PoMnt urad ?0!1 Cetovec — Veriagspostamt M2t Kiagenfurt
tthaja v Ceiovcu — Erscheinungsort Ktagenturt	Posamezni izvod l.M Ut., mesečna naročnina 5 iiiingov
F. b.b.
jetnik XXX.
Ceiovec, petek, 3. januar 197$
y jiovo /e^o
f!egr(?^OV0^7?
-fo/r ^
ške ^/ore:;ce it p.frr ^r./r/em.v,
,^oJr, kr:k.r ;e	^
^ Hgoro<Mf^, <b/ ^ Soroyo He/: z
7?^77?^ ^TCfeZ77? Jc/
MOjfr, ;e v ;M/?:7e;Mem	/et
Mdd/dHZ??:^
jtr /c; po poHp:sw Hržw;**^ pogoHhe
wcFd/:or zfMČHnr: za razw."'*! roš&fw :7: z/ast: za <7anai-**^ sfHM/e ^oroš^/h ^/oveMcev.
Koroš^r ^/oveMC: smo 4o; dt-wo^raričnc s:/e v ylwir;j7 Hi /. po z/owa Macizwa, /t ^dleremK s??° Zr:H: m: Hopr:7:es/: s svojo parfizan-' s^o ^07*7*0 wa strani svo/^oHo/jM/^T://: HdroHov svoj powewi7W! He/ež, z vejico vero Ha o/^MOvo o^KSfošeMe Ho-movmc. Če smo se zdvzema/: f^H/ še za zHrMŽHev z m^trčnrm naroHom, potem je to tzvira/o iz atemeijeae s^r/<: irt potrebe za zagotovitev obstoja ir: naHa/jnjega razvoja ta^ore-^oč oH smrti vstaie r:aro<7r:e s^apNO-sti, pri čemer pa nismo raši/i meja, ^i so jrA že prej na Aaravan&aj? po-rasiii nacisti, njim na če/a Korošci, &i so na ma/: poza/ri/i na oH /roga Hano naravno mejo in na geograjs^o ter zgoHovins^o enotnost Heže/e, ^o so s si/o in z wezds/:šr:7::m nasi/jem seg/i pre^o Karavank po Gorenjski in njenem s/ovens^em pre/nva/stva. 7*ej v s^/opa nemškega raj/ra razširjeni in taHi se po z/oma nacizma ne samo z /ega/no pret/ajo o/Hasti, marveč po Hragi/r Hejavni^i/r in z/asti naciona-/istično-iHeo/o%o z Nemčijo povezani Korošci je ve/ja/a naša meHvojna in povojna /ror/m, meHtem ^o smo se Zbrati vseskozi povezova/i z vsemi Hemo^ratičnimi si/ami za njeno HemoZ:rdf;ČMo preareHitev in atrHi-tev. Zato smo taHi ta^oj spreje/i oH-/očitev d/::'rr:7::/7 in dsocr/rdT://: si/ o o/movi neoHvisne in Hemo^ratične Avstrije in /rrez o^/evanja ter iskreno izjavi/i o/:7:ov/;e7:r neoHvisni in Hemo-^raiični repa/Hi&i svojo /oja/nost.
Z o smo stori/i tem /ažje, ^er so /H-/a v Hržavno pogoH/ro sprejeta Ho/oči/a v korist o/rsfojd in naHa/jnjega razvoja naše naroHne s^apnosti in ^er je vse Z:aza/o, Ha je nacistična straZro-v/aHa za veHno aniči/a „/00-/ctni sen" o pri^/jačitvi & Nemčiji in korenito spremeni/a naciona/istično-osvaja/no mise/nost v Hemokratično nastrojenje z napreHnimi iHea/i mirnega sožitja mcH naroHi v Heže/i in preko meja.
Pri tem se spominjamo na oksoHke k/ero/ašističnega in naci/ašističnega režima; na oHpravo vsek neHemokra-tičnik zakonov in na s/ovesna zagotovi/a o o/movi, atrHifvi ter okram-ki Hemokracije; pri tem so nam v spominn s/ovesne izjave in široko-grnHne ok/jake v korist naše naroH-ne skapnosfi v časa pogajanj za Hr-žavno pogoHko; imamo preH očmi Hejanski konkretni poskas oHprave zgoHovinskik preHsoHkov in okreme-nitev potom skapne vzgoje m/aHine, ki naj ki ok spoznavanja okek jezikov in okek ka/tar v Hvojezični šo/i Horašča/a v meHsekojnem spoštovanja; in končno so nam še v ašesik iznašanja najvišjik Hržavnik preH-stavnikov o zagotovitvi enakopravnosti manjšine in o popo/ni izveHki č/ena 7 ok rati/ikaciji Hržavne po-goHke.
(Dalje na 8. strani)
Odtočno zavračamo neresnične trditve
Ob prehodu v novo leto sta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev naslovita na javnost skupno izjavo, katere besedilo objavljamo na 2. in 7. strani današnje številke. V njej odločno zavračata neresnične trditve predstavnikov Avstrije in avstrijske vlade o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
NOVA JUGOSLOVANSKA NOTA:
Avstrijska nota zavrnjena kot nesprejemijiv odgovor
Pomočnik iveinčg" sekretarja za zunanje zadeve Mikoia Miiiče-vič je dne 27. decembra 1974 izroči! avstrijskemu veieposianiku v Beogradu dr. Ottu noto jugosiovanske via-
de v zvezi z noto avstrijske vtade z dne 2. decembra 1974.
Viada $F3J zavrača avstrijsko notd kot ne* sprejemtjiv odgovor na poprejtnjo jugosto-vansko noto z dne 29.
oktobra 1974 ter poudarja, da v ceicti vztraja pri svojih sta-!iSčih in zahtevah.
Besediio nove )jugo-stovanske note bomo objaviti v prihodnji
števiHd našega tisia.
Izpolnitev ene obveznosti
bi pomenila več kot vse izjave
Na zadnji seji v minulem leiu je ime! zvezni zbor skupščine SFR Ju-gostavije vetiko zunanjepolitično razpravo, v kateri je podrobno osvetlil zunanjepolitično dejavnost Jugosiavije. Tozadevno poročilo je podal podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič, ki je ob tej priložnosti posebej spregovoril tudi o odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo. Poudaril je:
Naše odnose z Avstrijo še vedno obremenjujejo ista vprašanja, o katerih sem že Ime! priioinost govor!!! na tem mestu. Odgovor avstrtjske vtade na našo noto z dne 29. oktobra 1974 v ce!o!i tzraža negativen odnos repubtike Avstrije do izpo!-njevanja njenih mednarodnih obveznost!. Razen tega avstrijska v!a-da v svojem odgovoru ne kaže nobene pripravijenost), da b! odstranita tudi druge vzroke, navedene v naš! not), k! nenehno ovirajo razvoj jugosiovansko-avstrijskih odnosov, ko! je na primer protijugo-stovanska kampanja, ki jo usmerjajo iz Avstrije.
Tudi ob tej pritoinosti žetim poudarit), da viada SFRJ odtočno vztraja pr) svojih staiiščih in zahtevah, izraženih v noti 29. oktobra. Popotno uresničenje pravic in zaščite siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter izpoinitev drugih obstoječih obveznosti repubiike Avstrije do Jugosiavije, kot je vrnitev arhivskega gradiva in kuitumih dobrin, ki so jih nacistični okupatorji oropati in odviekii iz naše dežeie, a so zdaj v Avstriji, vse to je naša staina skrb in viada SFRJ si bo še
naprej prizadevata za njihovo uresničenje. Če avstrijska viada zares žei), ko! pravi v svoji noti, da bi re-šiii sporna vprašanja, je nihče ne ovira, da bi to z dejanji potrdita. Več pomeni v tem smisiu en sam praktičen korak — izpoinitev ene izmed obveznosti — kot vse izjave vidnih osebnosti avstrijske vtade o pripravijenosti na pogovore. Samo ob sebi se razume, da bi to dosti prispevaio k nadaijnjemu razvoju biiaterainih odnosov, kar je v obojestranskem interesu.
Avstrija v OZN ponovno opozorjena
da naj izpotnjuje mednarodne obeznosti
Po razpravi v odboru glavne skupščine OZN za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja (o kateri smo obširno poročali tudi v našem listu — op. ured.) je bila Avstrija v Združenih narodih ponovno obtožena, da ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti. Na sklepni seji 29. zasedanja glavne skupščine je bila namreč razprava o ponudbi avstrijske vlade, da bi postal Dunaj center za konference svetovne organizacije, kar je bilo potem tudi sprejeto.
Ob tej priložnosti je jugoslovanska delegacija opozorila, da takšno priznanje Dunaju nalaga republiki Avstriji tudi ustrezne mednarodne obveznosti in odgovornosti, kar zadeva uveljavljanje načel ustanovne listine in drugih mednarodnih dokumentov, sprejetih v OZN.
„Med najpomembnejšimi načeli, sprejetimi v OZN," je poudaril jugoslovanski predstavnik Mauro Henčič, „so vsekakor načela popolne enakopravnosti vseh državljanov ne glede na spol, jezik, raso in vero, kakor tudi dolžnost držav članic, da v dobri veri uresničujejo svoje obveznosti, ki izvirajo iz mednarodnih sporazumov. Zato jugoslovanska delegacija upa, da bo sprejetje te resolucije (glede Dunaja kot centra OZN — op. ured.) spodbudilo Avstrijo tudi k dejavnemu uresničevanju njenih mednarodnih obveznosti, zlasti načel, vsebovanih v členih 6, 7, in 19 državne pogodbe iz leta 1955, sporazuma o vrnitvi arhivov SFRJ iz leta 1923, ki sta ga obe strani potrdili leta 1958, in mednarodne obveznosti do vrnitve kulturnih dobrin, ki so bile oropane med drugo svetovno vojno in o čemer sta se državi sporazumeli leta 1958."
Avstrijski predstavnik Wolfgang Wolte, ki se je zahvalil glavni skupščini, da je sprejela ponudbo Dunaja za prirejanje konferenc OZN, je v odgovoru na izjavo jugoslovanskega predstavnika ponovil znane trditve, da uživajo manjšine v Avstriji vse pravice.
Odgovoril mu je namestnik šefa jugoslovanske delegacije Cvijeto Job, ki je poudaril, da jugoslovanska delegacija v svoji intervenciji ni želela začenjati razprave o dvostranskih vprašanjih, ampak je hotela samo izraziti upanje, da bo vlada Avstrije pri uresničevanju svojih obveznosti do ustnovne listine, državne pogodbe in mednarodnih sporazumov izpolnila zaupanje, ki ji je bilo izkazano s pritegnitvijo Dunaja med centre OZN. Dejal je, da je neugodni položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji dobro znan in da jugoslovanska vlada na to že dalj časa opozarja. Ob koncu pa je — očitno z ozirom na problem Južne Tirolske, o katerem so Združeni narodi razpravljali prav na avstrijsko zahtevo — poudaril, da bi bilo nerazumno pričakovati od Jugoslavije, da bo manj skrbela za svoje manjšine kot nekatere druge države, ki so bile v podobnih vprašanjih zelo aktivne v Združenih narodih.
A
Ob razvoju v Avstriji
bi se morate zamisiiti vse podpisnice državne pogodbe
V razpravi, ki je sledila poročilu zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča, je najprej spregovoril Bogdan Osolnik iz Slovenije, ki je podrobneje orisal odnose med Jugoslavijo in Avstrijo. Dejal je, da zasluži odgovor avstrijske vlade na jugoslovansko noto pozornost zvezne skupščine iz več razlogov:
#	ker so staiišče avstrijske viade obravnavati tudi v pariamentu in ker to stališče odseva poiitični sporazum vladajočih avstrijskih strank;
#	ker odgovor v ceioti razodeva, da Avstrija ni pripravijena poravnati svojih mednarodnih obveznost) do Jugosiavije;
#	ker vsebuje vrsto neresnic, poiresnic )n netočnosti, ki v bistvu
pomenijo poskus dezinformacije mednarodne in iastne javnosti.
Osolnik je opozoril na nesprejemljivost poskusa avstrijske vlade, ki želi svojo nepripravljenost za poravnavo mednarodnih obveznosti do Jugoslavije ter do slovenske in hrvaške manjšine prikriti z zavračanjem odgovornosti na Jugoslavijo. Dejal je, da Avstrija v celoti zanika svojo odgovornost in ne daje nikakršne osnove za ureditev spornih vprašanj. Avstrija želi ustvariti vtis, da je na njeni strani dobra volja, ker ponuja pogovore in srečanja državnikov. „To je prozoren dipiomatski manever, h kakršnemu se navadno zatekajo tisti, ki ne žeiijo Izpolniti svojih obveznosti in — namesto da bi rešili probleme in odpravili vzroke spora —
pri-
velikodušno ponujajo svojo pravtjenost za pogajanja."
.Toda za nas," je nadaljeval Osolnik, .niso sprejemljivi nikakršni pogovori, ki bi sankcioniran nespoštovanje in revizijo državne pogodbe in obveznosti, ki iz nje izvirajo. Vse, kar bi de taeto pomeniio odkion od državne pogodbe a)! omejevanje njene veijavnosti, je zo nas nesprejemijivo ne samo zaradi naše občutijivosti za poiožaj manjšin in zaradi oživijanja šovinističnega revanšizma, temveč tudi zato, ker bi popuščanje takšnim intenci-jam in sitom pripeijaio Avstrijo k reviziji še drugih doiočii, kar bi imeio za odnose v tem deiu Evrope dokaj širše postedice."
V zvez! z jugoslovansko zahtevo (Dc/;e Mg #.
........................................n..............................................ut....mm..mmmt.mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm....
Vsi prisrčno vabijeni na tradicionaini
24. Siovenski p!es
ki bo v soboto 11. januarja 1975 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Deiavske zbornice v Ceiovcu.
Tokrat bosta za pies igrata znana in priljubijena Ansambe! Dobri znanci
s pevcema Marjano Držaj in Bracom Korenom Ansambe) Betiamies - Katarinški fantje
Vstopnice po SS iil. v predprodaj pri krajevnih prosvetnih društvih in v pisarni SPZ ter pri večerni blagajni.
Siovenska prosvetna zveza
)mmmmmmmtmmmmmmmtmmmmmmmm!!mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmimmmmmt!mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm'mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm'mmmmmm
Skupna izjava ZSO in NSKS:
Odločno zavračamo neresnične trditve
o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni sve! koroških Siovencev sla na seji Koordinacijskega odbora dne Z. januarja 1975 po temeljili presoji trenutnega položaje in v zvezi z nestvarnimi trditvami avstrijske viade o stanju naše narodne skupnosti sklenita, da ob vstopu v novo leto naslovita na javnost naslednjo
skupno izjavo:
V letu 1974 smo bili koroški Sio-venci kontrontirani s toiikimi vprašanji, da je odgovor vsaj na nekatera nujno potreben.
Tako koroški Siovenci z vso od-iočnostjo zavračamo trditve predstavnikov republike Avstrije na raznih mednarodnih forumih, da v Avstriji ni etničnih skupin. Maša narodna skupnost živi že več stoietij avtohtono na podedovani zemlji na zgodovinsko in dejansko poznanem ozemiju Južne Koroške, je s čienom 7 avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955 na poseben način mednarodno zaščitena, je v vsej zgodovini in še posebej po piebiscitu 1920 skozi vso dobo prve repubii-ke, tudi pod nasiljem nacistične strahovtade in ponovno po drugi svetovni vojni z lastnim, samorastniškim narodnim, kulturnim in gospodarskim prizadevanjem dokazala svojo trdno voljo do obstoja in nadaijnjega razvoja ter danes po dvajsetietnem zamudnem in ne-zadovoijivem reševanju člena 7 državne pogodbe odločno terja svoje pravice.
Odtočno zavračamo trditve, kakor da bi bili Siovenci vse do zadnjih iet zadavoijni, ker se baje nismo dovoij pritoževati. Dejstvo pa je, da smo že dne 11. oktobra 1955 predati zvezni vtadi repubtike Avstrije obširno in temeljito Spomenico koroških Stovencev s stvarnimi predtogi, kako si zamištjamo znosno rešitev našega vprašanja. To spomenico, ki ima štej ko prej tudi v današnjih razmerah svojo tehtnost, zato vtadi hkrati še ponovno posredujemo, ker smo morati ugotoviti, da se vtada vse do danes še ni seznanita z njeno vsebino, da bt jo tahko upoštevata pri reševanju naših odprtih vprašanj.
VSE DOSEDANJE REŠEVANJE JE ŠLO MiMO PRtZADETE MANJŠiNE
Z razočaranjem ugotavtjamo, da zvezna vtada tn avstrijski zakono-dajatec pri dosedanjih treh zakonih v izvajanju v korist stovenske manjšine z državno pogodbo prevzetih obveznosti nista niti enkrat upoštevata prediogov prizadete manjšine in sta vse tri zakone — to so tako imenovani manjšinski šoiski zakon, zakon o uporabi sio-venskega jezika pri sodiščih in zakon o dvojezičnih topografskih napisih in označbah — s koiikor mogoče ozko in formaiistično interpretacijo skteniia brez predhodnega posvetovanja in sodeiovanja z manjšino. Zato manjšina tudi nikdar ni pristaia na te zakone, marveč je proti vsem trem neposredno po njihovem skiepu in v nadaij-njem neprestano vedno spet vse do svojih tozadevnih postavljanj v kontaktnem komiteju in njegovih pododborih iznašata svoje pomisie-ke in svoje odkioniino staiišče.
