Leto VI., štev. 45 (»Jutro« xiii, št. 259a> Ljubljana, ponedeljek 7« novembra 1932 £ena 2 Din Uprarmštvo: Ljubljana, K nad jeva ohra 5 - Telefoo 51 5122. 8123, »124. 8125, 3iaa Inam-suii oddelek: Ljubljana, Beleo-buryova uL - Tel 8492 1» 2402. P%/tnižmca Maribor: Aleksandrova ^H^ta »t IS — Telefon it 2455. Podružnica Cel j®: Komna** ulica il l - Telefoo it 190. Podi iftnbc J naenic«: pri kolsdrom H. Podružnica Nv»vo mesto: Ljubljanska sesta it 42. Podružnica Trbovlje: v htSi dr. Bam» sarmerja 1 [ B . ■ ■ i ft| Ponedeljska izdaja Ponujali« ka u-taja »Jutra« Isbaja «nJi ponedeljek cjutrai — Naroča a« poaebej in velja po pošti pre]fr> mana 4 Din. po rB7.n*Saletb d»-Stavljena 6 Din meeečno. UredniStvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Teleta« St 3122. S123. 3124. 3125 U> 3i2& Maribor: Aleksandrova eeeta 13. Telefon it 2440 (ponoči 2681) Celje: K oceno n aL & Telefon AL 100 Rokopisi m n* vračajo. — Ogtari pa tarifa Volitve v nemški parlament Po dosedanjih rezultatih so izgubili največ glasov Hitlerjeve!, na* predovali pa so le komunisti in nemški nacionalci Berlin, 6. novembra, d. Danes so nem- Ski vaitci stopila letos že petič k volilnim žaram, da oddajo svoje glasove za novi državni zbor, potem ko so imeli že dvakratne predsedniške volitve, deželnozbor-stke volitve in nazadnje dnžavnozborske volitve 31. julija. KJouib pomembnim notranjepolitičnim dogodkom, ki so se izvršili v zadnjih treh mesecih in so našli svoj višek v razpustitvi komaj izvoljenega državnega zbora, ni pričakovati znatnejših iz-prememb v razmerju med posameznimi strankami. V splošnem so računali v političnih krogih danes na mnogo manjšo volilno udeležbo, ker se je že pri agitaciji v zadnjih dsieiii opažala precejšnja utrujenost, pa tudi pomanjkanje sredstev pri posameznih Strankah. Dočim je pri državnozbo.r-skiih volitvah meseca septembra L 1930 znašala volilna udeležba 82 odstotkov, pri volitvah državnega predsednika 86 oziroma 82.5, pri dežekiozborskih volitvah 81 in pri državnozborskih volitvah 31. julija 1032 84 odstotkov, bo sedaj volilna udeležba bržkone znatno padia, čeprav je naraslo število vofliunih upravičencev. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je bilo 44 milijonov volilnih upravičencev, od katerih se je udeležilo volitev 36.8 milijona; od tedaj pa je število volilnih upravičencev naraslo za približno 350.000. tako da je vseth skupaj 44.5 milijona. Ce bi ostala enaka volilna udeležba kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah, bi štel novi d rž avli zbor, ako se upoštevajo razcepljeni glasovi in izgube pri ostankih okroglo 615 mandatov, dočim jih je imel razipuščeni državni zbor 608. V razpuščenem državnem zbotru so ime-S- narodni socialisti 230 mandatov (prej 110), socialni demokrati 133 (136), komu-n sti 89 (78), centrum 75 (69), nemška nacionalna ljudska stranka 37 (42), bavarska Kuidska stranka 22 (19), nemšika ljudska s-tranika 7 (29). nemška državna stranka in krščansfco-socialma ljudska stranka po 4 (16 oziroma 21), nemška kmečka stranka, wurtemberška kmečka stranka (Landibund) in gospodarska stranka po 2 (5, 18, 21), stranka podeželskega ljudstva 1 (v zvezi s krščanskimi socialci 3). Čeprav so pri zadrtih državnozborskih volitvah male in srednje stranke skoro povsem propadle, ie bila tudi sedaj strankarska razcepljenost zelo velika. Samo v Berlinu je bilo vloženih 32 kandidatnih list, za vso državo pa je bilo potrjenih 21. Zaradi ponovnih volitev so biile strankarske blagajne zelo izpraznjene Ln zato je bila za sedanje volitve agitacija znatno manjša To se je zlasti pokazalo pri razdeljevanju letakov. Prvič se je tudi zgodilo, da so posamezne stranke javno na udi— cah pobirale prispevke za svoje volifne fonde. Na najbolj prometnih križiščih so stali narodni socialisti v svojih strankarskih uniformah s pločevinastimi puščicami ter pobirali od občinstva prispevke za volilno agitacijo. Zanimivo ie bilo v sedanjem volilnem boju, da so poleg narodmo-sociatefčnih nabiralcev povsem mimo nabirali prispevke tudi Romuni s ti ali pa zbiralci za protifašistično »Železno fronto«. Celo nemški nacionalci so p osla Iti na uilico mladeniče z nabiralnimi puščicami V sedanjem volilnem boju je bilo tudi mnogo mani shodov, kakor pa meseca julija. Razen tega je bilo tudn mnogo mani krvavih izgredov, ki so bili zlasti značilni za volitve 31. julija. V splošnem je bi! včerajšnji dan kljub prometni stavki v Berlinu razmeroma miren. Le zvečer, ko so se maloštevilni avtobusi in tramvaji vračali v remize. so jriih nekateri stavkujoči obmetavali s kamenjem. V predmestjih je prišlo do hujših izgredov in ie morala policiija zaradi grozečega nastopa množice streljati, vendar pa. ni bilo žrtev. Miren potek volitev Berlin, 6. novembra. AA. Današnje dr-žavnozborske volitve v Nemčijii so potekle v sipiošnem mirno. Vreme je bilo deževno, kar je tudi precej pripomoglo, da so bile volitve povsod mirne O manjših spopadih poročajo le iz Bremena in Braun-scweiga, kjer sta bila dva narodna socialista hujše ranjena. Tudi v Essenu je bil manjši spopad, ki pa ni motiil celotnega vol iti nega poteka v tem mestu. Splošno je bilo opažati, da je bila udeležba v dopoldanskih urah prav slaba, popoldne pa boljša. Tudi v Berlinu je bilo danes kljub prometni stavki v splošnem mirno. Ponoči je policija sicer aretirala večje število stavku.i očih in izgrednikov, davi pa so ulice kazale svojo običajno mirno sliko. Cestna in podzemeljska železnica sta obratovali na vseh glavnejšlh progah, popoldne pa so v nekem predmestju stavkuioči napadli tramvajske vozove s kamenjem. Prvi lokalni rezultati kažejo, da so vse stranke dobile pri današnjih vo-litvah manj glasov, kakor pri julijskih. Državni pred- sednik Hindenburg je glasoval davi ob 9.15 v volilnem lokalu v Kanoniergasse. ki je bil rezerviran za ministre. Volil je v spremstvu državnega tajnika Meissnerja. Kljub dežju se je pred voliščem zbrala velika množica nemških naicionataev, ki ga je sprejela z ovacijami. Kmalu za no itn sta volila državni kancelar Papen in zu- namji minister Neurath. Berlin, 6. nov. g. Dasi se je volilna borba vršila s posebno ostrostjo, ni prišlo v pretekli noči in tudi v teku današnje nedelje nikjer do omembe vrednih incidentov. V Berlinu samem je bil prav danes dosežen rekord glede malega števila prisilnega legitimiranja. Tudi drugod po državi ni bilo nikjer večjih motenj, razen v nekaterih industrijskih središčih, kjer .-o se dogajali neznatni spopadi med političnimi nasprotniki Volilna udeležba v Berlinu je bila bistveno slabša kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah in se ceni največ na 75%. Še šibkejša je bila na primer v Kolnu, dočim je bila udeležba v srednjenemških industrijskih okrajih mnogo večja. Prometna stavka traja še vedno. Trenutno je v prometu samo 15% cestoželez-niških voz, na podzemski železnici pa obratujejo vlaki samo na eni progi. Prometna družba je postavila v promet tudi nekaj avtobusov. Vse vozove cestne železnice spremljajo policijski stražniki. Ob 20. je bil 2,nan rezultat volitev za 17 poljedelskih krajev iz Mecklenburga, v katerih so šli glasovat vsi volilni upravičenci. Izid volitev je naslednji: narodni socialisti 330 (prej 390), socialni demokrati 190 (240), komunisti 55 (60), nemški nacionalci 305 (230). Iz tega primera se jasno vidi, da so se velike množice vo-lilcev od narodnih socialistov obrnile k nemškim nacionalcem, ki so pridobili mnogo več, kakor se je splošno pričakovalo. Izredno veliko volilno udeležbo so pokazali industrijski kraji na Saškem, kjer se je delavstvo ponekod do 100% udeležilo volitev. V Osnabriicku je nemška ljudska stranka ujela de! pobeglih narodnih socialistov, dočim je velika večina narodnih socialistov prešla b komunistom, ki beležijo skoraj 50% porast. V treh delavskih okraj h Berlina so glasovi narodnih socialistov zaradi prometne stavke nekoliko narastli, dočim so socialni demokrati doživeli pričakovane izgube in komunisti precej pridobili. Prvi rezultati Berlin. 6. novembra. AA Ob 20.50 je bilo objavljeno drugo privatno štetje za vso Nemčijo ki obsega 2.686.000 glasov. Nacionalni socialisti imajo 873 000 ali 32.6 %, socialni demokrati 566.000 al 21.1%, komunisti 508.000 ali 18.1 %, centrum 273.000 ali 10.1. bavarska ljudska stranka 83 000 ali 3.1, nemški nacionalci 223 000 ali 8.3. držav« na stranka 22.000, krščanski socialisti 29 tisoč, gospodarska stranka 8.000, nemška ljudska stranka 10.000, kmetska stranka 14 tisoč. _ , Berlin, 6 novembra. AA. Tretje neuradno štetje oddanih glasov ob 9.15 zvečer obsega 5,362 000 glasov. Od teh sc d»V.' (v oklepaju v odstotkih): nacionalni socialisti 1,681.000 (31.3 odstotka), socialni demokrati 1,016.000 (19 odstotkov), komuni« sti 922 000 (17.2 odstotka), centrum 623.000 (11.5 odstotka), bavarska 'judska stranka 348.000 (6 5 %) nemški nacionalisti 411.000 (7.6%), nemška ljudska stranka 113.000 (2.1 %), državna stranka 48.000. krščanski socialisti 54.000, gospodarska stranka 15 ti-soc Ob 21.40 so bili objavljeni naslednji delni rezultati današnjih volitev. Skupno je bilo preštetih 7,227.000 glasov. Dobili so: narodni socialisti 2.348.000 (32.4%). socialni demokrati 1,408000 (19.5). komunisti I,233.000 (17), centrum 791.000 (10). bavarska ljudska stranka 383.000 (5.3). nemški nacionalci 561.000 (9), nemška ljudska stranka 176.000 (2.3), državna stranka 75.000, krščanski socialci 82.000, gospodarska stranka 19.000, nmška hannoveranska stranka 6.000, nemška kmečka stranka 17.000, podeželska ljudska stranka 23.000, ljudska stranka prava 10.000, socialistična delavska stranka 3.000. vinogradniška stranka 35.000, ostale stranke 14.000, Podrobni izidi Greifsvvald, 6. novembra: nacionalni socialisti 5600 glasov (julija 7603), socialni demokrati 2660 ( 2903), komunisti 2500 (2300), centrum 310 (300), nemški nacionalci 406 (200). Tiibingen, 6. novembra: nacionalni socialisti 6841 (8544), socialni demokrati 4049 (5524), komunisti 3406 ( 3167), centrum 1553 (1699), nemški nacionalci 2189 (1781). Gladbach, 6. novembra: nacionalni socialisti 26.200 (30.100), socialni demokrati 6800 ( 6600). komunisti 27.300 (22.900), centrum 40.600 (43.400), nemški nacionalci 6000 (5000). Ulm, 6. novembra. Pri današnjih volitvah je bilo oddanih 33.000 glasov (31. julija 34.000). Dobili so: narodni soc!alisti II.200 (13.600), socialni demokrati 5000 (6300), komunisti 3000 ( 2000), centrum 6300 ( 6900), nemški nacionalci 3900 (2600), nemška ljudska stranka 400 (300), državna stranka 1000 (800), krščanski socialci 1200 (1000). Koln, 6. novembra. Rezultati volitev v mestu so končnoveljavno naslednji: Volilna udeležba 68 odstotkov (v juliju 76.9 odstotkov). Dobili so: narodni socialisti 65.000 (101.000), socialni demokrati 55.000 (76.000), komunisti 79.000 (91.000), centrum 86.000 (117.000), nemški nacionalci 18.000 (13.000), nemška ljudska stranka 9000 (6000), državna stranka 1300 (1400), krščanski socialci 1700 (1700), gospodarska stranka 2100 (5100). Stuttgart, 6. novembra. A A. Pri današiiih državnozborskih volitvah je bilo oddino 35.778 glasov (31. julija 38.547 glasov). Vo- lilnih upravičencev je bilo danes 49.073. Dobili so: nacionalni socialisti 8819 (julij« 10 tisoč 603), socialni demokrati 8.326 (10.745), komunisti 9.567 (8.544). centrum 915 (1.052), nemška nacionalci 1-637 (1.215), ljudska stranka 367 (218), nemški demokrati 1.382 (1.188), krščanski socialisti 2.330 (2214). Koblenz, 6. novembra. Nacionalni socialisti 11.300 (13.300) socialni demokrati 3 tisoč 900 (4.000), komunisti 3.800 (3.100), centrum 11.900 (12.000), nemški nacionalci 2.700 (2.100). Berlin, 6. nov AA. Ob pol 21. je bilo objavljeno prvo privatno štetje o današnjih državnozborskih volitvah v Nemčiji, ki obsega 647.000 glasov. Narodni socialisti so dobili 214.000, socialni demokrati 128.000, komunisti 114.000, centrum 73.000, bavarska ljudska stranka 15.000, nemški nacionalci 72.000. nemška ljudska stranka 15.000, državna stranka 5.000, krščanski socialci 6.000, gospodarska stranka 1.000 glasov. Berlin, 6. nov. g. Volilna udeležba, ki v dopoldanskih urah ni t'1" posebno močna in je morda komaj dosegla 30 %, se je popoldne znatno stopnjevala. V posameznih okrajih so se morali volilci postaviti pred volilne lokale v vrste. Ne samo v delavskih okrajih, temveč tudi v meščanskih delih mesta je bila udeležba takšna, ki jo po tolikih letošnjih volitvah skoraj niso pričakovali. Verjetno je, da ne bo napačno, če bi volilno udeležbo cenili na 85 %. Komunistična propaganda Berlin, 6. nov. g. Dopoldne se je zopet javila tajna komunistična brezžična oddajna postaja, ki so jo zopet prav p ^ebno jasno slišali v južnih delih Berlina, kar pomeni, da se je morala v zadnjem času preseliti, ker je bila pred dnevi najbolj slišna v komunističnem okraju , reddingu. Danes jc postaja oddajala poleg glasbe na ploščah tudi težko razumliv nagovor, v katerem je govornik pozival k volitvi komunističnih kandidatov. Vsa poizvedovanja za tajno oddajno postajo so ostala doslej brez uspeha. VELIKO MANIFESTACIJSKO ZBOROVANJE V MARIBORU Krasna udeležba iz Maribora in okolice — Navdušene manifestacije za kralja, državo in jugoslovensko politiko — Velike ovacije ministroma Kramerju in Puclju Maribor, 6. novembra. Ob udeležbi, kakršna dosedaj v Mariboru ni bila običajna na političnih shodih, se je danes vršil v največji mariborski dvorani, v dvorani pivovarne Union, manifest acijsik,i shod JRKD. Pokazal je, da je Maribor baš zaradi svojega eksponiranega geografskega položaja tik ob državni meji v celoti v jugoslovenskem nacionalnem taboru. Prostrano dvorano z vsemi galerijami so napolnili pripadniki vseh slojev mestnega in okoliškega prebivalstva, tako da je bilo zborovanje nova impozantna manifestacija jugoslovenske nacionalne in državne misli na naši severni meji. Današnji manifestacijski shod pa je bil obenem tudi najlenša proslava obletnice onega dne, ko je prišla v prelepem obdravskem mestu prvič, do vidnega izraza narodna zavest. Pred 70 leti se je vršila v Mariboru prva slovenska »Beseda«, ki je pomenila takrat pravi narodni preporod slovenskega življenja v tej prelepi pokrajini. Kakor so se takrat družili k složnemu delu vsi oni. ki so se zavedali, da more rešiti slovensko