ISSN 0350-5561 za konM tedna 0e1 no jasno 1)0, sspr&nenfivo oblačnostjo. firBtívsen) vzahodni/n o$fe(^/S/(Aefí9f se bodo p(^Wjale krajevne padawne. 54 let 6te\/ilka 38 četrtek, 27. septembra B007 Dr. Dušan Mlinšek - častni meščan Velenja Ha osredn// slovesnosti ob letošnjem prazniku MO Velenje, kije bita za^ znamovana tudi z ujmo, ki Velenju ni prizanesla, Je mesto dobilo novega častnega meščana. Po rodu Velenjčana, kije ži-vijenje posveti/ gozdar-stvu in znanosti. Več na strani 4. »Velenje bo najbolj imenitna cvetličarna v Evropi« Spremljevalne prireditve Evropskega prvenstva v floristiki bodo odvisne od vremena - V tekmi za zmagovalca med vrhunskimi kreatorji cvetlične mode bodo odločali drobni detajli Bojana Spegel Velej\je - Meslo Velenje bo iri dnj. od jutri Oo nedelje, najbolj imenitna cvcUicarna v Ilvropi, saj bo mcJ 28- in 30. septembrom lu polekalo evropsko prvenstvo cvetličarjev Iluropa Cup 2007. Po besedali Župana Srečka Meha gre /a lotos največjo mednarodno priredlLev v Sloveniji. Več o ojcj smo j/vcdeli na ponedcljkcm ni> vinarski konfereoci v velenjski mesini bišl. Pfoyrani prvenstva je skupaj z oslaiimi ^lani organizacijskega odbora predstavil Julij Brirtc. predsednik organizacijskega odbora Europa Cup 2007. Brine se je zalivali! županu MO Velenje Srećku Mehu, da bo lahko evropsko cvetličarsko prvenstvo potekalo prav v Velenju. Priprave na tekmovanje- skupaj ga prirejajo Obrtna zbornica Slovenije, Ob* močna obrtna zb(Knica Velenje. FEUPF in Mestna občina Velenje - potekajo tekoče. Dvajset cvetličarskih prvakov iz Lvropc bo v času prvenstva izdelalo 120 vrbunskili cvetličnih kreacij, ki bodo na ogled v nedeljo, 30. septembra. »Evropsko cvetličarsko prvenstvo je pomembna promocija Slovenije med najmanj 20 evropskimi deželami.« je dejal predsednik oi^anizacjjskega odbora. Velenjski florist Simon Ogrizek, član organizacijskega in tehničnega odbora prvenstva, je predsia-vil predvidetii pt^iek tekmovanja v tehničnem smislu, lekmovalci, ki se z ekipami na prvenstvo pripravljajo že mcsece. se bodo pomerili v šestih tekmovalnih disciplinah; Pikina pojedina, Poročni šopek. Nasad v posodi, .lože Plečnik, Sopek 1er Presenečenje. Prav vse tekmovalne discipline bodo na ogled obiskovalcem. Ogrizek je poudaril, da v Velenje prihajajo vrhunski kreatorji cvetlične mode in da bodo o znugovalcu odločali zelo drobni detajli. Nai/û//c\'(Jn/e na sirani■ ^'Dobrodošli v našem mestu'' Danes na Titovem trgu prireditev, s katero bodo zaznamovali svetovni dan turizma -Letos poteka na temo 'Turizem odpira vrata ženskam'^ župan I ima ■ vrata ■ i vedno j odprta Začetek lige prvalcov Velenje - V praznovanje svetovnega dneva turizma, 27. septembra, ki letos poteka na temo »Turizem odpira vrata ženskam«, se bodo vključili tudi v Velenju. Tu-rističnivinformacijski center in Turistič/ia zveza Velenje prav danes v središču mesta pripravljata prireditev, ki so jo poimenovali »Dobrodošli v našem mestu« . Prav danes bodo namreč v Velenje prispeli udeleženci evropskega cvetličarskega prvenstva iz 20 evropskih držav. Nadaljevanje na siranr 2 1,25 EVK-30QSIT lEAM» Narava napak ne odpušča i r Bojana Špegei Od najhujše wdne ujme v zadnjih 250 letih m Slovenskem je, ko sem začela pisad uvf)dnik, nihiilo leden dni. Vremenska na{H)\ed v iorek spel ni bila prijazna. Vremeruislava' so preYid?to rrapoveilo^ vali. da ho v sredo in da/ies spet deteva/o. Kako močrfo bi naj bilo deževje, niso mo^U ni^ovedaii. Kol jim to ni uspelo tudi prejšnji torek. Sem pa opazila, da so bretine reke Pake pokajene in ur-nto\je, kf jih je ée pojxihionia preraslo, je ludi marsikje izginilo. Kdor je tO postoril, zame ni hvale vreden. Na obupen iz%led brezin, ki ob naraslih vt'niah k poslabsa stanje, smo namreč v Na-.Kem času opozorili že \eikrat. Dejslyo je. da se tisti, ki i(a enkrat piči kača, po tem bofl še rvi te vrvi. Zalit si ne znam predstavljati, kako se v teb dnelt, ko .spet deiuje, iXKutijo ljudje, ki so prejšnji teden iz-gubili vse, kar so imeli. Nekateri ludi življenje in svtijce. Zadnje dni v nas! uHci doma nekaj sšlrajkajo i)ipe^. iz katere bi morala teči topla voda- Pa se že jezimo. V 'Železnikih \vde sploh nimajo. Niti komunalne, niti pHne. Ce bo šlo vse po sreči./o bodo dobili v mesecu dni Voda jim je v nekaj urah vzela, kar so mno^l u.srvarlali celo živIje/yY Nič bolje ni bilo na mnogih področjih v spodnji Sa\if^ski dolini. Prepričana sem. da vsak od nas pozna vsaj eno družino, kiji huda ujma ni prizanesla. V Velenju a/mo spoznali dvoje. Nujno mommo či?n prej dobili now cestno povezavo, smo bili nekcy' ur res odrezani od s-ieia. In nujno bo treba skrb-neje nadzirali, kjer bodo dovoljene novogradnje. A zakaj? Zato, ker marsikje nove hiše ob velikem pomanjkanju parcel »ruMe/o^ kot sobe po dežju ludi na področjih, ki že od nekdiý plazovita. V.^ak nov iKise^ v te hribine, sploh, če ni dovolj .strokoven, je lahko ob večjem dežju usoden. V nedeljo sem se po dolgem C-asu vozila .'ikozi Podi^orje v Pesju, kjer je velik plaz že pred dvema letoma tako jH'>škodoval the hiši. da so ju morali izseliti. Nekaj okoliških pa je močno popokalo. Hrib se pogreza, so takral zagotavljali strokovnjaki. Jaz pa sem na njem la dan opazila kar nekt^ novogradenj. Cisio svetih. Bojim se, da bomo o mvlh zdrsih zemlje na tem {todročju še ptmh čali. Se en i>rimen Ko so me j^red leti poslali v Vinsko Gom. da naredim fotografijo plazu, ki naj bi ogrožal stanovanjsko hišo, sem jih slikala kar nek(^. Plazilo je na več koncih kraja. Ze takrat. Tudi v Vin.'iki Gori je novogradenj ogromno. Rt je znano, da tam zemlja ubira svojo /// da ni trdna. To velja tudi za Gorico. Ihtnačitii znajo povedali, da se je kar 100 krat Î00 metnrv velik plaz sprožil na področju, kjer so nedolgo nazaj gradili ces0 do novogradnje. Podobno ugotavljajo tudi po številnih drugih krajih, ki jih je prizadela ujma. Sploh tam, kjer so se sprožali plazovi. Zal. Prepričana sem. da bomo vsem, kijih je neurje prizadelo, jyonia-gall. Tako država kot posamezniki. A ?u vedno vsega kriva le narava. Tudi segre\ar}je zemlje, kjer pmv tako ljudje ne moremo imeti Čiste wsti. ni ključno pri naravnih nesrečah. V mnogih pri men h hi se lahko kaidsin>/am izognih žes .úrlmim pn)storskim planiranjem in večjim nadzorom nad izt'edbo novogmdenj, tako cest kot stavb. rpTck szeged rdeča dvorana velenje ISJStiri ■ U1 ,U I Radio Velenje 9770350556014 @ lokalne novice Priznanja najboljšim inovatorjem Bkd, 20. septembra - Gospodarska zbornica Slovenijo Jc podelila priznanja najuspešnejšim inovatorjem. Mod njimi sla bili dve m(V vaciji podjetja BSII (Ročni mešalni k novo generaciic - avioiji Darko Ogrizek. Samo Golavsek. Toni Pogačar. Uros Semeja. Romati Paćnik in Bojan Naraločnik ter nov sekljalnik - avtorji Toni Po-gačar, Andrej Blagotinšek. Ales Brecko« Igoržlibret, Stane Mazej in Marko Lenosek) terena (iorenja (Odmični ročaj H/A avtoija Petra Groznika). Poí5ebno pri/nanje pa je /a projeki Odsevi in odmevi prejela ludi skupina avtorjev iz Velenja In sicer Stane Špegel, Bojan Pavsek, Alei Dvoršak. Gasper Domjan in naša sodelavka Bojana âpegel. Vsem nagrajenim inovatorjem Iskreno ccstltke. ■ mz Mednarodni dan gluhih Velenje - Medobčinsko društvo gluhih In naglušnih Velenje v soboto. 29. septembra, organizira Mednarodni dan gluhih. Oh 11 bodo sprejeli goste, predstavnike /veze društev gluhih in naglušnih SUwenije in vseh 1.1 društev gluhih in naglušnih. Sprejem bo pri ^panu Mostne obCino Velenje. Srećku Mehu. Osrednja prin> diiev bo nato ob 11.^0 v Domu kulture v Velenju, slavnostna govornica pa bo ministrica za delo. družino in socialne zadeve. Marjeta Cotman, Dan bodo zaključili z družabnim srcčaniem pri Beli dvorani, in sicer od 17-ih dalje. Mobilatorij v mestu Velenje, 24. septembra • Mo hitelo va mobilna digitalna učilnica Mobilatorij je v ponedeljek u^^iavila v Velenju (ob Paki, na$proii poslovne stavbe Forija). Do 16. novembra bo vsak delovni dan od 11. do 19. ure. ob sobotah od 10. do 15. ure, na voljo vsem, ki se želijo pobliže spoznati z najnovejšimi komunikacijskimi in storii-vonimi irendi v mobilnem svetu. Posebnost je prost dostop do svetovnega spleta in brezplačni svetovanje. Mobilatorij se je prvič predstavil leia 2002 v Trbovljah, od takrat pa obiskal že skoraj vse večje kraje po Skweniji. ■ mkp Direktorica centra je mag. Sordočeva Velenje - Olani sveta zavoda Centra za socialno delo Velenje so na seji. prejšnji teden, potrdili novo direkiorico centra. To je mag. Zlatka Sordoć - Míýer, delovna inšpektorica iz Podplata, /anjo je od sedmih glasovalo pel članov sveia zavoda. Kolje povedal predsednik sveta Franc Sever so se na razpis za direktorja centra prijavili štiije kandidati, od tega so razpisne pogoje izpolnjevali trije, /a omenjeno kandidatko so se odločili i/kij učno na osnovi predstavitve programa. Pred tem so »preverjali« tudi razpoloženje mod zaposlenimi centra, ki pa niso v večini podprli mag. Brigitě Krićaj Korele. Ta je opravljala dolžnost v.d. direktorice centra od letošnjega I. januarja. Mag. Zlatka Sordoć - Majer bo prevzela dolžnost direktorice velenjskega centra za socialno delo najkasneje do 1. decembra leio. ■ ep '^Dobrodošli v našem mestu" Nada/iťvaff/e s pm sin/nt Prireditev bo na Titovem irgu v Velenju potekala med 16. in 19. uro. Mesto Velenje in turistično ponudbo mesta bodo predstavili člani vseh drušicv, ki delujejo v velenjski turistični A'czi. pridaiži-11 pa se jim bodo šc predstavniki velenjskega llC-a. Obiskovalcem bodo na volje številne promocijske liskovine o Velenju in okolici, društva bodo pripravila kulturno-zabavne točke, za obiskovalce bodo priredili akcijo ^Pošlji brezplačno razglednico iz mojega mesta«, ponudili bodo brezplačno izposojo koles in pripravili šti^ vilnc nagradne igre. Predstavniki vseh osmih društev se bodo pomerili ludi v kuhanju Šaleške enolončnice. Petčlanska komisija bo ob koncu tekmovanja podala svoje ocene ter razglasila najbolj okusno enolončnico, tekmovalci pa bodo kuharske mojstrovine razdelili med obiskovalce. Gani Društva lokalnih turistič- Četrti sejem jesenskih lepot in dobrot V soboto bo velenjski Titov trg prizorišče jesenskega sejma -40 razstavijalcev iz vse Slovenije, pester spremljevalni program Velenje - V soboto, 29. septembra, bí^ na velenjskem Titovem trgu ponovno živahno, Mestna občina Velenje in velenjsko turisiično društvo prirejata 4. jesenski sejem. Letošnji sejem bo potekal nekoliko prej kot prejšnja leta. saj so o i^a ni za t OD i hoteli popestriti dogajanja evropskega prvenstva cvetličarjev. kJ bo med 2S. in 30. septembrom v Velenju. Jesenski sejem, ki so ga poimenovali Sojem lepot in dobrot, bo namenjen predstavitvi in prodaji dobrot s podeželja, cveija, izdelkov domače obrti ter pripomočkov za vrtnarstvo, cvetličarstvo ter kmetovanje. Organizatorji pričakujejo na sejmu več kol 40 razstavljavcev iz vse Slovenije, mod njimi boúo sadjarji, vrtnarji, čebelarji, vinaiji. zeliš-čarji. pridelovalci vrtnin, društva podeželskih žena ... Nekaj stojnic bo namenjenih predstavitvi izdelkov domače in umetnostno obni. Sicer pa bo na sejmu mogoče poskusiti tudi različne jesenske dobrc^te. med njimi most, čaj. pečena jabolka, dobrote iz bučk ... Da bo sob(Hno dogajanje na trgu kar naj boli prijetno, so organizat.orjl poskrbeli za vrsto spremljevalnih dejavnosti. Na sejmu bodo ves čas prisotni strokovnjaki, ki bodo ohiski.>valcem svetovali, kako vzgajali in negovati cveijo in drevje. Člani Drušiva gojîteljev maJih živali lx> do na trgu pripravili ra/stavo malih živali, raziskovalci inštituta HRlCo in člani gobarskega dmsiva Marauh pa ra/stavo gob. Člani Društva bleskih likovnikov bodo v soboto dopoldne v mestu pripravili likovno delavnico, na irgu pa ho potekala tudi lončarska delavnica. I.cios so bo na jesenskem sejmu prvič predstavita ludi čipkarska šola iz Idrije, Sobotni program bodo popestrili tudi glasbeni in plesni nastopi, ki bodo na sporedu vse dopoldne. Zanimivo bo ludi za oUDke • Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje ter Vrtec Velenje namreč pripravljata otroške ustvarjalno delavnice, /agotovci bt> eden prijcinej§ih sobotnih dogodkov obisk Tetke Jeseni, ki navdušuje že generacije velenjskih otrok in njiht)vih stará:v. Pri organizaciji in izvedbi 4. jesenskega sejma sodelujejo še PUP Velenje. Turisiična zveza Velenje in vsa turistična društva. Kmetijska zadruga Šaleške doline. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, Vrtec Velenje, Območna obrma zbornica Velenje, KG/ Celje -izpostava Velenje, /KD Šaleške doline, JSKD Velenje. Društvo Jaleških likovnikov. Kjijižni-ca Velenje in Mladinski center Velenje. Znanje v sredo so šestošolci celjske regije na OS Bratov Leionje v Šmarinem ob Paki pošteno migali z možgančki. Potekalo je razburljivo regijsko lekmovanje Male sive celice. Pomerilo seje več kot 50 ekip s 27. šol celjskega območja, mod temi pa - žal - ni bilo nobene velenjske. Učenci so se pomerili v dveh kro^h. Prvi de! je bil pisni. ítiri ekipe, ki so v tem zbralo največ točk. so se pomerile še v ustnem kvizu. Učenci so so potegovali za nastop na leleviziji -v oddaji Male sive ce-lice. ki je na RTV Sloveniji letos že štiri- najsto loto. Zmagali sta ekipi IV. OS Celje in OŠ Vojnik. Gostitelji (OŠ Bratov l.etonje) so poskrbeli za poster program pred in med tekmovalnimi deli. Nasiopil je ansambel Navdih, mnogo smeha sla v prostor **prinesli" učenki, ki sla igrali dva povsem nasprotna karakterja • Ctelo in Pavlo. Polog nepozabne izkušnje, kar iekmovar\ie go-lovo jc. so vsi udeleženci domov odnesli spominska darila, ki jih jc pcjda-rila šola. ■ TJasa sp ioStani fiBstiia^«s!bifi,oDeAihani m občanom opčino šo|t^ ' p^çinsHem^aznMu, terjpia liLlJjjrJjTL ||]JJ iJJJ j^jjjujjjjjl-fuj^jjjjju. nih viîdnikov bodo ob 16. in 17. uri organizirali tudi brezplačna vodenja po mestu - začetek vodenja bo pri njihovi stojnici. K praznovanju svetovnega dneva turizma se bo vključil ludi Šolski corner Velenje - Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti, smer turistični tehnik. Dijaki bodo poskrbeli za prodstaviiev glavnih lurisiičnih znamenitosti Velenja, pripravili bodo zabavne točke, za najmlajše obiskovalce pa i/vedli likovne usivarjalnicc. Svetovni dan turizma bodo zaznamovali ludi v Muzeju Velenje. V čeiriek bodo med 10. in 18. uro posameznim obiskovalcem omogočili brezplačni ogled muzejskih in galerijskih zbirk. V primeru slabega vremena bo prireditev nDobrodi^šli v našem mestu« namesto danes v soboio, 29. septembra, od H. ure naprej na velenjskem Tiicwern trgu. Celjenje ran z obliži solidarnosti Slovenija si celi močne rane - Zares iz društva v stranko -Nekateri bi še vedno manj kot 14 pokrajin Jhhr.iefi del SUnvnije, k/ go je prizadejalo zadnie neurje, si aH i rane. Hude HO. na srečo ponieui veúk obiiz nanje solidarnost, ki je prišla do izraza uidi oh lej Inidi mreči. Sie\ilni proskmljci so poliiieli m /h)-moč in se skupaj z domačini spoi)riieli z blatom in vsem ostalim. Mnogi drugi, ki niso zmogli takega dela, so že darovali denar, in ča bo solidarnost ixtkazala tudi Evropa in odvezala svoj nm^ttjiček, kije namenjen predvsem taki pomiki, l)omo wndarle malo ki t je prebrodili to nesrečo, Tokrat je bilo več hudo prizadetih območij, tako hudo. da nekateri kar ix>zahljaio na tista, kjer }{ima ni udarila z največjo močjo, pa vendar tudi tako močno, da si bodo ljudje satni, pa mdi občine same lezko opomogle. Seveda je že obrabljena tema. da bo ireba zdaj preverili, kje smo pogreMH. da je lahko neurje (znova) povzročilo toliko škode. »Tolaženje«, da ob naravnem primeru, kolje bil zadnji, prave pomoči ni bilo, nas ne sme slepili, da ne bi bili pozorni na ukrepe, kijih za za^v rova rye ljudi in {}remoienJa moramo na/vdhi. In bi mnoge od teh že zdavnaj morah naredili. Neurje je postavilo v dnigl plan celo prii>rave na volitve novega predsednika države. Čeprav Je (udi prišlo prav. da so se nekaieri kandidati pojavili na prizadetih območjih. Vsi, ki.so se miali. se zdajpriimnjjajo na flni.t Nekateri, tudi v državnem vrhu, so lako prepričani v dru^ kro^ volitev, da ob len} drugem kro^i načrtujejo celo »Tyiglav^i<( reje-rend um, če Ix) do njega prišlo. So pa ob tej ujmi nekoliko poniknile razprave o pok rajinizaciji Slavenlje. Zadnji čas so o tem gomrili le (I.ahovntkovi) nepovezani po.slanci in na seji skupnosti občin .Slove- nije. '*Nepove:ani*' se še vedno za\'2emap za lo, du Slovenije preveč ne drobimo; naj ne bo 14 pokrajin, kot predlaga vlada, ampak manj, naj-holje osem. Ve se. kaj bi io pomenilo za usodo Saše. Pomisleke imajo rudi o volitvah in financiranju. V skupnosti občin o šiexilu niti niso govorili. so se pa zas-zell za (o. da zemljišč, s katerim zdai razpolaga Sklad kmetijskih zemlji.^č. po njegovi raz/>usritvi ne bi prenesen na pokrajine. ampak na občine, saj le /HUrebuJeJo zemljišča za razne zamenjave. Rn.sornl minister 'Žagar je menil, da jih potrebi{jejo lako občine kol bodoče pokrajine. Sam je še vedno i)repričan. da bo}no vso fHh irebno pokrajinsko zakonodajo sijrejeiiše kHos. Ce je ne bi, je še efj-Ara/ pono\il. lx)mo regionalizacijo države pomaknili nekam daleč ^dočnosi. To f)a za enakomernejši razvoj Slovenije ne bi bilko dohro. Vsekakor bosta sprejemanje zakonodaje o j)okrajinah in predsedniške wliive vroča kostanja letošnje jeseni. Koi tudi končna nantera. da drušivo '/.ares zares preraste v si ranko. Nekateri so pričakovali, da .se ho v Ixij za pred,sedniško mesto i)odal tudi velenjski svetnik Matej La-^lovnik, imdar ta na kandidaturo ni dal soglasja, raka da je zdaj fJaj-resnejši kandidat znani Gregor Golobič, Ima sicer še enega tekmeca. jK) mnenju večine '^neresnega". Ob naslednjih parlamentarni voUrvah. ko naj bi oimivili ludi f)okraJinske voHne» se lorel obéra še ena politična strattka. Taka kot je. bo gotovo i)omenila {)0{)estri(ev voHrev. tem ko smo na meji s hrva.sko tudi na vzhodnem delu na.^e doalej še skupne regije zaprli in podrh nekaj mosiov in br\i ler s tem oteifli prečkanje nove scheng^riske meje, bo ta meja vsaj za Hrvate le malo mehkejša. Še naprej Jo bodo lahko prečkali le z osebno izkaznico, ce hi)do želeli še na/}rej v :i>pravo Evropof bodo i)Otrebovali .še /M.seben karton. Take mehkejše meje jim seveda nismo Mit^ mi. kot dobri .s podeljenih pravicah se je lakraini naselbini dvignila gospodarska moć. ki je pomembno zazn«movHla razvoj in pnhtïdnt)st kraja ob reki Paki. V spomin na la dogodek Šošianj pra/nujc občinski praznik, v okviru katerega se bo zvrstilo (nekaj pa se jih je že) veliko prireditev, osrednja pa bo današnja (četrtek, 27. septembra) svečanost. na kaleri bodo podelili priznanja in plakete občine. Priznanji bosta prejela Janez âuligoj in Športno (Jrnštvo Zavod-nje. plakete pa PGD Lokovica, Masa Stropnik, TD Pristava. Anton Rehar, Pavla Rosec, Franc Krmi, Evgen Drvarič, Oktet Zaveti nje in Kl^D Ravne. Župan Sosianja, Darko Menih, pravi da se veseli prireditev, ki so jih v Šoštanju pripravih ob prazniku. Tudi zato, ker so priložnost u družeiye in pogovor, zalo si želi. da bi se jih udeležilo čim več občanov. Pa sicer, koHko je ohcina .'ioš-tanj v cfíe/ft /e/n spreme/n7a po-(hhv, kvUko je drugačna od tanske^a do hiošnjef(a prazni* kar »To težko ocenjujem, bi pa rekel. da se Šoj^tanj spreminja. Da smo postorili kar prccej stvari in zato smo ali pa še bomo prerezali tudi kak otvoritveni Irak.« MLsfite predivf/n na cesie, na infrasirtiktuni... »Tu imamo pokazati največ. Med drugim je končan prvi del Primorske ceste. Obnova bo p(v tekala v treh fazah, zaradi največje koncentracije vodov in prometne obremeD.ienosli pa siuo obnovo /ačeli t>d središča inesla proti industrijskim halam Gorenja. Cesta v Skonio je tik pred asfaltiranjem. Uredili pa smo ^c nekaj drugih cestnih odsekov in asfaltirali že nekaj manjših parid-rišč.« Pomembna wini je tudi kulturna dediščina, pomembna vam je preteklost» »Prav CO hočemo posebej naglasili ob letošnjih praznovanjih. Ljudi želimo seznaniti z /godo- Kaj se bo (še) dogajalo Danes, 11. septembra, ob 10. in 16. uri vrnlen sprehod po zg^v dííviuskih znamenitostih Šoštanja z dr. Tonetom Ravjîikarjem (zbor pri Marijinem kipu), ob IH. uri v Kajuhovem parku tradicionalni promenádní koncert Pihalnega orkestra Zarja, ob 19. uri osrednja slovesnost oh občinskem prazniku v Kulturnem domu Šoštanj s svečano sejo Sveta in podelitvijiî (občinskih pri-znaiy in plaket. Jutri, 28. septembra, se bo ob 8.50 pred podružnično v /svodnjah pričela 34. mala Napotnikova kiparska kolonija (trajala bo dva dni), oh I7.uri bodo pri Grebenšku v Belih Vodah odprli Momovo zijalko. v soboto, 29. septembra, med in 13. uro bo na Prešermv vem irgu i)b Kajuhovem parku Smihelov sejem s predstavitvijo domačih obrti in izdelkov ter kuhnarične ponudbo, v nedeljo. 30. septembra, pa bodo ob 8. uri udeleženci izpred gostišča Grebensek v Belih Vodah krenili na tradicionalni pohod na Smrekovec. Oarko Menih: "Šoštanj bo pravzaž/ve/ ie/e s tržnico in trgovskim centrom. V fo sem prepričan. ^ (foto: vos) vinskimi znamenitostmi mesta in okolicc in jih spomniti tudi na tisle pomembne rojake, ki so živeli in delali v Šoštanju. Drugače pa delamo vrsto projektov, s katerimi bomo naglasili preteklost. Pred prenovo je Vila Mayer z vrtom. Avtorja pnýekta sta se na osnovi pričevanj zadnjega lastnika in fotografij, ki sta j ill imela na voljo, s kusa la čim bolj približati njeni tedanji zunanji in muranji podobi. Viia pa bodo dobila tudi novo vsebino s številnimi stalnimi zbirkami in z osrednjo, stalno postavitvijo del scrioss schon-îîln - - « -UK--; - iCiii. SpoStovane $okra)anke in sokrajanf! Ob praznovdnju občinskega praznika v spomin na davni 30. september 1436^ ko je Friderik Celjski podani trške pravice nagemu kraju in s tem pomembno zaznamoval njegovo priiiodnost in razvoj, vam žeiim^ da bi tudi danes vaš razvoj v občini ŠoStanj spremljalo veliko poslovnih in osebnih priložnosti ter sreče na vseh področjih vašega delovanja. Vaš župan Darko Meniha prof. Željam se pridružujejo tudi občinski svetniki in uprava Občine Šoštanj Občina Šoštanj velikega kiparja Ivana Napotnika. Mnogi se tega vesehmo tudi zato, ker naj bi bila dela končana do decembra 2008, ko bo tudi 120-lclnica Na potnikovega rojstva. Veseli nas, da je temu projektu naklonjeno tudi ministrstvo za kulturo, Vsekakor pa ne kaže pozabili na Muzej usnjarstva. Uhko se pohvalimo, da smo z njim kandidirali za evropska sredstva in uspeh. Za projekt smo dobili 513-000 evrov.« Zdravstvena postaja bo s končano tretjo fazo prenove dob Ha pravo podobo, sp}-eminjate vrsto prostorsko ureditvenih poi>ojev. »Šlo bo za ureditev laborato- ija in otroškega dispanzeija. Na sploh pa bi radi prostor sprostili za gradnjo. Vrsto projektov imamo pripravljenih. Tudi infrastrukturnih (kanalizacijski sistem i.ajše, Melleče, Gaberke. ki dobijo v končni obhki tudi plinifikacijo). Velik projekt bo tudi vodovod, najbi)lj kritičen je v občini Ravne. V i/delavi so idejni projekti za domove krajevnih skupnosti v Topoisici, Ravnah, Zavodnjah in igrišče v Skorneni. Moram p(»hvaliti zaposlene v občinski upravi, ki so z dobrim pro jektom kandidirali na razpisu ministrstva in za igrišče pridobili dragocenih 30.000 evrov.« Občina niso samo ceste, domovi. »Na društva, in to vsa. ki delujejo v občini Šoštanj, smo zelo ponosni. Dtîbro delajo in veliko ljudi je vanje vključenih. Dobro delajo tudi ljudje po krajevnih skupnostih. Delamo z roko v roki.« Kaj pa pifsamezniki. prihajajo k vam na poi{ovo}v, po pomoč, ko je sami ne najdejo? »Prihajajo, prihajajo. Pri meni so vrata vedno odprta. Pomagam. če le lahko. Posebej me prizadenejo stiske soci a hi o šibkih. Sku S a m o j im pom aga lina raz I ič-ne načine, včasih tudi z denarjem. materialom, nasvetom, ljudje cenijo, da jiní prisluhnemo. Ob konkretnih težavah, gredo nai^e službe na teren in sijih iîglcdajo na kraju samem in skupaj z njimi poiščejo rešitev.« Načrti Cd naprej! Kaj bi postavili i* središče? »Mogoče trgovski center in tržnico. 7, obojim bo Soiianj zaživel. V to sem prepričan. Zlasti s tržnico, ki bo postala kraj, kjer se bodo srečevali ljudje iz okf>li-ce. ki bodo prodajali svoje pridelke in ljudje iz mesta, ki si njb hov izdelkov želijo,« Ob koncu pogovora je Darto^ Menih vsem Šostanjčankam in Šošlanjčanom čestital za praznik in jih povabi! na prireditve, ki si se sledijo. »Velenje bo najbolj imenitna cvetličarna v Evropi« Nadaljevanje s /. strani Sonja Janmikar, sekretarka Območne obrtne zbornicc Velenje in članica organizacijskega odbora, je povedala, da bo mesto že od včerajšnje srede dalje v »cvetlični preobleki«, saj v Velenju pripravljajo tudi številne spremljevalne prireditve, s katerimi bodo se obogatili pn>gram prvenstva. Včeraj so odprli prvo od ireh zanimivih razstav, ki si jih lahko ogledale do nedelje. V avli Mestne občine Velenje so včeraj od-prii razstavo članov Druslva šaleških likovnikov z naslovom Risba cvetja. Danes ob 18. uri bodo v velenjskem kulturnem domu odprli razstavo i^Cvetlične dekoracije skozi čas«, ki jo pri- pravljata agronoma Nata.