Zato je povsem nepošteno in dejansko neresnično, da koroški Siovenci ne bi biii iznašati svojih pri-
tožb; pač pa jih viada nikdar ni upoštevata, marveč je proti izrecnim protestom prizadete manjšine ugodiia nemškonacionaiističnim krogom ter v predmetne zakone sprejeta doiočiio o tako imenovanem ugotavljanju manjšine. S tem pa je dota nacionaiističnim siiam tako rekoč proste roke za rovarjenje proti zajamčenim pravicam koroških Siovencev, kar je vzrok povsem nestrpnega vzdušja ter boij aii manj prikritega in tudi neprikritega pritiske na manjšino. Pri tem nikakor ni brez pomena dejstvo, da na Koroškem po drugi svetovni vojni obiast nove viade ni izhajata iz njenega odpora proti nacizmu, marveč ji je bita — kar je edinstven primer v Avstriji in verjetno v svetu spioh — izročena neposredno iz rok nacističnega ob-iestnika Gauhauptmanna Natmess-niga, ki ji je ob tej priiožnosti v imenu Gauieiterja Rainerja naročii tudi izrecne naioge v pogiedu na siovensko manjšino in v pogiedu na ravnanje s pristaši nacističnega režima, ki je bii v Avstriji najbolj zakoreninjen prav na Koroškem in Štajerskem, izredno površna dena-cifikacija na Koroškem ziasti tud! giede na uradniški kader in takojšnja obnova nemškonacionaiističnih organizacij neposredno po podpisu državne pogodbe sta najboij zgovoren dokaz, da je viada posiušno
NOBENO DOLOČiLO ČLENA 7 DOSLEJ Ni BiLO ZADOVOLJiVO REŠENO
Koroški Siovenci izrecno ugotavljamo, da do sedaj nobeno doiočiio čiena 7 ni zadovoijivo rešeno po duhu in črki državne pogodbe. Tako je neizpodbitno dejstvo, da se je stanje na šoiskem področju z odpravo odredbe o dvojezičnem šoistvu z dne 3. oktobra 1945, v be-sediiu z dne 31. oktobra 1945, in s sprejetjem novega tako imenovanega manjšinskega šoiskega zakona z dne 19. marca 1959 bistveno posiabšaio, ker od tedaj naprej najmanj dve tretjini siovensko govorečih otrok dejansko ne uživata pouka v materinščini, kar po ugotovitvah UNESCO in socioiogov na-spioh pomeni bistveno vzgojno ba-riero in s tem diskriminacijo v primerjav! z otroki, ki uživajo osnovni pouk v svojem materinem jeziku.
Gonja proti Zvezni gimnaziji za Siovence v Ceiovcu, kakor je prišia javiii svoje predstavnike, vendar do izraza na zborovanju Karntner viada našega predioga takrat ni Heimatdiensta dne 13. oktobra uresničita. Proti čemur pa smo se 1974, pomeni nov kričeč primer kr-vedno odiočno protiviii, je biio ie iettja 5. odstavka čiena 7 državne to, da nismo hoteii nasesti preizku- pogodbe, ki prepoveduje dejav-
upoštevaia ..oporoko" nacističnih veijakov.
Kijub temu aii prav zaradi tega, da bi prispevaii svoj dei k demokratizaciji koroške družbe, k odpravi nestrpnega vzdušja in k ustvaritvi mirnega sožitja ter s tem potrebnih pogojev za sporazumno rešitev odprtih vprašanj smo koroški Siovenci dostedno in potrpežijivo iskati možnosti in poti skupnega znosnega reševanja.
Na žaiost pa moramo trideset iet po ziomu nacizma in dvajset iet po podpisu državne pogodbe ugotoviti, da se vzdušje na Koroškem ni izboijšaio, marveč danes nacionaii-stične siie dejansko spet predstav-ijajo „v!ado v viadi", kadar gre za reševanje manjšinske problematike.
Zeto je naravnost itobna in proti dobri veri trditev, da koroški Siovenci odkianjamo sodeiovanje pri reševanju manjšinskih probiemov. Ravno obratno smo koroški Siovenci že ieta 1967 prediagaii ustanovitev kontaktnega komiteja in
šeni taktiki viade, da bi prepustita reševanje našega vprašanja spet tistim nacionaiističnim siiam, ki so v vsej zgodovini uspeie preprečiti vsakršno rešitev.
nos! organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo siovenskemu prebi-vaistvu njegov značaj in pravice kot manjšine. Ta primer je samo nadeijevanje dosiednega hujska-
f'
KOMiSiJA SKUPŠČiNE SR SLOVENiJE UGOTAVLJA:
Odgovor Avstrije povsem nezadovoljiv
Komisija za mednarodne odnose Skupščine SR Slovenije je na seji dne 18. 12. 1974 razpravljala o sedanjem stanju v jugoslovansko-avstriijiskih odnosih, še posebej glede na odgovor Avstrije z dne 2. 12. 1974 na jugoslovansko noto z dne 29. 10. 1974.
V	razpravi, ki je vsestransko osvetlila motive sedanjega obnašanja Avstrije do Jugoslavije, je bil avstrijski odgovor ocenjen kot povsem nezadovoljiv, ker Avstrija v njem ne daje pozitivnega odgovora na nobeno vprašanje, ki jih je Jugoslavija upravičeno in argumentirano postavila v svoji noti. Čeprav Avstrija v svojem odgovoru kaže navidezno priprav--Ijenost na dialog z Jugoslavijo, pa glede bistvenih vprašanj, na katera opozarja nota SFRJ, dejansko zavzema negativna in odbijajoča stališča.
V	sporočilu o seji je dalje rečeno:
Komisija je poudarila, da je Avstrija v noti podala vrsto izkrivljenih, netočnih in samovoljnih trditev glede uresničevanja obveznosti državne pogodbe, še posebej glede položaja slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji, katerih mnenje pri tem ni upoštevano.
Komisija je ugotovita, da avstrijski odgovor ni v ničemer osporil osnovne navedbe v jugoslovanski noti ter njene ugotovitve ostajajo še naprej aktualne. Avstrijski odgovor ni samo poskus izmikanja in zavlačevanja uresničevanja obveznosti iz državne pogodbe, temveč predstavlja nedopusten poskus enostranske kršitve in revizije avstrijske državne pogodbe.
Komisija je podprla oceno o jugoslovansko-avstrij-skih odnosih in o avstrijskem odgovoru na jugoslovansko noto ter sklepe predsedstva Zvezne konference SZDL Jugoslavije z dne 12. 12. 1974 kot izhodišča v obravnavanju sedanjega položaja v odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo.
Komisija je ugotovila, da je razvijala Jugoslavija do Avstrije pred in po uveljavitvi državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne demokratične Avstrije politiko dobrososedskih odnosov na načelih vsestranskega sodelovanja, miroljubne koeksistence, enakopravnosti, spoštovajna suverenosti, nevmešavanja v notranje zadeve in konstruktivnega reševanja odprtih vprašanj.
V	okviru te politike do Avstrije je Jugoslavija prispevala h graditvi takšne demokratične Avstrije, v kateri naj bi bil zagotovljen slovenski in hrvaški narodni manjšini neoviran obstoj in razvoj. Predpogoj za to pa je onemogočiti delovanje nacističnih in velikonemških šovinističnih in revanšisfičnih organizacij, kot na primer tiste dejavnosti na Koroškem, ki je uperjena proti slovenski narodni manjšini in Jugoslaviji.
V	vsem povojnem času neovirano delujejo v Avstriji tudi ustaške in druge emigrantske organizacije, ki jih imajo nacistične site za svoje zaveznike. Svojo agresivnost so usmerili pripadniki velikonemških in neonacističnih sil proti Jugoslaviji, za krnjenje pravic narodnih manjšin v Avstriji in za uničevanje in skrunjenje partizanskih grobov in spomenikov v Avstriji.
Vse to početje bi morala Avstrija preprečiti in ga prepovedati, vendar doslej ni podvzela učinkovitih ukrepov, da ne bi prihajalo do razraščanja neonacističnih sil in protijugoslovanskih izpadov, ki so tudi v nasprotju z določili državne pogodbe, saj ta nalaga Avstriji, da prepove vsako sovražno dejavnost proti državam članicam OZN.
Komisija ugotavlja, da je položaj slovenske in hrvaške narodne manjšine zelo težak in da je danes v bistvu slabši kot je bil v času podpisa državne pogodbe, ker je avstrijska vlada v nasprotju z določili te pogodbe zoževala in omejevala pravice, ki so s pogodbo zagotovljene slovenski in hrvaški narodni manjšini ter popuščala pod pritiskom velikonemških nacionalističnih in neonacističnih sil.
Krepitev neonacističnih sil v Avstriji in njihovo nemoteno delovanje je doseglo dimenzije, ki ne zaskrbljujejo le jugoslovansko javnost. Pri tem gre za ogrožanje miru, varnosti in stabilnosti v tem delu Evrope, nad čemer bi se morale zamisliti ne samo podpisnice državne pogodbe, ampak vsa mednarodna demokratična javnost.
Vsi diskutanti so na seji komisije odločno podprli pravične zahteve slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji ter predlagali konkretne ukrepe za učinkovito delovanje republiških institucij in organov v zvezi s sedanjim razvojem odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo.
nja proti pravicam siovenskt, rodne skupnosti na področ;^ stva, ki ga je že ieta 1957 j„ in potem ponovno ieta 971 p,„H dvojezičnim krajevnim označbam organizira!
Zato smo koroški Si^pci giobo-ko upropaščeni, da h,di zvezna viada poskuša z ne!r(„e),fnim prikazom stanja na p.drotju sp)oS„o-vzgojnega in Pokiicno-vzgojnega šoistva toimačiti ustanovitev in obstoj Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu ko^ veiikodušno favoriziranje :!ove,,;ke narodne skupnosti preko tozadevnih doiočii čiena 7. V resnici p„ na Koroškem ni samo 16 takih go), od katerih ena da je tudi siovensko gimnazija, marveč obstoja poieg 16 nemških gimnazij s 3o7 razredi in 10,363 učenci v šotnem ietu 1973/74 še 9 trgovskih akademij, 4 pokiicne šoie za de-kieta z maturo in 3 višje tehnične šoie z maturo, torej skupno 32 učnih zavodov z značajem prejšnjih srednjih šoi. Nekorektni prikaz torej siuži iahko samo podpori nemških nacionaiističnih hujskačev proti sio-venski gimnaziji, v koiikor ni spioh kapituiacija pred temi siiami. Razmerje je torej tudi ob upoštevanju ijudskih štetij 1951, 1961 in 1971 z umetno razkrojitvtjo naše narodne skupnosti na števiine raziične jezikovne kategorije tudi v smisiu dotočita o ..sorazmernem števiiu" srednjih šoi dano, v ostaiem pa je ob vsakršni interpretaciji tega pojma to doiočiio razumeti tako, da ima manjšina najmanj pravico vsaj do ene srednje šoie.
Državna pogodba sicer ne omenja izrecno otroških vrtcev, toda so po našem mnenju spričo poudarjanja pravice do osnovnega pouka v materinščini brez dvoma im-piicite zapopadeni v 1. in 4. odstavku čiena 7.
SLOVENSKi URADNi JEZiK DEGRADiRAN NA RAVEN POMOŽNEGA JEZiKA
Enako ni zadovoijivo rešeno vprašanje uporabe siovenskega jezika pred sodišči v tozadevnem zakonu z dne 19. marca 1959. Koroški Siovenci zaradi tega tudi nikdar nismo daii svojega pristanka k temu zakonu in to ziasti zaradi tega, ker zajema ie krajevno območje sodnih okrajev Žeiezna Ka-pia, Piiberk in Borovije, medtem ko v ostaiih sodnih okrajih Koroške s siovenskim aii mešanim prebivai-stvom siovenski uradni jezik ni dopuščen. in ceio pri okrajnih sodiščih, za katere vetja zakon, se ie-ta izvaja skrajno restriktivno in samovoljno, kar smo dokazati v svoj) zadnji tozadevni viogi na zvezno viado z dne 14. marca 1974 s šte-viinimi konkretnimi primeri.
Najboijši dokaz, kako se izvaja ta sodni zakon, pa je dejstvo, da viada 15 iet po sprejetju zakona ni biia sposobna aii voijna, da bi tem sodiščem daia na razpoiago siovenske aii vsaj dvojezične sod-nijske obrazce in jih je daia prevesti šeie v zadnjih mesecih. Čeprav nikakor ne odgovarja čienu 7 (3) državne pogodbe, da se za primer, da sodnik aii sodno osebje ne obviadata siovenskega jezika, sodišče po potrebi iahko posiužuje toimača — s tem je siovenščina dejansko degradirana v pomožni jezik — tudi večina toimačev ne ob-viada siovenskega jezika, ko) šeie strokovno-pravnega izrazosiovja.
Šestabše je urejeno vprašanje enakopravnost) siovenskega jezika (Dg/jc ?M 7.
Slovenska narodna skupnost na Koroškem v tuči narodnostnega, pravnega, zgodovinskega in gospodarskega prikaza
6. Koroške kulturne dneve je otvoril član pripravljalnega odbora dr. Janko Zerzer, ki je med udeleženci posebej pozdravil prorektorja ljubljanske univerze prof. Sašo Sedlarja in generalnega konzula SFRJ v Celovcu Bojana Lubeja.
V prvem predavanju je dr. Miran Zwitter, ki je govoril o novi deželni ustavi in koroških Slovencih, dobro prikazal, kako so politične spremembe v deželi vplivale na formulacijo nove deželne ustave. Medtem ko so bili koroški Slovenci v prvotnem osnutku nove deželne ustave, ki je bil izdelan že za časa deželnega glavarja Sime, izrecno imenovani, v dokončnem tekstu niso več. Predavatelj je bil mnenja, da je vrsta členov nove ustave protiustavna, ker ne upoštevajo pristojnosti zveznih organov v zadevi slovenske narodnostne skupnosti. (Predavanje dr. Mirana Zwittra bo Slovenski vestnik objavil v celoti — op. ured.). Temeljit referat je pripravil tudi profesor pravne fakultete ljubljanske univerze Gorazd Ku-sej. Govoril je o pravni zaščiti manjšin v Italiji in pri tem posebno nakazal, kako različno tre-tira Italija manjšine znotraj svojih meja. Pri tem celo razlikuje med Slovenci samimi. Obstoj beneških Slovencev najpogosteje sploh zanika oziroma prezre. Predavatelj je v okviru danih možnosti govoril tudi o pravni situaciji, v kateri se nahajajo južni Tirolci in druge manjšine v Italiji.
Vodja slovenskega oddelka pri kulturnem referatu koroške deželne vlade višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik je razpravljal o izobraževanju odraslih. Predvsem se je ukvarjal z metodami te dejavnosti in menil, da je na tem področju potrebna centralizacija oziroma koncentracija pripomočkov za izobraževanje odraslih^ Vodja manjšinskega oddelka pri deželnem solskem svetu okrajni nadzornik Rudi Vouk je referiral o problematiki preureditve razmestitve šol. Razpravljal je o razvoju šolstva na Koroškem predvsem v času po drugi svetovni vojni ter še posebej omenil sistem prijav k dvojezičnemu pouku, ki dopušča razno-lik pritisk na starše in povzroča pri starših različne reakcije; menil je, da starši ob tem pritisku^ večinoma kapitulirajo. Nižje organizirane šole bodo opustili. Otroci bodo morali v centralne šole in s tem v tuje okolje, ki ne vpliva pozitivno na dvojezičen pouk otrok slovenskih staršev. Posebno je nadzornik Rudi Vouk opozoril na neenaki položaj na področju posebnega šolstva, kjer slovenski učenci niso deležni dvojezičnega pouka.
Ravnatelj slovenske gimnazije dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik je pripravil predavanje o koroških znanstvenikih. Govoril je o znanstvenikih, ki so izšli iz vrst koroških Slovencev ali pa so kot Slovenci našli na Koroškem drugo domovino. Pri tem svojem pregledu se je omejil na preteklo in polpreteklo dobo. Izkazalo se je, da je izšlo iz vrst koroških Slovencev lepo število znanstvenikov s podreja jezikoslovja, literature in narodopisja. Znatno manj so dali koroški Slovenci znanstvenikov, ki so se uveljavili na področju zgodovinopisja, prava in prirodoslovnih ved. Se-
znanil je udeležence kulturnih dni z deli Hanžiča, Gutsmanna, Jarnika, Janežiča, Kotnika, Apiha, Singerja, Kušeja, Ogrisa, Ellerja, Josipa Štefana, Angele Piskernik in še mnogih drugih. O dostopnosti znanstvenih ustanov in virov za Slovence je poročal dr. Avguštin Malle. Orisal je med drugim težave, ki nastajajo pri znanstvenem delu. Predvsem v obeh najpomembnejših arhivih v deželi ni na razpolago katalogov. V koroškem deželnem arhivu pa se pojavijo še drugi problemi, ki po nepotrebnem podaljšujejo vsako delo. Tako v imenovanem arhivu ni mogoče kopirati arhivalij določenih fondov — n. pr. prezidialne akte, treba jih je prepisovati. Tako se zgodi, da v koroškem deželnem arhivu ni mogoče preslikati arhivalij, katerih prepisi ali originali se nahajajo v dunajskih arhivih, kjer jih je možno brez na-
rizem, promet, trgovina itd. Nova gospodarska situacija pa bo preusmerjanje kmečkega prebivalstva otežkočila. Deloma je v zimskih mesecih že v preteklih letih vladala v gradbeni industriji brezposelnost. Prehrano prebivalstva pa prevzema konstantno manjše število ljudi. Feliks Wieser je udeležence kulturnih dni seznanil z dokaj neznanimi tokovi v današnji družbi, ko je govoril o gospodarskih aspektih regionalizma. Na raznih zasedanjih in simpozijih se Avstrija zavzema za zelo praktična načela regionalnega gospodarskega sodelovanja. Prav teh načel pa znotraj svojih meja ne upošteva dosledno.