ljudstvo pred valom ger-manizacije samo sloga in delo na vseh poljih narodnega življenja, tako so se tudi danes zbrali v Mariboru zavedni možje in fantje, da manifestirajo svojo voljo, z združenimi močmi podpirati politiko in deio nove vsedržavne ljudske stranke. Poleg številnih narodnih poslancev in senatorjev iz dravske banovine in iz drugih pokrajin naše države sta prispela na današnji shod tudi ministra dr. Kramer in Ivan Pucelj. Ostali najavljeni so bili zaradi izprememb v vladi zadržani in so se opravičili. Ze na kolodvoru je bil došlima ministroma, v kojih spremstvu so prispeli tudi narodni ooslanci gg. dr. Ljudevit Auer. Milan Dobrovoljac in Šalih Ba.iič prirejen prisrčen sprejem. Na čelu večje množice somišljenikov je sprejel in pozdravil g«, ministre in ostale goste mariborski župan g dr. Lipold. nakar so gg. ministra in poslanci takoj odšli v union-sko dvorano, kjer jih je že ored vhodom na ulici navdušeno pozdravila gotovo ti-so*glava množica. Ko sta se pojavila v dvorani ministra Kramer in Pucelj. ni bilo vzklikanja in ovacij ne konca ne kraja. Otvoritev shoda Shod je otvoril s kratkim nagovorom, v katerem je povda.nl pomen in važnost današnjega zborovanja, senator g. dr. Ploj, ki je pozdravil pred vsem oba ministra ter mrodne poslance dr. Auerja. Milana Dobrovoljca in Saliha Baljiča, _kl so prihiteli v Maribor iz drugih banovin. Prav tako je prisrčno pozdravil tudi vse senatorje in narodne r»oslance iz dravske banovine, ki so prišli na današnji zbor skoro polno Mite vilno. Na njegov predlog je bil nato z aklamacijo izvoljen za predsednika zborovanja mariborski župan g. dr. Franjo Lipold. V svojem govoru je dr. Lipold naglasu, da je današnji zibor združil vse, kar v Mariboru nacionalno čuti. Današnji zbor je največji dokaz privrženosti vsega Maribora jugTsloven^ki i-deji, a obenem tudi manifestacija solidarnosti med mestom In T>ndeželjem. Omenil je nato sedemdesetletnico prve slovenske »besede« v Mariboru, ki Tvmeni pričetek slovenskega narods nega živi jen v tem mestu. Izrazil je radost v-ega -prebivalstva, da more v svoji sredi pozdraviti svo.ie ministre m narodne poslance in dal duška globokemu prepričanju, da bomo pod njihovim vodstvom srečno prebrodili šefinje težkoče in ustvarili lepšo in srečnejšo bodočnost. Pozdravi z juga Narod, poslanec dr. Auer je pozdravil zborovalce v imenu svojih volilcev iz hrvatskega Po&avja. V teku letošnjega leta je bil že na mnogih zborih v dravski banovini, zato ga impozantna udeležba na današnjem shodu ne preseneča več, saj se je prepričal, da so Slovenci po svoji ogromni večini v jugoslovenskem taboru. Govornik ie nato karakteriziral značaj in ozadje raznih iz inozemstva organiziranih in nlačanih akcij proti naši državi in poudaril, da bo močna fronta vseh zavednih Jugoslovenov, ki se zbirajo v taboru JRKD, ona skala, ob kateri se bodo razbili vsi ti napadi. Zborovalci so govorniku ves čas navdušeno pritrjevali. " enakim odobravanjem je množica sprejela tudi izvajanja narodnega poslanca Saliha Balrča, ki je sporočil pozdrave Hercegbosne, želeč Mariborčanom in vse-i obmejnemu prebivalstvu junaštvo Hercegbosne, ponos Srbije in plemenitost Hrvatske. Narodna sloga in združevanje v čvrsto jugoslovensko falango sta trn v peti vsem onim. ki ne žele, da bi se Jugoslavija okrervla na znotraj in na zunaj in ki poizkušajo ~ vsemi sredstvi zasejati zopet seme razdora med Srbi, Hrvati in Slovenci. Vsi vemo, da tudi danes še ni vse dobro in ni vse tako v redu, kakor bi si želeli, a baš zato je potrebno, da združimo vsi svoje napore, da se organiziramo v močno vsenarodno, vs©državno organizacij > in tako z združenimi močmi popravimo in izboljšamo, kar je slabega. V pesniško zasnovanem govoru je nato narodni poslanec Milan Dobrovoljac dal duška svoji radosti nad tako impozantno manifestacijo tu ob severni meji, manife-s ;io, ki ga utrjuje v veri, da je sedanja narodna državna politika na pravi poti in da jo je treba z vsemi silami podpreti. V vznesenih besedah je orisal pomen narodnega in državnega edinstva in podčrtal ukrepe našega vladarja, ki se je ž njimi izkazal za pravega ljudskega vladarja in narodnega voditelja. Sprožil je s tem vihar ovacij kralju in državi; ovacije so se sioontamo obnavljale ves čas zborovanja, kadarkoli je bilo imenovano kraljevo Ime. Govor ministra dr. Alberta Kramerja G. dr. Linold se je toplo zahvalil za bratske pozdrave in nato predlagal, naj p ;seben odlbor (gg. Lovro Petovar, dr. Miloš Vauhnik, dr. Fran Rapotec, Rudolf Tumpej in Franjo Bureš) sestavi resolucijo o željah in zahtevah mariborskega okrožja. Odbor 2 je takoj umaknil k posvetovanju, nakar je predsednik dr Lipold podal besedo ministru g. dr. Kramerju. Vsa dvorana je izbruhnila v gromke, več minut trajajoče ovacije »Živel dr. Kramer!« je donelo z vseh strani in minister dr. Kramer se je moral dolgo časa samo z ozdravljanjem zahvaljevati za pozdrave in ovacije, ne da bi prišel do besede. Ko se je viharno vzklikamje po dvorani naposled poleglo, je začel govoriti, so zborovalci z napeto pozornostjo sledili njegovim izvajanjem, ga često prekinjali z viharnim pritrjevanjem, pa tudi z ogorčenimi vzkliki na račun onih, ki še danes skušajo ovirati delo na konsolidaciji države. V obširnem, vseskozi stvarnem, v posameznih pasusih za njega nenavadno temperamentnem govoru, ki se mu je videlo, da prihaja res iz srca in iz globokega prepričanja, je obrazložil politični položaj v državi, delo vlade in Narodnega predstavništva, orisal značaj pravkar rešene vladne krize in s posebnim povdar-kom naglasil, da se je tudi tokrat znova izkazalo, da so ničeva vsa prorokovanja nasprotnikov, ki so kljub neštetim blama-žam tudi sedaj zopet napovedovali konec režima ki šestojanuarske politike. Osnovne smernice nove državne m nacionalne politike pa se ne bodo izpremenile in nikdar več se ne bodo povrnile prejšnje razmere strankarske strahovlade. Govor ministra Ivana Puclfa Z eoialko navdušenimi ovadjami, s kakršnimi je zbrana množica pozdravila ministra Kramerja, ko je povzel besedo, ga je obsula tudi sedaj ob zaključku. Potekle so zopet cele minute,' predno je mogel priti do besede predsednik zborovanja dr. Lipold. da se je govorniku zahvalil za njegova res državniška izvajanja. Ko pa je podal besedo naslednjemu govorniku, ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivanu Puclju, se ie navdušeno vzklikauie in ploskanje zopet obnovilo. Tudi minister Pucelj se je dolgo mogel le molče zahvaljevati za viharne ovacije. Ko je končno lahiko začel govoriti, je na svoj privlačni in poljudni način o črtal truda-poino delo sedanje vlade Ln Narodnega predstavništva, Op.isal ie, kako je Narodno predstavništvo prejelo za dedščino hudo gospodarsko krizo in je tako postavljeno pred najtežje naloge. Z železno voljo in vztrajno požrtvovalnostjo pa se je lotilo dela in kljub vsom oviram vendarle doseglo lepe uspehe Na vrsti primerov rz svojega reso,ra je g. minister pokazal, da se kljub slabemu finančnemu in gospodarskemu položaju uspešno dela in gradi na zgradlbi novega močnega in trdnega doma celokupnega ju in z veliko in močno podporo s\?ojih velikih zaveznikov (navdušen1 vzkliki: Živeli zavezniki!) je srbski voiski in judoslovenskim dobrovoljcem s svojo vztrajnost !o in hrabrostjo, v k Meri ste vi prednjačili. uspelo izvoje\'ati svobodo in združitev in dati široke in dotlej še ne-doživljene meje združenemu narodu države velike in močne nam kralje\'ine Jugoslavije. (Nivdušeni dolgotrajni vzkliki: Živel kralj! Živela Jugoslavija!) S požrtvovalnostjo, s katero se je ustvarila in s katero jo je treba tudi braniti, boste vi živ primer in učitelj mlademu rodu; vaši tovariši po usodi, ki jih je ne- usmiljena zgodovina prikovala na tujčevo stran vse do zedinjenja, pa bodo najboljša tradicija in nauk, s kolikšnim trpljenjem so se morali odkupi jati okovi usode, dokler nismo prišli do tod, da nas nobene meje nič več ne razdvajajo in nas ne bodo več razdvajale. (Frenetično vzklika nje: Tako je! Živel kralj! Živela Jugoslavija!) S temi želiumi podarjam vašemu društvu kot vrhovni poveljnik (dolgotrajno navdušeno vzklikanje: Živel kralj! Živel vrhovni poveljnik!) to zastavo in jo razvijam s prepričanjem, da boste pod njo vedno negovali jugoslovensko čast, vi test vo in edinstvo! Govor Nj. Vel. knailja so sprejeti vsi prisotni z dolgotrajnimi viharnimi vzkliki Živel kralj. Živela močna zedin jena Jugoslavija! ' Ovaeije se dolgo časa niso polegle. Nj. Vel kralju se je zahvalil za dar in za naklonjenost invalidom predsednik udruženja general Ned;č ki je v svojem govoru poudari al neomaino zvestobo v»ch članov invalidskega udruženja do kralia :n domovine, kakor tudi da so invalidi pripravljeni tudi v bodoče feakor vedno prej žrtvovati 6vojo kri in življenje za blagor Jugoslavije. Po končani slovesnosti se je Nj. Vel. kralj vrnil na dvor med burnimi ovacijnmi invalidov In ostale množice občinstva, ki je prisostvovala velikii in pomembni svečanosti. Po njegovem odhodu so se invalidi formirali v sprevod, ki je krenil po glavnih beograjskih ulicah kjer jih je občinstvo povsod navdušeno pozdravljalo. Lika za kralja in domovino Prebivaltsvo Like je dalo veerajj na velikanskem zboru v Gospis?* ronovno duška svoiem« oeefžeitiu nad početjem raznih plačanih veleizdajalcev Gcspič, 6. novembra, n. Na velikanskem aboTOvamju je danes prebivalstvo Like izpričalo svojo neomaino zvestobo kralju in državi, obsodi« o izdajalsko početje Pa velita, Perčeca in tovarišev. Osebni vlaki •so pripeljali iz vse Like na tisoče ljudstva. Vozovi im streji so bili okrašeni z zelenjem in zastavami. Okoliški kmetje so prišli na okrašenih vozeh m konjih ter peš. Iz sre-s.u Otočca je prišlo v Oospič okrog 3000 l,iixli. iz sreza Gospiča okrog 5000, iz sreza Perušiča 2000, Gračca 20«JO in še mnogo ljudi od drugod. Zlasti mnogo ie bilo zborovakev tudi iz primorskih krajev. Trg. kjer se je vršilo zborovanje, ie bil ves okrašen z zelenjem in zastavami. Na ofcmh hiš so bi.ie izobešene preproge in državne trobojmice. Povsod so bili postavljeni napisi: »Živel kraj. živela Jugoslavija!« Sredi trga ie bila postaviti en a govorniška tribuna, okrašena s preprogami in z napisi: »Živela Jugoslavija, živeli kralj! Tuijega se ne dotaknemo, svoiega ne dani..).« Med ljudstvom je bilo okrog 300 zastav. Po mestu so neprestano krožiJi konjenik!. Na čelu vsake povorke je bilo mnogo zastav- in patriotskih napisov. Na tribunah so se zbrali ugledni meščani. ministri, senatorji in poslanci. Zbora so se udeležili ministra Pavao Matica '-n dr. Hanžek senator Teslič, narodna poslanci Dušan Ivančevič 'iz Gospiča, dr. Milan Došen iz Koremce. Josip Stazič iz Petrini e, Niikola Sokolovič iz Garešnice. Stanko Trkulja iz Trgimmosta. dr. Stjepan Bašič iz Studen ce. Arotuin Kuntarič iz Crikvenice, dr. Diordie Braokovič iz Otočca, Petar Lelič iz Perušiča. Ivo Bogdanovič iz Gospiča, Jovan Dovezenski iz Kumasnova ter cela vrsta banovimskih svetnikov. Zborovanje ie otvoril narodni poslanec gospiškega sreza Ivo Bogdanovič, ki se je zahvalil narodu, da se je zbral v tako veličastnem števiu. na-krat srečno odnesli pete Ljubljanski .sadni sejem se zaMhia danes V lepem skladu z jesenskim vzdušjem, ki je zaplalo s prvimi dnevi novembra nad mestom in deželo, so v soboto zjutraj brez hrupa otvorili na vrlesejmu v paviljonu »J« sadni sejem. Po tivolskih drevoredih. do vseh darkih in gozdovih je že skoro vse listje na tleh. zrak je postal gost in siv in nebo se je nagnilo k zemlji. Pod koraki nedeljskih sprehajalcev mehko šrmi, ljudje se zavijajo v plašče in kožuhe in razmišljajo o tem. kako se je z vsem treba pripraviti za zimo. Zakurjene sobe. m-4ike conate. nekai knjig za dolge večere, v kleM vseg.? dobrega, kar rodi zemlja za človeka, na omarah in med šinami v oknih pa kupe lepo rumenih in rdečih jabolk — vse to s^ reči. ki se mora ž njimi vsakdo brez odloga oskrbeti, kdor se pač more. V te dni je padel sadni sejem, ki ga je za dni od sobote do ponedeljka priredila Kmetijski družba, kakor zdrav božji blagoslov Prostor na velesejmu skoro ni vajen tako tihih prireditev Sadni sejem zavzema samo nrvi paviljon na desni pri olivnem vhodu zastave ne vihrajo, zvočniki ne noio. množice se ne tarejo skozi vrata. Jabolk* pač niso takšna reč. da bi človek svojo radovednost hodil prodajat nad njimi — in kdor že pride, skoro vsak je resen kupec. Skoro 1100 zabojev so nrodajalci nzstavili do danes, v vsakem zaboju po 20 do 40 kg sortiranih jabolk. Sredi popoldneva je bilo raznrodanih že precej nad tri petine zalog Toda v teku nedelje so prišle na ljubljansko postajo že večje nove oošiljke. še več se jih obeta za danes — in tako bo danes na sejmu spet obilna izbera. Sadna razstava nazorno kaže. da je 1e-trvšn'* letina jabolk kvalitativno prav dobra. Razstavljena so samo jabolka, ker je to pač naša najbolj trpežna ?adna vrsta. Največ je prišlo materiala iz Besnice pri Kranju in pa s Štajerskega. V prodaji gredo najbolj besniške vo^čenke. ki se prodajajo po 3 do 3.80 Din kg. mošančkarji in gambovčki (2 do 3 Din kg\ pa tudi nctale vrste (kanadke, bobovec :n druge. Mnogo je povpraševanja po specialitetah (Vita p"rmena. car Viljem, ananas, rdeči kalvil). V snlošnem se cene vsem vrstam na sejmu gibljejo od 1.90 do 3.80 Din za kg. izjemno pa tudi do 4 Din in več. Na razpolago bodo danes zlasti rdeči steti-nec, porenska burdinka, kasselska reneta, besniška voščenka, kanadka, bclfler ln mošančkar. V Ljubljano prihaja sadje mešano, tu se vrste sortirajo in pakirajo v zaboje. Sejem se danes popoldne ob 17. zaključi, nato pa bo prodaja še dalje vršila v poslopju •viiietij.cke družbe na Novem trgu. Novi grobov. V visoki starosti 85 let je preminila v soboto v Ljubljani ga. Adela Zohrer-j e v a, vdova po ravnatelju Filharmonične-ga. društva. Pogreb pokojniee bo danes ob 16. iz hiše žalosti na Erjavčevi cesti 4. V zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti v Ljubljani je umrl bivši mizar g. Avgust F1 a n d e r. Pogreb bo v torek ob 16. izpred mrtvašnice zavetišča. V splošni bolnici v Ljubljani je umrla g. Miklavžu čermelju mati, ki jo . bodo pokopali v torek ob pol 15. izpred bolniščnične mrtvaške veže. Pokojnikom blag spomin žalujočim naše sožaljel Dve hudi nesreči