ša Dolejší in Sim ves september, in se 5e h. sta bilH osrednja dogodka praznovanja dvM - slavnostna seja sveiii Mestne ohcinc (MO) Velenje, na kateri je mcsio podelilo donvnih âol. Vsak od njih jc dobil tudi knji/.ntï danio. Dogodek je bi] lep in topel, tako da si ga bodo nadobudiieži zagotovo zapomnili. »Naša skupnost je dobra skupnost« Pre/emniM Grba MO Ve/ertje za Mo 2007 so Janko Sesei... toliko večjo gotovostjo - upam povedati, daje naša lokalna skupnost »dobra» skupnost. V kateri je, kljub morda vedno /ahlevnejsim časom, še vedno lepo živeti. Vedeti, da si dr)ma v organizirani skupnosti, ki je sposobna in pripravljena delovali tudi v izrednih razmerah, predvsem pa - pripravljena pomagali ...« V nadaljevanju seje je županovo pri- ... monsfiyor Marjan Huk... res sem ponosen, da verjatnejo v novo ekipo, in to, da bomo nadaljevali dosedanje delo. Od predhodnikov smo po dedovali veliko; čudovit prostor, lepo okolje in strokovno tradicijo, saj nasa bolnišnica leta uspešno dela na področju interne medicine in pulniogije. Pt^dedovali smo tudi voljo ćo dela v ljudem prijazni bolnišnici. CT aparat jc odgovor na dve vprašanji: povečal bo strokovno delo bolnišnice, preiskave s to napravo pa so bolnikom prijazne, neboleče. Doslej smo za nakup CÏ aparata zbrali nekaj več kot tisoč evrov od skupne vsote I milijon 3f)() tisoč evrov. To sploh ni malo, saj se zavedamo, da so denar prispevali tudi številni, ki nimajo prav veliko. Želijo pa si, da bi narasla kvaliteta oskrbe tudi v naši bolnišnici.« naši cilji dosti zahtevnejši. Trudimo se za čim višjo kvaliteto življenj Župan se je v govoru posebej zahvalil gasilcem. pripadnikifm civilne /Ji ščite, Siïdclavcem občinske uprave, policistom, vzdrževalcem, studentom, ki so pomoć ponudili sami, in vsem drugim. ki so bili celo noč iz torka na sredo, pa še v sredo in naslednjih dneh. na cestah, med ljudmi. ^ Skrbeli so /a varnost in m odpravljali posledice uj- M mc. ^ ™ A Seveda je vse prisotne pozdravila tudi simpatična Pika Nogavička, ki je bila v času praznovanja županja mesta. A občinske nagrade je vseeniî delil župan, pomagala pa mu je občinska predsednica komisije za priznanja mag. Dragica Poih. Nagrajence so tokrat na oder vabili po kratki predstavitvi njihovega dela, pri čemer so ga (bolj ali manj uspešno) poskušali predstaviti skozi kulturni program. Letošnji nagrajenci namreč delujejo na zelo različnih področjih. M Kar/ Of ago Sema. Plaketa mestne občine Velenje so dohlli skupina AVE Popoldanska svečana seja sveta MO Velenje ni bila najbolje obiskana, saj se jo je udeležilo 14 od mestnih svetnikov. Zupan je v slavnostnem nagovoru poudaril: »Seie občinskega sveta - najvišjega organa lokalnega samPri-znam. da sem ponosen, da smo od mesta Velenje dobili donacijo v vrednosti 40 tisoč evrov. V TopolŠi-ci seje zamenjala upravna ekipa in Jože Kandotf je dobitnik županovega priznanja. Ob predaji čeka za nakup C f aparata v Bolnišnici Topoišica so se zbraii skupaj tudi začetniki akcije ••• Darko Oder Tri plakete, trije grbi in častni meščan Prireditve ob 48. praznrwanju velenjskega občinskima praznika so se na praznični dan sklenile na osrednji občinski proslavi, ki je povsem napolm'la dvorano velenjskega kul [urnega doma. Ta je bila po zii slugi Simona Ogrizka ludi zelo lepo okrašena, pravvsak od letošnjih občinskih nagrajencev pa je bil deležen posebne pozornosti. Njihovo deU>vanje, zaradi katerega so tudi postali občinski nagrajenci, so v kulturnem programu poskušali čim bolj nazorno predstaviti in vsakemu od nagrajencev dati veliko pozornosti. Slavnostni govornik je bil župan Srečko Meh. V nagovoru je med drugim poudaril: »Se kak dan nazaj sem misID, da bom nocojšiýi nagovor vam. drage občanke in občani ter cenjeni gostje, začel popolnoma drugače. Z oceno povolllnc-ga leia. z ambicijami in načrti. A noč z osemnajstega na devetnajsti september in včerajšnji dan sta letošnji praznik zaznamovala po svoje. Brez vsakršnega pretiravanja in omalovaževauja tistih, ki jih je ujma še dosti huje prizadela kakor nas. lahko rečem, da smo se dva dni pred praznikom namesto v pripravah na praznični dan znašli v izrednih razmerah. ko je za nas obstajala le ena sama naloga - preprečiti katastrotb. storiti vse, da ne bi bilo zaradi sil narave ogroženo nobeno Človeško živlienje. Liudie so seveda vedno tisti, ki so najpomembnejši. ki so v osrčju vseh naših prizadevanj. A. kadar je vse bolj ali manj normalno, je seveda normalno tudi to, so in Dragica Mavec. Plakete MO Veletije so prejeli Darko Oder, ki za z.avzcto delo pri gasilcih, v turističnem in drugih društvih, dolgoletna plesna koreografi nja in pedagoginja Dragica Mavec, kije v štirih desetlcijili vzgojila veliki) generacij plesalcev, ter glasbena skupina Ave. ki sodi med najstarejše glasbene skupine pri nas. ob tem pa še wdno deluje. Grbe Mestne občine Veleiye so prejeti Janko Sešel za delo na humanitarnem področju, Kari Drago Seme za gledališko de-javnosi. dolgoletno razvescljevanje otrok v času obiskov dedka Mrazji, dela na področju preventive v cestnem prometu, ter in monsinjor Maijan Ktik, ki je kol župnik prišel v Velenje že leta 1965 in ostal aktiven vse do danes. Izkazal seje kot dober gospfî-dar cerkveni stavbni dediščini, pomembne» pa je tudi njegovo družbeno delovanje v ve-čverskeni in večnacionalnem Velenju. Posebne pozornosti je bil delež-en 82-letni dr. Dušan Mlinšek. velik strokovnjak s področja gozdarstva, ki je ta večer po^^ tal častni meščan Velenja, Kulturni pn> gram ob razglasitvi so pripravili člani njegove družine - sestra Alenka Mlinšek je z zborom društva upokojencev iz Šoštanja izvedla dve ljudski, na oder pa je prišel tudi »gozdni mož«, ki je na svojstven način predstavil življenje in delo častnega meščana. V nadaljevanju ga je izčrpno predstavil tudi dr. Dušan Mlinšek sam. Po uradnem delu svečanosti smo lahko v avli doma kulture prisluhnili džez ritmom v izvedbi odličnega Jureta Pukla, mednarodno priznanega saksofonista, in njegovega kvarteta. A ljudje se, kljub bogati pogostitvi, niso več dolgo zadržali, saj je bila ura zaradi (prc)dolgc svečanosti že precej pozna. ■ AKTUALNO Izgube ne, manjša vlaganja pa Zaradi manjše prodaje komunalnih dobrin in storitev za približno 900 tisoč evrov nižji prihodek od načrtovanega - V polnem zamahu priprava investicijske dokumentacije za projekte do leta 2015 Tatjana ^Qd^Qriek Piirnčali smo /c, da na KtMuu-niilncin podjetju Velenje beležijo v lelošnjih prvih sestih mesecih /a bli/u 900 tisoč C v rov ni^i prihodek od načfinvanega. Direktor podjetja Marijan Jedovnicki je med vzroki navedel manjšo prodaji ^ komunalnih dobrin in storitev na skoraj vseh dejavnosiih, Kljub varčevalnemu programu izpada prihodka da konca leta ne bodo mo^Ii nadomestiti. Leta 2007 naj ne bi končali z rdečimi šicvilkami. bodo pa zali) manj od predvidevanj vložili v obnove in posodve, to počnemo.« Kol je še dejal Jedovnicki. izpad na široki potrošnji pokrivajo s širjenjem omrežij, glede manjše porabe vode v podjetjih pa ludi že Izvajajo nekatere aktivnosti. V nadaljevanju novinarske konference se je Marijan Jediivnieki dotaknil šc podražitev dobrin. Vrhunska blagovna znamka V raziskavi, v kateri je sodelovalo 3000 podjetij iz 24 držav, je Gorenje zgled odlične blagovne znamke, ki je ocenjena na kar 382 milijonov evrov, kar je največ med slovenskimi blagovnimi znamkami Bile so načrtovane in pomenijo 10 evrov več na družinskega člana na leto. Bolj drastično so od vrst odpadkov podražili le ceno za i>dlaganje mešanih komu-nalnih odpadkov za industrijske povzročitelje, saj zJasti pri manjših podjetjih opozorila, da odlagajo neprimerne omenjene odpadke, zaradi česar ima komunala dodatne stroške odlaganja, niso zalegla. v začetku letošnjega novembra se izteče {ibdobje p(;skusncga obratovanja centralne čistilne naprave Sakška dolina. Rezultati čiščenja so boljši od projektiranih in zakonsko predpisanih, «tako da Imamo jasno sliko, kaj naprava zmore.* Zaradi izpada prihodka man) vlaganj Kol smo že omenili, zaradi Izpada prihodka letos ne bodo v celoti uresničili predvidenega naložbenega programa. K temu pa naj bi prispevalo svoje tudi prepozno vračanje sredstev iz državnega proračuna, kamor odvajaj« dajatve za onesnaževanje okolja z odpadki in odplakami. Med letošnjimi največjimi uresničenimi projekti i/ amortizacijo je Jedovnicki omenil rekonstrukcijo centralne energetske postaje v vred-msú 3 milijonov evrov. K izvajanju projekta so pristopili decembra lani. junija letos pa končali prvo Tazo. Nadaljevali ga bodo pri i/gradnji druge faze plinovoda v Gaberkah- /avzcto pa v tem času na komunalnem podjetju pripravljajo investicijsko dokumentacijo za projekte do leta 2015. Vrednost projektov s pt>dročja V!>dooskrbe. odvajanja in čiščenja odplak je nekaj manj ko! KO milijonov evrov. Nadejajo se, da bodo na razpisih za pridobitev nepovratnih sred- Prva faza posodobitve centrafne energetske postaje Je daleč največja naložba Komunalnega podjetja prihodnje leto. Med novogradnjami pa prednjači izgradnja druge laze vodovoda Vinska Gora v vrednosti milijon 300 tisoč evrov. Dela so začeli marca letos» končali jih bodo prihodnji mesec. Predvidena tretja in četrta ra7.a izgradnje omenjenega vodo voda pa bosta morali počakali na kasnejši čas. Končana so še dela ste v Evropske skupnosti pridobih 60 odstotkov potrebnega denarja, 30 odstotkov naj bi prispevala država. preostahh 10 odstotkov in DDV pa lokalne skupnosti. Pre-cej potrebne dokumentacije so žc pripravili, veliko iruda pa jih do oddaje vloge šc čaka. Mira Zakošek Dunaja Velerge, 21. septembra - Ugledni avstrijski zasebni Inštitut Kuropean Brand Institute z Dunaja je predstavil izsledke raziskave o blagovnih znamkah na evropski ravni, ki je prvič zajela 3000 podjetij iz 24 držav. Na vzhodu Evrope scj kol zgled odlične blagovne znamke izpostavili blagovno znamko Gorenje, katere vrednost so ocenili na 3S2 milijonov evrov. Raziskava je objavljena na spletni strani www.eurobrand.cc. Inštitut je razvrščal znamke po kategoriziranih lestvicah v šestnajstih industrijskih panogah glede na blagovne znamke korporacij, individualne blagovne znamke, glede na državo ter glede na pa- nogo. Poudarjajo namreč, daje prihodnost Evrope odvisna od močnih blagovnih znamk, ki bodo generirale rast, zaposlitve ter identiteto nacionalnih ck domačih dobrotah, krompirjevem, korenčkovem in čebulnem kruhu. Veliko zanimanja pa je bilo po kmečkih turizjnih v (Okolici Šoštanja. Dvajsetim subveniirajo najemnine v občini Šoštanj je letos podalo vloge za subvencioniranje najemnine 20 občanov. Pravii<5 pa. da ta številka gotovo ni dokončna, saj nekaj vlog do konca leta šc pričakujejo. Poprečna subvencija znaša dobrih 60 odstotkov najemnine. Eani je bilo v Šoštanju do subvencije upravičenih 33 občanov, po-pi ečna subvencija pa je znašala 49 odstoiktw najemnine. Kli< v polîdjsko pisarno možen 24 ur na dan v sodelovanju z Občino Šoštanj je Pt^licijska pisar-tta Šoštanj dobila novo teletbîisko številko: 898 43 94, na katero je mogoče klicali 24 ur na dan. V primeru odsotnosti policista je urejena prevezava klica na Policijsko postajo Velenje. ■ mkp Velenje - Podjetje E-Park. d.o.o. je v ponedeljek na tiskovni konferenci v mestni hiši predstavilo nov sistem plačevanja parkiranja v večjih slovenskih mestih, med katerimi jc novost prvo uvedlo prav Velenje. Gre za plačilo parkirnine kar iz avtomobila, s pomočjo mobilnega telefona in SMS sporočil, nov način plačevanja pa bo dop<îl-nil že do sedaj veljavne sisteme plačevanja na t.i. parkomatih. No vost so predstavili odgovorni iz MO Velenje in direktor podjetja E-Park Dejan Selišek. Sistem bo omogočal vozjiikom, ki svoje avtonuîbile puščajo tako v coni A kot U, da plačajo dejanski čas uporabe parkiranja. Na parkomailh je namreč treba plačati eno uro parkiranja, četudi avtomobila nimamo toliko časa na parkirišču, Voznik bo aktiviral parkiranje tako, da bo poslal SMS sporočilo s trimestno parkirno cono, ki bo označena na prometnih znakih parkirišča, dopisati pa bo moral še registrsko številko svojega avtomobila. SMS bo poslal na številko 3322 ob začetku in koncu parkiranja. Vse velenjske mestne redarje so žc opremili z dlančniki, da bodo lahko kontrolirali, ah se je uporabnik res prijavi ob začetku parkiranja v modri coni. Oe se ne bo, mu bodo Izdali plačilni nalog. Novost bodo lahko