Aktualno predavanje je pripravil sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani dr. Tone Zorn: Orisal je ..zgodovino" postavljanja zahteve po ugotavljanju manjši-
Od 27. do 29. decembra so v Delavski zbornici v Ceiovcu potekati 6. Koroški kulturni dnevi. Na splošno moremo ugotoviti, da so biii tudi tokrat uspešni. Med obiskovaici je biio več gimnazijcev in obiskovaicev ceiovške pedagoške akademije kot pretekta ieta. Med slovenskimi visokošoici je biio zanimanje živo kot vsa ieta. Boij maio zanimanja pa so tudi tokrat pokazati učiteiji in profesorji Zvezne gimnazije za Siovence.
Precej je biio na pretekiih 6. Koroških kuiturnih dnevih organizacijskih po-monjkijivosti. Predavanja so se začenjaia z veiikimi zamudami, pravtako ni biio — z maiimi izjemami — na razpoiago razmnoženih referatov. Zadnje koroške kuiturne dneve so v veiiki meri oblikovali predavateiji iz vrst koroških Siovencev. Predavanja z narodnostnega, pravnega, gospodarskega in zgodovinskega področja so biia dobro pripravijena. Žeieti bi biio, da bi biia kmaiu spiošno dostopna.
Veiiko zanimanja je vzbudii tudi okvirni program pretekiih kuiturnih dnevov. Razstava najnovejših stik Gustava Januša je pritegnita števiine obiskovaice; iep uspeh pa so dosegii s svojim večerom tudi „miadjevci".
daljnjega kopirati. Problemi nastajajo tudi v zvezi s tako imenovano zaporno dobo, ki se je koroški deželni arhiv zelo točno drži oziroma jo za gotove arhivalije še podaljšuje. Predavatelj je menil, da očitne diskriminacije Slovencev v primeru vpogleda v arhivalije sicer ni mogoče dokazati, vendar se delovno vzdušje v imenovanem arhivu močno razlikuje od delovnega oziroma študijskega vzdušja npr. v dunajskih arhivih.
Z gospodarskimi vprašanji sta se na 6. Koroških kulturnih dnevih bavila inž. Blaž Singer in Feliks Wieser. Prvi ni govoril o kmetijski politiki, kot je bilo napovedano v sporedu, temveč je v svojem izčrpnem referatu razpravljal o gospodarskih spremembah na Koroškem v zadnjih letih. Nakazal je spremembe znotraj posameznih gospodarskih panog, govoril o prestrukturiranju kmečkega prebivalstva ter o lesni industriji in turizmu. Kmet, ki je v preteklih letih zapustil zemljo, je našel zaposlitev v gradbeništvu ali v industriji, ali pa se je preusmeril v terciarne dejavnosti, kot so tu-
ne. Navezal je na načelni sklep treh v avstrijskem parlamentu in v koroškem deželnem zboru zastopanih strank, da izvedejo štetje manjšine. Zorn je menil, da tako štetje prav različno imenujejo, vendar mislijo pod vsemi oznakami isto — to je ugotavljanje manjšine. Pri tem prezrejo, da v raznih izjavah sami pravijo, kje da biva slovenska narodnostna skupnost na oroškem. Nazorno je pokazal, iz katerih krogov prihaja zahteva po ugotavljanju manjšine in kateri krogi vedno spet postavljajo to zahtevo. V teku razvoja sta se tej zahtevi nemških nacionalistov pridružili tudi Avstrijska ljudska stranka (v kolikor njeni eksponenti niso bili soiniciatorji take zahteve) in pa Socialistična stranka Avstrije. Dr. Zorn je postavil zanimivo vprašanje, ko je rekel, da bi bilo potrebno tudi Avstrijce povprašati po tem, ali se priznavajo za Avstrijce ali za Nemce. Vsi dosedanji uradni in neuradni predlogi namreč govorijo le o tem, ali se kdo prizna za Slovenca ali se ne prizna. Izrecno je opozoril na avstrijsko tolmačenje pripadnosti
6. Koroški kulturni dnevi v Celovcu
neki narodnosti na primeru Južne Tirolske. Tako so n. pr. Avstrijci leta 1960 kritizirali zakon, ki je bil sprejet na Južnem Tirolskem v zvezi z dvojezičnim uradovanjem. Grajali so zakon zaradi tega, ker ni izrecno postavil pravilo, da za uradnike, ki poslujejo na področju nemške manjšine, ni dovolj, da znajo nemški jezik, ampak da morajo biti tudi nemške narodnosti. (Slovenski vestnik bo referat dr. Toneta Zorna objavil v celoti — op. ured.).
Veliko zanimanja je vzbudila forumska diskusija na temo ..Kriteriji narodne zavesti". Uvodne besede sta prispevala mag. France Wedenig iz Celovca ter prof. Janko Pleterski iz Ljubljane. Wedenig je menil, da je narodna zavest nekaj neotipljivega in da se izraža v raznih važnih in manj važnih kriterijih. Menil je, da je med Slovenci na Koroškem močno prisotna latentna narodna zavest, ki da jo je treba dvigniti na stopnjo narodne zavesti. Pleterski je dejal, da narodne zavesti ni, kjer ni naroda in obratno. Narodna zavest da je družbena, socialna tvorba v moderni zgodovini. Zato tudi ni slučajno, da je navezal na kmečke punte in na odpor proti Turkom: tedaj, ko se je začela porajati socialna zavest, se je začela pojavljati tudi narodna zavest. Omenil je, da je eden objektivnih temeljev narodne zavesti domača zemlja, etnični teritorij. Zato pomeni zanikanje etničnega teritorija zanikanje naroda samega. Tega dejstva se zaveda politik nemškega nacionalizma. Vzgoja narodne zavesti ne more biti prepuščena posameznim članom naroda, temveč je tudi stvar države. Po uvodnih besedah se je razvila živahna diskusija, pri kateri je prišlo tudi do ostrejših besednih spopadov" med nekaterimi diskutanti. Informacija, ki jo je podal o zamisli diskusije član pripravljalnega odbora, pa gotovo ni odgovarjala objektivnim dejstvom. Na konkretne obtožbe diskutanta iz vrst študentov, da je slovenska mladina pred dosego dvajsetega leta starosti prepuščena sama sebi in da postane zanimiva šele, ko sme oddati svoj volilni glas, pravzaprav nihče ni znal odgovoriti. Nekateri dijaki pa so žal šele po diskusiji spraševali, kaj naredijo npr. profesorji Zvezne gimnazije za Slovence in slovenski učitelji za utrjevanje oziroma bujenje narodne zavesti. Seveda učni načrt takega delovanja ne predvideva.
Na mladjevskem večeru so sodelavci revije „mladje" predstavili delo zadnjih 15 let. To svoje delovanje so prikazali še dodatno s filmom, ki ga je France Kattnig posnel pri sodelavcih revije v njihovih domačih krajih. O .mladju" je govoril tako v nemščini kot v slovenščini Feliks J. Bister. Nekam preveč patetično je besedičil o .mladjevskem gibanju" in nekritično menil, da najdejo v .mladju" vsi svoj prostor. Gibanje, ki bi bilo odprto vsakomur, pa ni več gibanje temveč konglomerat posameznih ljudi. Glede financiranja revije oziroma njenega finančnega položaja v svojih izjavah Florijan Lipuš in Feliks J. Bister nista soglašala. Vse to pa ne zmanjšuje pomena revije.
IONE SVETINA
260
IH!
C'
Jr
RMS
TRETJA KNJIGA
Stemnilo se ji je pred očmi. Hotela se je oprijeti klopi, da ne bi padla. Grožnja majorja Wo)!a je oživela: ,Če se nam boste izneverili, vedite, da vas bomo poiskali kjer koli že. Izkopali vas bomo iz tal, če bo treba. Nam ne uide nihče!" Sedaj se je spomnila tega zloveščega obraza in prevejanih oči. Videla ga je v Cerknem, bil je eden od Hrastove skupine, na katerega jo je opozoril tudi major Wolf, da se lahko obrne nanj, če bi bilo treba.
.Jaz sem poročnik Luks, gospodična, tovarišica Ana Bergel — če dovolite, da se vam predstavim. Ukazano mi je, da vas pelijem v majorju Wolfu. Upam, da nam ne boste delali težav, zakaj po njegovem nalogu sem vas iskal več mesecev," je dejal komandir po nemško, v uradnem tonu.
Ana je molčala, glava ji je klonita. Travnikarjeva ma-ma in Tinka sta zajokali, potem pa so se tudi njej ulile solze Po licih.
.Dovolj sem tvegal, gospodična. Pregledal sem na stotine domačink v tem pogorju. Pri tem neljubem opravilu som izgubil štiri ljudi in skoraj bi bil sam ob glavo. Zato morate razumeti, da se mi mudi. Ni mi do kakršnega koli srečanja s komer koli. Napravite se, takoj gremo."
Zunaj se je stemnilo. Z neba se je usul dež in za Blegošem je treskalo. V slepečih prebliskih je videla njuno goro, črno, vsajeno v temo dna.
Medtem ko se je Ana pripravljala, so hišo preiskali. Razen otroka niso našli nikogar in ničesar.
.Čigav je otrok?" je vprašal Luks.
Vse tri ženske so jokale. To ga je nekoliko omehčalo. Rekel je z nekoliko prijaznejšim glasom: .Ne morete ga zatajiti, pa tudi napisano imam, da je vaš."
Ana je naglas zajokala. Otrok v kamri se je prebudil.
Ana je bila na robu obupa. „Ati naj vzamem otroka s seboj, v to deževno, viharno noč, da se bo prehladil in umrl?"
Poročnik Luks nenadoma ni vedel, kaj naj stori. Odkar je izdat brigado, ga je peklila huda mora. Nemci niso držali obljub. Namesto da bi šel na delo v rajh, mu je Wolf poveril to nevarno službo, ki mu ni prinašala ne časti ne zadoščenja. Vedno so ga spremljali trije do štirje izvidniki, ki jim prav tako kot njemu ni preostalo drugo kot nadaljevati' izdajo in umakniti se s poraženimi Nemci. Poleg tega je bil Luks dovolj pameten, da je zaslutit majorjevo naklonjenost. Vsi iz Hrastove skupine so bili mrtvi, nobenemu niso izpolnili obetov. Kot aktivnemu oficirju mu je bilo razumljivo, zakaj se tisti, ki zmagajo s pomočjo izdaje, hočejo otresti izdajalcev. Zato, ker nočejo slave zmage deliti s tistimi, ki so utrli pot do nje.
Zenske so se mu zasmilile. Z Nemci je začel sodelovati zaradi protikomunističnega prepričanja in denarnih spodbud. Strogo se je drža) Wo)fovega navodila. Naročil mu je: .Poiščite mi to dekle in pripeljite mi jo. Ne skrivite tjii niti lasu, obnašajte se do nje, kot se do dame spodobi, sicer..." Ne da bi izrekel grožnjo do konca, je dodal: ,To bo vaše poslednje opravilo, potem bom za vas poskrbel, kot sva se domenita. Saj vidite, da nimam drugega za ta posel."
.Gospodična, major Wolt mi je ukazal, da mu pripeljem vas. Zato prepuščam vaši odločitvi, če vzamete
otroka s seboj ati ga pustite tu. Vreme res ni primerno za dojenčke in kdove kakšni pripetljaji nas še čakajo na poti."
Ni vedela, kaj bi...
.Ana, pusti ga tu," sta ji rekli mama in Tinka. .Medve bova skrbeli zanj."
,Ne bojte se za otroka," je dejal tudi poročnik. .Če bo treba, ga bomo prišli iskat. Če ga ne bo tu," se je obrnil k Tinki in materi, .bomo to domačijo zravnali z zemljo. To si dobro zapomnita, ker bi ga pravzaprav morali vzeti s seboj! Jaz ne bom odgovarjal z glavo, če ga ne bo in ga bo major zahtevat."
Ana je pustila otroka pri Travnikarjevih, objela mamo in Tinko in se odpravila na pot v dolino.
Pred njo je šla predhodnica, za njo poročnik Luks. Kdove kaj iima v načrtu z njo major Wo!t, je razmišljal. Vedel je, da je ena izmed njegovih agentk, vedel pa je tudi to, da je smrtno nevarno vtikati se v tajne majorjeve zadeve, zato ni silil vanjo z vprašanji.
Da je ne bi premočit dež, so ji dali nemško šotorsko krito. Čeprav niso hodili prehitro po spolzkem kamenju, kjer je drla voda, je imela kmalu vodo v čevljih.
Luks in Ana sta v tej temni noči vsak na svoj način premišljala o majorju Wol(u. Poročnik je upal, da se mu bo prikupil: njegova skupina se je odlično izkazala. Preoblečeni v razhajkane partizane so v hribovju, tik za obročem, prevarati kakšnih dvajset partizanov. Deset so jih ujeli, druge pobili. Vod sestradanih in onemoglih garibal-dincev — Italijanov pa so zapeljali do neke temačne grape in jih potolkli do zadnjega.
Ana se je vdala v usodo. Naj bo, kar hoče... Tudi smrt... Otrok bo ostal, kot je obljubila Primožu. Spomnila se je stotnika Knieckeja, ki jo je tolažil. Toda kdo vidi majorju Wotfu v srce? Kdove kakšen je zdaj, ko se vse podira? Naj bo, kar hoče, je še enkrat pomislila^ Da bi vsaj


ZdJe/% Maj ;c Lr/JM Tcjf, Jt: ;c v čefrfe^ /9. Jccca:/rr<: v cc/ovj/:; ^of-a:ja:'c: ^o ^ra)j: /^o/cza: Mrar/ Ja/eč po Noroj/r: :'a prc/ro aje pozaba: Lovro Poroča:^ /z GraM; pr: P/:-Ler^a. Vejf o ajegov/ aca^Ja: jwrt: ;<? a:očao oJjeMM j/roa: Maje zcra/jc ;a vje g/o^o.4o pr:zaJe/a.
Z Z,OVrOM! PotoČM/^OM! JM70 MaMzreč zg#/*:/: eMega :za:ej :/j^'/r jte^rov,
;e Ma področja Majega agroJaojfaegd ozew/;a :gra/ vaŽMO :a oJgouorao v/ogo a^f:'v:'j:a ;a pre(?aJ:':e/;a. P:/ ;e požr:vova/fM :'a aejc^/čca v jvo/cra Jc& za j^apMOJ^, oJ/očea :a Meajfra-JCM v JVo/ffM pr:zaJevaM/a, J^ oPra-a: /a pOJreJa/e Ja/je poJeJovaMe za-LL?Jc Maro^Me zvejto/rc :a /j^/rcza: Jo rMafermega ;cz;M. PavMO zaraJ: :<?A za^čr/arA vr/:M ;e až:'va/ jpojio-vaM;e /a Mg/cJ pr: vjeP, ae g/cJe Ma Maro^Mo pripaJMOjf a/: Ma po/:7:'čao prepr:caM;e.
Lovro Potoča/A ;e M rojca L /6*99 v Gra^/;aA p. PL^er^a. Njegova ž:v-/jcajjM pot je Ma fa&o o^j:'rMa, Ja j?;' MapoMVa o^jeŽMo ^a;:go o MjegoverM Je/a, o Je/a ga je pojvef:/ jvoje-wa /jaJjtva. Po Marav: Jo/*r:č:Ma, ^ar je M:eJ Jrag/rM Jo^aza/ ta J: j terM, Ja je je oJpoveJa/ pojejtva — v ^o-r/jt jvoje jejtre. P:/ je prav: Mroj&: pro/etarec, je ž:ve/ /a Je/a/ jarao za jvoje /jaJjtvo. Za^č:7ao zaMj je Ma vo/ja, Ja j/ pr/jvoj: ZMaMje, Mr je A/ja/r caor^zrcJa: /jaJj&: jo/: taJ: Jojege/. Že v raM: tM/aJojt: je je v&/jač:7 v projvetMo Je/o v Jowa-četM Jrajtva, ^jer je Je/ova/ Mt or-gaa/z^čor ruza:A projvetM:/? pr/reJ:-tev. Lovro PotocM:'^ pa M: joJe/ova/ jawo Ma M/:arMe?M poJročja, temveč je Me/ taJ: ve/:^e zaj/age Ma poJročja j/oveMj^ega zaJraŽM:jtva, Ja j je M M:eJ joajtaMov:te/j: p/:7?rj^e zaJrage. PaJ: Ma ^oar^aa/aca: poJročja v /Joj: /:'MjA: oM:a:, je je-Jaj zJražeMa z tMejtMo oMrao P/:-/*erL, je je aJejjtvova/, jaj je /^:7 taw o/?č:Mj&: oJ/<orM:4. Na Mjegov: ž:v-/jeajjA: pot: pa ga Me pozMarMo ja-wo v Jowač:P org^a/zucM/r, temveč v oJgovorM?'/? /aM^c/jaP pr: ojreJaj/P org<za:zacM/r PorojP/P P/oveMcev, pr: Pater/P je Jo prej MeJavMMM joJe/o-va/ z vjerra' jvojM: z:'v/jeMjjp/tM: :'z-PajMjaMt: Pot oJPorM:P :M /jPreM jve-tova/ee.