Ljubljana, 6. novembra. Nocoj kmalu po 30 uri se je rgodila na Gosposvetski cesti huda nesreča. Od železniškega prelaza je vozil v omenjenem času proti kavarni »Evropi« tramvaj št. 18,^ ki ga je opravljal voznik g. Jam-nik. Nekaj metrov od Slamičeve restavracije dalje je hotela v usodnem trenotku preko-ačiti cesto neka ženska. Voz je bil v polnem diru in je voznik žensko opr.ril šele v zadnjem trenutku. Zavrl je z vso močjo vozilo in spustil pesek, da se je močno pokadilo, a kljub temu ni mogel preprečiti nesreče. Ženska je padla pod voz. ki se je mogel ustaviti šele, ko je prevozil še kaka dva metra. Takoj so prihiteli na pomoč pasanti in poteknili izpod voza ponesrečenko, v kateri so spoznali znano »Jutrovoc nekoliko naglušno kolporterko Marijo Ko mi da r-jevo. Komidarjeva je bila že nezavestna. Zadaj m glavi je dobila veliko zevajočo rano. Kakor ' ažejo okolnosti, je pri padcu z glavo zadela v tramvaj. Ponesrečenko so prenesli na pločnik in takoj poklica' reScvaln? avto, ki je že 5 minut po tem prispel na kraj nesreče in ponesrečenko prepeljal v bolnišnico. Kakor so očividci izpovedali, je voznik vozil popolnoma po predpisih. Prizadeval si je, da bi voz hitro ustavil, a ni šlo. Nesreče je torej krivo zgolj naključje. Nekaj minut pred tem se je zgodila huda nesreča v Rožni dolini na Cesti XV. Po tej cesti je vozil 36-letni hlapec Jože Praznik, zaposlen pri NVeissu v Zgornji Šiški, poln voz sena, ki se je nenadno prevrnil nanj. Iznod voza so potegnili hlapca že nezavestnega in ga prepeljali v bolnišnico. Objave Sejem v Prelogu se ne bo vršU. »Jutrom je že poročalo, da je dovoljen letni živinski sejem v Prelogu na dan 8. t. m. Med tem pa j3 dospel odlok savske banske uprave, po katerem je sejem prepovedan, ker Italije. in Avstrija ne dopuščata uvoza živine iz tega okoliša, dokler se popolnoma točno ne ugotovi, da v srezu več ne razsajata slinavka in parkljevka. Člane starešinske družine primorskih akademikov vabimo, da se v čim večjem številu udeležijo IV. rednega občnega zbora »oco.i ob 20 . n'eda-,:!ska 8. I. nad. Plavi sen. Lil lian Harvcv. \Yilli Forst. W'iliy Fritsch v glavnih vlogah se predvaja dar.es v Elitnem kinu Matici «irno ob 4. uri pop Današije večerne predstave zaradi koncerta odpadejo. Podvajanje tega filma se nadaljuje jutri ob 4., četrt na 8. in četrt na 10. — Ricbard T«uber poje še danes. Ker je bila včerajšnja predstava filma 3Pot k slavi«, to >e najboljši Richird Taubcrjev film, razprodana se je ZKD odločila predvajati ta film še danes (nepreklicno zad= njikrat) ob 14.15. Repertoarji Sreda Pride! FIlm očarljive muzike, krasnih valčkov in lepih melodij Johann Strcuss u llubezn! in pesmf Drama. Začetek ob 20. Ponedeljek, 7.: Veseli vinograd. D Torek, 8.: Zaprto. Sreda, 9.: Strast pod bresti. C Četrtek, 10.: Marij. B Opera. Začetek ob 20. Ponedeljek, 7.: Zaprto. Torek, S.: Zaprto. Sreda, 9.: Zaljubljen v tri oranže, četrtek, 10.: Fra Diavolo. A Petek, 11.: Erika. Predstava v proslavo 251etnice umetniškega udejstvovanja Bojana Pečka. Izven V JAVNEM SKLADIŠČU na Tyrševi cesti (prej Dunajska) 33 se vršijo 8. t. m. javne dražbe in sicer ob 2. popoldne dražba rabljenih predmetov pohištva in hišnega gospodinjstva, ob 3. popoldne pa dražba knjig, revij, tiskovin in i rabljene trgovske oprave. regled delovanja slovenskega planinarstva Z&orovanje delegatov Osrednjega društva SPD — Pcsledise krize sedajo tudi v planine - V orgapJsasšjj vlada najlepša harmonija — DsS® Osrednjega društva in podružnic se je poživilo Ljubljana, 6. novembra. V avoiani OUZD sd je vršil dopoldne ob 9. občni zbor delegatov Osrednjega društva in podružnic SPD. Po legitimaciji delegatov m ugotovitvi pooblastil je pred-seduk g. dr. Pretnar okrog pol 10. otvoril zborovanje, pozdravil zastopnika bana direktorja g. štera, zastopnika železniške uprave g. Petka in zastopnice ncvinstva ter nato podal izčrpno poročilo 0 delu. položaju in bodočem programu SPD. Predsednikovo poročilo Ali smo v prošiem letu izvrši« naloge, kat ere smo si stavili? Lep in obsežen jc oil noš program. Poudarjali smo potrebo iskrenega sodelovanja vseh planincev, podružnic in Osrednjega društva. To smo dosegli. Ni« kdar še naše delo ni bilo tako složno in medsebojni sffvi tako prijateljski, kakor v preteklem letu. Delo Osrednjega društva in podružnic «e je Hco poživilo. V odborih in v raznih odsekih, tako gradbenem, fi-•ančno-gospoehre-kem. zimekoalpinTstienem, denarno - znanstvenem, fo tota trn t e rskem, nv-kacijskem. reševalnem, moremo pokazati na mnogo intenzivnejšega in jako t:5"'šnegi dela. Osrednje društvo in mnoge P> Jru/.nice pa so se morale boriti z veiiki-m'. o'"-C»ro nepremagljivimi finančnimi teč-Ux čnmi. Kriza! V tu.n pogledu nas čakajo št hudi čaei. V organizator nem pogledu mi je omeniti delškatmo delo na izdelavi novih društvenih pravil. Lahko izjavim, da 6mo glavne težkoče premagali. Adminsitracija, gospodarstvo in red v kočah sta ee izboljšala. Držali smo se temeljnega načela, da se cene znižajo in osferba izboljša, obenem pa gre članom, ki nosijo bremena, tuidi prednostna pravica. Nove koče, kulturno delovanje in zimska alpinistika G.cde tehničnih nzpopoViiitev mi je r meniti še zidavo 10 novih koč (Planina r, Kraju, pod Bogatinom, Krnica pod Raz-a zimska gorska zavetja in priredili po- hne alpin-ke tečaje za vodnike in učitelje i p in Kega smučala. Zastavili tmo svoje cj!o rudi na to, da se v zakonu o turizmu urede po naših potrebah tudi vprašanja planinstva. Slednjič mi je omeniti prisrčne in ozxc stjke. ki smo jih imeli z drugimi planinskimi organizacijami v državi in v inozemstvu ter izprcmem.be pravil Zveze planinskih društev kr. Jugoslavije. Iskali smo sfcie t.eba strmi alpmistiki mesto in važnost, ki .) gre. obenem pa moramo računati z nas širni razmerami ter se zavedati, da alpini-.c'.:ka ni pruvi. egij in domena nekaterih :/.-voljenih, temveč, da postaja to tudi pri nas problem množice. Posvetiti morsmo skrb v z g o ji mladine, izpopolniti in razširiti naše kulturno delovanje, posvetiti posebno paž-lijo zimski a. p:n:efiki, izboljšati administracijo in red v naših kočah ter olajšati ro.;oje za ob: k naših lepih planin in gora. 1'eševalna služba se mora temeljito urediti. Vprašanje prometa in voznr.h olajšav se n ora v sk adu z našimi zahtevami in po-trcSami pravilno urediti tudi vprašanja pla- ninstva. Delati morama slednjič na to, da izvlečemo iz najhujše krize naš gospodarski voz in saniramo naše finance v Osrednjem društvu in podružnicah, da na ta način ustvarimo podlago za zdrav razmah našega planinskega dela. Pri tem pa seveda računamo na krepko pomoč centralnih in lokalnih oblastev. . ' Težko delo nas čaka tovariši. Toda čim težje naloge se nam stavijo, tem krepkeje pograbimo za delo. S krepko voljo, delav« n^itjo in optimizmom bomo premagali tudi velike težkoče. Po govoru, ki je bil toplo sprejet, je dr. Pretnar predlagal, da se odpošlje vdanosti na brzojavka Nj. Vel. kralju, ministru za trgovino in industrijo, železniškemu ministru in g. banu pa pozdravne brzojavke, kar je bilo soglasno sprejeto. 3200 članov Sledilo je obširno poročilo tajnika dr. Vovka, ki je v glavnem izpopolnil poročilo g. predsednika. Osrednje društvo je imelo do konca leta 1931 4000 članov, do. čim se je za leto 1932 priglasilo na nove članske legitimacije samo 3200 članov. Nazadovanju je seveda vzrok splošna kriza, na drugi strani je pa tudi res. da se je marsikdo naveličal iskati skupino 6 oseb, da se lahko v taki skupini vozi za polovično voznino. Tudi prometne zveze niso najboljše, štiri ure vožnje tja (Kranjska gora, Bohinj), pa štiri nazaj, to marsikomu preseda. Glede voznih olajšav in za ugodnejše prometne zveze je odbor storil stotero korakov, interveniral in pošiljal vloge, toda žal ni mogel doseči 'zboljšanja, čuje se, da se pripravljajo razne olajšave za tujski promet, da bodo v najkrajšem času uvedeni turistovski vlaki na motor, posebni smučarski vlaki itd. V splošnem gre pa topla zahvala železniški upravi, ki je šla Osrednjemu društvu po svojih močeh na roko. Društvo bo stremelo za tem, da se pohajanje v gore raziširi na vse leto. Zato fo bile že letos vse koče oskrbovane do konca oktobra. Vse delovanje društva pa mora biti osredotočeno na sanacijo finančnega položaja. Dolg pri Mestni hranilnici je še vedno zelo velik, ob vseh težavah se ga je pa posrečilo letos že nekoliko znižati. Odbor je sestavil natančen delovni program, popraviti bo treba več koč, ki so v slabem stanju, letos so bile že izvršene važne adaptacije hotela »Zlatorog« v Bohinju. Najemna pogodba s hotelom Sv. Janez se je podaljšala za leto dni. Tik pred zimo je bila napravljena tudi depandansa na Veliki planini, ki bo služila zlasti smučarjem, razširjena in smotreno preurejena je bila Erjavčeva koča na Vršiču. Delovanje odsekov Vsi društveni odseki so marljivo delovali. Zimsko-alpinski odsek je organiziral več smučarskih tečajev, zlasti pa vaditelje in vodnike, napravljenih je bilo več zimskih markacij, Izpopolnjena je bila vremenska poročevalska služba, reševalne postaje so izpopolnjene z novo opremo. Markacijski odsek je oskrbel mnogo novih markacij in kažipotnih tablic in izdelal osnutek pravilnika za varstvo turističnih naprav. Pravilnik, ki bo vseboval kazenskopravne sankcije za prekršitve njegovih določb, bo predložen odseku za turizem v trgovinskem ministrstvu, ki bo nato izdalo zadevno uredbo. Literarno znanstveni odsek je organiziral več lepih predavanj, priredil veliko alipinsko razstavo na velesejmu, peča se pa z reorganizacijo »Planinskega vestnima«, ki se bo tiskal na boljšem papirju. Reševalni odsek je sestavil svoj program, ki bo predložen vsem podružnicam. Predlaga: Osredotočenje celotne reševalne skižbe pri centralnem reševalnem odseku v Ljubljani, opredelitev delokroga obstoječih reševalnih postaj in ustanovitev novih, določitev vodij, seznam reševalnih ekspedicij, rešitev vprašanja dnevnic in maksimiranja števila reševalne ekspedi-cije. Fotoamaterski odsek se je pečal zlasti z vprašanjem preskrbe naših koč z lepimi razglednicami. Zveze s podružnicami in organizacijami Razmerje Osrednjega društva do podružnic je zelo dobro. V raznih panogah udejstvovanja je Osrednje društvo nastopalo v sporazumu z drugimi planinskimi ali sorodnimi organizacijami, tako s »Skalo«, z JZSS itd. Tajnik je nato poročal o društveni pisarni, ki je imela ogromno dela, o delu za redakcijo novih pravil, o intervencijah na pristojnih mestih glede raznih incidentov na mejah, glede po- pusta na železnicah in glede r~-:-:h ugocU nosti za člane SPD. Osrednji odbor je tudi dosegel, da je oblast opustila zahtevo, da se turisti po kočah vpišejo na prijavnice, kakor velja to za gostilne v mestih. Osrednje društvo se je udeležilo tudi raznih svečanosti, zastopano je bilo na tujsko-prometni razstavi v Beogradu. Posebna komisija je nenapovedano kontrolirala koče, rezultati tega se bodo proučili pozimi. Kar se tiče reciprocitete, jo imamo poleg slovansk;h turističnih organizacij še z dunajsko »Bergsteiger-Vereini-gung«. Tajnik je zaključil z željo, da bi naši dnevniki dali organizaciji na razroo-lago stalno rubriko ped naslovom »Planinstvo«. Poslovanje 28 podružnic O poslovanju vseh 28 podružnic je poročal dr. Senior iz Maribora. Nekatere so prav delavne, imajo v projektu razne gradnje, druge pa spe. Dr. Senior je ostro kritizira! poslovanje nekaterih podružnic, ki so tako malomarne, da niti poročila o občnem zboru ne pošljejo. — članarina in višina prispevkov za upravo, ki naj jih podružnice plačajo Osrednjemu odboru, je bila določena na 2.50, odnosno na 25 Din. Naslednja točka dnevnega reda je bila volitev petih poverjenikov in treh namestnikov, ki se pošljejo za leto 1933 v širši Osrednji odbor Izvoljeni so bili: Podboj (Litija), dr. Hrašovec (Celje), Šetinc (Jesenice) Baša (Zidani most) in dr. Prešeren <"Radovljiva) ter namestnika Ule (Mežica;, Mayr (Kranj) in Kvac (Slcvenj-gradec). Za društvenega nadzornika je bil ponovno izvoljen dr. Senior, za namestnika pa gg. Šetinc in Pučnik. Za delegate za Savez planinskih društev Jugoslavije, ki ima zdaj svoj sedež v Ljubljani, so bili izvoljeni: dr. Tominšek st., dr. Pretnar, dr. Vovk, Cesar in dr. Senior. kot namestniki pa Pučnik, dr. Prešeren in Lajovic. Sledila je daljša debata glede reševalnega prispevka, o čemur so bila mnenja zeio deljena, na.pcsled je bil pa v načelu sprejet predlog, da so vsa društva pripravljena prispevati za to humano institucijo, a vprašanje višine teh prispevkov bo rešil Osrednji odbor po zaslišanju podružničnih delegatov. Lepo uspeli občni zbor je bil nato zaključen. Včeraj zjutraj ob 3. je v mestnem zavetišču ljubljanskem umrl po dolgotrajnem boleha-nju pisatelj Rado M u r n i k. Na mrliški oder so ga položili v mrtvašnici pri Sv. Krištofu, odkoder bo Jutri, v torek, ob 16. pogreb k Sv. Križu. Usoda se je nenavadno kruito poigrala z življenjem dveh predstavnikov in oblikovalcev slovenskega humorja: Franu Milčinskemu sledi v tej jeseni v grob drugi naš enako popu- larni pisatelj Rado M u r n i k. Kot človek je pozabljen in obnemogel samo-taril v mestnem zavetišču v Japljevi ulici, toda kot pisatelj je živel in še živi v izredno širokem krogu čitateljev in čitateljic. Rado Murniik se ie rodil 31. julija 1870 v Ljubljani, kjer je tudi dovršil gimnazijo, nakar je študiral medicino na Dunaju in v Gradcu, a se je kmalu docela posvetil književnemu delovanju. Po prevratu je postal uradnik dopisnega urada v Ljubljani, že. 1. 1921 pa je izgubili službo, ker je bil urad ukinjen. Prvič se je pojavili v slovenstki javnosti v književni družbi, ki je pri nas pokrenila naturalizem. Toda od tega je prevzel samo intenzivnejše motrenje oseb in predmetov, sani pa je sprostil svod zlati humor in si kmalu pridobil izredno širok čitatelijski krog. Mnogo tega, kar je ostavil, bo ostalo trajno. Njegove knjige: »Znanci«. »Na-vihanci«, »Jari junaki«, vesela novela »Matajev Matija«. »Lovske bajfke in novesti« bodo imele še dolgo hvaležne čitatelje. V splošnem je pokazal naj-jačje sposobnosti v humoreski. Nekatere njegove figure so gogoiljevsko močne in vendar pristne domače, slovenske. Imel pa je tudi zmisel za dru- žabno novelo in je pisal za naš dile-tantski oder: vedno bosta vzbujala zadovoljstvo hvaležnih gledalcev n.iegov »Napoleonov samovar« in pa »Bucek v strahu«. V zbirki »Znanci« nahajamo tudi nekatere resne črtice, ki so pravi biseri slovenske literature, njegov obširnejši tekst pa je zgodovinski roman iz dobe turških vojn: »Hči grofa Blagaja«. Eno izmed poslednji njegovih del »Na Bledu« je izhajalo v »Ljubljanskem Zvonu« 1. 