uporabljali vsi zainteresirani - računajo predvsem na mlajše uporabnike - ki bodo izpolnili prijavo iti s tem pridobili posebno nalepko, ki jo bodo morali nalepiti na vidno meslo v avtomobilu. Obrazce lahko dvignete tudi v sprejemni pisarni MO Velenje, za prijave preko interneta pa je obraz.ec do stopen preko internelne slratii mestne občine Velenje www.vele-nje.si. Cena parkirnine se še ne bo povečala, izvedeli pa srno. da bodo v niestu veijetno po izgradnji nove garažne hiše na prosu>ru za sedanjo tržnico in sodiščem ponekod podaljšali časovno veljavnost modrih con. Garažno hišo bodo začeli graditi v letu 200«. Izvedeli smo še. da bodo e-par-kiranje kmalu uvedli tudi v drugih slovenskih mestih. Velenjski uporabniki. ki se bodo prijavili v sistem in pridobili nalepko, bodo lahko parkirnino plačevali ludi v drugih slovenskih mestih. ■ bš v v Čestitamo za praznik občine Šoštanj Od jrede do tork« « sret in doaoTlB« Sreda^ 19* septembra /grnžcni in preslrašcni Slovenci snio dobili prve informacije o lorko-v\;m divjanju narave. Nhihiijc jc bil Sarkozyjevih besedah je čas, da postajie javni sektor, v kate-rcfïî je /iiposlenih več kot pet mílíjív nov uslužbencev, \ii:inki)vitejši. manjši in bolje plačan. Sarkozy je prepričan, da so taki ukrepi nujni za zmanjšanje proračunskega primanj- francoski predsednik je napovedal ukinitev 22 tisoč deiovniit mesf v javnem sektorju. kljaja in povećanje učinko^losli. saj si država ne more več privoščiti tako velikega števila iavnih uslužbencev, ki so v Iranciji do zdaj Iradicio-tialno uživali veliko ugi>dnosti, kot so tigoden delovni čas, dobra plača in zagi)tovljcno delovno mesto. Petek; 21. septembra v petek je bil v .Sloveniji dan žalovanja za žrtvami torkove ujme: zastave so bile ptwxj po državi spuščene na pol droga. Vlada je vse organizatorje kulinniili in drugili priretli-tev po/vala, da priretlilve v petek odpovedjo oziroma njihovo vsebino prilagodijo dnevu žalovanja ter d^i v okviru mo/nosli del /branih sredstev namenijo prebivalcem, prizadetim zaradi posledic ujme. Opo/jcijski člani odbora za kul-ttiro, šolstvo iu šport so predsedniku Državnega /bora Cukjatiju predlagali razrešitev predsednika odbora Grimsa. Slednjennt so očitali arogantno. nekorektno in neprofesiiv natim vodenje sej txibora in dejali, da je Grims, ko jc nastopil položaj predsednika odbora, začel izgubljati Slovensi(a zastava je tudi pred sedežem Na ta pričala o dnevu žalovanja, sdk z realnostjo. Soglasje h kanilidaluri z.a predsednika stranke, ki bo nastalii iz društva Zares, sta dala Cîregor Golobič in Ivaiî Cencelj. Odbor DZ Zii finance je kot datum z.a izvedbo referendimiH o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic predlagal 11. november. Razpis referenduma jc zahteval državni svet. ki meni. da bi bila uveljavitev novele zakona o lastninskem preohlikova-njti zavarovalnic, s katerim bi se črtala privatizacija Zavarovainicc Triglav v višini 35,2-^ íxlstotka kapitala Hzičnih oseb - nekdanjih zavarovaiv cev iz leta 1990. nesprejemljiva. Predsednik DeSUS je sporočil, da je Izvršni odbor si ranke prekiiul sejo in za zdaj nc bo izstopil iz koalicije. Krjavec seje namreč v četrick pt^go-varjal s prennerjem Janezom Janšo in predlagal, da se najmanisi koalicijski stranki dodeli mesto državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, ki bo skrbel za izvajanje koalicijske pogodbe. Sobota^ 22. septembra Prenuer Janez Janša je v Železjii-kili obiskal nekatere v ujmi prizadete družine in se sešel t;idi z županom Mibaelon] Prevcem. Vodstvo krizjii^a štaba je predsedniku vlade predstavilo razmere v občini, nato pa si jc indi sam pogledal razmere na terenu in obiskal tudi dru;anc, ki so bile v poplavah najbolj prizadete. Predsednik SD se je ukvarjal s pov-sem drugačnimi temami; Bonil Pahor je namreč napovedal, da se bodo v stranki z modernizacijo spremenili v protagoniste novih časov. Kol jc dejal sicer zagotovil /a zmago stranka na priliodnjih parlamentarnih volitvah nima. po njegovih besedah r>a zji)ag;a oj nemogoča. Borut Pahor sejete dni Ifoljkots poplavami ukvarjal z zmagoslavjem na prihodnjih volitvah. Gospodarski minister Andrei Vi/jak jc sprejel odstop direktorja urada /a varstvo konkurence Andreja Plahutnika. Po uradni razlagi, ki jo je p>vsakršcn napad na Iran zanetil požar na tem območju«. Iz Bangladeša so sporočili, da pogrešajo več kol 100 ribičev, ki izginili. ko seje med nevihto v Bangla-deškem /Mvu prevrnilo najmanj 15 ribiških čolnov. Oblasti za pogrešanimi ribiči niso mogle poslati reševalne ekipe, saj sc močan veter io visoki valovi niso \imirili- Ponedeljek, 24. septembra Dirckiorica grosupeljskega centra za s(KÍalno delo Vesna Širok je povedala. da so zaradi klica Tlke Strtv jan pa zdravniški pregled odpeljali predšolskega otroka družine Stn> jan. Po besedah direktorice se je oirokova mati odločila, da z ostalimi ou-oki ne bo zapustila parcele v Ambrusu. in soglašala s tem, da se po obisku zdravnika odločijo, ali je dojenčka p(Jtrebno hospitalizirati ali dati v rejniško družino. Na centru /a sr»cialno delo so se íkIIočíIj za slednje, V Državnem zboru so poslanci na prvi seji po počitnicah začeli vročo razpravo o sprcinettihah šolskih zakonov inresolucije visokega šolstva. Opozicija je skupaj z DeSUS predlagala umik res(^luciic o nacionalnem prograntu visokega šolstva, temu pa s<5 nasprotovali poslanci SDS. NSÍÍeSLS. V središču Pristine je razneslo bombo, ki je ubila dva človeka, II ljudi pa je bilo ranjenih. f:ksiiiozija je odjeknila ponoči na bulevarju Billa Clintona in ptwkodovala okoliške trgovine, ena zgradba pa sc je tlelno zruSiia. I-n človek je umrl na kraju eksflo/jje, drugi pa v bolnišnici. V mestnem središču Zagreba se je zaradi gradbenih del vdrl dol Kupske ulicc. Hvakuirati so morali okoli deset stanovalcev, Nesreča sc je najverjetneje /godila zaradi bliž» njega gradbišča, na katerem so delavci izkopali 27 metrov globoke temelje /a novo po mojem bolj škodljivo kol vitamini in minerali v obliki tablet in praškov?! Poleti sem obiskala prijatelja, ki je doma s kmetije. Imajo krave, hike, teličke, kure, psa in mačke. Pa še sadovnjak z hresk^'ami, jabolki in vinsko trto. AJa, pa še polje koruze. Pri njih rastejo veliiiiike breskve, tiste ^ta heleo in okrogla, lična jabolka. Breskve so res dobKj řiič se ne okui^i, du bi Jih spricali ose?ukrai na leto. /majfi ve^ liko /)dfemalcev, prodajajo jih na tržnici in vsi imajo radi njihove breskve, ki so res breskve in ne hreskvice z vrla moje babice, kije ve-sela, ài Jih na njenem drevesu zraste deset, ki imajo le ene^a črva. Pa saj razumem, ljudje živijo od te^a. dnigi (ludje pa nimamo časa in pro.stora, da hI se šli sadjarje in »zelenjadurje«. Vendar Je vseeno šlo vse skupaj predaleč Včasih smo pač imeli p^}ziml pt)-maranče in mandarine, zdaj lahko čez v.vť leio kupimo banane (četudi fkisianejo rjave lakoj, ko jih prinesemo iz trgovine) in eksotično sadje, ki še zeleno pridno čaka v zamrzovalnikih, dokler pridni fxnrošniki ne pokupimo vse^a, kije na iX)licah in je čas za novo /)ošiljko Mdirekt iz SfHjnijef ali od kod, kjerJe še topleje. Ali pač iz nekega iahoraiorila na ."^rru Nemčije, kjer mimogrede klonirajo še kakšno miš ali ovco. Nekatere kmetije imajo naziv i»ekof<. Ali »hio*. Čeprav Je hrana, pridelana na takih kmetijah najbrž res manj strufiena kot običajno in ima več okusa, me vseeno ne prejmča pofxdnoma. Sphih, ker vem. da Je s^oljujanje* na takih kmetijah stvar vesti pridelovalca in ker vem, da neki ^aç/wt/. ki ima ekokmetijo, kupuje krmo za živali od ^osfToda, ki nima ekokmelije, lor(^ mu Je vseeno, če Je njegovo gnojilo za travnik slrui)eno ali ne. Torej, tista ekokoruza in ostali pridelki od prvega ^a'ipoda so že v redu (kolikor ni zastrupljena zemlja, v kateri rastejo, ampak to je te drn^o po^la\je). govedina in ovčetina (hi nista preveč [jo standardih, se mi zdi. No. In zato sem izgubila nekaj zaupanja v vse te »zdravef nazive, ker vem, da go.ipod ni edini, ki rad pride m pocen I skoz». In Jie nekaj. Mamke, ki prodajajo na tržnici, niso vedno garancija, daje nekaj domače in dobro. Vsaj pri niotovilcu ne. Lani sem si ga zaželela in fia od prijazne stare gospe kupila na ljubljanski tržnici. Sumljivo Je biio te to. daje bil čist in lepo temno zelen, pa sem si mislila, da je to pač sreča in da ^ospa že zna. Ja, zna vzgojiti lep. simetričen, drag ^repincU brez okusa. Nikoli več, sem si rekla^ Raje se peljem na drug konec Slovenije po babičinega. Celud! me v.sake toliko prime, da bi kupovala in jedla eko in hio, vsakič ugotovim, da je predrago, pa .ie vedno .vf .'^juunnim, kaj mi je o řjadzoru pridelave rekel prijatelj, kije doma s kmetije. >KJa, mi sicer nimamo ekokmetije, ampak imamo integralno pridelav/) koruze (nekaj v zvezi s lem, da seme ni gensko spremenjeno), vendar je tak nadzor, du ga praktično ni, lako da hi lahko v zemljo dali »fglih^ kar nam paše in je ceneje, inšpektorji pridejo nekje enkrat do dvakrat na leto. in to je to.« Ja, to Je 10. dUstns metlicama Klmt^us Kajuhova cesta 9. Šoštanj 03 831 IB 00.891 1801 041 604 077 Pri nu cwe1|e spregovori... Sprejemamo naročila la prvoBovembrake ara tlim aJeT Čestitamo u praznik občine ŠostanJI POPLAVE Hitro so ukrepali v Velenju po dosedanjih podatkih za 850.000 evrov škode Mira ZakoèBkr Stane Vovk Neurje, ki je v lorck, 18. scpicnv bM. pustošilo po Sloveniji, jc pri-/aJcia tudi občino Velenje, predvsem pa znova opozorilo, kako slabe pronieine povezave vodijo do sem. Velenje je bilo nekaj ur odre/ano od svc(a. Pelo največje mesto v Sloveniji, ki ima ludi največjo U)varno v Sloveniji, Je povezavo s cesto, ki jo v Pirešici piv plavlja že vsako malo večje deževje. V Velenju so hilro ukrepali, saj je sklical /upan Srečko Meh krl/ni Mab že popoldne. Ta pa Je nalo vso noč in ludi nekaj naslednjih dni bdel nad dogajanjem in se trudil. daje ukrepal laki\ da bi so preprečil« še večja škod». Kolikor hiiro se je dalo, so zagotavljali normalne prehode in normalne življenjske razmere. Ukrepali tako, da so sproti odpravljali ne-varnosii. Nasipe z vrečami peska so »zgradili«ponoči v Hudi luknji in v Paki. Na delu je bilo kar 2(>0 gasilcev in 50 pripadnikov civilnc zaSčite, Največji plaz se je v tej noči sprožil v l-o^nicL v Šentilju. Zdrsnil je neposredno ob stanovanjski hiši Vladke in Raika Ber-locnika, ki soju preventivni) okoli druge ure ponoči preselili k sinu v Velenje. Na srečo je obtalo pri tem, zalo so že naslednje jutro začeli odvažati veliko količino zemlje, ki je zresnila po hribu in ogro/ila Vetik plaz seje sprožil tudi na Gorici in ogrozil stanovanjsko hišo Marije Kosir Beriočniknve. Obiskali smo jih naslednji dan. Človek kar verjeti tie more. kolikšne sile lahko spro^J narava. Območje veUko kakšnih 40 krat 50 melrov seje dobesedno v trenutku /jusilo po bre^u. Vladka in Raí^o sta nič hudega sluteč gledala lega večera televizijo, kjer so že poročali o strahtv lah, kijih ie po Sloveniji naredilo deževje. Rafko je šel okoli 23, ure. varneje, da noči ne preživiva v hiši,« Ze naslednji dan pa sla se Vlidka in Rafko vrnila domov in bila prijeino presenečena, kako hitro je slekla akcija pod vodstvom civilne zaščite, kije takoj začela odsiranjevaii <5gromne kih ličine zemlje. ObÍJ5kal jih je tudi že geolog iz velenjskega premiv govnika (la kolektiv je poleg Gorenja takoj ponudil pomoč) in re- Do hise Vlade in Rafka Berlocnika, je bilo mogoče prhi samo s škornji Lepe dneve izkorisrilî za odvoz zemljin Velenje • Čeprav je spira kazal t >. da škoda zaradi ueuija, ki je Sliv veuijo prizadelo v noči iz torka na sredo, na podn)Čju Mestne občine Velenje ne bo velika, se je izkazalo, da to ne dr/.i. Spm/.ilo se je namreč okvi in skoraj pj^vsod zagotovili prevoznost lokalnih cest, le še v Vinski Cîorije bil v/ačeiku ledna na dveh odsekih promet urejen izmenično, fliteii su predvsem /odsiranjevanjem zemljine na večjih plazovih V Ložnici in na (îorici ter njihovo zaščito, predvsem zaradi napíwedi novih dežnih padavir. ki so Slovenijo zajele včeraj. Skupaj s strokovnjaki Pre-mogfjvnika Vele rye siî poskušali pla/oviia področja zaščititi lab>, da ob p* ) no vnem deževju ne bodo ogn)/jli hiš in človeških živlienj. Plaz je zgrmel mimo hiše in pod ss bo povsem porušil škarpo nad cesto, kije vodila k Berločnikovim pred spanjem, še malo pogledali okoli hiše in njegova zaskrbljenost seje slopnjevala. saj je »voda dobesedno drla i/ hriba«, se sp»Prišli so takoj, prav tako tudi gasilci, ki so takoj