PojepMo worarMO poaJar/t: Mjego-vo paP/:e/jt:ČMO Je/o, PatereMta je pojvet:'/ vja /eta po Jrag: jvetova: vojM:, Po je Pot Jo/go/etM: areJM:P Majega /:Jta jooP/ZPova/ javMO tMMe-Mje v Maj: MaroJM: jPapMOJt: vje Jo jvoje apoPoj/tve. Z apoPoj:tv:jo pa Lovro M: je/ Ma zaj/azea: poč/teP, Mtarveč je je vejMo M:ar/j/vo joJe/o-va/ Pot Jop:jM:'P v Majew /:'jta. N/jaP v:joP: jtarojt: je P:7 jPoro Jo zaJaje-ga v jreJ/jča Jogajaaja Majega aaroj-aega poPreta, taPo Pot čajta: preJ-jeJa/P P/oveMjPega projvetaega Jrajtva „LJ:'aoJt" v P/ZPerPa, Pot oJPor-aZP Z^O Za je v razaZP JragZP jaMp-eZjaP je prZjpeva/ jvoj Je/ež aajewa Pa/taraeraa Za po/ZiZcaeraa ZzžZv/ja-aja. Za vjo to Jejavaojt, jwo Maje-a:a Lovra PotočaZPa ZjPreao Pva-
/eza:', to pa tea: Po/j Per vZJ/tao, Ja Jo ajegova pr/zaJevaaja roJZ/a /ep ajpep, jaj je vzgojZ/ ataogo ra/aJega PaJra, PZ Jaaej aaJa/jaje ajegovo Je/o. Lovro PotočaZP je PZ/ jPoro vje žZv/jeaje aPtZv/jt, PZ je vzgaja/ a?/ajje Za je traJZ/, Ja je ajtvarZ/ pogoje za ajpejao aaJa/jevaaje Pa/tarr:o-po/Z-tZČMega Je/a z/ajt: v Joraačera Praja. A/očao zajtopaaa ra/aJZMa aa ajego-veat pogrePa je PZ/a /ep JoPaz, Ja ajegova pr/zaJevaaja a/jo PZ/a za-raaa. LZP Lovra PotočaZPa — pro/e-tarca Za aPtZvZjta — Powo Zwe/Z ve-Jao za zg/eJ, po Paterea: aaj PZ je ravaa/a Jaaajaja Za taJZ Pojoča ge-aeracZja.
V aeJe/jo 22. Jecea:Pra popo/Jae je ogroataa azaožZca pogrePcev oP-roP/ja/a oJprtZ groP v Paterega jo po/ožZ/Z pojrartae ojtaaPe Lovra Po-točaZPa. A/eJ jtevZ/aZa:Z pogrePeZ Zz vjep PorojPZP Jo/Za Za Zz 5/oveaZje, Jo PZ/Z a:eJ JragZra zajtopaaZ taJZ preJjeJaZP Zveze j/oveajPZP orga-aZzacZj Jr. PraaeZ ZtvZtter, preJjeJ-aZP NaJzoraega oJPora Z$0 Nare/ PrajaZP - Gajper Za jtevZ/aZ zajtop-aZPZ po/ZtZčaZP Za Pa/tarao-gojpoJar-jPZP orgaaZzacZj.
OJ poPojaZPa je je oP oJprtea: groPa v Za:eaa oPčZae P/ZPerP poj/o-vZ/ p/ZPerjPZ zapaa A/ory, v Ztaeaa p/ZPrjPe Laotae /Zjte, Lrarapaj, v Zateaa ^PD „LJ:'aojt" v P/ZPerPa A/ZrPo L"aa:er - Grčej, v Za:eaa /ZPD Zarja Zz Že/ezae Nap/e Peter Na-Par ter v Zraeaa Z^O, S/oveajPe pro-jvetae zveze, ZaJražaZjtva Za 5/o-veajpega vejtaZPa preJjeJaZP Z50 Jr. PraaeZ ZtvZtter. /z ajt vjeP govor-aZPov jo PZ/e poaJarjeae ve/ZPe vr/Zae tega povjoJ taPo prZ/jaP/jeaega č/o-vePa. 3e Po/j, Pot je taogoče poveJatZ v je taPo ZzPraaZP Za top/ZP PejeJaP, pa je v aeJe/jo popo/Jae aJe/ežPa aa pogrePa prZča/a o teat, PaPo je PZ/ poPojaZ Lovro PotočaZP pr:7jaP/jea Za jpojtovaa. Ogro/aao jtevZ/o ža/aZP gojtov, JoroJaZPov, prZjate/jev Za zaaacev ata je ZzPaza/o poj/eJajo čajt Za je ata taPo zaPva/Z/o za ajegovo Je/o, za ajegovo požrtvova/-aojt Za aejePZčaojt ter za ajegov ZJea-/Zzeat.
PogrePaZ oPreJ je Zate/ Joatač: žap-a/P Na/atez Zz P/ZPerPa. OJ poPojaZPa jo je poj/ov:7: J pejatZatZ ža/o-jtZaPaatZ Par trZje pevjPZ zPorZ — voPa/a: PvZatet J Preva/j, atejaaZ pevjPZ zPor .PoJjaaa" Zz zJražea: pevjPZ zPorZ Zz PoJjaae.
Prap/o Lovra PotočaZPa je zagr-a:7a Joatača zeat/ja Za jvežo goatZ/o je prePrZ/o cvetje. Po Ja po jvojeat Je/a Za jvojZP veJao Za povjoJ ae-ajtrajeao ZzprZčaaZP ZJea/ZP Po Lovro PotočaZP žtve/ Ja/je ateJ jvojZat /jaJjtvoat, z/ajtZ v PoJjaaZ, PZ je Zata v ve/ZPZ atert' prav ajeata zaPva/ZtZ, Ja poJ Peco žZvZ Za Po žZve/a j/ovea-jPa PejeJa. V teat jat:'j/a ga Poato o.PraaZ/Z v trajaeat Pva/ežaeat jpo-atZaa. Ža/ajočZat JoroJaZPoat pa ve-/ja ZjPreao joža/je.
Avstrijski generaini konzu! v Ljubijani dr. H. Riesenfeid še! v pokoj
OP Poaca atZaa/ega /eta je preae-Pa/a atZj/ja avJtrZjjPega geaera/aega Poaza/a Jr. PZejeaje/Ja v LjaP/jaaZ, Per je je/ v zaj/ažeat' popoj.
OP zaP/jačPa jvoje Jejavaojt/ je Jr. PZejeaje/J prZreJZ/ v LjaP/jaaZ jprejeat, Paterega jo je aJe/ežZ/Z vo-Jt/aZ preJjtavaZPZ Pa/taraega Za po/Z-tZčaega žZv/jeaja. Dr. PZejeaje/J je v
IZJAVA
Pe^ni^^ in pisalelj Valentin Poianšek z Obinke na: je pro:ii, da objavimo $!edečo izjavo:
Podpi:ani Vaientin Poianšek izjavijam, da kot predsednik DSPA (Društvo siovenskih pi-sateijev v Avstriji) odstopam in to iz soiidarnosti do soro-jakov ki jih Janko Messner v svoji knjigi zasramuje!
Obirsko, J 9. H. 74
Va/eatZa Po/aajeP
jvojeat govora orZja/ PorZjtao Jejavaojt v prZJ joJe/ovaaja ateJ oPeata jojeJaZata Ježe/aata Za Jržavaata, z/ajtZ aa Pa/taraear poJročja. A/e J jtevZ/aZatZ gojtZ jo PZ/Z zajtopaaZ aaj-vtjjZ preJjtavaZPZ aaZverze, preJjeJ-aZca j/oveajPega Za poJpreJjeJaZca ateJaaroJaega PLN-P/aPa A/Z ra A/Z-Pe/Zčeva ter jtevZ/aZ zajtopaZPZ JragZP Pa/taraZP ZajiZtacZj 5/oveaZje.
Za zaj/age, PZ jZP je Jr. RZejeaje/J Zate/ Pot JZp/oatat, ata je PorojPZ Ježe/aZ g/avar Wagaer preja/ JePret o poJe/ZtvZ Ve/ZPega jrePraega čajt-aega oJ/Zčja za zaj/age za repaP/ZPo /IvjtrZjo. Dr. RZejeaje/Ja P teata prZ-zaaaja ZjPreao čejtZtaato.
Za projto atejto geaera/aega Poaza/a v LjaP/jaaZ je jeJaj potegaje Jr. A/aperPojer (OVPj, to je tZjtZ A/aper-Pojer, PZ je /eta 793# Zgra/ ateroJaj-ao v/ogo prZ protZzaPoaZtZP jo/jPZP jtrajPZP. ZaaZatZvo je, Ja zvezaa v/a-Ja Za PorojPo jocZa/ZjtZčao voJjtvo pozZtZvao oceajajeta A/aperPojerjev PoraP. 5PO je ce/o aavJajeaa, Ja PZ prevze/ to atejto, jaato OVP teata aajprotaje, čej Ja je po/ZtZPa OVP — prZ PaterZ Zgra A/aperPojer voJZ/-ao v/ogo — ae jp/aJa j teat, Ja PZ A/aperPojerja poj/a/a Pot JZp/oatata v LjaP/jaao.
Avstrijski !esni sejem v Celovcu posta! potreba
Da bi vodstvo avstrijskega tesnega sejma v Celovcu imelo preglednejšo sliko o strukturi strokovne publike, ki vsako leto obiskuje to zanimivo razstavo, je raziskovalnemu institutu dalo naročilo, da izdela tozadevno analizo. Tako se je na lanskoletnem 23. lesnem sejmu institut lotil te nad vse zanimive in tudi potrebne naloge, v okviru katere je bilo potrebno intervjujati okrog 600 oseb — obiskovalcev sejma. Izsledki tega raziskovalnega dela so dali sledeče rezultate:
Največ obiskovalcev na lanskoletnem lesnem sejmu je bilo seveda iz Avstrije in sicer iz vseh zveznih dežel. Najbolj sta bili zastopani Koroška in Štajerska s skupno 46,3 "M Močan je bil obisk tudi iz ZRN, Jugoslavije in Italije.
Pri delitvi obiskovalcev na razne strokovne panoge, je analiza pokazala, da je bilo na lesnem sejmu zastopanih 29,5 <Vo žagarjev, 27,6 "/o mizarjev in tesarjev, nato pa je sledilo gozdarstvo s 15,3 "/e in lesna trgovina z 10,3 "/o. Analiza je tudi pokazala da sejem obišče 62,9% stalnih gostov. Glede prometnih sredstev, katerih se poslužujejo obiskovalci, je bilo ugotovljeno, da absolutno prevladujejo osebni avtomobili (90 %). S tem v zvezi je vodstvo sejma že pred leti začelo misliti na ureditev oz. povečavo parkirnih prostorov. Letos so na južni periferiji mesta uredili še dva parkirna prostora, od koder je poseben sejmski avtobus prevažal brezplačno obiskovalce na sejm. Na vprašanje, kakšno oceno bi dali celovškemu lesnemu sejmu, je prišel skoro stoodstoten odgovor — prav dobro. Ta ocena in vsi zbrani podatki raziskovalnega instituta so najboljši dokaz, da ima avstrijski lesni sejem v Celovcu evropski format in da je vsakoletna izvedba te razstave postala prava potreba.
Na celovškem sejemskem prostoru bodo drugo leto začeli graditi novo halo, kar bo velika pridobitev za mesto Celovec. V tej hali bo imel strokovni sejem gastronomije in turizma „Gost" leta 1976 že svojo razstavo. Z zgraditvijo nove mestne hale, bo razbremenjena dosedanja hala, tako, da bo le-ta lahko že od septembra pa do marca koristno služila športnim društvom na ledu, predvsem pa dolgoletnemu hokejskemu prvaku na ledu — KAC-u.
Nova hala bo stala okrog 28 milijonov šilingov. Pri financiranju tega velikega projekta bodo soudeleženi mestna občina Celovec, dežela Koroška in trgovska zbornice za Koroško.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
Primož ostal živ. Dvignila je glavo, po čelu in licih ji je polzel dež ...
30
Po enodnevnih opravkih v Idriji se je major Wolt odpeljal z zbranim plenom v spremstvu oklopnjakov po idrijski cesti. Bil je zadovoljen. Mudilo se mu je h generalu.
.Stotnik Kniecke, naj ostane med nama, kar sva se menila in kar se je zgodilo te dni. Videla se bova takoj, ko jih zmelijete. Takrat se bova pomenila, kako bi se izvlekla iz tega kaosa."
Stotnik mu je krepko segel v roko in še dolgo gledal za njim, dokler ni kača tankov in kamionov izginita v globeli. Potem se je vrnit k svoji enoti. Skupaj s stotnikom Vogtom se je po nalogu majorja Wotfa vračal na prejšnje položaje okoli Cerknega. Ondod naj bi preiskoval teren, odkrival skrivališča partizanskih štabov in zapiral prehod prek obmejnih gora! fistim skupinicam, ki bi se prebile iz obroča.
Pred hišo, kjer je imel svoje poveljstvo, ga je sprejel namestnik in mu poroča), da je vod, ki se ni udeležil pohoda v Gorenjo Trebušo, odkril z iskalci min in psi dve podzemski skrivališči angleškega vojnega materiala — mu-nicije in orožja.
Stotnik )ja zamahnil z roko, češ da je to prav, dasi-ravno ga ni posebno zanimalo. Zdaj so imeli nalog, da okoli Cerknega odkrijejo bolnišnico. Vendar on ni razmišlja) o nalogu. Pogovor z majorjem Woltom ga je usmerit k porazu. Če obupuje major in pričakuje v kratkem zlom, se res že vse podira. Kako malo vedo frontni vojaki o resničnem položaju! Vseh šest let vojne so tjim lagali in jim prikrivali dejansko stanje. Zdaj je začutil polom in ni se mogel otresti teh misli. Najbrž bo prišlo kot potres.
Precej močni sunki naznanjajo, da se nekje spodatj premikajo zemske plasti.. . Saj se celo vojaki nekam čudno obnašajo. Toda čudil se je, da krvoločnost ni popustila, temveč je celo naraščala. To je strah primitivcev! Pred mirom in pred odgovornostjo . .. Kadar bo zagrmelo, se bo vsa ta mogočna, navidezno veličastna in neprodušljiva zgradba ratjha, ki so ga snovali za tisoč let, sesula. Prav nič mu ni do tega, da bi ga pokopale ruševine . ..
Odslej bo ukrepal po svoji pameti in vesti, ne pa po okrožnicah in navodilih. Preden je šel spat, je zbral vse vojake. Tiste, ki so bili z njim, in one, ki so ostali na položajih. Dejal jim je:
.Nismo dolgo skupaj. Cenim vas in tudi rad vas imam. Storil bom vse, da vam ohranim življenja. Vi pa si prizadevajte izpolnjnevati samo tiste naloge, ki jih bom jaz od vas zahteval. Verjemite mi, da ne bom nikogar žrtvoval brez potrebe."
Upal je, da so razumeli, kaj je hotel povedati.
Pozno popoldne je pritekel v hišo podoficir Helter in zbudil stotnika, ki je bil komaj zaspal. Poročal je o izrednem odkritju. Pod strmo skalno pregrado, kjer se je iz skalovja izvil potok, sta se s kurirjem umivala. V šali sta se prerivala. On je zgrabil za smrečico, ki se je ob potegu izpulila. Odletel je na zadnjo plat in začudena sta ugotovila, da je drevesce spodaj odsekano in da rabi za kamuflažo. Za smrečico je držala ob potoku rahla sled in izginila v skalnih tesneh.
.Dobro, Heller," je naveličano dejal stotnik. .Vzemite vod in dva psa in preiščite okolico, če mislite, da boste odkrili kaj posebnega. Te razpoke smo gorski lovci pred letom dni že nekajkrat preiskati. V njih ne more biti kaj posebnega, saj smo tukaj že deset dni.. ."
Heller je bil eden izmed vnetih privržencev stranke,
nekajkrat odlikovan. Trudil se je, do bi bil drugim zgled v vsem.
Stotnik Kniecke je strmel za patruljo. Leto dni se je pretikal po idrijskih grapah in vedel je, da je to najnevarnejši posel. Karkoli že je v takšni grapi, uspeh je vedno majhen in žrtve velike. Toda stroj je še tekel, pobude podrejenega spričo generalovih navodil ni mogel zavirati.
Sel je na obronek pred domačijo in z artilerijskim daljnogledom opazovat, kaj se bo zgodilo.
V daljavi so v krožnem loku tolkli topovi. Vesel je bil, da mu ni treba biti tam, kjer je poleti v družbi poročnika Teichnerja govoril z generalom Kublerjem. Kolikokrat so že ponovili zamisel, stisniti jih v klešče, kjer naj bi poginili od gladu ali pa bi jih pobili ob prebojih! Ta Heller je podoben pasjemu dreserju Wertherju, vedno vtika nos tja, kamor ni treba. Pretirana ambicija podoficirja, ki bi bit rad čimprej oficir!... To hribovje je požrlo že mnogo njegovih najbližjih. Spomnil se je tudi na starca. Zaželel si je, da bi se še kdaj videla. Morda je odkril okostje njegovega prijatelja.