1917. Potem ie prišla bolezen, okofi ust so se zarisale Doteze trpkega spn-znania. Rado Murnik ni mogel več pisati, njegovo pero se ni več iskrilo od duhovitih domislekov in dovtipov. njegova domišljija ni več razpletala ored nami veselih prizorov, krepkih, skoraj otipljivih figUT, mikavnih slik domače zemlje in ljudi. Trpeč je predlanskim praznoval svojo GOletnico in še tis'o jesen ie našel svoje ziuočišče v oskrbi ljubljanskega mestnega zavetišča, od koder bo zdaj nastopil zadnjo pot. med grobove na Ljubljanskem polju. Rado Murnik je rešen trpljenja, toda pozabljen ni. Njegovi spisi se še Čitajo in se bodo vedno čitali. M urnikov humor še vžiga, poslej Da mu bo vedno primešan trpek spomin na usodo pisatelja. Rado Murnik je bil med redkimi. ki so se v naših malih razmerah drznili izbrati pisateljevanje za svoj poklic. Zato je tem težje občutil udarec usode, ki mu ie neizprosno iztrgala pero iz rok in ga živega izločila iz vrst aktivnih literarnih delavcev. Mirovati je moral v času. ko bi bilo občinstvo s hvaležnostjo sprejemalo plodove njegove zdrave tvorne fantazije, njegovega močnega čuta za domačo besedo, za domači humor. Bil je eden naših najboljših feJjtofiistov — danes, ko jih imamo malo, zlasti malo pristno domačih, čutimo tembo>lj vrzel, ki je ostala za M urnik o vem peresom. Strašna nesreča z avtom Eden mrtev, drugi smrtno nevarno ranjen — Katastrofa se je primerila na ravni cesti, ker je s kolesa odletela guma Ptuj, 6. novembra. J vam. Razb?ta so stekla pri volanu, po- Danes dopoldne se je pripetila v bližini Sv. Urbana pri Ptuju velika avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeška žrtev, drugi pa se bori s smrtjo. Dogodek se je izvršil, kakor pravijo očividci takole: Nekaj po 10. uri je vozil s svojim tovornim avtomobilom avtopodjetnik Vinko Simončič iiz Vin-tarovcev proti Ptuju. Na avtu so bili poleg lastnika, ki je sam šofiral, še posestniški sin France Lerhbaumer od Sv. Urbana. 481etni posestnik Martin Sužnik z Vintarovskega vrha in še neka oseba, katere ime ni znano. Ko je avto brzel po ravni cesti s povsem normalno brzino, je v bližini Janežov-cev nenadoma odletela z njagOvega sprednjega kolesa guma in že se je voz prevrnil v desni obcestni jarek. Pod sabo je pokopal Franceta Lehr-baumerja. katerega je stisnil in mu razbil lobanjo in ie bil na mestu mrtev. Ostale potnike je siloviti sunek vrgel iz avtomobila. Pri tem ie Martin Sužnik priletel z vso silo z glavo na tla, da mu je počila lobanja in .ie obležal nezavesten. Lastnik avtomobila in neznanec sta dobila le neznatne poškodbe. V kritičnem trenutku se je pripeljal avtomobilu nasproti trgovski pomočnik France Novak, uslužben v Ptuju, s svojim kolesom. Baš ie opazil, kako se je avto nenadoma zasukal in preobrnil v jarek. Pohitel i,e na kraj nesreče, da vidi, kaii se je zgodilo. Takoj nato pa ie odbrzel k Simoničevemu bratu Francu Simoniču po pomoč. France Si-monič je prišel na kraj nesreče s tovornim avtomobilom, naložil težko ranjenega Sušnika in ga naglo prepeljal v ptujsko boHnišmfoo. Tu so zdravniki Sušniika takoj pregledali in ga obvezali. Vendar je njegovo stanje -skrajno kritično. Avtomobil je hudo pošikodo- zamoremo samo tako, ako svoje zdravje pravilno negujemo. Ako želimo, da osvežimo in ojačimo duh in telo, moramo jemati Podaljšati mladost dnevno za predjužnek in malico naravno krepilno hrano Ovomaltine, ki je najboljši vir moči. -------' -'it,'" ■ =5= škodovana pa je tudi karoserija. Mrtvega Lehrbaumerja so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Urbanu, avtomobil pa je ostal na svojem mestu zaradi pregleda sodne komisije. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinali v čelu, nagnjenju k bljuvanju napravita 1-2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefo-vo« vodo radi tudi oni, ki morajo dol?o polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in specerijski trgovini. Mirna nedelja Ljubljana, 6. novembra. Sokiee, ki nam ie ves teden tako pridno sijalo, se- ie skrilo za goste si>ve fcoprene in porodila se ie otožna jesenska nedelja. Nič dobrega se nismo nadejali od nje, a tudd ona nam ni dala nič slabega. Tako, tako... jesen je zdaj v deželi, prav nič še za enikrait ne razsaja z burjo in deževjem, tiho i© umiranje v prirodL Vsi kostanji so orumeneli, mnogi so že po'sem goli, le tam okrog po okoliških gozdov h je še nekaj življenja v vedmo sokičnem zelenju smrek in hoj. pomešanem s čudovito lepimi kovinastimi barvami lčstaatih dreves. Tam imajo svoj paradiž naši lovci, za katere je bila današnja nedelja naravnost idealna. Pa tudi drugi se nismo mogli pritožiti. Dežja se zlasti popoldne ni bilo bati, ozračje je bilo mirno, mlačno, megle so se razgrnile vsaj toliko, da so se nam v prijazna modrino kazali vsaj bližnji grički in holmci. Nekam po snegu je zadišalo in res so se proti večeru že začele po ziraku loviti prve drobne, sila redke snežinke. Tako mirna, kakor ozračje, ie bila tudi nedelja sama. Športniki so imeli svoj živahen dan, tudi po okoliških postojankah je bilo prav živahno, vendar se do večera nikjer ni primerilo nič hudega. Povprašali smo na policiji, kakor tudi na reševalni postaji in v bolnici: — nič novega! Vilko Mazi: Uina Lenka -Fant, Boga se boj, pa ljudi ubogaj. c'a bodojmeli usmiljenje s tabo. Saj vi-cMš. kakšna nebogljena sirota si.« Tako <■0 mi pridigali z leve in desne; nekate-r so še zavijali pobožnjaške oči, da bi se me kaj bolj prijelo. Meni pa kar ni šlo v glavo, da bi se moral ravnati po teli solzavih naukih sarno zaradi tega. ker mi je smrt pobrala starše, birič na dom in sem ostal sam na tem božiem svetu. Nisem mogel razumeti, da zdai ne smem biti več ■otrok z vsemi tistimi pravicami, ki jih vrivajo otroci vesoljne zemlje, ampak da moram postati hulja. vsakemu na razpolago, da odrgne vame čevlje in nos. Tako se je zgodilo, da sem našel nekega jutra v kuhinji sestrične Lojzke povezano culo Malo pre.i sem čul iz sosednie sobe nienega moža. ki se je drl: »Zadosti imam te tvoie ušive žlah-te. Glej. da mi ga še danes spraviš s piti!« To je torej veljalo meni. Po vsej priliki me je zatožil čuvaj, ki me je spet dobil v tunelu. Drugega greha to- pot nisem imel na vesti. V tunel sem tako rad hodil poslušat tisto divje ropo-tanje drvečih vlakov. Seveda je bila to nevarna zabava, toda z drezino se tudi nisem smel voziti, kaj šele premikati kretnice, ali prožiti signalno napravo. Tam so me takoj zalotili in me je lahko obunkal vsak, komurkoli sem prišel v roke. Kaj pri vragu naj bi bil pa sicer počel na tisti zapuščeni kraški postaji? V tunelu me ni nihče motil in tako sem se izmuznil vanj, kadarkoli sem n.oge!. Po cele ure sem časih preždel v njem, nastavljal uho na tračnice in prisluškj-val čudnim utripom hladnega železa. Šele ko je zavreščala lokomotiva pred tunelom, sem odskočil k steni, ali pa naravnost v zaklon, kamor sem se navadno skrival tudi čuvaju. Tolikokrat je šel mimo mene, si požvižgaval kako pesem ali pa mrmral sam pri sebi, če je bil morda slabe volje. Nikoli mu ni prišlo na um. da bi posvetil v trsti zaklon. Nekoč pa bi mi bil kmalu stopil na glavo. ko se je tudi Sam moral ^ nakniti vanj pred prihajajočim vlakom. Vsega zamazanega od saj in rje me je privlekel na postajo, kjer me je službujoči uradnik prav nekrščansko oklofutal. klofut čakala Zdaj me je namesto cula. »Brž pojej, da ne zamudiva vlaka!« je priganjala sestrična vsa razjokana. »V Zagorje pojdeva do Rezke, če te bo mogla vzeti.« Rezka je bila moja po poli sestra. Njen mož je bil dacar. S skromno plačo sta preživljala kopico otrok. Prav mene se jima je še majkalo za pokoro. »V Cerknico ga pelji,« je svetovala Rezka. »Tam ima ujca in še drugo žlahto. Ga bo že kdo vzel.« Meni pa ic napravila spet lepo pridigo o bogabo-ječnosti in pokorščini in jo -zalila z debelimi solzami. Še dolgo je stala na vogalu in gledala za nama, ko sva se vračala v soparnem dnevu proti Št. Petru. »Kaj pa, če te še v Cerknici ne vzamejo?« je zaskrbelo sestrično. ko sva bila že daleč iz vasi. Brisala si je znojilo čelo in me pogledovala od strani, kakor da je čakala odgovora. Jaz pa sem uporno molčal in prekladal okorno culo iz roke v roko. Vseeno mi je bilo, kaj bo z mano. »Tak povej no, če veš?« je drezala vame brez uspeha. »Vidiš, kako si lahkomiseln,« je dejala, ko se je že naveli- čala čakanja. »Prav tak si, kakor je bil tvoj oče, Bog mu daj dobro. Nikdar nobena stvar ga ni skrbela. Zmerom ^e hotel živeti, kakor ptica pod nebom. Kolikokrat so mi pravili moja rajnka mati, kakšne križe je imela z njim vsa žlahta... Ta zanimiva biografija mojega očeta se je nenadoma pretrgala na Rakeku, ko sva morala iizstopiti. Se danes mi je žal, da je nisem čul do konca. Mimo dolge procesije z deskami obloženih voz, namenjenih na postajo bogve odkod, sva prišla iz vasi in zavila po slabi poti v položen klanec. Zelo vroče je bilo. ko sva se med sivimi ogradami bližala kapelici na klancu. Široka, zelena planjava se je odprla na drugo stran. Pod golim, valovitim hribom so ždele bele hiše, zgrajene okrog zajetne cerkve. »Tam je Cerknica.« je dejala sestrična. Potem je pokazala djii po planjavi, kjer se je svetlikal zveri-žen trak nekega potoka. »Vidiš, tamie teče Stržen. ponavadi pa pokriva ves tisti kot jezero, ki je zdaj usahnilo. Kadar je prav veliko, zalije še polje in seže prav do vasi.« Sedla sva v senco visoke lipe kraj kapelice in gledala to le- po. mirno pokrajino, ki se mi je mahoma prikupila. Izza temnih, strmih gozdov Javornika, ki so z desne oklepali planjavo, je silil Snežnik s svojimi širokimi pleči. Vsa v soncu je stala zadaj cerkev na Križni gori. Lok drobnih vn-sic se je prožil pod njo. »Kam pa vidva?« je zanimalo sključeno ženico, ki je prisopla od Ložke^a gori. »K Dujakovim v Cerknico;« »E. ja, saj jih bosta dobila na njivi pri poti. Strnišče orjejo.« Vzdignila sva se in odšla tja doli mimo ložkih razvalin. Kmalu sva jih zagledala. Majhen, tršat mož ie tiščal ročice pluga in gledal v valeče se brazde. Krepka, nekoliko upognjena ženska je gnala voli. Koj sta ustavila delo, ko sta opazila, da se jima bližava. »Saj ste Dujakovi, kaj ne?« je napeljala sestrična. »Kaj bo dobrega?« se je oglasila uma Lenka Toliko toplote je bilo v njenem glasu, da se je sestrična koi opogumila »Ali kaj poznate tega fanta?« Oba sta trudoma ugibala, čigav bi bil- »Ančkin je, iz Črnomlja.« »Glej ga no. kakšen korenjak!« se je nasmehnil ujec. spustil plug in mi prijazno segel v roko. »Kam sta pa namenjena?« je vprašala teta ujna. »Prav k vam, če ga boste hoteli vzeti na počitnice.« je odvrnila sestrična. Ne da bi čakala odgovora, je zaee'a razlagati vso svojo žalostno storijo s tako genljivim' besedami, da bi se bil še kamen omehčal. »Kaj praviš, oče?« »Kar sama reci!« je skomignil n:ec nekoliko trdo, vendar nikakor ne odbijajoče. »I. drenj je pri nas, pa bo že kako. če ni razvajen.« Tako sem našel svoj drugi dom. Vsake počitnice sem se zatekel v Cerknico. Ujna Lenka mi je rezala kruh prav s tako ljubeznijo kakor lastnim otrokom. In kadar sem zaslužil, me je tudi prav tako obunkala kakor Janeza ali Toneta. Urško ali Edvarda, Jožeta ali Marjetko Spet sem bil otrok med otroci. z enakimi, nikjer pisanimi pa veia>-maj veljavnimi pravicami. Nobenih svetlohlinskih pridig nisem več čul, nihče me ni zmerjal s pritepencem. Du-jakov sem bil, kakor drugih šest, ne pr- vi in ne zadnji med njimi. Nikoli v življenju nisem užival več toliko svobode. Neštetokrat sem oblezel Slivnico in Ja-vornik, poznal vse požiralnike v jezeru in vsak kotiček v Skocijanskih jamah. Podili smo se po Sinji gorici in po Lož-kem. po Dolenji vasi in Dolenjem jezeru, gori do Selščka 'n Kožljeka nas .ie kdaj zaneslo. O. zlati časi! Kadarkoli sem se jih kasneje spominjal, zmerom je zasijal iz njih tisti dobrodušni usmev ujne Lenke, zmerom sem čul tisto skrbno vprašanje: Ali si kaj lačen? Zmerom je tudi zazvenel i;z njih tisti blaari ukor: O, ti nakazanec; če sem kdaj kako nerodno ukrenil. V tem usmevu je bilo tudi že odpuščanje, je bila sama neskončna dobrota. Daleč, daleč je že vse to. Zadnjič na se je spet nenadoma približalo +ako živo. kakor da je bilo včeraj. Nisem mogel verjeti tistemu preprosto napisanemu sporočilu, ki me ie čakalo doma, da ujne Lenke ni več. Zanesli so jo k Sv. Janezu pod Sinjo gorico. Trudjia in izmučena ie legla r»od nišo. Ne morem si misliti, da ni odšla tudi na to poslednjo pot s tistim vseod pušča ioč'm usmevnm. S pobožnostjo sem prižgal to drobno lučko na njeno gomilo. Gaspod ribtar Tega je že dokaj let, ko sem moral spre-;eti ne po-sebno laskavo ponudbo, da postanem tajnik oholega rihtarja v hudo nem-škutarskem kraju. Nisem zadel slabo. Ko so moji tovariši učitelji posedali doma in si dolgčas preganjali z brezplačnim pisanjem raznih prošenj in vlog, za katere so navadno morali poleg svojih moči žrtvovati še panir ali ko so v redkih primerih na izprehodih pili za drag denar krščeno vino in jedli dvojno zasoljeno svinjino, sem si jaz zadovoljno gladil svojo domovinico in ji šeoetal: »Blagor ti, napolnjena si z dobro domačo robo in blagoslovljena z nerv^kvarieno rujno kapljico!« Tudi me od dela prsti niso nič bolj boleli kakor moje sodruge, ki so zastonj garali za občni blagor. Moj žunan je jako rad lastnoročno dokazoval, da zna precej več nego samo podoisovati svoje ime. Zato so me vsako nedeljo popoldne čakali samo važnejši dopisi in vloge ter najinemu dostojanstvu primerno obložena miza. Razen prijetnih telesnih blagrov sem bil večkrat deležen še duševnega razvedrila Mnogo županovih podložnikov, ki so imeli opravke v občinski pisarni, namreč ni imelo smisla za lepoto in pravilnost njegovih nemških umotvorov. Našli so se celo predrzneži, ki so mu v brk zatrjevali, da se ne strinjajo ž njimi. Pri takšni pri- liki je mož vzrojil, in nezadovoljnež je moral biti vesel, da mu ni pokazal vrat, marveč mu samo zabrusil: »Pa ti boljše napravi, če znaš!