prekopali obmt>čje in onio gočili vodi, da je odi e ki a, saj bi sicer lahko sprožala še nadaljnje plazove. Skupaj snm ocenili, da je publiškega štaba, a dokončne sanacije pobočja ob našem obisku še niso dorekli. Do Bcrloćnikovlh brez škornjev tudi ni bilo mtjgoče pfi:i. Ustavili smo se ludi na Gorici, kjer se je prav tako sproži) velik plaz v neposredni blizini sta-novatijske hiše Alarije Kosir. Po njenem mnenju je zanj kriva cesta, ki sojo pred leti mezali« v veliko slrmimo, Tudi ta plaz so zaceli sanirati naslednji dan po neurju. Pokazali pa so se številni drugi plazovi, ki so jih prav lako že /ačeli sanirati. Celovita obnova porečja Savinje V Zgornji Savinjski dolini so takoj ko je voda odtekla, pristopili k odpravljanju posledic poplave. Pomoč obljubila okoljski minister Janez Podobnik in predsednik države dr. Janez Drnoi^k Najbolj prizadeli kraji v torkovi ujmi počasi dobivajo xnosnejšo podobo, prehivalccm pa so pri čiščenju pomagali številni gasilci 1er prostovoljci. Po grobih ocenah je v /g(»nijj Savinjski di)lini vojna ujma povzročila za okoli 2.5 milijt>na evrov škode. Koi Je pravilno ocenil okoljski minister Janez Podobnik je celotna dolina poplavno zelo obremenjena in edina rešitev se kaže v celovili sanaciji širšega pon»čja Savinje. Po njegovih besedah bi lahkn proti-poplavno varnost zagotovili v dveh do treh letih. Minisirove besede vlivajo delni optimizem, vendar so bili Zgor-njesavinjčani v preteklem desei-lelju in pol deležni preveč obljub in premalo konkretnih rešiiev, da bi lahko Podobniku verjeli brez pomislekov. V soboto je ua Rečico ob Savinji prišel ludi prcd- sedJiik države dr. Janez Drnovšek in obiskal najbolj prizadeto družino na tem območju. Najhuje je poplava prizadela širše območje občine Naz^îôc, kjer škoda znaša okoli 1,5 milijona evrov. Po podatkih diarklorja občinske uprave Sama Begiča Je voda največ škode povzničila na cestni itifra-strukturi in moslovih. Poleg lega naj bi kar nekaj plazov resno Družina Franca in Angele Deleja je ostala brez po/o více Aise, zati tudo tolažUne besede predsednika države Janeza Drnovški» niso veliko zaleglo ogrožalo premoženja in posledično tudi življenja ljudi. Begič opozarja, da je v Sloveniji tre-tiulno blizu šest tisoč plazov, ki ogrožajo varnost ljudi, kar pomeni. da nazarski nikakor ne bodo državna priorilela. zalo bo sanacija verjeincenjena ški^da giblje nekje med sto in iristo tisoč evrov, še najbolj brez posledic so Jo tokrat odnesli v občini Solčava, kjer voda večje škrde ni povzničila. Kaj torej ste v riti. da ne bi) vsako večje deževje ogrožalo premoženja in ljudi t)b porečju Savinje in Drete? Damjan Jevšnik z nazarske območne enote Zavoda za gozdove trdi, da v zadrževanju hiirih odtokov vode. Po ojegovem je potrebno začeti vodo zadrževali že na tnanjših potokih, saj mnogi (prc)hitro postanejo uničujoči hudourniki. Po grobih ocenah manjka za učinkovilo preprečevanje poplav okoli lisoč nizkih lesenih pragov, katerim je potrebno prišteti tudi več zahtevnejših višjih jezov na priltjkih ter Savinji in Dreti. ■ Edi Mavric - Savinjcan Težave s plazovi in uničenimi cestami Cesta V Hudi potok bo zaprta še lep čas -Vsaj trije plazovi ogrožajo ljudi in poslopja -Pričakujejo tudi pomoč države Tatjana Podgoršek Nedavne poplave so v občini Šmartno ob Paki naredile več škode kol so prvoino ocenili. Člani komisije /a ocenjevanje posledic so še veJno na lerenu, Za zdaj so evideniirali kar devet novih plazov, ki ogrožajo stantjvanj-ske in gospodarske objekte približno 10 gospodinjstev, »Vsaj pri treh je siopnja t)groženosli zelo. zelo velika, »pravi župan Aloj/. Podgoršek in nadabuje »Občina nima denaija niti z.a sanacijo enega, kaj šele za preostale. Smo zelo zaskrbljeni in samo nemočno lahko opazujemo in se hojimo, k su vse se lahko Še /gi>di. V ohfčini in tudi upravlja Ici pa bomo imeli najbrž zelo veliko tež-av zaradi pt>škodovane ostale infrastrukture na teh plazovitih območjih, od vodovoda, teleibnije in podobnti. Seveda pričakujemo pomoč države, na katero si) se že obrnili in morda ludi širše skupnosti,» Poleg omenjenega Je komisija zaznala še poplavljenih blizu ?{) hektarjev kmetijskih površin, z^lo veliko škode pa so obilne padavine povzročile na krajevnih cestah predvsem v hribovitih predelih. Zelo uničenih Je skoraj polovica cest. Se posebej pa Jim povzroča sive lase cesta v 1 ludi poiok. ki Je od torka dalje zaprla. «Očimi bo še lep čas. saj Jo je skorajda odneslo v dolžini blizu 30 metrov. Poškodovane so ludi nekatere druge stvari na njej. Je neprevozna in nevarna.« Sicer paje Podgoršek še povedal, da je dela na terenu veliko in da odpravljajo posledice zelo odgovorti<3 ter zavzeto, Čistijo nekatere odtočne kanale, pred dnevi pa so med drugim v spodnjem delu Gave usposobili ccrsto taku daleč, da lahko sedaj člani šestih gospodinjstev žc pridejo df> svojih dtmiov. Piaz v Podgori ogroža ljudi in stanovanjska ter gospodarska poslopja Cesta v Hudi potok je zaprta in bo očitno še kar nekaj časa Največ težav s plazom ŠošUiy • Škoda, ki jo Je neurje povzročilo v občini Šoštanj, še ni dokončno znana, bo pa, kot pravi poveljnik Civilne zaščite Peter Radoja. gotovo preccjšnja. Paka je zalila kletne pmsiore v stanovanjskih hišah v Penku. kjer so bih pripravljeni, da bi prebivalce. Če bi bilo potrebno, preselili, v Florjanu in lopolšid ter stanovanjske bloke na Kajuhovi cesli in lovamiš-ki pi)ti. V LokovicL pod Mrak<]m. se je sprožil plaz ter z zemljo zasul lt)kaluo CCSU3, lako da je bila ta nekaj časa neprevozna, sprožilo p,a se je še več drugih manjših plazov. Na delu so bili gasilci iz vseh štirif. gasilskih društev (ŠtJšianj me si o, l.o kovica. Gaberke,'tbpolšica). na terenu pa sta si škodo še isto noč ogledala tudi župan Darko Menih in podžupan Vojko Krreia in ponudila pomoč najbolj prizadetim občanom. ■ mkp Šoštanjčani se nagibajo k srednji različici Šoštanjski svetniki so »popravili« letošnji proračun - Prihaja čas za razmislek o trasi tretje razvojne osi - Zvedeli vse o čebelarjenju M/lena HrMíc - Planine Šoštanj. 24. septembra - Svetniki občine Sošianj so na ponedeljkovi seji potrdili predlog dobitnikov primnj in plaket, kijih podeljujejo ob občinskem prazniku. Kdo so dobitniki - nagrade jim bodo podelili na današnji (ceiriek, 27. septembra) sveca-nosii. poa^čamo posebej. Sejo pa «waicîi y obravnavo predloga rebalansa proračuna občine /a le-lo^je leto. Izkazalo seje namreč, da bodo prihodki občine za 8 odstotkov višji ko( se Je kazalo ob sprejemu proračuna konec febru- arja letos (za 680 tisoč evrov). tako da bo letošnji občinski proračun le/Jik X milijonov 772 tisoč evrov. Tudi drsali bodo Tako bodo med drugim lahko n;ifnp.niU vftć sredstev za v proračunu ze predvidene postavke. Ce jih naštejemo Ic nekaj: za delovanje svetniških skupin, za ureditev doma v KS Skorno - l'Iorjan, već bodo lahko dali /a nakup gasilskega vozila v PCiD Ibpolsica. za redno leino vzdrzcvaiije lokalnih cesi, mesinih ulic in drugih javnih površin, za parkirišča injavno razsvelljavo, pa tudi za prireditve, 'la postavka se bo povečala kar za dvanajslkval. Tako bodo letos v Šoštanju za prircdilve namesto predvidenih .'^.OOO cvrov namenili .^5.000 evrov. Občina jeseni in pozimi načrtuje namreč več prireditev tako za otroke kot mladino in odrasle. Med drugim si bodo Šoštanjčani lahko dali duška na drsalisču. Podroben prostorski načrt za blok 6 Sprejeli so občinski podroben prostorski načrt za blok 6 s spremljajočimi objekti, ki določa urbanistične rešitve prostorske ureditve, določa lokacijske in teti-nične pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov ter druge pogoje, /ahtcve in ukrepe za izvedbo načrtovane prostorske ureditve. Svelniki so imeli v zvezi s tem eno samo vprašanje, pa še Za ureditev prometa niti evro Pri izvrševanju proračuna prvih šest mesecev letos je svetnika Janka Zacirkovnika (SD) )»/nuît:lo«, da za ureditev prometa v občini nihil porabljen niti en evro. Nujno hi bilo. je menil, da bi postavili tudi smerokaz« z imeni ulic. Ob tem je <»Yeinikc seznanil tudi 2 zahtevo prebivalcev Aškerčeve, ki terjajo omejitev oziroma prepoved vožnje l(Wornih vozil po tej cesti. to se ni neposredno navezovalo na obravnavan odlok, zanimalo jih je namreč, najbolj svetnika Janka Zacirkovnlka (SD), kako bodo investitorji »reševali« pro metni priključek na regionalno cesto. Kot je bilo slišali, bodo to ící/íivo v Íosíanjii rešili s prourr».-ditvijo križišča v krožišče. Potrdili so odlok o dejavnosti sistemskega operaterja zemeljskega piiiia in distribuciji toplote v Občini Šoštanj in prečiščeno besedilo pravilnika za sofinanciranje športa, pcxlrobno pa so se seznanili tudi s pobudo domžalskega društva Ajda z naslovom Občina Šoštanj - območje brez gensko sprejnenjenih organizmov. v Čebelarji bi v proračun Veliko časa pa so namenili združevanju čebelarjev, ozinima čebelarskih društev iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline v Čebelarsko zvezo. Pod to točko pa je bilo v razlagi zaznali /eljo čebelarjev, da bi njihovo deiavnost financirali Iz proračuna s posebno po- stavko pod kmetijstvom. Sklepali o tem niso. so pa svetniki zvedeli veliko o čebelaijcnju in težavah, s katerimi se čebelarji srečujejo. In zvedeli bi najbrž še več, če svetnik MIlan Kopušar (LDS) ne bi menil, da bo tisto, kar so povedali. kar dovolj Tretja razvojna os PíxJjeije URBIS, d. o. o., iz. Maribora v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor še vedno vrednoti več variant trase tretje razvojne osi, ki bo potekala tudi čez občino Šoštanj oziroma Velenje, S svojimi (pod)v3nantami so zaenkrat predlagane tri trase: zahodna, ki bi bila preko Metleč locirana čez samo mesto Šoštanj, srednja varianta, ki bi ob severovzhodni strani obšla Skalsko jezero in se naprej mimo Pesja izognila mcsrn Velenje in vzhodna varianta, ki bi potekala vzhodno od Velenja In se pri Arja vasi priključila obstoječi avtocesti. Ker je dolžnost občine, da v postopku vrednotenja predvide- Vrtamík o ureditvi reke Pake pisno »Stanovalci v krajevni skupnosti Šoštanj in Tovarniški ulici so me ustne» seznanili, da so imeli ob zadnjih poplavah kleti popolnoma zalite z vodo. vse. kar je bilo v njih, pa uničeno. Pn">sili so me, da c^bves-tim odgovorne in župana, da je treba nujno nekaj postoriti na območju reke Pake, ki je popolnoma zasuta s peskom in muljem, v njeni strugi pa raste grmovje in celo drevesa,« je v pobudo zapisal svetnik občine Šoštanj, Maijan Vrtačnik (SNS), ki se ponedeljkove seje sveta ni mogel udeležiti. nih variant cestne trase sodeluje, so na to temo v ponedeljek odprli razpravo tudi v Svetu Občine Šoštanj, Svetniki so se. poleg podpore, ki so jo že pred izrekli zahodni varianti, tokrat ogrevali tudi /a srednjo varianto, ki bi v južnem delu zavila proti Letušu, s čimer bi bila najbrž sprejemljiva tudi za občine /gornje Savinjske doline, njim (Šoštanjčanonom) pa bi s tem za gradnjo ostal dragocen prostor v Metlečah. Invalidom prijaznejše Velenje So nalepke za parkiranje na invalidskih parkiriščih prelahko dostopne? • V dveh letih odstranjenih veliko talnih ovir Bojana Špaget_ Velenje - Mestna občina Velenje je bila druga slovenska občina, ki je prejela naziv ^Invalidom prijazna občina^. Nosilec projekta je /veza delovnih invalidov Slovenije. »V zadnjih dveh letih invalidi opažamo v mc5tu veliko pozitiv» nih Sprememb, ki invahdom laj- Svetniki so namreč v gradivu za osmo sejo sveta dobili tudi podrobno poročilo o izvajanju programa za izboljšanje življenja invalidov v letu 2006. /e iz poročila je razvidno, da je to področje res doživelo veliko pozornosti V lanskem letu je občina poskrbela za ureditev dostopne klančinc za invalide na Tomšičevi in Stane-tovi cesti. Ustrezno so označili horizontalno in vertikalno signalizacijo na parkirnih mestih, ki so v mestu namenjena invalidom. Nova so pri upravni enoti, Foriju, USE. pri občinski stavbi in podhodu Mastodont. Parkirnih prostorov za invalide bi bilo zagotovo dovolj, če ne bi na njih avtomobilov puščali tisti, ki do tega tiimajo nobene pravice. Kadar je na parkiriščih gneča, se namreč rado zg0(^. da so prosta le parki- parkiraiîje na invalidskih parkiriščih kupiš skoraj povsod, in da je to slovenski problem, ki hi se ga morali lotiti tudi odgovorni v l.jubljani. V lanskem letu so se k uresničevanju izboljšanja pogojev za življenje invalidov pridružili tudi nekateri zavodi, V Zdravstvenem domu Velenje so koiičali ureditev glavnega vhodnega dela pri reševalni