Iz premišljevanja go je vrglo nenadno pokanje mitraljezov. Iz skalnega poča, prav tam, kjer je vrela na dan voda, so drdrale strojnice, pokale puške in bombe.
Stotnik je naglo dvignil vod in se previdno spustil v bližino spopada. Iz varne daljave je ugotovil, da je vstop v kanjon prek gladkih, zlizanih skal, s katerih je padala voda, zelo tvegan, tudi če bi ga tisti, ki so se zatekli v sotesko, braniti s kamenjem.
Poslal je kurirja z naročilom, da se Heller potegne nazaj. Čez pol ure so ga privlekli mrtvega in z njim še dva pa tri ranjene. Dva pa sta obležala pri vhodu v sotesko.
Ko so se vrnili v vas, je prišlo do alarma v artilerijskem divizionu in enoti minometalcev, ki sta čakala, da
V^<K/7t4^5
Ne besedičenj, hočemo dejanj
Mi dovolj, da samo .besedičimo" o doorososedskih odnosih, bolj važno je, da tozadevno tudi nekaj prispevamo v dejanjih. Jugoslavija in z njo koroški Slovenci že dve desetletji zaman opozarjamo avstrijsko vlado na izpolnitev obvez-
Dr. Pav!e Zab!atnik-dvornisvetnik
V soboto 21. decembra minulega leta so profesorji in dijaki Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu v skromnem družinskem okviru proslavljali imenovanje ravnatelja gimnazije dr. Pavla Zablatnika za dvor-nega svetnika. V okviru slovesnosti so dijaki pod vodstvom dirigenta prof. Jožka Kovačiča zapeli, prof. dr. Anton Wutte pa je v imenu profesorskega zbora in v imenu dijakov, nagrajencu iskreno čestital. V svojem govoru je na kratko orisal življenjsko pot m vrline visokega odlikovanca.
Dvorni svetnik dr. Pavle Zablat-nik vidno presenečen zaradi pozor-i ^ M bil deležen, je v svojih zahvalnih besedah med drugim poudaril, da je njegovo imenovanje za vornega svetnika in imenovanje prof. dr. Anice Petkove in prof. dr. Janeza Polanca za višja študijska svetnika najboljši dokaz, da je s tem dobila priznanje tudi slovenska gimnazija. Vsi očitki napram Zvezni gimnaziji za Slovence, ki so dosegli višek v trditvi, da je le-ta „strup", so se s tem razblinili v nič. Dvorni svetnik je izrazil tudi upanje, da se bo gimnazija preselila že v prihodnjem mesecu v novo stavbo, kar bo zelo olajšalo delo, ker se bo začelo z dopoldanskim poukom. Zaključno je dvorni svetnik profesorjem in dijakom želel srečno in uspehov polno novo leto 1975.	^
Siovensko prosvetno -Roi" v Št. Jakobu vabi na
društvo v Rožu
KONCERT
ROiANSKiH PESM!
ki bo v nedeljo 5. januarja 1975 ob 19.30 uri v farni dvo-foni v Št. Jakobu. Nastopa mešani pevski zbor v Št. Jakobu v Rožu pod vodstvom Lajka Milisavljeviča.
Prisrčno vabljeni!
Od^or
nosli napram slovenski manjšini na Koroškem, ki so zajamčene v avstrijski državni pogodbi, vendar se položaj noše narodnostne skupnosti na Koroškem ni zboljšal, nasprotno, celo poslabšal. Zato se ne čudimo, če je potrpljenja po dvajsetih letih opozarjanja dovolj. Med občinama Ravne v Sloveniji in Pliberkom na Koroškem je že vrsto let navada, da je ob Novem letu prišlo do tako imenovanega srečanja na meji, kjer sta si župana obeh sosednih občin segla v roke in se potem skupno s spremljevalci odpeljala v Avstrijo ali Jugoslavijo. Tokrat do te navade ni prišlo. Predstavniki občine Ravne so letos pli-brškemu županu Moryju sporočili, da zaradi nerešenega manjšinskega in drugih vprašanj ne more priti do uradnih srečanj predstavnikov obeh občin. To so utemeljevali tudi s tem, da ob tako perečih nerešenih vprašanjih, ne kaže, da bi se še manifestiralo prijateljstvo na meji.
Koroški tisk je odklonitev tega srečanja prikazal v luči protiavstrij-ske psihoze, češ, da je Avstrija vedno pripravljena gojiti dobrososedske odnose, Jugoslavija pa jih odklanja. Tudi to je način, kako se lahko izvlečeš iz afere, vendar dej-
stvo je to, da za slabe odnose med obema državama nosi krivdo edino le Avstrija sama, ker noče izpolnjevati določil državne pogodbe, ki so glavno merilo za te odnose.
Avstrija se v zadnjem času zelo .trudi", da bi pred svetovno javnostjo napravila vtis, da želi dobrososedske odnose z Jugoslavijo. Pobud je vedno več, vendar nobene, ki bi bila konstruktivna. Vsi .pobudniki" zapirajo oči pred dejstvom, da je ključ za dobre odnose z Jugoslavijo — rešitev manjšinskega problema. O tem očividno nočejo slišati, zato so vsa prizadevanja, ki gredo v drugo smer, samo še .besedna akrobatika".
OBVESTILO Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji prireja 6. januarja 1975 v Delavski zbornici celodneven
SEMINAR ZA VPRAŠANJA PESNIŠKEGA IN PISATELJSKEGA OBLIKOVANJA
Vodijo ga profesorji literarne zgodovine iz Ljubljane. Začetek ob 8.30 uri v mali dvorani — 1. nadstropje. Vsi interesenti vabijeni.
Odbor DSPA
Nove knjige Slovenske matice
Pred kratkim je Slovenska matica poslala na knjižni trg svojo redno zbirko za leto 1974. V okviru redne zbirke so izšle tri knjige: Pavle Zidar, Legenda; zbornik razprav Kmečki upori v slovenski umetnosti ter Ivan Gams, Kras. V filozofski knjižnici sta pa izšli Fr. Nietzsche, Tako je dejal Zaratustra in David Hume, Raziskovanje človeškega razuma.
V letu 1974 je Slovenska matica praznovala stodeset-letnico svoje ustanovitve. Tako spada med najstarejše slovenske kulturne ustanove. 2e v prošnji za ustanovitev Matice je poudarjeno, .da se blagost... vsakega naroda opira na pravo narodno omiko." Tudi v pravilih je določen kot namen društva, .da bi se širilo izobraževanje slovenskega naroda in torej podpiralo slovensko slovstvo." Medtem ko je Mohorjeva širila knjige med najširše plasti preprostega ljudstva, je Matica zalagala z znanstvenimi knjigami predvsem slovenske izobražence.
Čeprav naklada njenih izdaj ni visoka, zavzema vidno mesto v izdajanju osnovnih del, ki naj prikazujejo dejavnost v slovenskem prostoru.
Pavle Zidar je v svoji prozi, ki je pisana v obliki meditacije glavne junakinje, razgrnil dileme sodobnega človeka glede ljubezni. Celotna pripoved je zgrajena na dialogih z odmevi in spomini preteklosti.
Ivan Gams je v monografiji Kras prikazal zgodovinski, naravoslovni in geografski oris te posebnosti. Saj kras zavzema štiri desetine celotnega slovenskega ozemlja in je oznaka zanj, čeprav nekoliko spremenjena, za-
KSŠ v Gradcu si je zastavi! svoje deiovanje
Klub slovenskih študentov v Gradcu je v torek 10. decembra minulega leta imel svoj ustanovni občni zbor, o katerem smo že na kratko poročali. Udeležilo se ga je okrog 30 od 50 slovenskih študentov, ki začasno študirajo v Gradcu.
Skrajni čas je bil, da so se tudi graški študentje .prebudili", kajti razen zborovskega petja ni bilo do sedaj nobenega kulturnopolitičnega udejstvovanja. Zato si je klub zastavil svoje delovanje v glavnem na treh področjih: Na izobraževalnem področju so ustanovili poseben referat, ki se bo bavil s slovensko zgodovino, kajti večina študentov kaže ravno tu precejšne pomanjkljivosti. Nadalje bodo obravnavali aktualna politična dogajanja na Koroškem, veliko važnost bodo posvetili informiranju študentov v obliki publikacij, predavanj in seminarjev, tretjič pa se nameravajo kulturno udejstvovati tudi na področju odrske dejavnosti in literature.
S kulturno politično aktivnostjo namerava klub doprinesti svoj delež k realizaciji in zagotovitvi pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Klub želi navezati stike s slovenskimi organizacijami na Koroškem, kakor tudi s Klubom slovenskih študentov na Dunaju in z vsemi drugimi visokošolskimi organizacijami, ki podpirajo slovensko manjšino v njenem boju za narodno enakopravnost.
Na ustanovnem občnem zboru so izvolili sledeči odbor: Kulmež Jan-kota za predsednika, Smole Milico za podpredsednico, Wutti Francija za tajnika, Miiller Jankota za namestnika tajnika, Rog! Martina za blagajnika, Žužek Francija za časnikarskega referenta, Lampichler Nužeja za kulturnega referenta, Dolinar Lojzeta in Nachtigall Marjana za preglednika.
Dvajset let Medexa
dm Tako spada Medex med pet največjih organizacij v Evropi za prodajo čebelnih proizvodov. Ustanovili so center za biotiko, ki se s pomočjo domačih in tujih znanstvenikov ukvarja z raziskovanji na področjih virologije in farmacije.
V prihodnosti nameravajo razširiti lastno proizvodnjo in prodajno mrežo. Proizvajati bodo začeli nova naravna poživila in živila za bolnike skupno s švicarskim partnerjem.
Zanimivo je, da Medex že vrsto let zelo uspešno in plodno sodeluje z Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu. Na proslavi v hotelu Slon je poslevo-deči podpredsednik dr. Mirt Zwitter izročil predsednici delavskega sveta podjetja priznanje Valentina Janežiča za .dolgoletno vzorno delo in podporo slovenskemu zadružništvu na Koroškem". Hkrati pa je direktor podjetja podelil Zvezi slovenskih zadrug posebno priznanje za koristno medsebojno sodelovanje.
Konec novembra je znano ljubljansko podjetje Medex proslavljalo dvajseto obletnico ustanovitve. To je specifična gospodarska organizacija, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo medu ter zdravilnih preparatov na osnovi matičnega mlečka. V dvajsetih letih so dosegli velik razvoj. Število zaposlenih se je povečalo na 145 oseb in lani so prodali 1830 ton me-
šla v mednarodno terminologijo. Knjiga je pisana izredno podrobno in natančno. Avtor je obdelal kraške oblike, pretakanje vode, brezna in jame, človeško spreminjanje krasa. V drugem delu razprave so prikazani kraški pojavi v Sloveniji in izven nje, v Evropi in po svetu.
Zbornik razprav Kmečki upori v slovenski umetnosti je posvečen jubileju velikih dogodkov pred 400 leti. Jedro zbornika predstavljajo predavanja s simpozija Matice maja 1973. Posamezni avtorji so osvetlili problematiko kmečkih puntov z različnih vidikov; histo-riografska osvetlitev, Trubar, Aškerc, Cankar, Kreft in kmečki upori, vprašanje slovenske puntarske pesmi, kmečki upori v likovni umetnosti.
Pomembnost zbornika je v tem, da predstavljajo posamezni članki pogled na odmevnost kmečkega revolucionarnega gibanja na vseh področjih umetnostnega ustvarjanja. Od bojnega gesla — Le vkup, uboga gmajna (prve slovenske tiskane besede), do najnovejših literarnih obdelav. Od prvih skritih protestov na cerkvenih freskah (krivični sodniki v oblekah fevdalcev), do široke tematske obdelave kmečkih uporov v vseh oblikah likovne govorice.
S svojo knjižno bero se je Slovenska matica dostojno vključila v praznovanje svojega praznika in praznika celega naroda. V polni meri povezuje .sedanjost s preteklostjo" in postavlja slovenski kulturi ustrezno mesto v obče človeški kulturi.
pro/. /gnez
Siovensko kuifurno društvo .Jepa - Baško jezero" v Ločah vabi na predvajanje sio-venskega barvnega fiima
CVETJE V JESEN!
v soboto 4. januarja 1975 ob 19.30 uri pri Pušniku v Ločah. Ljubiteij) siovenske fiimske umetnosti prisrčno vabijeni!
-	O<%or
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
ju pokličejo, ko bo obroč notesnoma okoli korpusa, k sodelovanju pri končnem uničenju sovražnika.
K stotniku je privihral major, komandant topništva, animalo ga je, kaj se je zgodilo. Kniecke mu je na kraf-
0	obrazložil položaj in mu dal vedeti, da se njemu prav ne da riniti v skale, ne glede na to, kaj je tam: ali bolnišnica ali partijska šola ali pa samo skupina razbeglih.
žrtve bodo, major, preden pridemo v te ska-e. Kvečjemu jih lahko napademo z zahodne strani, to pa za eva pohod nekaj ur... Medtem pa nam lahko na dveh ali treh straneh uidejo ven, če so količkaj pametni."
. e bojte se, gospod stotnik. Jaz vam bom s topovi in minometolci spremenil to grapo v grobljo. Prav nič mi m do tega, da bi mi tu na dežju rjavele cevi. Malo jih bo-*no očisti!). Še!e potom, ko bom izvede! udar, pojdete vi s
svojimi tja pogledat, in pokončali boste, če bo ostalo še kaj živega."
.imenitno, gospod major!" je dejal stotnik.
-n, ^ ^ hotel ali ne, moral je prepustiti pobudo topniškemu majorju, ki je hotel po vsi sili očistiti cevi. Sam zase pa je bil prepričan, da v grapi ni manjša skupina, omveč bolnišnica ati partijska šola. Eden od ujetnikov je
1	pasjemu dreserju po strašnem mučenju le priznal, kje
^rcn^' saj je imel komaj zaceljeno prestrelnino. Iz-^ samo to, da so ga nosili dve uri, pa ni nič vi el, ker je imel zavezane oči. Zbudil se je med stenami ^ Petaku. Najbolj pa so ga presenetiti ujetnikovi po-a ki, da je bolnišnica močno utrjena s pasom minskih polj 'n mitralješkimi gnezdi.
Skleni) je te podatke obdržati zase. Naj jo napadajo rugii Tu so bili še deli štirinajste divizije SS.
Topov in minometov ni bilo treba voziti nikamor. Sa-^*o razporedili so jih po naselju z imenom Novaki, vse o cerkve, in jih pripravili za ogenj. To bi bil pogled za
mejorja Wolfa, je pomislit Kniecke. Wolt rad gleda topovski ogenj in dim; sama pol ure hoda od tod sta lansko jesen razbila nekaj domačij in vpregla v svoj voz pokojnega cerkljanskega kaplana.
Na povelje majorja je odjeknila salva, najprej iz topov, potem iz minometov. Skalna pregrada in ves hrib, porasel z goščavjem, sta se kmalu zavila v dim in ogenj. Cerkljansko kotlino je napolnilo bobnenje.
.Gospod stotnik, še miš bo poginila, če le streljamo prav," je dejal major, ne da bi odmaknil daljnogled od oči.
.Seveda, gospod major — če nam že ni ušla na drugi strani iz luknje ..."
.Tako hitro ne gre! Ena od naših čet jim bo udarila v hrbet, da vam ne bo treba preveč tvegati."
31
Ognjeni curki vrh sten nad sotesko in votli poki granat, ki so lomili drevje in razbijali skale, so pretrgali niti napetosti. Vzdušje v bolnišnici je bilo že več kot teden dni skrajno negotovo.
.Naj bo, kar bo," je dejala doktorica Franja v operacijski sobi in z mirno roko zavezovala ranjencu krvaveči vrat, ker se mu je ponovno odprla žila.
.Ali bom umrl, tovarišica?" se je zazrl mlad dečko v zdravnico, ki je delala, ko da se ne bi nič zgodilo.
.Ne boš umrl, saj je že dobro," mu je dejala z bodrilnim nasmeškom, kot že mnogim, ki so jim v tej grapi rešili življenje. Sama sebi pa je rekla: .Mirno kri, Franja. Če bo umrl ta, bomo umrli vsi.. ."
Odnesli so ranjenca v bunker pod steno. Zažigalni naboji so v svetlečih štrenah sekali po južnem pobočju. Od sonca osušena trava se je vnela in z njo grmičje in drevje. Granate so razbijale skalovje, kamenje se je s
strašnim truščem sesipalo v sotesko. Bobnelo je po strehah barak, deske so se lomile. Treskalo je v strugo potoka in opljuskalo je posadko, ki je odnašala ranjence v skrivališča.
Doktorica Franja se je iz operacijske barake umaknila na varnejše mesto, v mrtvi kot pod steno, od koder so imeli pregled nad bolnišnico. Tu jih ni moglo zadeti.
.Franja, Nemci so spodaj pred grapo," je prišel poročat kurir.
To je vedela tudi sama. Saj sta dva bunkerja v skalovju, ki so ga že lizali plameni, bruhala rafal za rafalom v mračno dno, kjer je bil vhod v sotesko.