« Da bi bil uradoval v materinščini, katere je bil še precej zmožen, nak, tega pa ne! Slovenski jezik mu je bil prevsakdanji, in še nemškega si je prikrojeval po svoje ter rabil tuike in pisal besede s kraticami in podaljšanji, da je večkrat skrpucal spa-ke, ki so mogle razvedriti obraz tudi najhujšemu mračnežu. Tako je brhki natakarici napisal v delavsko knjigo, da je »Kohl-, nerin« — ogl.iarka — pivovarniški delavec Žeja je dobil v domovnico označbo »Breier«, čeravno nikdar ni maral kaše, a nekemu zelo lenemu dninarju ie v legitimacijo vpisal, da je po poklicu »Tag-lehner«. Nemški izraz za pojem »rojen« je pisal dosledno »gebohren«, kar mu je večkrat povzročilo hudo zamero. Svojemu sosedu je v živinski potni list zabeležil, da žene »zwei weise Ochsen« na sejem in nekoč je poslal glavarstvu hudo zamazano viničarsko knjižico z opombo: »Wird der k. k. Bezirkshauptmannschaft vorge-leckt«. Skoraj bi mu bil želel dober tek. Občinski pečat je imenoval »štimpendijo« in rad je zatrjeval, da noče biti dalj župan kakor eno »periolo«. Mizariu je vrnil račun, ker ni bil »salutiran«. Ko je neke deževne jeseni plaz poškodoval občinsko cesto, je pri ogledu dejal: »No- bomo pa ob strani deset do dvanajst prelatov (pilotov) zabili!« Bil je tudi mrliški ogleda svoje kraljevine in ie zapisoval ljudi, ki so pozabili dihati, s tolko pieteto, da je bralcc mrt-vaškh zapiskov kmalu zgubil strah pred veličanstvom smrti ter z velikim veseljem listal po seznamu. Skoraj vsi angelčki, ki so se preselili iz solzne doline v nebesa, so imeli »Prund«. Kdor je umrl na jetiki, temu je navedel za vzrok smrti »Auszer-rung«, stari .Ternač je preminil zaradi »olte Sch\vache«, Bigeca je spravil pod zemljo »Gelenksreutismus«. Smuku je upihnila luč življenja »Artileriferkalkung«. Na ta način je bilo v občinskem uradu vedno kaj razveseljivega. Zal me je cesar prej vzel, ko je županu minila »periola«. Vojna mu jo je sicer za nekaj let podaljšala, a ko se je zrušila Avstrija, vzgojiteljica takšnih značajev, je narodna viada vrgla z mnogimi drugimi župani tudi njega. Š Pohorski. moderne %\m9>ke pCa&ee v veliki izbiri in po najnižjih cenah dobite pn £ I i t e damska in moška konfekcija Ljubljana. Prešernova ulica 7 DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Oprema polarnega zrakoplova Romunski kralj in prestolonaslednik med župani Paganinijeva skrivnost Violinski virtuoz in profesor na avgs-burškem konservatoriju Josef Klein je nastopil z zanimivo reformo v gosiaško-peda-goškem področju, ki poteka v svojem bistvu od največjega mojstra vseh goslačev Paganinija. Klein pravi, da je po dolgoletnem študiju odkril skrivnost Paganinijeve violinske tehnike in je na podlagi svojega odkritja izdelal metodo za vežbanje, ki omogoča tudi za gibalne zadeve manj nadarjenim učencem, da dosežejo največjo popolnost. Kleinova metoda pa ni zgolj tehničnega značaja, temveč zahteva nekakšno čuvstvo in duševno dojetje vseh gibanj. Pravilnost gibov daje pravilne tone. Po Kleinovi metodi se baje tudi zelo znatno skrajša čas učenja in zato ni čudno, da so vsi strokovnjaki radovedni, v čem pra" za prav obstoji. V Londonu uprizarjajo trenutno Emila Ludwiga dramo »Versailles«, v kateri nastopajo najznamenitejše osebnosti evropske politike konec vojne. V prizoru na tej sliki vidimo (od leve proti desni) Clemenceauja, Balfourja, VVilsona, Padarewskega ia maršala Focha Na tehniški visoki šoli v Charlottenburgu je otvorilo mednarodno društvo za raziska-vanje arktičnih krajev z zrakoplovi poučno razstavo, ki prikazuje vso potrebno opremo, ki pride v poštev za takšno podjetje. Na levi vidimo čoln iz gume, na desni pa šotor za prezimovanje v arktičnem ozem-lju žrtev velikomestuc zablode Bankirjeva zapuščina V Vaduzu, prestolnica kneževinice Lich-tenstein, so te dni pokopali SO letnega oan-kirja, milijonarja Avgusta Sternberga. ki ie pred četrtstoletjem stal v središču seiza-cijskega procesa v Berlinu Bil je obtožen da si dajal po zvodnica.h dovajati mlado« letna dekleta. Afera je dvignila mnogo prahu in pred sodiščem so prišle na lan stvari ,ki so pognale tedanjega berlinskega policijskega ravnatelia Meerscheidta-Hiil-lessena v prostovoljno smrt. Ko so glasovi o aferi potihnili, se jc Sternberg umaknil na Madžarsko, kjer si je pridobil baronstvo. Potem ie šel v Pariz in se tam oženil s hčerjo zadnjega poveljnika Tuillervske palače. Z njo je imel sina. ki mu je ob svoji sedanji smrti zapustil poldrugo milijardo premoženja. gova posestva se razprostirajo od Lizb jne do Varšave. Tihotapljenje alkohola iz Italije v Švico Švicarske carinske oblasti so prejeie zaupno obvestilo, da se že dalj časa iz Italije tihotapi v Švico čisti alkoho' namestu vina, kakor so se glasile carinske deklaracije Pošiljatve te vrste je sprejemala tvrdka Baumgdrtner. ki je spravila po prepovedani poti v Švico 650.000 1 čistega alkohol. za katerega bi morala plačati dva ia pol milijona frankov onrine. kateri pa se je izognila z lažno deklaracijo. Ker pa se za vtihotapljeno blago plača štirikratna carinska postavka, bi morali tihotapci pečati za uvožen čisti alkohol skoro 10 miiU jonov Švicar: kih frankov. Dva tihotapca sta zbežala, druge oblasti še zasledujejo. 181etna Helena Araujo, hči bivšega predsednika republike San Sal-vador, je pobegnila iz nekega angleškega penzionata ter se vtiohtapila na krovu ribiške ladje v Francijo, kjer je zapadla opojnim mamilom NesJaven konec slavnega aeroplana Te dni se je v bližni Monakovega ob nekem dimniku razbilo nemško lahko leta'o »1673«, ki je pred dvema letoma zmagalo v evropskem krožnem poletu Vihar ie sunil v dimnik s takšno silovitostjo, 'a se mu je ponolmma zdrobila desna nofilna ploskev. Stroj je pri nesreči padel iz letala, pilot in njegov sopotnik pa sta prfete-!a na zemljo z hudimi telesnimi pogodbami. Telefon odpovedujejo V zvezi z gospodarsko krizo poročajo iz Berlina stvar k' je v zadnjih letih endot-nega gospodarskega življenja brez primere. Letošnjo jesen je odpovedalo telefon približno 40 000 naročnikov Vzrok? Enostaven poznamo ga vsi: gospodarska kriza. Kakor vse kaže, so začeli slabi časi pritiskati tudi na tiste, ki so s> poprej lahko privoščili mar si kakšen izdatek na račun svoje potratno«ti. Zdaj. ko se je mnšnji-čtk skrčil, ne gre več naprej po starem tiru in treba je začeti z omejevanj-m tudi tam, kjer si prej nihče ni mislil. Vlak zavozil v tramvaj V Dijonu se je primerilo 1. novembra nenavadna nesreča. Ko se je vračal s potniki ratrpan voz cestne že'eznice s pokopališča, je monal prevoziti tračnice brzega vlaka, ki tamkaj križa cesto. V tistem trenutku pa je pridrvela svoio pot lokomotiva, ki -e vozila z brzino 95 km na uro. oplazila tralvaj in prekucnila voz. Pri tem eo bile štiri osebe usmrčene, več pa hudo in lahko ranjenih. Nesrečo je zakrivil železniški čuvaj, proti kateremu so takoj uvedli pres i s kavo. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Josefove« greneice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga naitopleje priporočati. »Franz Josef ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Možgani in hrbtenični mozeg Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino so podelili, kakor smo že poročali, angleškima raziskovalcema Adrianu in Sher-ringtonu. Odlikovala sta se z epohalnimi odkritji o nalogah nevronov in sta razjasnila zamotani problem o zvezah med možgani in hrbteničnim mozgom. Odkrila sta tudi doslej še neznane živčne vezi - med obema organoma. V zadnji vojni so se vojaki bali posebno strelov v hrbtenico, ker niso imeli za posledico samo mrtvoudov. temveč pogosto tudi oslepitev, ne da bi bile oči same na kakršenkoli način ranjene. Raziago za ta čudni odnos med hrbtenico in očmi sta dala baš sedanja Noblova nagrajenca. Iz zadnjih korenin hrbteničnega mcjga vodijo namreč izredno občutljiva živčna vla-kenca do posameznih možganskih zavojev. Ce se ta vlakna pretrgajo, tedaj njih možganski zavoji ne morejo več vršiti svojih funkcij in nastanejo motnje vida, govorice, sluha, okusa itd. Hrbtenični sifilis utegne na podoben način uničiti ta vlakna ter povzročiti oslepitev itd. Raziskovanja obeh učenjakov so bila posebno težka zaradi tega, ker vodi v vsak možganski zavoj po več vlak ene in različnih korenin hrbteničnega mozga. Zato pa njiju uspeh; niso zgolj teoretičnega pomena, temveč dajejo po natančnem poznavanju anatomskih zvez možnost za nove Iečilne metode. Zimska preskrba brezposelnih v Ameriki Washingtonski časopis »Fortuna« javila, da živi v Zedinjenih državah 27 mi1 i jonov ljudi, ki pridejo v poštev za podporo ;n preskrbo v letošnji z:mi. Med niimi je il milijono/ brezposelnih. ostanek tvor' :o njih družinski člani. Kvečjemu 2 in pol milijona brezposelnih razpolaga s kakšnim malenkostnim prihrankom ali z zasipu ra-no pomočjo pri sorodnikih, prijateljih ;n znancih. V zvezi s tem je zanimivo vec.eti tudi to. da je nazadovala dohodnina v Zedinjenih državah lansko leto za več ne-^o 800 milijonov dolarjev. Nesreča s čolnom v južnem Gotlandu? Iz Stockho'ma poročajo: V nedelo opoldne je odrinilo z večjim čolnom na odprto morje proti južnemu Gotlandu 18 mladih ljudi, kmečkih sinov in delavcev v sta-rosti od 15 do 24 let. Bili so namenjeni obiskati rusko flot il jo. Ker pa je imel eoin pokvarjen stroj, so čolnarji razpeli jadro in ga obračali po vetru O čolnarjih a; še nobenega sledu. Ker so te dni divjali v 'a-mošnjih krajih hudi viharji, 6e svojci po-grešenih bojijo, da so čolnarji postali žrtev neurja. Pogrešance iščejo tudi letala, vendar doslej brez uspeha. Tragedija po ločitvi Scdiišče v Pečuhu je te dni izrefclo ločitev nekega kmeta od njegove žene iz ba-ranjskega komitata. Obsodilo ie moža tudi na plačevanju mesečnih prispevkov. To je slednjega tako razkačilo, da "je na potu z razprave demov počakal v zasedi ločeno ženo in njeno mater ter obe ubil. Po uboju je sam pobegnil v neko vinsko klet in se tam obesil. Ob 701etnici rumunskega kneza Aleksandra Dobrega, ki je združil kneževini Moi-davijo in Valahijo, je obiskal rumunski kralj Carol kneževo grobnico. Ob tej priliki so se zbfali župani rumunskih mest in vasi ter se poklonili kralju in prestolonasledniku Mihaelu Obleka in sodnice Češkoslovaško sodstvo se je v zadn;em žasu izpopolnilo tudi z ženskimi sodniki. Zato je izdala osi. vlada pred kratkim uradne predpise, tako se morajo sodnice oblačiti. Sodnice morajo nositi po vzorcu sodnikov talarje iz volnenega blaga črne barve. Talar jra mora segati do gležnjev. Vrhu tala^ja lahko nosijo belo bluzo, ki pa mora biti do vratu zaprta m brez okrasja. Ov-at-nik bluze je lahko iz istega blaga kakor bluza, mora pa biti tekisto enostaven ln brez modne navlake. K bluzi «nejo nositi t*>dnice pentljo iz črne svet'obarvne sv-škega nogometnega športa. Za danes eo izginile vse razlike v simpatijah za posamezne klube. Vsi »drukarji« so enoduš-no stali za Concordijo. Po vseh zagrebških ulicah so se pomikale skupine spor-tašev, ki so vsi imeli v gumfonicah zeleno-bele trakove ter živahno debatirali o šan-sah cbeh moštev. In Zagrebčani so bili ■oreeoj samozavestni. Saj jim je naskok Concordie v Splitu dajal večje nade. ki so se tudi izpolnile. Concorc. a, ki v začetku prvenstvenega tekmovanja ravno ni zaigrala tako, da bi jo bili računali med aspira".c za državno prvenstvo, si je osvojile, najčastnejši naslov v našem no- gometnem športu. Docela zasluženo, ker je pokazala pravi športni duh, ki ne kloni pred morebitnimi udarci. Concordia : Hajduk 2:1 (0:1) Po hitrem startu je Hajduk že v 3. minuti v ostrem napadu. Sekundo kasneje je napadalna vrsta že pred golom Concordie in Bakotič spravi žogo lz neposredne bližine v mrežo. 1:0 za Hajduk. »Navijači« Hajduka dvignejo ogromen vik in krik in prepevajo. Concordia se kmalu znajde in uprizori več nevarnih situacij pred golom Hajduka, toda njegova obramba je zelo dobra, tako da se rezultat do odmora ne menja. Drugi polčas se je pričel prav tako kot prvi. Hajduk ostro napada in vidi se, da hoče na vsak način zvišati razliko in rešiti vprašanje prvaka zase. Toda v 3. minuti je zopet Concordia v napadu. Kodr-nja uide, Matošič ga »foula«, toda on da Loliču, ki strelja s krila, žoga gre mimo nog- obeb branilcev in tudi čuliča ter naj- de pot v mrežo. 1:1. Buren aplavz in ploskanje Zagrebčanov. Concordia pritiska dalje in v 9. minuti mora branilec Hajduka Mikačič zaradi poškodbe zapustiti igrišče. Hajduk igra do konpa samo z 10 igralci. V 10. minuti sledi krasna kombinacija Concordie, iz katere dobi Valjare-vič žogo in jo z glavo s 5 metrov daljave sigurno pošlje v mrežo. 2:1 za C. Publika divja od navdušenja. Namesto Mikačiča igra Kragič branilca. Rezultat se pozneje ne menja več. V zadnji minuti izključ? sodnik zaradi nevarne igre Concordiaša Beloševiča. Tekmo je sodil g. Franken-stein z Dunaja. Po tekrai je dal sodnik Frankenstein novinarjem izjavo, po kateri po njegovem menju Hajduk ni mogel zmagati, ker je bil slabše moštvo in tudi ni imel sreče. Prva njegova nesreča je bil gol Loliča, druga pa poškodba Mikačiča. Z igro in igralci je bil zadovo;jen. Urednik »Sporttagblatta« g. Ervin Mtil-ler, ki je tudi posetil tekmo, je izjavil, da je Concordia zmagala zasluženo. Moštvo je na najboljši poti. da doseže zaželeni cilj. Concordia je bila tehnično boljše. Hajduk pa hitrejše moštvo. pa je v splošnem prav dober, v presoji foulov sicer upravičeno oster, le malo nezanesljiv. Napravil pa je vtis objektivnega vodje igre. Maribor; Svoboda 5:0 (3:0) Maribor. 