službi. S tem so omogočili večjo dostopnost invalidom do laboratorija, rentgena in specialističnih ambulant. Žal pa se dogaja. da pred dvigalom parkirajo nevestni vozniki in s tem onemogočajo dostop invalidt)m v te prostore. Tudi v obnovljenem kulturnem domu lahko sedaj invalidi brez težav obiščejo prireditve v veliki dvorani, omogočen pa jim je tudi dostop na oder in pravz^t- V mestu /e od lani veUko več parkMsČ, namanjenth Invatldom, Žal so na njih prepogosto parkirani **avtomoblir, ki nimajo nobena pravica do taga. šajo Življenje. Največje bilo narejenega pri odstranjevanju talnih ovir, česar ne občutimo le invalidi, ampak tudi mamice z vozički in še kdo. /ato se lahko zahva-hnio občini, da je ta projekt res zaiivcl.sje na siiji mestnega sveta prejšfiji torek paudaril Valter Golob, predsednik Sveta za ijivalide v MO Velenje, Ici so ga ustanovili junija 2005. rišča, namenjena invalidom. Pa tudi, kadar ni, si mnogi radi vzamejo pravico, da na njih puščajo svoje jeklene konjičke. Ravno o tem je govoril tudi Valter (rolob. ki ga je zanimalo, ali lahko mestni redarji naredijo več za kontrolo na invalidskih parkiriščih. Ob tem je Marjana Koren (SD) menila, da je težava tudi v tem, da lahko nalepko z dovoljenjem za prav vseh prostorov v stavbi. V dvorani so zagotovili tudi mesta za invalide na vozičkih, namestili pa so tudi induktivno zanko za gluhe in naglušne osebe. Dostop Je invalidom omogočen tudi v novi knjižnici, kjer so tudi med knjižnimi policami omogočili dovolj široke prehode, poskrbeli pa so tudi za uporabo računalnika za invalide. V Domu za varstvo odraslih Velcjye so zamenjali vhodna vrata, ki so sedaj prilagojena invalidom, obnovili pa so tudi 6 kopalnic, ki so jih prilagodili potrebam invalidov. V Ljudski univerzi Velenje so uredili s"ve-tovalno središče v pritličju ravno zato. da je dostop cfmogočen (osebam s posebnimi potrebami. Tudi v podjetju (iorenje so se potrudili in v okolici podjetja zelo dobro uredili vse poli in pločnike tako. da so dostopni invalidom. Na O.Š MPI' so uredih dovoz za invalidske vozičke pri glavnem vhodu in sanitarije v traktu razredne stopnje. Posebno skrb pa osebam s posebnimi potrebami namenjajo tudi na Šolskem centru Velenje, kjer so med drugim uredili dcv stop v teiwadnico. Na MO Velenje so poskrbeli tudi za ureditev štirih invalidskih stanovanj. Trenutno imajo nerešeno le še eno tovrstno stanovanjsko vprašanje. Iz proračuna pa so soUnancirali delo 11 invalidskih društev Skratka, skupnost je naredila veliko za izboljšanje življei\ia oseb s posebnimi potrebami. A ni dovolj, če so odstranjene le fizične ovire. Bolj pomembno je, da prav vsi začnejo spoštovati njihove potrebe. Najmanj, karlahkt> naredimo občani, Je, da ne puščamo avtomobilov na parkirnih mestih, namenjenih njim. in da z avtomobili ne onemogočamo dostopa do dvigal. ■ Bojana Špagal Stanovanjski krediti z obrestno mero po vaši izbiri. S stanov^jskimi hipolekamimi krediti 2 obrestno menD že od ELRIBOR + 0.99 m pobvlcnimi stroški odobritve s/em bonx) pxjmagaîi oblikovati vas jutri. Le Izbrati ga morate. * PonuctiB «i(|ta bnkrMitt {«varov«» «hfolak isr a^tnrd^i hI mi^ (n banb UrnCrvU Baf4s Slrarifa d ć odc^ttratsMo^nbA, na KalveB^vttfis&krMitneBarunieria pnjitivafo ptoâ ú pd^fma iar so mt*r*j sbran^ «wt prMnj«rp d^iadov Skupm ^ionwf InvMUiwti v vdiii na^rwii 20 W woiansga kndita n. «nap) Mini^ upfoftantgsKredtt Vliold(ora«ia9Ws«k apf^»n«ça krodtavič kotlO 'i «rtchoAi Oftuliani mVttH prvmažBoja Mniva. «vmvtitfn v tgec^ oyedtlpní vútn t$Wfifi v binfc» a Jcgowyw obdotu» PrnwaMlMieoOr9*tntfMn (SOMI I» računan ni din 10X6.2007 a itredii tviint 1000Q0ElJttpooVB•fe^lnfirl12m«»jAl£urèor.0M*û.^o09(s&l^» odo&i^rei46.0SErur ĚOM I» indclovanju pri projektu Evropski leden mobil- nosti, katerega glavni namen je prometna razbremenitev mestnih središč. Mestna občina Velenje se v aktivnosti tedna mobilnosti vključtjjie že več lei. v soboto dopoldne je pred Centrom Nova vVelenju potekala prireditev z naslovom vesela ulica, kjer se je predstavil Svet z.a preventivo in vzgojo v cestnem prcv inelu. obiskovalci so si lahko brczplaćnt> sposodili kolesa in si ogledali hibridni vn/ili znamk Tr>- yota in Ilonda. Vozila prihodnosti, alternativna vozila in pogoji so bili tudi v ospredju četrtkove konference, ki jo jc v Velenju pripravil Zavod Hner^ctska agencija za Savinjsko. Šaleško in Koroško (KSSFNA). V preddverju Knjižnice so odprli prisrčno raz.stavo otroških likovnih del, osrednja tema katero jc bila tudi vesela ulica. Na natečaj jc pripelo kar 120 likovnih dci učencev vseh velenjskih osnovnih Žal vseh Ukovnîh del niso mogli postaviti na ogled. Sposoditi sije bilo mogoče kolesa, predstavil se je SVP, Sol (razen ene) in Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje ter Varstveno delovnega centra Ježek, enoie Velenje. Organizatorji so s posebnim prizna-Jijem nagradili petdeset avtorjev in jih obdarili s kresničkatni, da bo njihov korak v mraku in temi varnejši. Dvema avtorjema pa so za nagrado podelili čeladi. Zaradi dneva žalovanja pa so odpadle prireditev, ki so jib v okviru Vesele ulice pripravljali na Jenkovi. ■ mkp V nekaj letih bomo uresničili zastavljene cilje in tako dosegli, do bo proizvodnja električne in toplotne energije še bolj zanesljivo, varno, okolju prijazno in konkurenčna in do bo elektrarna še naprej vaš prijazen partner in sopotnik. /Ijvjjtóijjjjiijjjjji^ilijjl 10 MED DRETO IN SAVINJO 13. septembra 2007 Mđ tirârtio Finančna samostojnost Občina Rcćica ob Savinji sodi meti novousia navijene obcinc. /iiU) so v prvem polletju ilnančno poslovali preko skupiiejia m-čuna Obćiiie Mozlije. /a prvih šcsl nicscccv leta je veyalo začasno financiranje./ato so bile realizirane le najnujnejše/aJeve. ra/laga župan Vinko Jeraj. S sprejeijem proračuna pa so bili po-Jani pogoji /a prehod na samostojno poslovanje občine. Jeraj je prepričan, da se bo i/vrsevanje proračuna v polnosii odrazilo Sele v drugem pnlleiju ko bo možno učinkoviicj^e poročanje o porabi proračunskega denarja z /^ključnim računom občine /a Iciošnje lelo. Voda grozila dan po poplavi v primerjavi z najbnli izposiavljenimi deli Slovenije in ludi /gortîje Savinjske doline je občini Gornji Orad vodna ujma precej prizanesla. Poleg ikode na lokalni infrasirukluri je edifu resen problem podn mosl na občinski cesii Kropa - Ceplje, za katerega bodo poskušali vsaj del sredstev zagotovil i i/ državne blagajne. Ob vsem našieicm jc županu Sianku Ogradiju povzročal največ skrbi poiok Bočnica, ki je zaradi nanosa granio/j izpod Me-nine planine še dva dni po poplavi ogrožal vas Bočno. Problem je, ker so pred Icii zgrajene zaplav ne pregrade postavljene na po vsem neprisiopnem mestu, zato je vsakrino čiščenje in odvoz gramoza onemogočeno. V hočkem primeru se je pokazalo, da taksnih objektov ne more gradili kdnricoli in kjerkoli, zato Ogradi razmišlja o graduji novili pregrad, s katerimi bi ustavili ogromne količine gramoza že pred samo Bočno. O proračunu in elektorju Ljubenski občinski svetniki bodo na nocojšnji seji obravnavali poročilo o prihodkih tn odhodkih občinskega proračuna iz katerega je po mnejiju županje Anke Rakun razvidno, da so v prvem polletju dobro izpolnjevali zastavljene eilje in skrbeli za splošno likvidnost občinskih financ. Zadnjo besedo in presdaj navzgor ■ Edi Mavric • Savinjčan Kamenček v mozaiku razvoja Lesarski razvojni center v Nazarjah naj bi pomagal k dvigu konkurenčnosti lesarske dejavnosti - Pomemben za gospodarstvo regije, za podjetnike in obrtnike - Tipičen regijski razvojni projekt, ki naj bi bili v prihodnje deležni večje pozornosti pri dodeljevanju sredstev evropskih strukturnih skladov Tatjana Podgoršek Nazarje, U. septembra - V okviru prireditev v počastitev praznika Občine Nazarje je bila v tamkajšnjem domu kulture priložnostna slovesnost, na kateri so minister za lokalno samoupravo in regionalno politiksebej pa za obrtnike in podjetnike, ki se ali se še nameravajo ukvarjati z lesarsko dejavnostjo. Občina Nazarje seje kot nosilka projekta lani prijavila na razpis Sosedskega programa Slovenija • Ma-d;^Tska -1 Irvaiska 2004 -2006 In zanj skupaj z razvojnimi partnerji pridobila 125 Usoč evn)v. Naložba pa je bila vredna blizu 170 tisoč evrov. Poleg Občine Nazarje so pri projektu sodelovali Savinjsko-ša-leska območna razvojna agencija, Območna Savinjsko-^ale^ka gospodarska zbornica Velenje, Območni obrtni zbornici Velenje in Mozirje 1er Biotehniška fakulteta. Ker pa je bil projekt mednarodni in čezmejni je Občina Nazarje vanj povabila še hrvaško občino Vojni. Razlogov za ustanovitev lesarskega razvojnega centra je bilo - po besedah Jasne Klepec- več, v regiji in v Sloveniji se premalo zavedajo pomena lesarske panoge glede na število podjetij, njihovega ustvarjanja dohodka in števila delovnih mest (26 tisoč). Panoga je po krivici zapostav- čnosti podjetij iz lesarske paniige. za zagotavljanje strokovne, razvojne in svetovalne pomoči lesarski dejavntïsli, mogoča 1 bo prenos znanja iz Izobraževalnih in razvojnih institucij na podjetja ter na osnovi lega podpiral uvajatije Center so svojemu namenu predali: od hve proti desni Ivan Purnat, Jasna Kiepec in dr, Ivan Žagar Ijena v slř)vcnskjh razvidnih dokumentih, je premalo pmdorna, v zadnjem času prihaja tudi do nerazumnega trošenja lesa oziroma do brezglavega in nekontroliranega izvoza lesa, nenazadnje pa ni moč spregledati se pomanjkanja zjianja, izobraževanja in kadrov nasploh. »Lesarski razvojni center bo skrbel za spodbujanje in d(ïseganje večje konkuren- novih progran^ov in izdelkov.« /a Ivana Žagarja, kije na otvoritev zamudil zaradi z.godnje jesenskih kniečkih opravil, je lesarski razvojni center kamenček v mozaiku razvoja Slovenije in primer uspešnega črpanja sredstev evropskili strukturnih skladov prvega llnančnega obdobja. Je tipičen regijski razvojni projekt, kakršni naj bi ludi v drugem fmanč- Lesarstvo v regîjî Po podatkih naj bi se v Sa-vinjskošalcški regiji ukvaijalo z lesarsko dejaviK^sijo ena velika družba, 47 malili pi^djetij in 75 obratovalnic. Lesne panoge so v letu 2005 skupaj ustvarile 19,9 milijima evrov prihodkov, od tega jih je 62 odstirtkiw ustvarila velika družba.lX odstotkov pa je ustvarilo 36 piv djetij z dejavnostjo žaganje in skobljanje lesa. nem obdobju, v kalerem ho na voljo .^,5-kral več deuaija kol ga je bilo v prvem, deležni večje po-Z(»rnosti pri dodeljevanju sredstev evropskih strukturnih skladov iz več razlogov: zaradi možnosti ivornejšega sodelovanja jned lokalno in Ilvropsko skup-ntiSijo, zalo, ker bodo prispevali k dvigu dodane vrednosti, prav tako pa si lesarska dejavnost glede na potenciale zasluži mesto, ki ji v gospodarstvu Slovenije gre. »Želimo nadgradili obstoječi gospodarski razvoj v smeri zagotavljanja kakovostnih in novih delovnih mest, izboljša-lîja In povečanja obsega izobraževanja. telinoh)škega razvoja in dviga bruto produku.