Nad grapo se je počasi strnila noč in na koščku modrikastega neba so se prižgale mrzle zvezde. .Morda jih gledamo zadnjič," je dejala Franja, iz grape ni umika, odtod se ni mogoče prebiti z ranjenci. Ena sama možnost: vztrajati do konca... Nobenega upanja, da bi od koderkoli prišla pomoč ... Prav nobenega ...
Komandir Soli, kateremu se je bila težko zlomljena noga že zarastla in so mu mavec že sneli, se je počutil že toliko pri moči, da se je vključil v obrambo. S Pajkom, ki je bi! tako oslabel, da ni bil več za brigado in je zato ostat v bolnišnici, sta se zatekla v zahodno steno, v mrtvi kot. Za njima je prilezel tudi Pero, pomočnik brigadnega komisarja. Le-ta se je zaradi komplikacij rane v trebuhu vrnit v bolnišnico. Pajk je v prostem času oblezel prav vse stene soteske. Precej visoko je odkril votlino, iz katere bi se dalo imenitno braniti dohod do bolnišnice za hrbtom; hkrati bi lahko ostali tam skriti, če bi Nemci vdrli v grapo.
Na položajih, ki so bili podobni ježu na dnu lijaka, so bili sami izkušeni borci. Pajk, ki je bil znan po svoji vdanosti v usodo in prisebnosti duha, je dejal:
.Če se ne bo zgodil čudež, bo jufri tod groblja mrličev."
" — Štev. 1(1691)
3. januar 1975
Sobne rastline so v stiski
Sredi zime je vsako teto za sobne rastline najbolj kritičen čas. Že več mesecev so v zaprtem prostoru, v katerem je zrak preto-pe), premrzel ali preveč suh. Vse to rastline do kraja izčrpa. Zato je potrebno, da jim v tem času posvetimo posebno pozornost.
Umetno gnojilo je v sedanjem času sobnim rastlinam potrebno bolj kot kdajkoli. Uporabljajte ga po navodilu, ki ga dobite pri nakupu. Na splošno velja, da zadostuje, če daste umetno gnojilo rastlini enkrat na mesec, če je v dobrem stanju, oziroma na štirinajst dni, če je že precej izčrpana.
Opozoriti moramo na pogosto napako pri ravnanju s sobnimi rastlinami. Nekateri namreč mislijo, da bodo rastlini pomagali, če
Protin a!i giht
nastane zaradi usediin sečne kisline, ziasti v skiepih, kar povzroča hude napade ter vnetje skiepov.
Vzroki: Dednost, preobiina hrana, dobro živijenje, preobitica atkohoinih pijač, nikotin itd.
Znaki: Boiečine v skiepih, otekiine.
Zdravita: izmed domačih zdravi) priporočamo čaje iz rastiin, ki pospešujejo iziočanje seča, kot npr. betonika, bezeg, biberneiica, bor, božji ies, breza, brinje, češmin, dresen, fiioi (iuščine), giadež, hmeij, jaboiko, jegiič, jagodnjak, koimei, kostanj, kopriva, košeni-čica, krhiika (čistiina), kravojec, krvomočni-ca, mačeha, madronščica, marjetica, materina dušica, mitnica, peteršiij, pirika, poprova meta, potonika, prestica, redkev, regrat, repinec, repuh, rman, rozga, sivka, vratič, vrba.
Priporočajo tudi kopanje v hrastovi vodi, trenje z brinjevim in iiiijinim oijem, uživanje peiinovega soka (20—25 kapijic na kavino iiičko vode), kmeijeve, kokovičnikove tinkture ter hrenovega in sreteninega vina. — Aii: 8 gr mešanice vresja in rmana, aii 8 gr mešanice vresja, kamiiic, materine dušice na skodeiico vode.
Čaj moreš pripraviti npr. takoie: Vzemi breze, jegiiča, košeničice ter koprive in daj boiniku dvakrat na dan po poiovico skode-iice!
Aii pa skuhaš brezove in koprivine iiste, košeničico in mačeho ter daš boiniku po 1 do 2 skodeiici zjutraj. — Aii pripraviš čaj iz tiioiovih iuščin, breze, kopriv (korenine) in peteršiija. Pij kot zgoraj!
Kdor boieha na protinu, naj se varuje mesa, rib, sira in naj je maio kruha, peciva, siad-kari). Namesto tega naj je sadje, krompir, zeienjavo. Tudi aikohoinih pijač, čaja (ruskega) in ka)enja naj se ogibije. Skrbi naj za redno prebavo, točno iziočanje in dihanje kože.
bodo izkoristili prve lepe pomladanske dni, in zato nesejo rastlino na prosto, morda celo v vetrovnem času, ,da bi zajela nekaj svežega zraka". Nagel prehod — s toplega na mrzlo, iz zaprtega prostora na prosto, iz Somraka na dnevno svetlobo — je lahko za rastlino poguben. Pa ne samo nenaden prehod na prosto, ampak tudi sonce, ki zaradi podaljšanega dne dalj časa in močneje sije skozi okenska stekla na rastlino, lahko povzroči nepopravljivo škodo. Zato je potrebno v tem času rastline odstraniti od okna ali pripreti oknice.
Kdor v tem obdobju kupi novo rastlino, naj se preveč ne zanaša na njen cvetoči in bujni izgied, ampak naj za novo kupljeno rastlino kar najbolje poskrbi, bolj kot za tiste, ki so že dalij časa v stanovanju in so zato že aklimatizirane. Nenadna premestitev iz rastlinjaka, kjer je zrasla in rasla, v popolnoma drugačne pogoje, je lahko za rastlino prehuda preizkušnja. Preden jo nabavite, morate vedeti, kam jo boste namestili, in potem morate izbrati takšno, ki se bo na tem mestu najbolje počutila. Kje uspevajo posamezne rastline, vedo povedati v vsaki cvetličarni.
Zrak v prostoru, kjer imate rastline, mora biti primerno vlažen. V ta namen so nepogrešljive posode z vodo, ki tjih postavite na peči, oziroma radiatorje. Poleg tega je dobro tudi v bližini raistlin postaviti posodo z vodo. Nikoli pa ne sme v podstavku pod
Poper
Dandanes poper res ni več tako važna začimba kot je bil v srednjem veku, ko je nekaj časa veljat ceio za piačiino sredstvo. Vendar pa brez popra tudi danes ne moremo, saj je nepogrešljiv pri pripravi mesnih, jajčnih in zelenjavnih jedi. Poznamo nekaj sto sort papra, pri nas pa najbolj črni in beli poper. Če nezrele plodove popra na hitro posuše na soncu ali nad ognjem, dobimo črni poper. Beli poper pa so obrani zreli plodovi. Poper vsebuje 1 do 3 odstotke eteričnih olj, ki mu dajejo aromo. Oster in hud okus ima po alkaloidu peperinu. Več peperina je v črnem kot v belem popru in zato je tudi beli poper milejšega okusa in vonja. V popru je še 30 do 50 odstotkov škroba.
Kvalitetno zrno popra je težko in se v vodi potopi, slabše kvalitete poper pa plava na vodi. Cel poper dolgo obdrži svojo aromo, če ga hranimo na suhem in dobro zaprtega. Cel po-er dodajamo jedem, ki se dolgo kuhajo ali pri onserviranju s kisom, v konzervah, pri marinadah in podobno. Pri pripravljanju mesa na hitro pa raje uporabljamo zmleti poper za zrezke, zmleto meso, pečenke, klobase, omake in ribe. Poper dodajamo tudi jedem iz ohrovta, zelja, špinače, kumar in raznim solatam. Poper se ne sme uporabljati v dietni prehrani.
cvetličnim loncem stati voda, tako da jo rastlina skozi odprtino v lončku lahko srka.
Rastline potrebujejo poleg vlage tudi enakomerno temperaturo. Zelo škodljivi so nenadni prepihi. Zato nikoli ne odpirajte okna v bližini rastlin ali celo tako, da veje mrzel zrak naravnost nanje. Posebno je to škodljivo v jutranjih in večernih urah. Če hočemo prezračiti sobo, je bolje, da rastline za tisti čas premestimo v drug prostor, kot da jih pustimo preveč izpostavljene nenadnemu vdoru mrzlega zraka.
Kako pa je z zalivanjem? V tem času je potrebno tedensko ali štirinajstdnevno zalivanje, odvisno pač od toplote v prostoru. Zalivamo lahko tako, da potopimo lonček z rastlino v posodo, polno vode, in ga pustimo v njetj, dokler prst ni popolnoma namočena. Ob tej priložnosti obrišemo večje tiste z mokro krpo, z nežnejših pa odstranimo prah z majhnim razpršilcem. Če je rastlina tolikšna, da je ni mogoče prenašati, tedaj mora biti od površine prsti do roba lončka 2 centimetra prostora, ki ga dvakrat ali trikrat tedensko napolnite z vodo. Rednega čiščenja listov nikakor ne smete opustiti, ker je prah rastlinam zelo škodljiv.
Poskusite!
ENOLONčNtCA Z GOVED!NO: potrebujemo ž!ico maščobe, 5 dkg suhe stanine, čebu!o, 50 dkg govedine, jušno ie!enjavo, 15 dkg (iiota, 15 dkg ječmenčka, so!, poper, česen, tovor, ma!o paradižnikove mezgo, zeten peterši!j.
Na maščobi in s!anini prepražimo čebu!o, dodamo na kocke ireiano meso in ie!enjavo. Nato pridenemo začimbe, namočen ječmenček in zatijemo x vodo. Kuhamo počasi, ko je meso mehko, dodamo posebej kuhan tiio! in ie!en peteršitj.
PtSAN KOLAČ: potrebujemo 50 dkg bete moke — mehke, 1 zavitek pecitnega praška, 15 dkg ma ^arine, 10 dkg stadkorja, 2 jajca, pribtiino 1 dc! mteka, vanitij stadkor.
1. nadev: 15 dkg zmtetih orehov, 2 itici stadkorja, mato mteka, vanitij stadkor: 2. nadev: 50 dkg naribanih jabotk, itico stadkorja, cimet, timonino tupino; 5. nadev: 5 itice marmetade.
Med moko s pecitnim praškom zdrobimo margarino, dodamo stadkor, dišavo, četa jajca in totiko mrztega mteka, da zamesimo botj mehko testo. Nato testo razdetimo na štiri dote in vsakega posebej zvatjamo po 1 cm debeto. V pomaščen pekač potaga-mo zvatjeno testo in vmesne ptasti napoinimo z nadevi.
GOVE3) ZVtTKt V OMAKt: potrebujemo 4 do 5 zrezkov, sot, 10 dkg betega kruha, itico maščobe, čebu-!o, sot, poper, 1 jajce, zeten peteršitj, 10 dkg šuhe stanine, kisto kumarico. Omaka: 2 itici maščobe, če-buto, itico moke, paradižnikovo mezgo, sot, poper, gorčico.
Potoičene zrezke pomažemo z nadevom, obtožimo z rezino stanine in kiste kumarice, zvijemo in zašpi-timo z zobotrebcem. Zvitke posotimo in opečemo na vroči maščobi, nato jih odstranimo. Na isti maščobi prepražimo čebuto, nato še moko, dodamo paradižnik in zatijemo z vodo. Ko omaka zavre, pridenemo opečene zvitke in začimbe ter počasi kuhamo do mehkega. Nadev: namočenemu in ožetemu kruhu pridenemo prepraženo čebuto, začimbe in jajce.
RtiOTA Z 3ETR!: potrebujemo 5 žtice maščobo, čebuto, česen, 50 dkg jeter, sot, poper, 40 dkg riža, zeten peteršitj, parmezan.
Na maščobi prepražimo čebuto, dodamo na tističe
Praznični soj sveč
v tew; f/pamo za nj/m;', je na-sfa/a yrc^;*n;7ev e/e^tr/čnega fo^a, se jez/mo nanje, ^er Me </ajejo Jovo/j suet/o^e, se ^at/;jo Zn s?nrd;jo, prav ie sveče postav/jamo na svečane mZze, da nam meZ?^o obsijejo obraze /n povečajo j?raznZČMosf večerje a/: ^os;7a. zl/Z so še &aier:' prazniš v /e;% Z?o/j primem; za fa&o razsvet/javo ravno 5:7vesfrov večer in no-vo/efni dan?
ččrasifev mize s svečami je si/no preprosta. Nimate svečnikov, ^amor in postavi/; sveče? Saj ji/? ne potrebujete, oziroma je še bo/je, če ji/? nimate. 7abo boste /abbo sveče namesti/i po svoji zamis/i in obasa.
Sfoja/a se nam ponajajo sama; steb/eni brož-nibi, sb/ei/ice, bozarci za vodo, vino, za žgane pijače, vseb ob/ib in barv, p/očevinbe, viso-be in nizbe, pot/o/žne in obrog/e in nepre-g/edna vrsta steb/enic. Pazite/ Prozorno brezbarvno steb/o je neprimerno /epše bot barvasto.
5teb/enina, taba bot je, razen če ni ^rZsfa/-na, bi bi/a prerevna za praznično vzi/ašje. Dati ji moramo čar in mib s/ovesMosti. .Srebro, z/ato in smrečje — vsega je i/ovo/j na vo/jo po trgovinah in na trga.
Nabo o/epšamo bozarec, steb/enico a/i sb/e-do? Ovijemo ji/? z g:?7aMda?MZ, ob/epimo z izrezanimi trabovi, nasajemo v njih srebrne nitbe a/i /es^efajoč;' sneg. V steb/enice s širšimi vratovi obesimo na naj/onsbe nitbe navezane i/robne steb/ene brog/ice. /z stanio/a izrežemo raz/ične ob/ibe in jib pri/epimo na steb/o. Notranjost in zananjost posod ob/ožimo z naga-banim stanio/om a/i ga narežemo v goste resice in prZtrdZTno ob dno a/i vrb svečniba.
Afrtvo materijo povežemo z živo naravo. Ze/enje, Jišeče po smo/i in cvetje, sbromno in bogato, i/opo/nita bončno poi/obo goreče sveče.
Svečarji nas za/agajo z bogato izbiro sveč. Nebateri izi/e/bi so že sami po sebi tabo i/ebo-rativni, da ne potrebujejo ve/ibo (/ot/atba. Se-vet/a so tabe sveče dražje, nič manj /epe pa niso navai/ne be/e sveče. Če postavimo ob njib te/obov cvet, si/jeno /esbovo vejico z razpuščeno mačico a/i be/ cvet cib/ame in nage/j-na, bo njihova enostavnost pr;'do/?;7a, po/eg tega je be/a barva vod;7na povsod tam, bjer gre za svečane dogodke.
Pa J; Si/vestrovo je bi/o met/ njimi. V ramen; svet/obi sveč smo prestopi/; prag novega /eta.
zrezana jetra, nato še začimbe — osotimo pred serviranjem. Riž skuhamo v stanem kropu, odcedimo (tahko ga sptaknemo z vročo vodo) in ga rahto zmešamo s prepraženimi jetri. Pred serviranjem potresemo jed z zeienim peteršitjem in naribanim sirom.
KAKAO REZtNE: potrebujemo 15 dkg margarine, 20 dkg stadkorja, 2 jajci, 50 dkg bete moke, '/2 zavitka pecitnega praška, žtico kakaa, žtico ruma, pribtižna 2 dc! mteka.
Penasto umešamo margarino, stadkor in rumenjake, rahto primešamo sneg botjakov, moko s pocit-nim praškom in kakaom ter mrzto mteko. Testo damo v dobro pomaščen in pomokan pekač ter spečemo pri srednji vročini. Ohtajeno pecivo tahko prerežemo in nadevamo z marmotado ter potresemo s stadkor-jem v prahu.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
Ker sla Šali in Pero molčala, in gledala, kako na nasprotni strani gori, kako se usipa goreče listje in vresje kot slap v sotesko in na strehe barak, je dejal sam sebi: .Vojna je." To je pomenilo, da je pripravljen tudi umreti. Sele sedaj ga je Šali vzel v mar.
.Municije imamo za tri dni," je rekel. ,ln kaj bo po treh dneh?"
Njegovo vprašanje je obviselo no robu praznine, pod katero je šumela voda, vanjo je deževalo razbeljeno kamenje.
.Ne računajmo na nobeno pomoč," je dejal Pero, ki se je bi) iz korpusnega štaba vrnil v bolnišnico in je edini dobro poznal položaj. Vedel je, da je leva grupacija korpusa povsem razbita in da je glavnina brigad obkoljena. .Sedaj gre samo za to, kako bomo umrli, po čem bomo prodali svoja življenja .. .*
Pajk, ki je služil staro jugoslovansko vojsko v artileriji, pa je dejal:
.Brez velikih težav nas lahko likvidirajo v enem dnevu."
.Kako?" sta se oba zastrmela vanj.
Moral je vpiti, da je preglasit streljanje:
.Ne z bojnimi, temveč z dimnimi granatami. Srapneli nas ne morejo pobiti, ne od topov ne od min; če pa bi zagorele borake in bi vso sotesko zali) dim, bi se zadušili."
.To, kar je prišlo na misel tebi, lahko pride na misel tudi Nemcu, ki vodi napad," je dejal Pero.
Stopetdeset ranjencev in petdeset članov osebja in zaščitne čete je trepetalo pred tem neizogibnim vprašanjem ...