6. novembra. V nadaljevanju podsaveznega prvenstva sta danes na igrišču Maribora odigra-! prvenstveno tekmo Maribor in ljubljan ska Svoboda. Na tekmo, ki se je iz neznanega vzroka pričela s precejšnjo zamudo. sta kluba postavila naslednje igralce: Maribor: Koren, Savo, Bertoncelj, Kuhanja, Kirbiš, Kokot, Dušan, Priveršek. Bertoncelj Najžer. Zemljič. Svoboda: Naumovič, B^ncelj. Jože. Starman, Habiht, Potekar, Šlamberger, Jakše. Rogme, Bervar. Lave. Igra je potekla manj živahno kot bi bilo z ozirom na njen značaj pričakovati, bila pa je fair, za kar gre zasluga sodniku, fci je vsako pirotipravilno prizadevanje zadušil že v kali. Maribor je bil v prvem oolčasu absoluten gospodar na igrišču, tako da so gostje le redko prišli na njegov prostor. Po treh golih se je že zdelo, da bo odšla Svoboda poražena z dvoštevilč-nim rezultatom, toda prišlo je popolnoma ■irugače. Naoadalna vrs^a domačinov je klaverno zastreljala celo vrsto sigurnih situacij, tako da tudi večje presenečenje ne bi bilo izključeno. Po odmoru je mariborsko moštvo predvajalo tako slabo igro, kakor je letos še nismo videli. Igralci so bili brez volje in ambicije ter so brezmisel.no nabijali žogo. Kak6r napadalna vrsta tudi krilska vrsta ni mogla zadovoljiti. V tej formaciji je bil še najboljši Kukanja, najslabši pa gotovo Kirbiš. V celoti je moštvo pokazalo zelo malo borbenosti in slab start in se je borilo z nemogočo taktiko. Igra Svobode je bila v vsakem oziru še slabša in edino, kar je pokazala, je bila požrtvovalnost. Moštvo je pokazalo skromno tehnično znanje in edina formacija, ki je razmeroma dobro rešila svojo nalogo, je bila ožja obramba. Krilska in napadalna vrsta sta predvajali nemogoče stvari. O poteku igre se ne da povedati mnogo. V začetku ie napad Maribora zaigral še nekam dobro in dosegel tri gole. in sicer v 9 minuti po Bertonclju, v 10. po Naj-žerju in v 25. po Dušanu, potem pa je sledilo brezplodno nabijanje žoge v prostoru' Svobode Ista slika se je nudila tudi po odmoru s to razliko, da je. bil Maribor še slabši. Kljub temu se je posrečilo DuSanu c5 eči v 20. minuti četrti in branilcu Bertonclju v 31. minuti peti gol. Maribor je ostal do konca v stalni premoči, toda ni miTgel realizirati nobene šance več. Tekmo je sodil g. Pevalek iz Ljubljane v splošnem dobro. V predtekmi je zmagala mladina Maribora nad mladino Rapida z 8:2 (3:1). Sodil je g. Kopič. Rapid : Celje 5:1 (1:0) Maribor, 6. novembra. Dopoldne se je vršila na igrišču Maribora prva kvalifikacijska tekma za vstop v pod-savezno ligo med Rapidom in Celjem. Tekmo je obiskalo precej občinstva, med katerim je bilo tudi okoli 200 »navijačev« iz Celja, ki so zelo živahno vzpodbujali svoje moštvo. Tekma se je vršila v ostrem tempu in sta oba nasprotnika zaigrala zelo požrtvovalno. Rapid je bil mnogo enotnejši in tehnično boljši nasprotnik, vendar pa manjka v njegovem napadu še odločnosti, da bi izkoristil zrele prilike. Rapid je pokazal dober in koristen start in je bil najmočnejši v obrambnem delu. Tudi krilska vrsta je dalelco prekašala nasprotnikovo. O gostih se ne da povedati ugodnega; razen brezprimernega elana res niso mogli pokazati mnogo. Tudi tehnično so Se na zelo nizkem nivoju. Dokler je bilo še kaj nade na ugoden rezultat, so se borili žilavo in so dali v polju celo boljšo igro od domačih. Vse akcije pa so zaradi »leodloč-nosti pred golom ostale neizrabljene. Po cdmoru je bil Rapid v absolutni premoči in je zmago popolnoma zaslužil. Tekmo je vodil prav dobro g. dr. Planin-šek V predtekmi je rezerva Maribora v prvenstveni tekmi zmagala nad rezervo Svobode s 4:0 (1:0). Tekmo je sodil g. Bizjak. Prvenstvo v Celju Celje, 6. novembra. Danes dopoldne se je vršila na igrišču pri Skalni kleti drugorazredna prvenstvena tekma med SK Laškim in celjsko Jugoslavijo. Po boljši in lepši igri so zasluženo zmagali Laščani s 3:2 (2:0). Sodnik g. Janežič, ki Je bil zadovoljiv, je moral v drugem poičasu izključiti nekega igralca od Jugoslavije. Ostale nogometne tekme BEOGRAD: BSK : Jugoslavija 2:1 (1:0). BSK je prvič nastopil z novim vratarjem Glaserjem, ki je bil zelo dober. SARAJEVO: Sašk : Slavija 4:1 (1:0). OSIJEK: Slavia : Grafičar 0:0. PRAGA: Slavia : Sparta 2:1, Viktorija (Plzen) : Bohemlans 4:1, Teplitzer FC : Liben 3:1, Viktoria-2ižkov : SK" Plzen 4:1. DUNAJ: Admira : WAC 5:1 (5:1), Vien-na : Sportklub 1:1 (1:1), Nicholson : Wacker 4:1 (3:1), Rapid : Hakoah 5:2 (3:2), BAC : Libertas 1:0 (1:0). BUDIMPEŠTA: Ujpest : Kiapest 3:0, m. okraj : Soroksar 2:1, Hungaria : Fe-renezvaros 0:0, Szeged : Nemzeti 3:1. BASEL: Švica : švedska 2:1. BERLIN: Hertha : SPV 92 1:1, Tennis- Borussia : Union 5:2. NtJRNBERG: IFC Nurnberg : SV Wiirz-burg 6:0. WURZBURG: SPV Ftirth : Kickers 6:2. Gozdni tek smuč. kluba Ljubljane Ljubljana, 6. novembra. Agilni smučarski klub Ljubljana je priredil danes vsakoletni gozdni tek na progi 4 km za juniorje in 8 km za seniorje. Start in cilj sta bila pri hotelu Tivoli. Proga je vodila od starta do brez mimo notela Bellevue, bivše skakalnice — tu odcep seniorske proge — na pot, ki pelje na Rožnik, okrog cerkve in nazaj po poti mimo vodovoda do cilja. Seniorska proga je šla od odcepa nad skakalnico po gozdni stezi na Večno pot, po isti do kamna 3.5 km, od tu na Rožnik do cerkve, kjer se je zopet združila s progo juniorjev. Ob 10. uri se je javilo na startu 28 juniorjev, in sicer 23 članov sm. ki. Ljubljane ter 5 članov drugih klubov (SK Ilirije, Primorja in Grafike) in 12 seniorjev, med njimi 1 član Grafike, ostali pa člani prireditelja Med juniorji so izstopili na progi 3 tekmovalci, med seniorji pa samo 1. Juniorji so se plasirali naslednje: 1. Starman (Sm. ki. Lj.) 21:57, 2. Mi-halek (Sm k- Lj.) 22-25. S. Zuccato (SK Ilirija) 22:29, 4. Keržan (SK Ilirija) 22:30, 5. Legovič (Sm. ki Lj.) 22.45. 6. Hriber-nik (Sm ki Lj.) 22:52. 7. Tepina (Sm. ki. Lj.) 23:05, 8. Močnik (Sm. ki. Lj.) 23:14. Nezakonska mati in njen ctrok Za kaos, ki vlada med evropskimi narodi, je posebno značilna neonotnost v uredbi pravnih določb, zlasti onih, ki zadevajo odnošaje med ženo ir možem ter otrokom. Medtem ko se je v nekaterih državah uveljavil resnično napreden nazor v tem pogledu, vladajo drugod še povsem srednjeveške določbe. Značilno je, da je v tem pogledu ena naj-konservativnejših držav Anglija. Tu nima nezakonsko dete nikakega pravnega odnosa do svojega očeta, a prav majhen odnos celo do svoje matere. Nezakonski otrok ni član niti očetove niti materine družine in ne more zahtevati primernega vzdrževanja. Tudi od dednega prava je nezakonsko dete izkliuCeno. Nima pravice niti na priimek materine družine, kaj šele očetove. Lahko dobi kakoršenkoli priimek, a ni potrebno, da je to materin priimek. Eden najvažnejših zakonov za nezakonskega otroka je norveški. Ce oče prizna svoje očetovstvo, tedaj je nezakonski otrok povsem izenačen zakonskim. Nezakonsko dete ima pravico na materin ali na očetov priimek, ki si ga osvoji lahko tudi kadarkoli pozneje in tudi lahko podeduje po obeh. Ima tudi pravico na primerno vzgojo, h kateri morata prispevati oče in mati. Ce je imela mati v gotovem času spolne zveze z več moškimi, so prizadeti dolžni sorazmerno nositi stroške za otrokovo vzdrževanje. Pri snovanju norveškega zakona so sodelovali moški in ženske, zato je enako pravičen za mater in za očeta. Predvsem pa govori v korist otroku, kar je edino pravilno. Norveškemu zelo podoben je ruski zakon, le da je tam za otroka še bolje preskrbljeno. Poleg Rusije ima najnaprednejše določbe Španija, kjer sta zakonski in nezakonski otrok v vsakem pogledu izenačena. V naši državi je veljaven na področju bivše kraljevine Srbije srbski državljanski zakon, po katerem nezakonski materi ni dovoljeno tožiti očeta za priznanje očetovstva niti za plačevanje alimentov. Kakor znano je v bivših avstrijskih pokrajinah v tem pogledu mnogo bolje, dasi bi bilo tudi tu treba v mnogočem reforme. V veljavi je vsaj to, da ima nezakonski oče dolžnost plačevati za otroka alimente, ki mu jih odmeri sodišče. Sicer je pa nezakonski otrok tudi pri nas zelo zapostavljen za zakonskim. Medtem ko dobiva državni uradnik za zakonskega otroka prispevek, ne dobi državna uradnica za svojega nezakonskega otroka ničesar. Tudi tztožitev alimentov pomenja za nezakonsko mater pravi kri-žev pot, posebno če se oče izmika, da nima stalne plače, da je brez premoženja. Drastičen primer o pravicah nezakonske matere je prinesel neki ljubljanski list: Mojster je imel s svojo vajenko nezakonskega otroka. Ko je prišle do tožbe za plačevanje alimentov, je prepisal vse imetje na ženo. Kako naj v takih primerih, ki jih je nešteto, pride nezakonski otrok do svojih pravic ? Delovna žena v današnjem življenju v. Današnji položaj delavke je razmerno mnogo boljši, kakor .je bil v početku industrializacije. Takrat je ženska delala po 14 in tudi 16 ur dnevno, postopno pa serse uvajale na pritisk delavskih organizacij in političnih strank znatne zaščitne, reforme. Teh teform je deležna posebno delavka mati, katere položaj je bil vedno izredno težaven. Mati delavka je še danes najža-lostnejše poglavje problema: poklic in materinstvo. Delavska mati mora vse gospodinjske posle opraviti zjutraj, preden gre na delo. Zjutraj skuha kosilo, odpravi otroke in moža. Večji otroci gredo v najboljšem primeru v zavetišče, navadno pa Pri seniorjib Je bil vrstni red na cilju tale: 1. De)Gman 40:09. 2. Bervar 40:17, 3. šramel 41:07, 4,'Sešelj 41:08, 5. Senčar 42:30, 6. Tavčar 42:31, 7. Benedičič 42:55, 8. Jakopič G. 45:05 (vsi Sm. ki. Ljubljana). Tekmovalci ' drugih klubov so startali izven konkurence Po tekmi ni bil vložen noben protest. Proga je bila težka, predvsem zaradi razmočenega terena, tako da so doseženi uspehi prav dobri. Tekme v odbo|ki Ijublj. srednjih šol V soboto popoldne so se začele in nadaljevale v nedeljo dopoldne tekme v odbojki med ljubljanskimi srednjimi žotemi, in sicer na letnem letovadišču Ljubljanskega Sokola. Tekem so se udeležila moštva (po 6 tekmovalcev) naslednjih srednjih šol: Drž. klasična gimnazija, I. držav. real. gimnazija, H. drž. real. gimn., Drž. učiteljska šola in Tehn. srednja šola. Tekmovalo se je po izločilnem sistemu; moštvo, ki je dvakrat izgubilo, je bilo izločeno. Tekme so potekle v najlepšem redu in ob velikem zanimanju srednješolske mladine. Od lani se opazil zadovoljiv napredek v tej lepi, zdravi igri. Sodil je iz prijaznosti sokolški izprašani sodnik za odbojko šav-nik Tomaž. Dosedanji rezultati so naslednji: I. drž. r gimn. : Drž. klas. gimn. 11:15 in 15:17; II. drž. r. gimn. : Teh. sr. šola 15:2 in 15.?; Drž. klas. gimn. : Drž. učiteljska šola 10:15, 15:2 in 15:9. n. drž. r. gimn. : I. drž. r. gimn. 15:9, 12:15 in 15:2; H. drž. r. girin. : Drž. klas. gimn. 15:8 in 15:9; II. drž. r. gim. : Drž. učit. šola 10:15 in 13:15. — Finalna tekma za prvaka in s tem za prehodni pokal, ki ga br? ni Drž. učit. šola, se bo vršila v torek 8. t. m, ob 14. na istem prostoru. Pohvaliti je treba, da je bilo vedenje tekmovalcev in dijakov kot gledalcev prav lepo in disciplinirano, s čimer so sami med seboj poskrbeli za lep potek tekem. Krojačnica ZANOŠKAR obleke po meri za gospode KOLODVORSKA ULICA 35 ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Perlesu. S pretnjo suspenza se pozivajo nanjo igralci: Sočan. Trček, Šinkovec in Erman. k sosedom ali na ulico. Najhuje pa je z dojenčkom, kajti za te nimamo pri nas nikakih zavetišč. Uboga mati ga mora prepustiti drugim otrokom, ki so nvadno še sami potrebni varstva. V tem pogledu bi bile pač potrebne širokopotezne zaščitne mere za mater in za otroka. V Rusiji je za matere skrajšan delovni čas, dovoljen jim je odmor za dojenje otrok, ki so čez dan v higijensko opremljenih zavetiščih v oskrbi . zaščitne sestre. Glede nege otroka se lahko mati vedno posvetuje brezplačno v materinskih posvetovalnicah. kjer so po stenah med raznimi poučnimi slikami in statističnimi tabelami tudi razni napisi, od katerih je značilen za pojem o materinstvu naslednji: »Nič na svetu ne more nadomestiti mleka in srca materinega«. Noseči ženi morajo odkazati v obratu lažja dela, ne sme biti odstavljena, niti premeščena. Noseča in doječa že* na ne smeta opravljati nočnega dela. Obrati, ki imajo nad 50 delavk, so obvezani napraviti v tovarni dojilnico. Za matere, ki nimajo doma, so posebni materinski domovi in domovi za dojenčke. Besede »zakonski« in »nezakonski« ne poznajo. Tudi po drugih državah uvajajo zaščitne mere in institucije, ki omogočajo, od-nosno lajšajo ženam izvrševanje poklicnega dela in materinstva. Naš zakon o zaščiti delavcev določa glede ženskega dela naslednje: Žensk se ne-glede na starost ponoči ne sme zaposlovati ne v obrtnih, industrijskih in trgovskih, pa tudi ne v prometnih, rudarskih in tem podobnih podjetjih. Izjemno se smeje ponoči zaposlovati le odrasle ženske v naslednjih primerih: a) ob višji sili, ko preti podjetju nenadna nevarnost ali večja škoda; b) če se dela s sirovinami, ki se rade kvarijo; toda pri tem delu se smejo zaposliti ženske le tridesetkrat na leto; c) ob neizogibni višji državni potrebi. —■ Ženam porodnicam je prepovedano delo v podjetjih za čas dveh mesecev pred porodom !n dveh mesecev po porodu. Žene porodnice imajo pravico prenehati delo, kakor hitro dokažejo z zdravniškim izpričevalom, da jim je pričakovati poroda v dveh mesecih. Porodnic, katerih bolezensko stanje bi trajalo preko dveh mesecev po porodu, ne smejo njih delodajalci odpustiti, dokler popolnoma ne ozdravijo, toda najdalje za leto dni. Lastniki podjetij morajo omogočati ženam materam, da ob pravem času doje svojo deco. V ta namen mora vsak lastnik podjetja dovoljevati materam poleg rednega odmora še poseben odmor, jn sicer: če je dete v materinem stanovanju, do 30 minut čez vsakih 4 do 5 ur dela, ali če je dete v dečjem zavetišču podjetja, 15 minut. Zaradi teh odmorov se materam ne sme skrajševati redni odmor, niti se jim ne sme prikrajševati njih mezda. * Pni dela\'ski vmetniški plesni večer »Svobode« in »Zarje« bo v sredo 9. t. m. ob 23. v dvorani Delavske zbornice. Plesala bo umetniška plesalka Katja Delakova, znana že po svojih sijajnih nastopih na delavskih prosvetnih večerih in na plesnem večeru v operi. Večer bo lep. Vstopnice r Delavski zbornici po 8.—, 6.—. 4.