« Projekti, kot je lesarski razvojni center, so ludi eden od pomembnih tvorcev pokrajin. Namen slednjih je pospešiti razvoj posameznih območij. »Na terenu se pojavljajo številne pobude, ideje, inovativna razmišljanja, ki jih je vredno vključiti v razvojne dtîkumente in zasledovali cilje lako imenovane lizb(mske strategije,« Je še dejal Ivan Žagar. Izrazil je prepričanje, da b(îdo politične stranke dosegle soglasje in zakone v zvezi s pokrajinami potrdile. V Mozirju odkrili doprsni kip Janezu Goličniku Mozirjani so se poklonih spominu uglednega slovenskega čebelarja, dobrotnika, prevajalca in župnika v Grižah Na osrednjem prostoru pred larno cerkvijo so v soboio odkrili doprsni kip mozirskega rojaka Janeza Ooličnik» (1737 - 1X07). Slovesnosti so se udeležili številni domačini in čebelarji iz raznih krajev Slovenije, ter tako počastili človeka, kije iz nemščine prevedel knjigo Antona Janše Popolni nauk o čebelarstvu. Knjiga je bila polnih stirideset lel prvo liskano delo za Slovence, ki s^^ želeli sp(v znali opravila s čebelami preko knjige in so tako marljive žuželke lažje izkoristili v svojo korist. Predsednik Čebelarskega društva Mozirje Ivan Čopa rje v nagdnosl. To je samo nekaj misli predsednika ino/in>kcga tu-rislii^ncga druslva Andreja Kle-mcnaka na srečanju ljudskih pevcev in godcev. Štirinaji^t različnih skupin Iz vse Slovenije seje predstavilo ob 115-Icinici TD Mozirje, vsaka s svojo posebnostjo in pristnosljn oh- bok pomen za kulluro slovenskega naroda, /a njegovo razpi> znavnost. Da ljudska pesem ni le spremljevalka življenja, marveč zrcalo, ki odseva podobo naroda, ki ima trajno ceno in globok pomen za kulturo, je prepričan tudi župan Mozirja han Suhovei^nlk. zalo naj bi srečanje postalo tradicionalno, ■ Edi Mavric • SavinjČan _11 V iskanju novih poti medsebojnega srečevanja in duhovni napredek ... Osrednji kulturni dogodek ob prazniku - Predstavili svojega zavetnika in njegove misli Vesna Giinšek v pelek je bil dan žalovanja v spomin na lorkove ujtiic in kot izraz solidarnosti ćo svojcev in vseh prizadetih zaradi posledic neuija so, tako ki)l marsikje drugod, tudi na osrednji kuUumi prireditvi ob prazniku Župnije Velenje - blaženi Martin Slomšek, ki deluje na področju krajevnih skupnosti Sa-lek, <îorica in Bcvče. pnigram nekoliko prilagodili. Hkrati so pozvali vse, da pomagajo prizadetim. Postavili so skrinjico, v katero so zbrari prispevali denar. Ciotovo seje nabralo kar nekaj ev-rov. saj je sk<'raj vsak daroval kakšnega. Zaradi ["xisledic poplav se prireditve ni mogel udeležili celj- ski skofordinarij dr. Anton Stres, kajti ravno v času dogodka so imeli škol]c po Sloveiiiii sv. maše za žrtve naravnih nesreč, Kljub temu pa se je v Cîasilskem domu Salek zbralo kar nekaj ^plja-nov. Nagovoril jih je župnik mag. Martin Dolamič Konrad: »Smo mlada župnija, v kateri se zbiramo verniki, da bi sviîje veselje in skrbi, svoja upanja iii nemoč, delili z Bogom. Pa ne le z njim. Od sv(v jega nastanka je župnija namreč tudi kraj med- CMCel/e CESTE MOSTOVI CELJE d.d. Družba za nizke in visoke gradnje POSLOVNO-ŠPORTNf CENTER STADtONARENA-PeTROL VCBUU POSEBNA PONUDSA: PflODAJA STANOVANJ V KAMNIKU KONTAKT: METROPOLA D.0.0. LJUBLJANA TEL 01831d4t3,Mt&4(225 Mladi so pripraviii zanimiVr glasbeno obarvan kulturni program. seboj nega srečevanja, bogatenja, izmenjave življenjskih izkuknj ... /eliuio gledali naprej in iskali nove poti medsebojnega srečevanja ter nove možnosti za vsestranski /emcliski in duhovni napredek nai^ega mesta, župnije.« v nadaljevanju je sledi) prileten, glasbeno obarvan kulturni program, ki ga je pripravila župnijska mladina. V njem so med drugim podrobneje predstavili svojega zavetnika, Alona Martina Slomška, ki varuje njihovo cerkev v Saleku. Najlepše pa je bilo na koncu, ko je skupaj 7 nastopajočimi zapelo se občinstvo. ■ Župljani DEJAVNOSTI . PODM>ČJE NIZKE ORAĐNJE: » ceste; • komunalni vDdf; ' špoitno rekreacijski otijeKíť [zunanje ureotlve. I. PODROČJE MOSTOVI VtADUKTI« VISOKE GRADNJE: mostovi; viodLJkfl; objekti visokih gradenj,' gradnjo stanovanj za trg. II. PODROČJE IZDELKOV IN GRADBENIH MATERIALOV: • asfaltnih zme^; lltlhosfalTov; > betonskih mešonic in cementnih stobilizocij; ' tomnitih drobifjev in dnjflih mineroinih oQregotov; pollmerrîo modificiranih tttiimnov, apnenčevega mikro polnila-opnenčeve moke; opreme za zimsko službo; vzdrževanje cest; Izdelavo prehodnih konstnjkcij -dKarocij no premostitv^ih objektih, f. SISTEM RAVNAHJAZ INERTNÍMI GRADBENIMI ODPADKI: zbironje; sortiranje; predelava* reciklaža; odstranjevanje; prevažanje. ^.STORITVE: prevozil Q storitve; strojne storitve; bboíotixtl^ preiskave ostoltnih zmesi betonskih mdéanfô In zemQln dobová polaganje in vzdrževanje športnih Igriščz umetno travo. CM Celje. d.l Lavo 42.3000 Ceije Telefon: 03 42 66100 Fax 034266306 www.cmdpra-vili na feslival, kije i/ Icia v leto boljši. I.oios so nas aniniaioiji pričakali z napisom »Podarim objem«, ki nas je šc posebej prescne-lil. Prepuslili smo se loku dneva in la nas je pripeljal do mladinske Sv. mase, ob kalen smo na^ilas prepevali ill se zabavali skupaj s 7000 mladimi. Sledile so razgibane Uelavnicc. kaierih je bilo Ic-Los vcc kol 30, za slovo pa so ani-maloíji in Slična band pripravili se nepozaben žur, ob kaierem snnî se do konca znoreli. Takšnega dne ne moreš encv Slavno po/abiii. /aio smo se ra/.-šli z obljubo, da se čez lelo dni spet snidemo na isiem kraju. REKLI SD ... .Nikola Doininkovič: »Slično sem obiskal žc ccirlo lelo, saj je la festival odlična prikûnosi. da se mladi verniki v duhovnosti po vejemo med seboj. Dclavnicc sljše, lako da vsa čast organizatorjem. Najbolj všeč mi je seveda zur, saj slisis oj^ro mno raznolike glasbe, ob kateri sela sem, ker je bilo zelo lepo vreme, pa tudi dez ne bi mogel uničiti le pozitivne energije med nami. Najbolj sem uživala na žurki, saj je bilo enkratno v/dusjc kih letih sem se vscslovenskejra srečanja mladih / veseljem udeležil. kasneje pa sem ludi kot kaplan poloval z mladimi. I.eli^s sem se Slične prvič udele/.il kot župnik lahko zaplešeš, zapoješ, skraika -se dodobra znoriš. Lclos meje najbolj presenetil Peter Štumpf, kije odlično zaijdral na harmoniko. Naslednje leto se v Stično zagotovo vrnem.« Tina Pogorelcmk: »V Stični sem bila prvič in mi še zdaleč ni žal. Nisem vedela, kako bo vse skupaj izgledalo, vendar so dogodki presegli vsa nîoja pričakovanja. Ve- - vsi so plesali, peli, bilo je zelo sproščeno, ludi sv. maša mi je bila zelo všeč. ker je drugačna od običajne nedeljske maše, saj je prilagojena mladim. Prihodnjo lelo se festivala zagotovo udeležim.« Martin Dolamič Konrad, župnik: »Zame je bila letošnja Stična nekaj posebnega, saj sem se tja odpravil že petnajsiič. Že v dijaš- župnije bi. škofa Slomška, kar je bilo zame še posebni) doživetje. V popoldnevu smo se z mladimi udeležili delavnic, ki jih vsako leto odlično pripravijo, saj se za vsakogar najde kaj. Srečal senj tudi mnogo prijateljev, s katerimi smo malo pokramijali. Naslednje leto brez dvonia ponovno odidem v Stično.« ■ Mojca Marš Vabilo v domišljijski svet vesolja Otvoritev razstave v razstavišču Gorenja Skulpture Boštjana Drinovca. ki so od srede, 20. septembra, razstavljene v razstavišču Gorenja, izražajo presenetljivo izvirnost tako v obliki kot v materialih in tehnikah, čeprav včasih uporablja znane vsebine iz umetnostne zgodovine (npr. metalec diska). Drinovec je spontan umetnik, ki ga k delu žene ustvarjalna nuja. Zanj so značilne enostavnost, neposrednost in neobremenjenost 1er veder in optimističen pogled na svet, ki ga ne obremenjuje brez.glavo iskanje trendov. Njegovi kiparski izdelki so nekaj posebnega. Skulpture iz sklopa Vnseminštiridese-tihdnehokolisveia so izdelane iz armira- nega kremenita, železa, akrilata, folije, vr-texa ter mavca in liquilexa, in nosijo imena, kot so: Raticulum Vela. Valentina ilalogena, Makomala, Drevo idej, Koz-monavt. Mali upornikiPrva je mobil, gibajoča se žičnaia konstrukcija, druge spominjajo na prikaz molekul v živih barvah, kt)zmonavi in mah uporniki pa so upodobitve človeških likov, kakor jih vidijo še neobremenjene otroške oči. Imajo čiste, gladke in mehke oblike, ki kličejo k dotikanju. Boštjan Drinovec je leta 2001 končal magistrski študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, s niesK/ Tatari t>on(sili, ^a it da! ogrski kraij oimoviti in ilstergom Je dobesedno dotivel renesanso, ter postai cenier ome/nbne strateške lege mestu in pol' drugo stoletje Je padalo zdaj v ogrske zdaj v turške roke, dokler nazadnje ni p<}.ital svobodno kraljevsko mesto tedanje Ogrske in gospodarsko zacvetel. V času. ko je bila skozi meslo izpeljana železniška proga, ki se Je vila i: Budimpešte v danai/ijo Slovaško, so zgrudili tudi most čez Donavo, kije powzal /i.^tergom ali po sli> vaško Osfrihotn in .^'turovo, oziro/nu fio madžarsko Parkany, na današnjem Slovaškem. Po pt^i svetovni vojni sta obe mesti, ki sta do tedaj ležali .\redi velikega Ogrskega kraljestva ozinnna Avstro-Ogrskega ce.^r.'itm, fxistali obmejni mesti, na mejah novo nastalih drzav: Češkoslovaške in Madžarske. A/mř je bil v času druge svetovne iHtrušen in olmovljen šele lela lOOT Tukaj se z mestnitn /w-veze tudi moj zgodovinski .iiMmin. saj sem Usto Jesen preživljala na Slovaškem in spominjatn se. kako so bili mediji /xdni tH>dob od sreče objokanih ljudi, ki so se preko novega mosta podali iz Srn-rova v Estergom aH obratna Stunm. najjuziiejše mesto današnje Slovaške, je danes predvsem turistično. koi)ali.\ko mesto, z izjetnnim {Mgiedom na estergomsko baziliko. Svoje današnje ime je dolňlo šele v za tedanjo Češkoslovaško prevratnem leiu j04S in sicer po znamenitem slovaškem Je' zlkoslovcu i.iidovitu Stiiru. Xfesto Stunn'O je bilo tudi gostitelj mcdnanuine konference z nas-lovom »Razdeljena ali shipna Evropa? Vsakdanje tivljenje »sred-njeevrt}p€jcai( od časa Av.%tr(>-()grske do Sovjetskega bloka«. Dnevi v Sturovu so bili namenjeni razmisleku zgodovimvjev - raziskoval-ítřv in ftčiteljev zgodovine, kako vsebine iz zgodovine vsakda/ia prebivalcev sredtijeevropskib drtav v različnih zgodovinskih obdobjih predstavili učencem in dijakom pri pouku zgodovine. Všeč mi Je bil primer učiteljice, ki je učencem iz etnično /ne-.(anc^a razreda predlagala, naj vsak prinese zttano jeti iz svojega domačega okolja (uče/ici oziroma milunv drniine so izvirale predvsem iz sosednjih drtav) in bodo na tak.ien način ugotavljali, iz katere države kdo prihaja. Rezultat pa je bil sledeč: U(:enci so prt-nesli zelo t>odob?ie jedi: .štrudle. /Hjgače in kolače. Bolj kol razlike, ,wj tako lahko ugotavljali jtodoln/osti. '/.a konec pa še primer iz današnjega vsakdatta obmejnih mest v združeni Evropi: tako v Sturovu kot Estergom u je bila prava umeh no.it najti menjalnico, kjer bi lahko zamenjal valuto države z druge strani mosta. MiiHjftLnrTKNTIICER Tcfiot&«2l5,3}25Šolt»j,M3n I62Q,&2!03/S911621 GSM:Q}l/64« 344,04 V 648 m 641344, e-miU: IMmtkfflimtOaoLfld !QnliKki vialrimlu áili M stiewvsřýUi in *nib *Nttili QBSh|i t pvo, piiMt fctt^ « évgi Ml v £*ui t zyMfljoilia zgnA C^Minbafilmfe» pBku)! iibnilHjt knnko vrluitbftsM «^bnki In fUkMi M dajanji indbiiS) itiiivin cihbii 107,8 MHz */^D[]J8KD IDS Č/^S@P[]SDOl Glasbene novičke Nekaj malega v redakciji Našega časa in Radia Velenje se nenehno kaj dogaja. Ni pa vse za oči in ušesa, kot včasih porečemo. Nekaj malega takega za oči in ušesa smo izbrskaU za današnji mozaik. Naša propaganda (Nina, Jure in Sašo) ter oblikovalca (Janja in Tomaž) so pred novim projektom. Prvi trije so že v akciji za pripravo priloge Našega časa Urejanje doma. Izšla bo 18. oktobra. Dopisi že letijo, klici sledijo, vsi pa upamo, da ne bodo izzveneli v prazno. Zvesti poslušalci oddaj na Radiu Velenje so zagotovo zaznali nov glas, novo ime moderatorja. Od poletja dalje se občasno v etru »pojavlja« Viktor Mikek. Prihaja iz Rečice ob Savinji in če držijo naši podatki ni novinec pred radijskim mikrofonom. Poznajo ga poslušalci Radia Sora na Gorenjskem, 10 let pa je menda tudi že sodelavec Radia Goldi Prebold. Dokaj nestrpno pa pričakujemo kakšno novico o naraščaju, a je do zaključka redakcije (v torek) še nismo dočakali. Mobilni telefon našega radijskega sodelavca Marka Goveka se namreč ni »odzival« na naše klice, zato ne vemo, ali se je druži-nica že povečala za novega člana (članico) ali ne. Pa o tem drugič. tp ŠPELCA S skladbo Vrni se (Dee Jay Time by DZ Shark and M Dee J remix) bo Slovenijo zastopala v letošnjem projektu Eurodance. Ta poteka od leta 2001 z namenom promoviranja evropskih in mediteranskih dance skladb v nacionalnem jeziku. AVTOMOBILI z začetkom jeseni predstavljajo novo skladbo z naslovom Nekaj let. Skladba je z njihovega zadnjega albuma Mesta železniških postaj, v njej pa se kot gost predstavlja trobentač David Jarh. TEJA HAVER Platinasta lepotička, ki je nase opozorila z atraktivnim nastopom na letošnji EMI, predstavlja novo skladbo z naslovom Divja mačka. Za četrti single je poskrbela preverjena avtorska kombinacija Aleš Klinar in Anja Rupel. DEŽURNI KRIVCI Prieški rokerji so pravkar končali snemanje materiala za svojo tretjo studijsko ploščo. Trinajst novih pesmi za je bilo posnetih v sodelovanju z avstrijskim producentom Hanne-som Jaeckiom, pesmi pa so za razliko od prejšnjih izdelkov jezikovno mešane, nekatere v slovenskem, druge v angleškem jeziku. Album bo uradno izšel 31. oktobra. OMAR NABER s skladbo Vse, kar imam napoveduje skorajšnji izid novega albuma. Naslov Dmarjeve druge plošče bo Kareem, kot producent pa se bo pod izdelek podpisal Martin Štibernik. Se je družinica že povečala? (foto: vos) PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1.BEFOUR-Hovu Do You Do 2. MIKA-Big Girl 3. RIHANNA-Shut Up And Drive Befourje popularna nemška pop skupina, ki jo sestavlja četverica mladih izvajalcev. Alina, Manou, Angel in Dan so sredi poletja izdaii svoj debitantski album z naslovom AH For One in po uspešnici Magic Melody je izšel tudi drugi single How Do You Do. Skupina je prejela nagrado za 100.D00 prodanih izvodov albuma, v teh dneh pa napovedujejo že tretji singl s plošče, skladbo Little Little Love. LESTVICA m Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo, 23.09.2007 (št.:748): 1.DUPLJAK: Na tička 2.BRANE KLAVŽAR: Lepa dekleta 3.ZLATI MUZIKANTI & NUŠA DERENDA Sanjam o domovini 3.BUM: Avto bi rada 5.TAPRAVIH 6: Narcisne poljane 6.B0ŠTJAN KONEČNÍK: Moja denarnica 7.P0GUM: Spoštovan' Idje 8.VESELI SVATJE: Lunca, zakaj se svet mi gunca 9.MLADE FRAJLE-.Moj mucek 10.FREYTDN: Hej mala opala ... več na: wvvw.radiovelenje.com ■ ViliGrabner Ni Še konec težav za Britney Ameriška pevka Britney Spears je spet zabredla v težave. Tokrat je obtožena, da je po manjšem trku na parkirišču pobegnila s kraja nezgode. 