Odkar so se Nemci vlačili mimo bolnišnice, so tolažili ranjence, naj bodo brez skrbi — hajka da bo, kot je bila že večkrat, čez nekaj dni pa bodo Nemci izginiti, kot se
odteče hudourna voda. Ranjenci so verjeli. Strah pa se je kot okužba razširil mednje, ko je začelo pokati v bližini. Takrat so po nalogu doktorice Franje začeli stražarji in osebje odnašati težko ranjene in negibljive v podzemska skrivališča. Tu so bili varni pred izstrelki 'in morda tudi pred Nemci, če bi prodrli v sotesko.
Doktorica je slonela pod previsno skalo, kjer se je globlje v luknji stiskala gruča lažjih ranjencev in nekaj stražarjev. V tišino se je razlegal otroški jok. V bolnišnici so bile tudi tri matere z dojenčki. Stiskale so jih k prsim in jih skušate pomiriti.
.Tudi ti božčki, ki so komaj prišli na svet, bodo mrtvi, in tudi vsi tisti, ki smo jim s tako težavo rešili življenje." Franja bi bila najrajši zajokala, pa je stiskala zobe in jih hrabrila z besedami, katerim ni niti sama verjela. Smisel svojega obstoja in svoj življenjski cilj je videla v tem, da se bo kot zdravnica borila s smrtjo in ohranjevala življenja. Zakaj? Ker je ljubila življenje, ker je ljubila ljudi, ljubezen in upanje. Vedno se ji je zdelo, da je nekaj najlepšega človeku rešiti življenje, saj je to skoraj toliko, kot darovati mu ga. Zdaj pa se bo vse, kar so zgradili v enem letu in pol, sesulo v prah z ljudmi vred ... Po prvem velikem nalivu bo hudourna voda odplavila ostanke dela in ljudi ter jih izbruhnila iz soteske. In spet bo grapa samevala kot že tisoče let... Samotna, pusta in senčna, taka, do še živali ne marajo živeti v njej ...
Ogenj se je s sten usul nat barake. Deske so zagorele. Poslala je nekaj tovarišev med padajoče kamenje gasit. Na srečo so bile barake tik ob potoku.
Koliko znoja, koliko truda je bilo treba, odkar je doktor Vid Volčjak s pomočjo domačina, kmeta Peternela, odkril, da bi se dala v globači zaprte soteske Pasice zgraditi bolnišnica. Zgrodili so sedem barak z operacijsko
sobo in nazadnje še elektrarno in invalidski dom pa nekaj visečih mostičkov in brvi, ki so premostili gole, smrkave stene. Kdo vse je tu delal! Tesarji, zidarji, kovači ... Koliko truda jih je stalo, do so utrdili bunkerje v nedostopnih skalah, do katerih se je prišlo samo z vrvmi. Kar je doktor Volčjak začel, je ona vodila naprej. Opremili so bolnišnico z vsem, od preprostega kirurškega orodja do rentgenskega oparata, ki jim ga je darovala žena v boju padlega zdravnika. V januarju preteklega leta je Franja prvikrat stopila v zasneženo sotesko. Divja krasota navpičnih sten z zastori ledenih sveč jo je prevzela. Od takrat je v njeno negotovo življenje šumel slap. Padal je v zeleni tolmun in se penil skozi vso sotesko po skalah. Z vrvjo sta z doktorjem Volčjakom oblezla vse nedostopne kote soteske, plezala in trepetala na spolzkih policah, iskala mesta za nove gradnje, utrdbe in skrivališča. Odkrila sta osem metrov globoko brezno in ga preuredila v skrivališče. Dokler niso zgraditi mostov, so si pomagali tako, da so podirali čez hudournik drevje.
Valovi zadušljivega dima, katerega so se skušali ubraniti z mokrimi robci, so jo spomnili na čas pred letom dni, ko 'jih je presenetil sovražnik. Prodrl je bil na rob soteske, ki pa je bilo že prazna. Takrat so lahko s pomočjo divizije evakuirali ranjence, ker je sovražnik prišel od zgoraj. Zdaj pa so sami in obkoljeni. ..
Gorelo je tudi takrat. Iz vhoda v sotesko so gledali na goreče hiše bližnje vasi in poslušali krike ljudi, ki so jih Nemci žive metali v ogenj. Samo dvesto metrov od njih se je bila ustavila nemška straža. Sledil je nepad mitraljezcev, ki so ga uspešno odbili, potem sta jim prišla na pomoč dva bataljona odreda in oticirska šota.
(Nada/jevanje v nas/ednjZ sfev;'//:;)
Odločno zavračamo neresnične trditve
o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem
(Nadaljevanje z 2. strani/
pred upravnimi oblastmi, kjer se avstrijska vlada zadovoljuje z neobjavljenimi odloki, to je z navodili nadrejenih oblasti podrejenim oblastem, tako da stranka nima možnosti pritožbe, če se njena zahteva po uporabi slovenskega uradnega jezika ne upošteva. Sam kancler je za to, da se naj ta odlok o možnosti uporabe slovenskega jezika pred upravnimi oblastmi ne objavi, ker bi z objavo — kakor izjavlja — .dobro poznane sile" bile samo vzpodbujene, „da bi znova inhihi-rale korake, ki sc podvzamejo za izvedbo določi! avstrijske državne pogodbe". Ob takem stališču vlade same vendar ne more biti govora o zadovoljivi rešitvi tega vpra-šanja, ko nekatera ministrstva sploh niso nikdar dala tozadevnega navodila svojim podrejenim oblastem na Koroškem in ta ureditev
tako imenovani Hauerjev odlok
niti ne velja za osnovno upravno enoto, to je občino.
Samo ob robu poudarjamo, da državna pogodba v tej zvezi nikjer ne predvideva ..relevantnega števila" pripadnikov manjšine in pomeni poskus vnašanja tega pojma kot pogoj za uvedbo slovenskega uradnega jezika pri sodiščih in upravnih oblasteh ter za dvojezične napise in označbe topografskega značaja konec konca težnjo Po spremembi tega določila državne pogodbe.
NEMŠKONACiONAHSTiČNE SILE LAHKO NEKAZNOVANO KRŠIJO ZAKONE
Kot nerešeno priznava vlada edinole vprašanje dvojezičnih napisov. Vendar pa priznavanje samo še ne zadostuje, če po drugi strani ni pripravljena, da bi to obveznost iz državne pogodbe izvedla tudi — če potrebno — proti voiji in nasprotovanju šovinističnih nestrpnežev. V tej smeri pa vlada ni napravila niti poskusa, marveč Je mirno gledala, kako se zakon i*'ši, ne da bi izvajala sankcije proti poznanim storilcem samim in njihovim napeljevalcem. Gre za poznane nemškonacionalistične orga-nizacije, ki sicer v svojih statutih nimajo zapisanega namena in ne označujejo kot svoj cilj, da bi slo-
venskemu prebivalstvu odvzele njegov značaj in pravice kot manjšine, katerih dejavnost pa očitno meri na to. Taka dejavnost pa je po 5. odstavku člena 7 izrecno prepovedana.
Koroški Slovenci imamo iz zgodovine izkušenj dovolj, kako je prav nacistično gibanje vedno spet znalo zlorabljati nacionalne predsodke v svojo korist. Taki predsodki pa imajo v današnjem času še vse večji pomen kot dejavnik, ki ustvarja pogoje za desničarsko-radikalne pojave. Tako gledano imamo na Koroškem brez dvoma opraviti s pojavi neonacizma, pa če vlada to dejstvo prizna ali ne.
Če avstrijska vlada misli, da državna pogodba ne vsebuje nobene obveznosti glede slovenskih radio oddaj, potem opozarjamo na 4. odstavek člena 7 in smo mnenja, da njegova vsebina velja tudi za vse take ustanove, ki so bile ustanovljene ali se ustanavljajo v zvezi s tehničnim in splošnim znanstvenim razvejem za večinski narod tudi po državni pogodbi. Pri radiu in televiziji gre brez dvoma za tako kulturno ustanovo, ki ima v današnjem času še posebno pomembno vlogo v družbi in to tudi kar se tiče manjšine. Zato pri slovenskih oddajah v avstrijskem radiu ne gre za neki privilegij, ki gre preko določil člena 7, marveč obratno 4. odstavek člena 7 glede udeležbe slovenske narodne skupnosti pri ORF ni v celoti izpolnjen, ker avstrijskih državljanov slovenske
V Beogradu je zasedal VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je po široki razpravi sprejel vrsto sklepov za nadaljnje izpolnjevanje odgovornih nalog ter izvolil predsednika republike Tita za častnega predsednika jugoslovanskih sindikatov.
Med razpravo na kongresu je bilo govora tudi o mednarodnih odnosih ter v zvezi z odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo še posebej o položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. V posebnem sporočilu je kongres ostro obsodil Avstrijo, ker ne izpol-
manjšine ORF npr. v televiziji sploh ne upošteva, medtem ko je za avstrijsko manjšino na Južnem Tirolskem v sporazumu z vlado poskrbel, dc avstrijska manjšine v itaiiji lahko sprejema sporede avstrijske televizije in je tako udeležena tudi na tem področju na ustvarjanju svojega matičnega naroda. Isto mora biti zagotovijeno tudi slovenski narodni skupnosti na Koroškem.
AVSTRIJA NIMA NOBENE PRAViCE PONAŠATI SE Z NAŠIM SAMORASTNISKiMUSTVARJANJEM
Drži, da imamo koroški Slovenci svoja kulturna društva, svoje gospodarske ustanove in svoj tisk. Pri tem pa je treba poudariti, da gre za izključno samorastniško ustvarjanje in da nam vlada pri ustanavljanju in obnavljanju društev ni ničesar pomagala; da je bilo treba za obnovitev naših zadrug voditi številne povračilne pravde, da smo lahko obnovili firme in prejeli povrnjena od nacistov zapienjena posestva, da pa ustanove, ki so prevzele tudi naše bivše člane in denarne vloge, le-teh niso vrnile in tudi članov ne izpustile iz svojega članstva. Nasprotno so po vseh naših krajih, kjer smo imeti pred nacizmom le slovenske zadružne ustanove in hranilnice, ustanovili konkurenčna podjetja, in to z velikimi subvencijami iz Marshallovega plana, iz katerega pa slovenske gospodarske ustanove niso prejele niti enega šilinga. Zato prikaz tega našega
njuje obveznosti iz državne pogodbe ter ugotovi), da zavlačevanje izpolnjevanja teh obveznosti neposredno ogroža in zanika pravice slovenske in hrvaške manjšine, to pa zavestno škoduje odnosom med obema državama.
"Takšno ravnanje omogoča delovanje ostankov najbolj mračnih sil iz druge svetovne vojne in ustvarja prostor za protijugoslovansko propagando in širjenje dezinformacij o Jugoslaviji," je ugotovil kongres ter naglasil, "da samo popolno izvajanje določil iz državne pogodbe daje možnosti za dobre sosedske odnose med Jugoslavijo in Avstrijo na temeljih vzajemnega razumevanja spoštovanja in nevmešavanja."
Sporočilo podpira stališče avstrijskih sindikatov o nujnosti uresničevanja določil državne pogodbe, ker je to, kot je bilo poudarjeno, v korist delavskemu razredu tako Jugoslavije kot Avstrije, v korist miru in sodelovanja med narodi obeh držav kot tudi vsega tega območja.
O
O položaju manjšin v Avstriji ter o izmenjavi tozadevnih not med Jugoslavijo in Avstrijo so razpravljali tudi na zboru ljubljanskih študentov, kjer so ugotovili, da odgovor avstrijske vlade na jugoslovansko noto kaže, da Avstrija ni pripravljena reševati problema manjšin.
"Avstrijska nota je formalen odgovor na naše zahteve, da se po tolikih letih prične z vsebinskim reševanjem manjšinskega problema," ugotavljajo ljubljanski študentje v svoji izjavi. ,,Fraze, uporabljene v noti, služijo le zamegljevanju in zavlačevanju reševanja problema in nikakor ne prispevajo k dobrososedskim odnosom, ki si jih Avstrija baje tako želi."
Poleg tega, da ne rešuje manjšinskega problema, dovoljuje Avstrija tudi neonacistično protimanjšinsko in protijugoslovansko gonjo, ugotavljajo študentje ter opozarjajo, da biv-
samorastniškega kulturnega in gospodarskega prizadevanja kot izraz pospeševalne politike viade ni ie zgrešen, marveč ob dejanskem nerazumevanju pristojnih uradov za naše kulturne in gospodarske težnje naravnost izzivaien.
Zeio značiino je tudi in nikakor ni znak pospeševalnega manjšinskega prava, da je obiast ukiniia deiovno navodiio uradu za svetovanje, informiranje, pospeševanje kuiture in ijudsko izobraževanje za siovensko narodno skupnost na Koroškem pri uradu koroške dežeine vlade, preden je le ta sploh začet z deiom.
Podobno negativno stališče je viada vsaj doslej zavzemala tudi do vprašanja izgraditve Kulturnega doma v Celovcu, ki je za nadaijnji kulturni in narodni razvoj koroških Slovencev nujno potreben.
Tako postavljanje nikakor ni v skiadu z načeli pospeševalne manjšinske poiitike, ki jo vlada ob vsaki priiožnosti ponavfja.
UGOTAVLJANJE MANJŠiNE JE NESPREJEMLJiVO KOT POGOJ ZA REŠEVANJE MANJŠtNSKSH VPRAŠANJ
Zlasti pa s tako politiko ni v skiadu poskus izvedbe tako imenovanega ugotavljanja manjšine. Koroški Slovenci smo v številnih vio-gah in s številnimi izjavami v kontaktnem komiteju nedvoumno izpovedali, da je taka obiika reševanja
ši SS-ovci nemoteno nadaljujejo s svojo dejavnostjo, ki ni naperjena samo proti manjšini in Jugoslaviji, ampak proti vsem naprednim silam v Avstriji in v svetu. "Avstrija, ki vedno poudarja svojo demokratičnost, ni nikoli preprečevala oživljanja nacizma, ki smo mu priča že vrsto let, čeprav je po določilih državne pogodbe to dolžna storiti."
Ob koncu študentje izražajo ogorčenje nad takim ravnanjem avstrijske vlade ter poudarjajo, da v celoti podpirajo prizadevanja jugoslovanske vlade v njeni želji po vsebinskem reševanju teh problemov.
odprtih vprašanj člena 7 za nas absolutno nesprejemljiva. Taka oblika reševanja najbolj jasno dokazuje, da nas vlada smatra le kot objekt in ne kot subjekt pravic iz državne pogodbe, ki najbolje pozna svoje težnje in potrebe in kakšne oblika rešitve je zanj sprejem-ijiva oziroma nesprejemijiva. Smatramo, da v tem vzdušju, ki je podobno vzdušju rasističnih nemirov v Ameriki in poznanih dogodkov v zvezi z diskriminacijami na irskem, ni mogoče pričakovati od naših iju-di objektivno in svobodno izjavo o narodni pripadnosti. Naše ljudstvo poleg tega še ni preživelo travmo nesiine izselitve in drugih nacističnih nasilij, da bi spričo podobnih pojavov o priiožnosti šoiskih štraj-kov, spričo vsakoletne gonje proti dvojezičnemu šolstvu, spričo nekaznovanih izgredov ob trganju dvojezičnih napisov, še posebej pa spričo dinamitskih napadov na partizanske spomenike in sedež Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter spričo resnih groženj proti živ-ijenju in imetju koroških Slovencev in končno spričo ponovnega kapi-tuliranja vlade pred nemškonacio-nalističnimi silami ne kionito pod tem moralnim in dejanskim pritiskom.
To so bistveni vzroki, zakaj koroški Slovenci odklanjamo tako ob-iiko reševanja, ki tudi v državni pogodbi nikjer ni predvidena kot pogoj za reševanje manjšinskih vprašanj.
Kijub temu Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev kot predstavnika slovenske narodne skupnosti na Koroškem ponovno izjav-ijata svojo pripravijenost, da se skupno s pristojno viado in zako-nodajaicem pogajata za sporazumno znosno rešitev odprtih vprašanj, toda brez pogoja predhodnega ugotavijanja ali preštevanja manjšine, ki je — kakor je bilo zgoraj povedano — v danih razmerah za koroške Slovence povsem nesprejemljivo in ziasti tudi nepotrebno, ker je dobro poznano, kje koroški Slovenci avtohtono živimo ter kulturno in gospodarsko ustvarjamo na podedovani domači zemlji.
Zveza siovenskih Narodni svet organizacij	koroških
na Koroškem	Slovencev
AVSTRIJSKI SVET ZA MIR:
Vi' sie odgovorni gospod zvezni irancier
Avstrijski svet za mir /e v pisma, Ib ga je poslal zveznega ^anc/ctja dr. Arelskema, Izrazi/ zas^r/b/enosr zaradi dejstva, da zvezna vlada n/ da/a nobene pomade za celovito Izpolnitev državne pogodbe ter za proač/tev želja predstavnikov manjšine.
Svet za nar poadarja, da ki Izvedka načrtovanega ,,posckne-//adskega štetja" lakko prlved/a k povečani dejavnosti tlstlk krogov, ki de/ajc/o v smeri omejevanja pravic manjšine. Omenjena organizacija meni, da ki mora/a zvezna v/ada skrkno proačlt! krl-flke, ki jlk je slišala od strani predstavnikov manjšine g/ede Izpolnjevanja državne pogodke, saj ki pred/ogl /akko pomaga/l v raz-pravak za koljše jamstvo pravic manjšine.