— in 2 Din. Marija Curiejeva, iznaiditeljica radija, praznuje danes 7. t. m. 651etnico svojega življenja. Kakor znano, je po rodu Poljakinja ter je njeno dekliško ime Sklodow-ska. Radij je odkrila sama. a njen mož ji je pomagal šele pozneje pri nadaljnem delu. L 1911. je prejela Noblovo nagrado za kemijo. Danes jo čisla ves znanstveni svet kot dobrotnico človeštva. Prvi ženski shod v Avstriji se je vršil L 1848. Žene so ga sklicale v protest, ker so znižali plače delavkam. Tedaj so se žene izkazale solidarne, kajti protestirale so tudi one, ki niso bile prizadete Pomagali so tudi moški. Posebna deputacija je šla do ministra, a ni nič pomagalo. Tedaj je delavstvo vprizorilo demonstracije, a policija je streljala na demonstrante. Ubitih je bilo 18 delavcev in delavk. Ilirija in Pdm§rje — remis Jesenska prvenstvena tekma med domačima nasprotnikoma je ostala z 1:1 neodločena « Fair igra s skromnim nogometnim znanjem — V Mariboru je Maribor krepko zmagal nad ljubljansko Svobodo in se ustalil na drugem mestu prvenstvene tabele — Rapid je na polovici pota, da pojde v podsavezno ligo Ljubljana, 6. novembra. Današnja prvenstvena nedelja je minila v znamenju ljubljanskega »derbyja«. Dragi del prvenstvenega programa se je odigral v Mariboru, kjer je morala Svoboda s petimi goli kloniti pred domačini. Zmaga Maribora je bila sicer pričakovana, vendar pa je razlika petih golov tudi za Svobodo prehud udarec. V Ljubljani sta »večna« nasprotnika lepo podelila točki. Tekma ni bila na posebni višini ln se je tudi vnanje precej razlikovala od nekdanjih srečanj med Primorjem in Ilirijo. Z enim pa smo to pot lahko zadovoljni! Moštvi sta zaigrali fair in d sciplinirano ter sta vsaj s te strani pokazali razveseljiv napredek. Težko pa bo. če bo treba s temi enajstoricami nastopiti proti zunanjim moštvom. Kajti nogometa je na naš h igriščih videti zmerom manj ... Prvenstvena tabela sa je zdaj izoblikovala takole: Ilirija 3 2 1 0 12:4 5 Maribor 3 2 0 1 11:4 4 Primorje 3 0 3 0 4:4 3 železničar 3 111 6:8 3 Svoboda 4 0 1 3 4:17 1 * To tekmo smo že od nekdaj smatrali za nekakšen višek v nogometni sezoni, in če naj po pravici povemo, včasi so bile prvenstvene tekme med večnima lokalnima rivaloma s športnega stališča res pravi užitek, tako da je bil srečanjem med Ilirija in Primorjem brez velikih krivic nadet naziv »derby«. Zato sta se tudi polnili igrišči ob vsakem »derbyju«, dokler se ni začelu opažati vse preveč vidno nazado. vanje našega nogometa Poslednja tekma spomladi se je že vršila, vsaj glede obiska. v znamenju borbe drugorazrednih tekem. Tudi športno ni mnogo zaostajala za temi. Letošnja jesenska prvenstvena borba je zopet zvabila precejšnje število gledalcev na igrišče Ni jih bilo mnogo pod tisočem. Prisostvovali so igri ki res še ni bila na onem višku, kot smo ga mogli z veseljem ugotavljati nekdaj. Vse pa kaže vendar že soliden napredek in morda niso prav brezupna ugibanja, da se bo nogometni nivo Ljvbljane sčasoma vendarle zopet nekoliko dvignil Ilirija rez. : Primorje rez. 4:1 (2:1) Predtekma rezerv je pod vodstvom g. Lukežiča potekla zelo mirno in prinesla Ilirijanom zasmženo zmago. Primorje : Ilirija 1:1 (1:0) Za glavno tekmo pa sta nastopili moštvi v postavah: Ilirija: Kervina-Jančič, Unterreiter-Pelak, Varčič. Pogačar-Birtič, Lašič, Sve-tic. L': Pfeifer Primorje: Starc-Svetic, Hassl-Zem-Ijak, Slamič. PiCek H - Jug I, Vrhovnik, Lute, Jožič, Uršič. Tekma je bila le do neke mere zanimiva, v splošnem pa tipično prvenstvena. Nudila je nekoliko napetih momentov, sicer pa je potekla brez dramat;čnih inter-mezov. Preveč sta bili obe moštvi neenotni. da bi se bila mogla razviti lepa borba. Le to je treba poudariti, da je potekla v splošnem fair, če odštejemo par mcSnejših neizogibnih »foulov«, za kar gre predvsem zasluga sodniku, ki je obdržal igro do konca v rokah. Za Primorje ie dcSegla ožja obr* *nba neodločen rezultat. Ta dal moštva j*- bil sploh najmočnejši ra igrišču. Starčev debut za črno-bele se je povsem posrečil; kaže. da smo dobili s Starcem prav dobrega vratarja v Ljubljano. Odbijal je žoge sigurno in ubranil najmanj tri sigurne stvari; dobro bi bilo, če bi žcae tua; držal. Branilca sta se prav lepo i;popolnjevala bila sta v razdiranju prav sigurna in je zlasti podčrtati koristno in fair igro, ki jo je tokrat pokazal Hassl V srednji liniji pa črno-beli niso imeli najboljše zasedbe Zadovoljil je povsem edino Šlamič. zlasti v prvem polčasu, potem pa je moral svojo pozornost vse preveč posvečati tudi na obe strani in se je s tem razumljivo, ubil. Zelo slab je bil Zemljak, Pišek le malo boljši, če je že bila ta krilska vrsta precej šibka, jo je v tem pogledu napad po možnosti še preka-šal. S takim napadom sploh ni mogoče dobiti igre proti močnejšemu protivnku. saj nima niti ene izrazito pozitivne moči. Vsi od kraja se predvsem slabo postavljajo. tako da jim nasprotni krilci poberejo vsak pas iD je r°s že prava umetnost poslati jim uporabne žogo tog tudi ne znajo držati; o kak posebni prodornosti niti sluha Prav tako o kombinacijah Leva stran napada je bila pri' vsem tem nekol:ko agilnejša od desne strani ali že notranji trio je ves čas »plaval«. Vrhovnik in Jug pa sta bila še posebej šibka. Teh nično znanje moštva je zelo skromno in tudi sicer ni posebno podkovano v ele-mentarnih nogometnih pojmih. Ilirijani so mestoma prevladovali v polju. To predvsem zaradi razmeroma dobrega starta krilcev, ki so neprestano pošiljali žoge naprej. Le v dodavanju bi bilo želeti malo več preciznosti, tudi je treba ob pravem času prenašati. Kot celota je srednja vrsta Ilirije prišla mnogo bolj do izraza, bila je tesno povezana z napadom. V napadu pa so imeli belo-zeieni prav močno orožje, ki se je pa skrhalo na pri-morjanski ožji obrambi. Do kazenskega prostora je še nekam šlo. potem pa je prišlo le redko do pametnega zaključka s strelom na gol kar pa je bilo takih strelov, jih je vse Stare posnel Zelo sta ugajali krili, ki sta nenehoma uprizarjali bege v nasprotno polovico, kar jima je bilo spričo slabe igre nasprotnih stranskih krilcev do neke mere olajšano. Pri tem je bil Pfeifer nevarnejši, zlasti tudi kot strelec. Trio je v sodelovanju s krilci lahko prihajal naprej, ni se pa v njem nihče ob-nesel kot strelec. Obramba je kot celota bila prav šibka Vratar sicer m imel reševati problemov, saj ni skoraj nič prida prišlo na gol, pokazal pa se ni prav sigurnega še pri tistem skromnem delu. Svojo nalogo je še precej dobro rešil samo Un-terreiter; podoba je, da mu — večnemu romarju z mesta na mesto — še najbolj prija vloga - hranilca. Ote moštvi sta imeli precej zrelih šans. Izkoilotili nista nobene, saj sta oba gola. iz kotov, bolj slučajna kot priborjena. Uirijanski napad je parkrat sicer skušal realizirati, pa mu je razpoloženi Stare prekrižal račune. V primorjanskem napadu so pa par lepih prilik prav začetniško upropastili, še preden je prišlo do poskusa izbi ti kaj iz njih. potek. Začela se je igra v stilu povprečnosti, .•t rilci I. so že od samega začetka močnejši. Pfeiferju se je ponudila prav lepa prilika, pa je poslal preko. V 10. min. star-teta Belak in Slamič na visoko žogo in trčita z glavama, pri čemer Belak obleži. Ilirija igra nato do njegovega povratka v 18. min. z desetimi igralci. P. doseže kot, nato pa I. tri zaporedne, toda vsi ostanejo neizkoriščeni. Igra poteka brez posebnih emocij, šele v 32. min. ima Luce krasno priliko, pa pošlje preko. V 38. min. dobi P. kot, strelja ga Jožič in Vrhovnik porine usnje v mrežo, 1:0 za P. Igra se po tem zgoditku malo bolj razgiblje; v nadaljnjem poteku ima P. dve zreli priliki, prvo pokvari Luce, drugo, pri kateri je vseh pet napadalcev Primorja proti edinemu Jančiču v obramibi, pa Vrhovnik. V zad-nfh sekundah se zasmehlja Pfeiferju kiapko upanje na uspeh, saj je sam pred Starcem, toda ta reši s pogumnim skokom pod noge. V reprizi je igra odprta. Jug izvede lep napad po krilu in še lepše centrira. Uršič dočaka in pošlje efektno preko; zamujena prilika! Par minut nato kot za I., strelja ga Pfeifer (v ostalem prav dober strelec kotov!). Stare odbije enkrat, dvakrat, toda žoga vendar pride iz gneče v mrežo, bitka je postavljena na remis! Par lepih napadov P in prisojen jim je kot. Nato pritisnejo krepkeje Ilirijani, dosežejo dva kota. Stare reši dve ostri in plasirani žogi, v zadnjih izdihljajih igre dobijo Ilirijani še en kot, ki pa ne pride do izvedbe. Sodil je g. Lepac iz Zagreba. Njegove odločbe niso vselej ugajale gledalcem. Bil Žena v sodobnem svetu TEDEN DNI FILMA Harold Lloyd brez naočnikov Harold Lloyd potuje po Evropi in, je prispel na Dunaj. »Prvi kos prtljage, ki ao ga dobili po-streščki v roke je bil jokajoč otrok v plenicah. aZ njim ihteč junafiek, komaj tri pedi visok. Resen fantič, ki mu je toliko let kakor obema prejšnjima skupaj, namreč sedem, je trojico izpopolnil. Nato je izstopila mlada dama, očividno mamica, neobhodna dojilja, nekaj tet in stricov, trije okrogli kartoni za klobuke, sedem ročnih kovčegov, štirje veliki zaboji prtljage in dva zaboja knjig. Skupaj mrtve in žive prtljage — petindvajset kosov. »Tako smo prišli iz Hollyvooda v Pariz in tako prihajamo v vsa evropska velemesta. Povsod, kjer mislijo ljudje, da me poznajo, pa gredo navadno mimo mene in me še vprašajo, ali se morda ne vozi v tem vlaku Harold Lloyd s svojo družino, tako slaven sem! In vse to naj bo potovanje za zabavo!« S tem vzdihom odkrije Harold Lloyd svoje trpljenje časnikarjem, da bi pokazal, kakšen siromak je. Pa je vendar vesel. Drugi slavni igralci so drugačni. Chaplin postane vselej sentimentalen in se prisilje-ro smehlja. Oliver Hardy, boljša polovica suhega Stona Daurela piše ganljive ljubav-ne pesmi, kadar bi se moral pogovarjati s časnikarji. Tako je z vsemi filmskimi komiki. Chaplinu brez odprte melone na glavi, prekratkega suknjiča, tanke palčice in hlač, ki so tako podobne harmoniki, se ne bi nihče smejal. Harold Llloyd pa je tudi brez naočnikov — ki so, mimogrede povedano, v filmu brez stekel — vesel in zna spraviti v dobro voljo vsakogar, ki pride v njegovo družbo. Dovolj je, če začne govoriti o sebi in svoji družini. Ce začne govoriti, kako je zaslovel — »Kot statist sem zaslužil po deset dolarjev na teden«, pripoveduje, »in dve leti sem moral igrati natakarje, vratarje, prodajalce in gospode iz boljše družbe. Posebno zaradi teh sem bil jezen na svojega šefa. Hotel sem se preriniti naprej. Prosil sem ga, naj mi da kako vlogo, čeprav ne bo posebno velika. V naslednjem filmu sem od prodajalca napredoval na lorda in bil imer-"- an n a programu med »številnimi člani angleške visoke aristokracije«. Obleči sem moral frak, v zadregi sem moral popravljati pred kamero kravato, potem pa stopiti k neki dami in jo poprositi za naslednji ples. S tucatom tovarišev sem moral plesati mimo kamere — in s tem je bilo moje vloge konec, še danes sem prepričan, da je bilo delo z desetimi dolarji na teden še prepla-čano, posebno zato, ker so potem ta prizor izrezali, da ga razen ljudi v ateljeju ni nihče videl. Toda zasloveti sem hotel na vsak način, kakorkoli že, zato sem začel po ateljejih delati zgago. Režiserji so sicer postali name pozorni, toda posledico te pozornosti je bilo žalibog samo to, da s me zapodili iz ateljejev. Vendar je bila to prava pot. Ko | ao me zasovražili vsi režiserji, sem bil že i slavec...« I Ta slava pa je prišla šele z njegovimi naočniki in slamnikom. V tej maski je hodil po Hollywoodu, že kar našminkan, in se pred vsakim znanim režiserjem po vseh pravilih prekopicnil. In počasi je jel do-biavti vlogo za vlogo. Najprej so mu drugi pisali scenarije za kratke enodejanke, potem jih je začel sam pisati za dolge komedije, ki jih je tudi sam režiraL Danes je Harold Lloyd dolarski milijonar. Vsako leto zasluži po pol milijona angleških funtov. Ničesar ni izgubil pri špekulacjiah. Tudi v filmu ne. Pri njem se vrsti uspeh za uspehom Vendar pa zaradi svoje slave ni postal lahkomiseln. Zdaj dela še z večjo natančnostjo kakor v začetku, ko se je moral za uspehe Se boriti. Novi film »Filmska mrzlica« je eno izmed njgovih najboljših del. 18 mesecev ga je delal in napravil prav za prav namestu enega filma štiri. Razen tega ima še lepo navado, da se pelje z vsakim svojim filmom na Divji zapad, preden ga sploh da v javnost. Tam ga igra v kakem majhnem kinu in opazuje, kako deluje na občinstvo. Po predstavi se postavi k izhodu in kar meni nič tebi nič vprašuje ljudi, kako jim je bil film všeč. »Ali ni ta Lloyd neumen, kaj?« vpraša nekega fanta, in komaj čaka odgovora. »Kompleten idiot!« odvrne fant. Haroldu brez očal se vsakdo upa povedati, kaj misli o Haroldu z očali, ker ga je v civilu zelo težko spoznati. S temi izkušnjami se vrne v ateljeje in začne film iznova. Posamezne prizore izpremeni, napravi nove, druge izreže in naposled se pokaže popolnoma nov film, ki ob njem milijoni ljudi vsaj za dobro uro pozabijo na svoje vsakdanje skrbi. še sam se mora smejati, ko vidi svoj prvotni film v novi obleki. V Evropo je prišel zdaj prvič. Ko ob-jadra vsa velemesta, se še enkrat vrne v Anglijo, da poišče kraj, kjer so živeli njegovi pradedje. Zdaj ima skrb samo s svojo prtljago in te skrbi dostikrat niso majhne. In vsi, ki ga vidijo, se smejejo njegovi prtljagi in njemu, čeprav nima roženih naočnikov... Renata Miiller Rodila se je v Monakovem kot hči glavnega urednika nekega tamkajšnjega lista. V Gdansku so jo vzgojili in tam se je jela učiti proti volji staršev tudi petja. Pozneje je hodila v Reinhardtovo šolo. Njena krstna predstava na odru je V :i Sliakespearejev »Sen kresne noči« pod reižserjem Pabstom. Igrala je še dolgo manjše vloge po berlinskih gledališčih, šele leta 1929 je dobila stalno službo v berlinskem »državnem gledališču. Reinhold Schtinzel jo je odkril za film in ji dal glavno žensko vlogo v komediji »Mornar Peter«. Njen prvi zvočni film je bila »Ljubezen v areni« z Maksom Schmelingom. Film bil prvotno nem, toda pozneje so ga sin-hronizirali. Zaslovela je z glavno vlogo v zgodovinski drami »Carjeva zapoved« (»Das Flottenkonzert von Sans-souci«). Njeni nadaljni filmi so dolga vrsta uspehov. Omenimo naj le »Skok čez plot«, »Gospodična tajnica« in »Ljubljenca bogov«. Letos je dobila pri Ufi precej velikih vlog. Najboljša je merHo v filmu »Kako naj povem svojemu možu?« »Sveti starec" V filmu »Sveti starec Raspu-tin«, ki ga bomo kmalu videli tudi v Ljubljani, igra glavno vlogo Konrad Veidt, ki pripoveduje o tem: Osebnost sibirskega kmeta Gregorija Rasputina, ki je bil eden največjih pustolovcev svetovne zgodovine, je danes, šestnajst let po njegovi smrti, že prepletena s tisočerimi bajkami in legendami. S sibirskim kmetom, ki je iz voznika v Sibiriji postal v kratkem času carjev svetovalec in voditelj Rusije, se peča danes svet skoraj bolj kakor v časih, ko je še živel. Najlepši dokaz za to trditev so nešteti spomini, ki so jih izdali Rasputinovi prijatelji, znanci in sovražniki ter neštete serije člankov, ki so že izšli v svetovnem časopisju. Ko so mi ponudili glavno vlogo v tem filmu, sem dolgo pomišljal, ali naj jo prevzamem ali ne. Dotlej se z literaturo o Rasputinu še nisem preveč bavil in demon-stvo, ki ga temu čudaku pripisujejo, je bilo vzrok, da sem sprva to vlogo odklonil. V zadnjih letih so namreč hoteli iz mene napraviti igralca demonskih vlog, kar pa nisem in tudi nikoli ne bom. dele ko mi je režiser Adolf Trotz razložil svoje mnenje o Rasputinu in zatrdil, da si ga zamiAlja kot navadnega človeka, ki je samo s svojim zdravim razumom in brez-primerno zvitostjo deloval na množice su-gestivno, sem se sprijaznil z mislijo, da bi igral v tem filmu. Prebral sem skoraj vso literaturo o Rasputinu, predvsem zapiske njegovih morilcev, kneza Jusupova i poslanca Puriša, zapiske njegovega tajnika Semionoviča in hčere Marije Rasputinove. Seveda je bila Rasputinova slika v vseh teh delih močno pretirana. Vendar pa sem si znal iz njih ustvariti Rasputina, kakršen je moral biti v resnici. Bil je kmet, ki je znal ljudi z neko prirojeno sugestivnostjo prikleniti nase. Ko je prišel v Petrograd m ozdravil mladega carjeviča ter si tako pridobil naklonjenost carja in carice, je postal na mah diktator Rusije. Uplival je na slabotnega carja in postal tako najmogočnejši mož carstva, včasih dober, včasih slab, včasih zver, ki so ji rojile po glavi same orgije, včasih svetnik. V to igro se je hitro vživel. Ko je videl kako ga petrograjska gospoda slavi, mu je zrasel greben. Čutil se je vzvišenega nad temi ljudmi in prijalo mu je, da je ostal kmet. Ta kmet je potem dvigal plemiče v višave in jih metal v prepade. In jemal je ženske, ki so se mu ponujale, dostikrat na zahtevo mož, ki so si hoteli priboriti Rasputinovo naklonjenost. Ta mogočnost je bila tudi vzrok njegovega padca in strašnega konca. Danes Vam lahko povem, da že dolgo nisem imel vloge, ki bi mi se tako dobro podala kakor »Sveti starec«. Sicer boste pa to lahko sami presodili, če si ogledate film. Iz akvaristove torbe Vode v jeseni in druge zanimivosti V vodah, kjer je bilo pred jesenskim deževjem polno življenja, je sedaj vse mirno. Zlasti malih ribic ne vidimo, ker tiče v gostem rjavem šcavju in med vodnimi rastlinami. Polži, hrošči in žabe se tudi že pripravljajo na zimsko spanje. Topli dnevi v novembru utegnejo privabiti nekatere žabice na obalo, ali zaradi pomanjkania hrane se žanjejo zopet ▼ blato in med listje na dnu stoj^ih in leno tekočih voda. Tako spe pozimi razni nasprotniki drug Lik drugega. Obeljenega kozaka vid;mo pri koresliu pijanko tik majcene žabe, kl;o med p->stranitoini tt druge dcoona-rije, piškurja t:k gkfccčka Šetalci p*> gozdovih so gotivo cpazT. da so izginile vf.e gozdne rjave žabice in da so rege že neLaj časa zamolknile Vse so romale zooet ra-zaj k vodi. katero so v zgodnji pomladi po svatbi zapustili, samo svoj mrest, svoja jajčka so ji predale v varstvo. Ko so pa v juliju in avgustu po prestani metamorfozi odvrgli mladiči tudi še svoj repoek. so takoj zapustili vodo. Gozdne žabice so se naootile v bližnje hoste, rege pa na drevesa. V toplih poletnih mesecih, kadar mrgoli žuželk, so se do sitega najedle in se opremile s potrebno maščobo, ki jim dovoljuje, da prespe dolgih pet mesecev brez hrane. Tudi pri ribicah je bilo slično, a sedaj stoje večji komadi mirno in več ali manj nepremično v svojih luknjah in pod koreninami obalnih dreves, ali pa v mirnih kotlinah, kjer jih pa tudi čez zimo vznemirjajo roparji,' ribe in vidra. Akvarist in poznavalec vlovi tudi v navidezno prazni vodi, kar si želi. često celo lažje kakor v poletju. Zlasti činklje, ki so zelo redke, vloviš pozimi lahko v blatu, dočim se v poletju prav spretno umikajo. Priporočam akvaristom, da odneso v akvariju dorasle činklje v ono vodo, odkoder so, ribiče pa prosim, naj činklji prizane-so, dasi je zelo trpežna in pripravna vada, sicer bo tudi ona v doglednem času izumrla na našem Barju in drugod. Ribičem bodo piškurji in njihove svelčice, glebočki in pisanci gotovo tudi zadostovali. Sedaj še nekaj o rdečem polžu, ki sem ga vlovil pred nekaj dnevi v Izaru pri La-vrici. Dve zeleniki, nekaj poštarjev in malih keberčkov je bilo v mreži, rjavkasto rdečo marogo na dnu sem pa smatral za list kake rastline. Že sem hotel obrniti mrežo in jo oplakniti, ko se oči še enkrat upro v rdečkasto liso, ki je bila — rdeči poštar (planorbis corneus). Če pomislimo, da je treba odgojiti pet generacij navadnega črno rjaveča poštarja v toplejši vodi kakih 25 stopinj, da dobimo rdeče polže, je pojava rdečega polža na našem Barju res prava redkost. Ni izključeno, da je prišel polž iz kakšne stalno tople mlake, od.coder ga je zadnja poplava odnesla v Lzar. Ker smo se v prejšnjih člankih bavili s črvički, ki so ribam nevarni, si oglejmo danes še ribjo pijavko (piscicola geome-tra), ki doseže največ kakih 6 cm v dolžini. Život je tenek in ni debelejši kakor navadni motvoz. Barve je sivo zelene. Spredaj so usta, ustavarjena za sesanje in oborožena z ostrim klinom, s katerim napravi rano. Zadaj ima drugo malo večjo sesalno ploščo s katero se drži na ribi. Ce vi vimo ribo, za katero se zanimamo, s tako zajedalko, jo kopljemo s 2 in pol odst, solni razstopini, nakar prav hitro odpade. Pijavke se ne drže stalno na ribah. Ko se nasesajo krvi, odpadejo in žive na vodnih rastlinah in drugod v vodi. Odtrgati jih ne smemo, ker se pijavka čvrsto drži za ribo. Za večje ribice je neškodljiva, manjše pa ugonobi. Bolezen imenujemo pisciculosis. Sedaj še nekaj o solnih razstopinah. Ko govorimo n. pr. o 2 in pol odst. solni rasto-pini. se ne smemo ozirati na volumen, temveč na težino. 2 in pol žlici soli na 97 in pol žlic vode, ne odgovarja 2 in pol odst. razstopine, ker je sol težja kakor voda. Treba je torej odtehtati 2 in pol gr soli in 97 in pol gramov vode. Večje ribe pre-neso tudi po volumnu sestavljene solne kopeli, ki so močnejše, manjše pa samo eno do dve minuti. Sol jim razjeda sluzasto plast na luskah, kar olajša zajedalkam naseljevanje na koži, poleg tega pa vplivajo prejake razstopine tudi na dihalni cr-ga- izem. O S. MALI OGLASI 'mu besed* 50 par; u dajanj« naslov* ali a V.tr* p* 8 Din. (1) Mesto hišnika y Ljubijam »prejme držav ar upokojene«. Pomidbe n« bfi takoj jr<-sto. D orni«« na pod hi ž. »Jutra« Maribor pod »Kuharica I«. 46282 Stalno službo ▼ trgovini dobi go«pod(?-Iia s kavcijo. Ponudbe na OlHasn« oddelek ».Tnt-a« ped »Stalno« 46299-1 Dekle zmožno vseh hišnih de', lfiie žena zdravnika na 3 ? Natakarica pridna in zanesljiva, gre v službo v okolioi Ljub Ijane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46313-2 Kot ho*elsk! sluga skladiščnik ali kaj s'iič nega išč«m službo. Zmo žen nndi kavcije 5—10.000 Din. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 46319 2 Brivski pomočnik mlajei. išče službo. Naslflf v oglasoeim oddelkn Jutra 463ST-2 Kuharica želi meata kot go spodili ja k vdovcu. Naslov v ogl. oddelku »Jmtra«. 46S06-2 Pekarijo b!n®n Ljubljane oddam takoj v naj« sa dajanj« naslova ali M Sto pa > Din. («) Neveste! Kuhinjsko po«od«, navadno ln najfinejšo ter vse go spodiimjske potrebščine ku pite pri tvrdki Fr. Stuipiea. želeinAra. Ljubljana, Go spoevoteka cesta štev. 1. 46195 6 Otroški voziček (Korbwagen) ponikljan. čiet, dobro ohranjen, telo ugodno naprodaj. Na slov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 43365-6 Peč na koks v dobrem stanjn ugodno prodam. Naslov t ogla«, oddelku »Jutra«. 46270-6 Otroški voziček pl e.t/en, na peresih, telo dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46502-6 V najem Trgovino i mešanim blagom oddam v podmajem. proti ugodnemu odkupu inventarja in biaga. Trgovina se nahaja v prometnem kirajm bliža Kranja... Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 460^2-17 PIJfliJffl m L*****!?*'!!!* aa ittra p» ft Df * m> Lep lokal zeio svet« in prostoren, v prveim nadstropju s stanovanjem. v centru mesta oddam s 1. decembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46154-19 Gostilno samo dobro idočo. na pno metnero kraju vzame v najem zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna gostilna«. 46&19-19 Lokal z« manufakturo v večjem industrijskem mestu na Gorenjskem na Glavnem trgu oddam v najem. Po nndbe na oglasni oddelek »Jtitra« pod »Redka priii-ke«. 46273-19 Trgovino mešanega blaga, iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Točen plačnik«. 46520-19 Gostilno z vseim inventarjem. dobro upeijano, na prometnem mestu v Zagrebu prodam radi k^etttive v irvfvzeimstvo. — Naslov v oglaeoeai oddelku »Jutra« 46290-19 Točilnico dobro idočo, oddam na račun. Naslov v ogIa.sn.em oddelku »Jutra«. 46269 19 Lokal v sredini mesta oddam v najem s 1. februarjem 1983 Naslov v oglasnemu oddelku »Jutra«. 46490-19 Posest aa kJr* pa i Dte. 00) Posestvo z gostilno na lepi točki prometnega kraja v Ljubljani prodam Nasilonr v oglasnem oddelku »Jutra«. 43396-20 Tristanovanj. vila i vrtam, 5 minut od glav nega trga v Kranju na prodaj. Ponudbe na ogla«, oddelek »Juitsra« pod značk« »Surova«. 46056-20 V Kranjski gori prodam parcelo, na kateri je že de.o pričeto Zraven tudi nekaj vrta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40193 20 Hišo s tremi stanovanji, na periferiji, prodam. Ponudbe pod »190.000« na ogl. odd. »Jutra«. 46470-20 Posestvo r gostilno, bpivnico, trgo vino im svinjskimi hlevi, t bližini Celja prodam Po nudbe na podružnico Jutra » Celju pod šifro »-1932« 46495-20 Stanovanje Vsaka I Dia: m iajnaj« Mm J m Ur« pa « Dfe. (H) Enosob. stanovanje pairketirano. v novi vili na periferija mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 46234-3! Trisob. stanovanje komfortno, kopalnica, soba za služkinjo, oddam za 1. februar. Gledališka stolba št. 3. — Klrblsch. 46399-21 Stanovanje sobe, kuhinje in prbtiklin takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46176-31 Trisob. stanovanje t plinom in elektriko od dam takoj v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 46197-31 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam. Savi je št. 73, blizu vodovoda. 46330-21 Trisob. stanovanje s pritiklinami oddaim ta koj ali poznoje. Vodovod na 5, ob Dunajski cesti. 46316-21 Trisob. stanovanje s kopalnico io vsemi pri-tiklinama oddam takoj ali pozneje. Nasiov v oglas oddelkn »Jutra«. 46322-31 2 sobi s kuhinjo in kabinet oddam. Zibertova oJica 90 Sp. Šiška. 46304-31 Stanovanja Veliko prazno sobo v strogem centru oddam t 16. nov. Naslov ▼ ogi iddelk« »Jutra«. 46336-2« Prazno sobo nedaleč od centra oddam boljši gospodičsvi. Naslov v oglasnem oddelkn »Ju tra«. 46364-23 Sobo ;epo opremljeno, t vhodoo takoj s stopnjišča, oddam ■solidni osebi. Naslov :>ov* »glasni oddelek »Jutra«. 46409 23 Lepo svetlo sobo separiraao, sa rimskimi ti dom na Hit ju oddam. — Naslov v oglasnem '»ddel ku »Jutra«. 46281 -23 Opremljeno sobo v sredfoi meeta oddam solidne osebi « 15. novem brom Naslov pove ogla-sni oddelek »Jutra« 463©4-23 Krasno sobo leipo opremljeno, t vhodom s stopnjišča. t centru me sta oddam 2 osebama. — Naslov t oglasnem oddelki-»Jutra« 46410-23 Sobo lepo ta rračno, oddamo gospodični tudi t dobro tomačo brano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46504-23 Sobo epo opremljeno, z vbodom t jtopnjišča. oddaim mirni »ebi. Nasov v oglasnem >ddelkii »Jutra«. 4641H-23 Sobo uovoopremljeno, t elek Vri-bo )d kopalnico, tik uove reaaiee oddam S osebama po 150 Din. Naslov v ogl. Tddeiku »Jutra« 46486 23 Sobo strogo separirano. takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46479-33 Sobo v sredini mesta oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46101-33 Sobico ▼ sred/imi mesta oddaan gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46482-23 Lepo delavnico •akoj oddam Nasilov pove oglasni oddelek »Jntra«. Čedno sobo ne predrago, bolj v centru mesu išo«m. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoi«. 46446-25/a Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva allca 5t 5 Vmka aa dajaajs aa 8Usa I tt* 3 CB«) Majhno stanovanje solnčno. iščem. Pon id be na ogl. odd. »Jutr* pod »Samo za eno sobo«. 46493-21a Sobo odda Dva gospoda aH gospodični sprejmem n» stanovanje v lepo ta trač no sobo. Naslov r oglas, jddelku »Jutra«. 46242 Sobico 9 posebnim vbodom oddam v novi hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46165 23 Lepo sobo t sredini mesta oddam sa mo finemu in Solidnemu gospodu. Naslov v oglas videlkti »Jutra«. 46246-23 Gostilno vzamem v najem ali na račun v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Do-bra točka«. 46305-17 ARIA KOČEVAR - KONDENHEIM roj. WIES-THALER naznanja z žalostnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njena preljubljena teta oziroma stara teta, gospa Adela Zohrer ro;. Kraschovitz vdova po ravnatelju Filharmoničnega društva dne 5. novembra, v 85. letu starosti, previdena s sveto-tajstvi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek dne 7. novem 1932 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Erjavčeva cesta 4, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 8. t. m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega oznanjenja V Ljubljani, dne 5. novembra 1932. Občima Ljubljana Mestni pogrebni zavod Trboveljski premog »nha drva, angleški koks lobavlja na dom Kurivo iz u Ounajska c. 3r Telef. 84—34 g Občina Ljubljena Mestni pogrebni savod Globoko užaloščeni naznanjamo prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni svak in botrček, gospod Avgust Fiander bivši mizar dne 6. novembra po dolgi in mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 8. novembra 1932 ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti 9 (zavetišče sv. Jožefa) na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 6. novembra 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Občina Ljubljana Mesuu pogrebu savod V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moja iskreno ljubljena mati dne 6. novembra po dolgem in mučnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno preminila. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 8. novembra 1932 ob % 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. novembra 1932. Miklavž čermelj, sin Urejuje Davorin KavJjeo. izdaja » fcanzorcij »Jutra* AdoU Bihnitei. Za Marodno tiskamo (L d. kot OaKarnarja Finuq Jezeriek. Za inaeratni del fr odgosorea Aloj* ISora*. .Vsi s LdubUanL