Da/je je v pisma rečeno, da demokratična javnost prlčakaje (adl pokade za avedko dvojezlčnlk krajevnlk napisov kot okveza-jočega koraka k popo/nema aresnlčevanja državne pogodke. V tej točki — poadarja avstrijski svet za mir — ne sme kiti nikakršnega popaščanja pred pritiskom šovlnlstlčnlk krogov.
V svojem pisma zakteva avstrijski svet za mir popo/no In celovito Izpolnitev določil državne pogodke ,,kot edine možne poti za dokro sožitje", kajti; foskas!, ki so zdaj vidni, da se s primitivnimi nacionalističnimi argamentl zožijo pravice manjšine, so protidemokratični In v nasprotja — čeprav to posamezniki ne želijo spoznati — z razamevanjem In popaščanjem v Evropi.
Odgovornost za odpravljanje takšnlk poskasov pa je — poadarja avstrijski svet za mir v svojem pisma — v veliki meri odvisna od vas, gospod zvezni kancler/
Nesprejemljiva praksa Avstrije
Opozorila jagoslovanske vlade avstrijski vladi zaradi neizpolnjevanja določil državne pogodke je odločno podprla tadl Zveza rezervnlk vojašklk starešin /agoslavlje. V pisma, ki so ga s seje predsedstva ZA V$J poslali zveznema Izvršnema sveta, so med dragim zapisali, da odgovorni dejavniki v y4vstr!j! že leta ne kažejo pripravljenosti, da ki Izpolnili določila državne pogodke do slovenske In krvaške narodne skapnost! ter še naprej Izvajajo politiko raznarodovanja In asimilacije Slovencev In Hrvatov. Prav tako avstrijska vlada trpi delovanje neonaclstlčnlk pogromašklk organizacij, ki po svoji organiziranosti In po politični asmerltvl In dejavnosti Imajo korenine že v zloglasnem nacističnem ,,ansck!a/?a".
V pisma opozarjajo, da ko kmala JO-letnlca zmage nad jašlz-mom, ki je človeštva prinesel veliko zla, zlasti pa /agoslavljl, katere narodi In narodnosti so Imeli velike človeške žrtve, njlkove gmotne In drage dokrlne pa so povečini anlčlll ali oropali. Pri tem organizacija posekej naglaša, da so nekatere od tek naropanlk do-krln še vedno v Avstriji.
..Nesprejemljivo je — pravi pismo — da avstrijska vlada, torej vlada države, ki je kila tadl sama žrtev nacizma, JO let po zmagi nad /ašlzmom dopašča ne le prosto delovanje naclstlčnlk In neonaclstlčnlk organizacij, temveč tadl zavestno trpi priprave terorlstlč-nlk In sakverzlvnlk skapln za zločinsko dejavnost proti socialistični /agoslavljl. Predsedstvo zveznega odkora ZAVS /agoslavlje prlčakaje, da kodo demokratične In protl/ašlstlčne sile v Avstriji podprle naše zakteve, saj sedanje nedemokratično ravnanje avstrljsklk vlada-jočlk krogov ogroža tadl same temelje demokratične In neodvisne Avstrije."
Ostra obsodba Avstrije
ker ne izpo!njuje obveznosti iz državne pogodbe

Ob razvoju v Avstriji
(NMg/jevgnje $ 7. str^n/J
po vrnitvi kulturnih dobrin je Osolnik poudaril, da Avstrija nima nobene pravice, da bi Jugoslaviji vsiljevala kakršnekoli pogoje za izpolnitev te svoje obveznosti. Toda Avstrija je to v svojem odgovoru ponovno storila. Prav tako je dejstvo, da Avstrija že 50 let noče vrniti Jugoslaviji arhivov, ki izvirajo z njenega ozemlja. Jugoslavija je edina med tako imenovanimi drža-vami-naslednicami bivše Avstro-Ogrske, do katere Avstrija svoje obveznosti še ni izpolnila.
(Nadaljevanje s 1. strani)
V j%Mejne?n /et% tridesete o imetnice znMge TMci^tšizmom in dvajsetletnice podpisa državne pogodbe pa moramo ugotoviti, da so Mi vsi naši Mpi in vsa naša pričakovanja zaman. 3e več.* ne /e naši npi in naša pričakovanja, marveč tndi vsa naša prizadevanja in naše potrp/jenje vsek trideset odnosno dvajset /rt/ V resnici vse prej kot razveseijiva Manca, kakor je stvarno prikazana v skapni izjavi Zveze siovenskik organizacij na koroškem in Narodnega sveta koroškik 5/ovencev z dne 2. janaarja tega icta in ki je doved/a ta-di do mednarodnega posega na raz-/ičnik ravnek. 7*ako stopamo koroški 5/ovenci v novo /eto 7977 z opravičeno skepso, razom/jivo skrkjo in potrekno zavzetostjo.
Vsekakor pa je naša iskrena žeija, da ki se vprašanja v joMejnem ieto dvajsetletnega okstoja Zveze sioven-skik organizacij na 7(oroškem in dvajsetietnice predaje spomenice ko-roškik 5/ovencev razreši/a v zadovoljstvo vsek in z/asti neposredno prizadete narodne skopnosti/
Pogoj za to pa je, da pristojna v/ada in zakonodajalec spor%ZK7w:o z manjšino kot sokjektom takoj pristopita k dejanskemo reševanjo odpr-tik vprašanj in to mimo zaktev nem-škonaciona/ističnik protis/ovenskik sii in krez predkodnega ogotav/janja manjšine. Nada/jnje zav/ačevanje rešitve odprtik vprašanj in kakršnoko/i ogotav/janje a/i preštevanje kosta namreč nujno doved/a samo še do ostrejšik napetosti, ki nikomar niso
.V vrnitvi arhivov," je dejal Osolnik, „ne vidimo samo restitu-cije neke kulturne dobrine za našo zgodovino, temveč tudi dejanje, ki ima svoj poiitični pomen in simboii-ko, dejanje, pri katerem gre za definitiven razcep s preteklostjo in za priznanje dejstva, da so ozemlja, iz katerih izvirajo ti arhivi, del suverene in enakopravne države jugoslovanskih narodov."
Ko je govoril o oživljanju nacizma v Avstriji, je Osolnik naglasil, da bi bilo v korist demokratičnih sil same Avstrije, ko ne bi tako zlah-
v kor/st razen t/st/m, k/ že več kot po/ sto/etja s svojo nac/ona//st/čno m razkrojeva/no po/tttko preprečujejo vsako znosno reš/tev našega vprašanja /n s tem pom/rZtev v deže/Z.
NoroškZ 5/ovencZ se zavedamo, da dvojne vo/Ztve, kZ so v tem /eta pred nam/, Zn z njZma povezana neprekZ-njena vo/Z/na korka nZkakor nZso prZ-pravne Zn agodne za reševanje tako perečega Zn tako zavoženega vprašanja. Vendar se nam zdZ prav Zzkaš-nja skapne antZjašZstZčne korke med vojno Zn skapne oknove domovZne po vojnZ edZno ačZnkovZta pot za skapno korko vsek demokratZčnZk sZ/ tadZ v tem vprašanja, kZ je konec konca vprašanje demokracZje. G/okoko smo namreč preprZčanZ, da je narodnostno vprašanje v prvZ vrstZ socZa/no vprašanje Zn je zato njegova rešZtev skap-na zadeva nemško govorečZk Zn s/o-vensko govorečZk avstr/jskZk demokratZčnZk sZ/ v korkZ za čZmvečjo de-mokratZzacZjo avstrZjske dražke Zn države.
Če kodo avstrZjske demokratZčne sZ/e — Zn to sprZčo notranje avstrZjske ter sp/ošne recesZje apamo — po-stavZ/e potrekno mednarodno so/Zdar-nost pred nacZona/ZstZčno ožZno Zn komo tadZ koroškZ 5/ovencZ trenatne partZka/arZstZčne strankarsko-po/ZtZč-ne cZ/je podredZ/Z skapnZm ž/v/jenj-skZm Znteresom okstoja Zn nada/jnje-ga razvoja naše narodne skapnostZ, potem Zn /e potem komo k/jak poka-zanZm težkočam kos odgovornZm na-/ogam Zn preZzkašnjam, kZ nas čakajo v novem /eta/
dr. Franc) Zwitter
ka šle čez ta resni problem. Navedel je vrsto primerov, ki govorijo o neonacistični in revanšisfični dejavnosti določenih krogov v Avstriji. Med drugim je tudi opozoril, da predstavniki avstrijskih oblasti in vojske sodelujejo na zborovanjih bivših esesovcev 'in skupaj z njimi polagajo vence, krati pa avstrijska vlada leta in leta ne dovoli, da bi izročili odlikovanja borcem proti fašizmu. V zvezi z dejavnostjo Hei-matdiensta, z razdiralno akcijo veli-konemških šovinističnih krogov, pred katerimi se je umaknila tudi zvezna vlada, pa je Osolnik postavil vprašanje: „Kako se v takšnem ozračju počuti navaden človek, pripadnik slovenske manjšine, ki je bila prva žrtev nacističnega pritiska in desetletja izpostavljena' po-nemčevalni brutalnosti?"
Posebej je Osolnik obsodi) zahteve po preštevanju manjšine in vpraša), zakaj avstrijska viada — namesto da žeti ugotoviti, kako se je števiično stanje manjšin zmanjšaio — ne poskuša ugotoviti, zakaj šte-viio pripadnikov manjšin spioh upada.
Nadalje je Osolnik menil, da želijo v avstrijskih krogih ustvariti vtis, kakor da Jugoslavija šele zadnji čas in iz nekakšnih notranjih potreb postavlja svoje zahteve do Avstrije. .Toda Avstrija molči o številnih uradnih opozorilih in protestih, ki so leta in leta prihajali iz naše države. Stvari se niso spremenite pri nas, temveč se je poiožaj zaostri) v Avstriji. Torej se ni treba čudit), zakaj v naši državi nara-ščcta skrb in ogorčenje in zakaj vse botj čutimo potrebo, da bi opozoril na stanje, spričo katerega bi se morate zamistiti tudi vse države podpisnice državne pogodbe."
Avstrija ne bi smeta dopuščati — saj je to v nasprotju z njenimi lastnimi koristi — da se na njenih tleh razvijajo kakršnekoli dejavnosti, naperjene proti suverenosti Jugoslavije, je dejal Osolnik. Se manj pa bi si smela dovoliti špekulacije, da bi iz kakršnihkoli sprememb v
V novo /efo negrofovosf/?
Po kratki bolezni je v četrtek 19. decembra 1974 v 76. letu starosti umri
Lovro Potočnik
odbornik Zveze stovenskih organizacij na Koroškem in častni predsednik SPD „Edinost"
v Pliberku
ki se je kot neutrudni borec za pravice siovenskega ijudstva na Koroškem desetietja požrtvovaino udejstvova! v naših narodno poiitič-nih in kulturnih organizacijah ter v zadružništvu in bii doiga ieta urednik Siovenskega vestnika.
Na vseh področjih je pokaza! izredno zavzetost za usodo našega ijudstva in ga bomo zato ohraniti v častnem spominu.
Zveza siovenskih organizacij na Koroškem
Siovenska prosvetna zveza Siovenski vestnik
Smučarski tečaj na Krvavcu
Slovenska, fizkulturna zveza v Celovcu bo v letošnjih zimskih počitnicah meseca februarja pripravila za svoje člane in prijatelje 6-dnevni smučarski tečaj, ki bo tako za začetnike kot za napredovalce. Letošnji tečaj bo na nekoliko višjem mestu — lani je bil v Kranjski gori — v alpskem zimsko in letno rekreacijskem centru Krvavcu, ki je znan po svoji izredni legi v Kamniških Alpah in po stalnem dolgotrajnem snegu. Krvavec se vzpenja 15 km severovzhodno od Kranja do 1853 m nadmorske višine in slovi zaradi lepih in dolgih smučišč. Na izbiro so smučišča težke in lahke kategorije, povezuje jih pa cela vrsta žičnic in vlečnic: krožna kabinska žičnica za 4 osebe nas popelje iz Cerkelj na Krvavec, kjer se nahajajo štiri vlečnice, ena enosedežnica in dve dvosedežnici — s skupno kapaciteto 7000 oseb na uro. Na 60 ha velikem stalno urejenem smučišču, s skupno dolžino 19,5 km, se lahko nenasitneži smučajo tudi zvečer ob razsvetljavi.
Termin letošnjega smučarskega tečaja bo sovpadel s semestralnimi počitnicami februarja. Tečaj se bo pričel v nedeljo 9. februarja in končal v soboto 15. februarja. Ležišča bodo na razpolago v domu na Krvavcu in v bližnji brunarici, ki jih urejuje turistično društvo Aerodrom Ljubljana-Pula. Cena polnega penziona bo znašala 110 din (plus 3 din turistična taksa in zavarovalnina) na dan. Za dijake bo znašala cena 85 din (plus 3 din takse). Tečajniki bodo imeli na razpolago tedensko vozovnico po izdatno znižani ceni 250 din. Za približno 1000 šilingov (če menjamo dinarje po današnjem tečaju) bodo tečajniki torej popolnoma oskrbljeni, poleg tega bodo imeli tudi pouk v smučanju. Smučarski tečaj bosta vodila profesor za telesno vzgojo na slovenski gimnaziji Anton Malle in učitelj telovadbe na glavni šoli v Vrbi Danilo Prušnik.
Interesenti za smučarski tečaj naj se prijavijo najkasneje do 1. februarja 1975 tako, da prenakažejo na številko Slovenske fizkulturne zveze 2911 pri Posojilnici Celovec (4478.030) 200.- (dvesto) šil. ali pa se prijavijo pismeno z vloženim zneskom 200.- šil. (tedaj naj je pismo priporočeno) na naslov Slovenske fizkulturne zveze, Gasometergasse 10/1, 9020 Celovec. Prijavnino bomo pri obračunu ob koncu tečaja seveda upoštevali, v primeru odsotnosti pa bo znesek zapadel (rok odjave do 1. feb.).
Jugoslaviji .nalovila" kakšne kori-sfi zase. Sporazum avsfrijskih vladajočih slrank torej ni bi) sklenjen na podlagi volje do reševanja problemov, na katere Jugoslavija opozarja, temveč na podlagi skupnih koncesij tistemu delu avsfrijskih volivcev, ki ne kaže nobenega smisla za mednarodno odgovornost in ki je pod večjim vplivom velikonem-škega šovinizma in revanšizma.
.Ne moremo se izogniti vtisu," je ob koncu dejal Osolnik, .da na takšno opredelitev avstrijske politike delujejo tudi sile mednarodne reakcije. Takšna politika je nezdružljiva z nevtralnim statusom Avstrije, z ambicijami, ki jih kaže Avstrija pri oblikovanju svoje vloge v procesu evropskega sporazumevanja in v OZN in tudi v željah, da bi Dunaj postal tretji center OZN. Takšna vioga bi zahtevata veiiko odgovornejše ravnanje tud) v notranji potitik), predvsem pa spoštovanje čtoveških pravic in drugih ciijev OZN in dosiedno spoštovanje prevzetih mednarodno-prav-nih obveznosti. Zaradi vsega tega odločno zavračamo in obsojamo tako avstrijski odgovor kot politiko, ki se v tej obliki izraža do naše države."
Tudi drugi poslanci so kot predstavniki posameznih republik izpričali živo zanimanje za položaj manjšin v Avstriji. Tako je Dušan Rakonjac posebej govoril o položaju gradiščanskih Hrvatov in ocenil, da je odnos Avstrije do te narodne manjšine del premišljene in širše
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. S2-5-50 — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
kampanje proti Jugoslaviji. Opozoril je na vrsto konkretnih dejstev o poslabšanju položaja gradiščanskih Hrvatov ter se zavzel za materialno, moralno in diplomatsko pomoč Jugoslavije za izboljšanje njihovega položaja.
Svetislav Popovič iz Srbije pa je med drugim naglasil, da imajo jugoslovanski narodi, ki dosledno uresničujejo politiko enakopravnosti in zagotavljajo svobodni vsestranski in enakopravni položaj vseh narodov in narodnosti v svotji državi, pravico in obveznost, da se zanimajo za dele svojih narodov, ki kot narodne manjšine živijo v sosednjih državah. .Politika asimilacije, neenakopravnega položaja narodnih manjšin, zanikanje njihovega obstoja, pa neizogibno povzroča konfliktna stanja in je ovira za razvijanje prijateljskih dobrososedskih odnosov."
Lesna trgovina !n žaga
Trampuš
Nonča vas — Pliberk Einersdorf— Bteiburg
že/: vsem, /h se s podjetjem, pos/ovno povezujejo srečno ter zMovo/jn novo /eto 7973
o
Zlata pravila življenja knjiga izrekov, napotkov, modrosti, ki je bila z vsakim ponatisom raz-	NAROČ)LN)CA Podpisani
	
	Natančen naslov
prodana.	Zaposlen pri
NOVA izdaja nov. 1974. Zahtevajte prospekte v knjigarnah. Subskripcij-ska cena 110 šilingov. Direktna naročila sprejema Kulturni atelje Slovenije, p.p. 179, Ljubljana.	Naročam obvezno ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA. Naročnino bom poravnal po povzetju.
ZLATA PRAVILA SO PRIJATELJ, KI NIKDAR NE RAZOČARA!	Datum
	Podpis