25-leina pop princeska, ki ji je sodišče v sporu z bivšim možem Kevinom Feredli-neom za skrbništvo nad otrokoma minuli teden odredilo, da bo morala redno hoditi na testiranje za droge in alkohol, čaka 10. oktobra zaslišanje pred sodnikom. Spearsova je tudi obtožena, da je vozila brez veljavnega kalifornijskega vozniškega dovoljenja. Na zaslišanje prihodnji mesec ji sicer ne bo treba, saj gre za prekrške in ne kazniva dejanja. Pevka, ki je z nastopom na nedavni podelitvi nagrad MTV napovedala svojo vrnitev na glasbeno sceno, se je 6. avgusta pred fotoaparati in kamerami papara-cev zaletela v parkirano vozilo in odpeljala s kraja dogodka. V nesreči ni bil nihče poškodovan, poškodbe na avtomobilu, v katerega se je zaletela Spearsova, pa so bile komaj vidne. Heidi in Seal bosta skupaj pela 34-nemška manekenka Heidi Klum in njen mož, 44-letni britanski pevec Seal, bosta prvič skupaj zapela. Heidi in Seal bosta posnela pesem z naslovom Wedding Day (Poročni dan), ki jo je Seal napisal maja 2005, na dan njune poroke. Kot je poročala M V ameriška revija People, bo Heidi-jin glas mogoče slišati na novem Sealovem albumu System. Novi album bo na trg prišel novembra, štiri leta po zadnji Sealovi plošči. Heidi KJum in Seal živita v ZDA. Najmlajši sin, Johan, se jima je rodil novembra lani v Los Ange-lesu, septembra 2005 se jima je rodil sin Henry, iz prejšnje zveze s Flaviom Briatorejem pa ima Klumova triletno hčerko Leni. Ostre rime Celjana Mladi Celjan Uroš Gartner alias Rhyme God je po lastnem prepričanju edini pravi slovenski gangsta raper. Pravkar je izdal svoj prvenec Rhymez and Bitc-hez, na katerem je štirinajst komadov. Skladbe so tako zelo direktne, brez cenzure in zabavne, da bi bilo menda nerodno celo 50 Centu. Mladi raper je vsa be- sedila napisal sam, po West Coast stilu dišeče glasbene podlage pa mu je večinoma naredil priznani hip hop producent Junior. Rhyme, ki svoje pravo ime zaenkrat pušča ob strani, je kariero začel pri rosnih enajstih letih, ko sta s prijateljem ustanovila skupino PG-13 in repala po raznih koncertih. Po mesecih truda je sedaj le izdal svoj pravi album na katerem je zbral deset let svojega ustvarjanja. Celjani ga poznajo tudi kot člana razpadle skupine Dogg Rhymez, kot voditelja radijske oddaje M.I.C. Club, kot moderatorja raperskega foruma in kot organizatorja glasbenih zabav. Oblak za dva Skupina Tabu, ki deluje že od leta 1999, seje po relativno dolgem premoru in težavah, v katere so zabredli po tem, ko so zdravniki njihovi pevki Nini odsvetovali nadaljnje ukvarjanje s petjem, letos poleti ponovno pojavila na glasbenih odrih. Po treh uspešnih albumih in številnih nepozabnih uspešnicah zdaj predstavljajo novo skladbo Oblak za dva, prvo, ki so jo posneli v spremenjeni zasedbi z novo pevko Tino. Tino so izbrali na avdiciji, v okviru katere so preizkusili 120 pevk in očitno so dobro izbrali. Nova skladba je namreč že postala uspešnica in tudi popevka tedna na Valu 202, pristaši skupine pa zdaj mrzlično pričakujejo njihov četrti album. Priznanje za AVE Ob prazniku Mestne občine Velenje je velenjska skupina AVE, ki sodi med najstarejše slovenske pop-rock zasedbe, prejela visoko občinsko priznanje, plaketo MO Velenje. V obrazložitvi je med drugim zapisano, da je skupina v svojem dolgoletnem delovanju nanizala številne vidne dosežke na področju ustvarjanja in razvoja popularne glasbe v Šaleški dolini. S svojimi nastopi doma in na tujem je ansambel prispeval k prepoznavnosti in promociji Mestne občine Velenje. Skupina Ave spada med najstarejše pop-rock zasedbe. Že leta 1974 so s skladbo Rajka Djordje-viča Vračam se, vračam zastopali Slovenijo na mladinskem festivalu v Subotici. Po tridesetih letih so se ponovno zbrali in zasedbo pomladili z odličnim pevcem in kitaristom Sergejem Škofljan-cem. Bogate glasbene izkušnje in novi izzivi so rodili nov album Igral bom za zabavo. Plošča je izšla najprej v Avstraliji, v Sloveniji pa je izšla julija 2006. Maja letos so izdali nov singl s skladbama Ti si usojena mi in Drugačen svet, prav na občinski praznik, 20. septembra, pa je izšel singl z naslovom Moje mesto. Ave s tem resno napovedujejo izdajo novega albuma, ki naj bi izšel v začetku prihodnjega leta. Nikoli nam ni dovolj Nikoli nam ni dovolj znanja, nikoli nam ni dovolj zabave, nikoli nam ni dovolj energije, nikoli nam ni dovolj življenja. Mladim nam ni nikoli nič dovolj. Vedno stremimo k nečemu boljšemu, drugačnemu, večjemu. Verjetno ima to nekaj v zvezi z evolucijo. Še dobro,da je tako, ker drugače ne bi zdržali tempa, ki ga ŠŠK narekuje svojim članom. Po malo manj bučnih poletnih mesecih, smo se zopet zbrali skupaj na tradicionalnem taborjenju v Ribnem, kjer se nas je zbrala bučna množica petdesetih multie-tično in generacijsko obarvanih posameznikov. Tematski večeri, športne in hazardne igre so zaznamovale letošnje Ribno. Ob takšni veseli množici ljudi ni bilo prostora za nergače in čisto vsi so sodelovali v procesu oživljanja in širjenja mladinske kuIture.Veselili pa smo se predvsem sonca, ki nam je po štirih letih končno posijalo. Po Ribnem smo pripravili skupek koncertov; se nato malo »umaknili« Kunigundi in nato zopet s polno paro v nove dogodivščine in projekte. Pripravili smo nekaj tek- movanj v igranju popularnih videoigric, pomerili moči v tretjem - finalnem poker turnirju. Sledilo je mrzlo sobotnje jutro, ko se nas je deseterica najpogumnejših odpravila s kolesi Slemenu naproti. Pot na s je vodila skozi prelepe vršace Razborja, s katerih se ponuja prečudovit pogled na šaleško dolino. Na andrejevem domu smo kosilali, pri grebenšku pojedli sladico in se zmučeni odpravili domov. Sedil je uničujoč torek, ki je dodobra zaznamoval celo Slovenijo. Na pomoč ljudem smo priskočili tudi študenti, tako z ljudsko kot z materialno pomočjo. Ko bo- ste prebirali ta članek se bo ljudem v stiski peljal že tretji kamion humanitarne pomoči, ki smo jo zbrali skupaj z dobrimi ljudmi iz Šaleške doline in okolice. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pomagali v tej humanitarni akciji Naj spet posije sonce. Ker pa na celotnem vinorodnem ozemlju naše prelepe države potekajo trgatve, smo se tudi mi podali eni izmed njej naproti, da bi podrobneje spoznali čari in tehnike pridobivanja vina. Čari in skrivnosti smo si zapomnili, a so nam žal ušle iz glave, saj smo preveč ternirali tehniko »čudežnega izhlapevanja« vina. Po majavi poti nazaj smo se varno vrnili domov, kjer se pripravljamo na nove projekte v bodoče: potopisna predavanja, pikniki, tematski večeri, koncerti znanih glasbenih skupin itd... ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB www.ssk-klub.si Načelnik za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje Darko Lihteneker - Lihti (prvi z leve) županoma občin Šoštanj Darku Menihu in Mozirje Ivu Suhoveršniku: »A, vetâ, poba, da sem sicer žurer, ampak kar je preveč, je pa preveč. V zadnjem času namreč hodim samo še iz fešte na fešto. Je sicer že bolje, če je človek kam povabljen nanjo, kot pa da je sam organizator, a če tako pnde, pride. Tale moj abraham je bil kar naporen. Trije pikniki, jedača in pijača, to človeka kar zdela, pa če ga je še toliko skupaj. Vse v stilu mojega mota: >*Za prijatelje si je treba čas uzet, se poveseiit, kdaj znat tudi potrpet Nataša Zabukovnik, šmarška oštirka, bratu Janku Kopušarja: »Daj, Jani, bod pri piskru in mešaj. Poglej, da ne bo šmarška župa preveč vrela. Kaj bo pa sicer rekla mentorica Boža in pa tisti, ki si bodo ogledali tekmovanje v kuhanju šaleške župe. Ugotavljam, da ti nekaj spretnosti še manjka in da boš moral še na kakšen kuharski tečaj.« Svetovno znana violinistka Anja Bukovec je prejšnji torek postala Pikina ambasadorima. Po zanimivem večeru v velenjski knjižnici, kjer je razkrila tudi to, da najraje bere kriminalke Agathe Christie, ki jih tudi zbira, so ji pripravili presenečenje. Bila je čisto prva, ki je s po* močjo Petra Groznika na novem »knjigomatu« opravila izposojo knjige. V škatli se je skrivala knjiga njene najljubše pisateljice, ki jo je dobila v dar, Take sreče ne vidiš vsak dan, kot tudi tako simpatične mlade dame ne. Vztrajni samomorilec v Hongkongu so morali naključni mimoidoči v manj koi pol ure kar dvakrat reševali samomorilca, ki je hotchkočiti/. mosia. V lem milijonskem kjiajskem mesiu sc je namreč 40'lcUiik odločil končali svoje življenje. Na pomtw so mu priskočili irije mimoidoči, ki so ga prepričevali, da jc vendarle vredno živciL 'Pojim jc ludi uspelo, a uc za dolgo, saj so is-icga moškega v manj kol pol ure opa/ili na drugem mostu, kjer je zopei liotel končali svoje življenje. ludi tam so ga rešili mimoidoči, in siecr trije brczdojnci, ki so jja potegnili z roba mosiu. V Hongkongu, ki ima slabili sedem milijonov prebivalcev, ú vsak dan življenje v/amejo trije ljudje. Oboževale< Britney postal zvezdnilc Neki oboževalec liriiney Spears je pt>sial pravi zvezdnik, poiem ko jc na spletni strani YouTube v solzah zagovarjal svojo v/ornico. V dvominuinem filmu 19-lelni videobloger z v/devkom Chris Cmc-ker med blatenjem tistih. ki so blatili Britney. kfOe^lo joka. po licih pa mu teče maškara. »Naslov njene pesmi je Ciinime More (v slovenskem prevodu Daj mi več.), ker vedno hočete već, več, več. več. več ... Lahko ste srečni, da je sploh nastopila za vasi« vzklika s piskajočira (in za dose- ganje večjega učinka umetno popačenim) glasom. Odkar je omenjeni posnetek poslal uspešnica, se je Crocker pojavil Že na iv-pns-lajah CNN, Fox News, MSNBC in v oddaji llowarda Sterna. V sUk 7. njim so siopili tudi predstavniki resničnoslne televizije 44 Blue Productions in mu ponudili laslno oddajo. Za spletni portal Salon jo Crockcr povedal: »To je zame kot vihar. Zdi se mi, da dobivam se več pozornosti od Britney.« Chris, ki je sicer homoseksualec in }.m z gI potrem se nekateri te dni sprasu-jejOi kaltsen je žele pekeil Odrezani Ob zadnjem močnem deževju so mnogi opozarjali na to, da je bilo Velenje odrezano od sveta. Nič novega. Tako se Velenje večkrat počuti! Na noge Kako enostavno bi bilo, če bi dan brez avtomobila za nekatere res po-menil, da so se $ tem postavili na noge. Do- kapitalizacija Gorenje je uspešno končalo dokapitalizacijo. Pri nas |e sploh veliko ljudi, ki bi radi prišli do kapitala. la razvoj v Zgornji Savinjski dolini smo tudi uradno dobili lesarski razvojni center. Čeprav naj bi pripomogel, da se bodo stvari drugače zasukale, mnogi vendarle pričakujejo, da bo pripomogel, da to dolino ne bo več zapuščalo toliko okroglega lesa. Beromat Velenjčani so prvi t državi dobili knjigomat, ki omogoča neprekinjeno sposojevanje knjig. Nekateri bi zdaj potrebovali še beromat, ki bi namesto njih knjige prebiral. Ovčarji Več naših politikov se ukvarja z rejo ovac. Zato imajo bogate izkušnje z vodenjem, kar radi prenašajo tudi na volivce. Triumvirat v Rečici ob Savinji imajo težave z imenovanjem novega ravnatelja oziroma ravnateljice osnovne šole. Bojda je tako hudo, da nekateri kot skrajno rešitev predlagajo kar neke vrste triumviiat. Ce bi vsaj za to našli soglasje. Črna ironija Res je prav črna ironija, če ljudem na poplavnem območju najbolj primanjkuje vodel V cvetju Velenje bo konce tedna v znamenju rožic. Upajmo, da jih ne bo zalivalo! UUDJE V pričakovanju devetnajstega Pika je mesto predala nazaj v upravo županu • Tudi letos ogromno obiskovalcev festivala Velenje • Prejšnji leden jc Velenje živelo v Uuhu Pikincga festivala. Ta dt^biva vsako lelo večje razsež-nosii. Je največji oiroSki fcslival v Skweniji, veUiKi ga obiščejo i>in)ci i/, ccle dr/ave, pa ludl iz lujine.. Območje med restavracijo Jezen) in Belo dvorano jc /a cn leden postalo Plkino niesio v malem - s Pikino poSio. banko, irgovij3o. le-potilnico, radiem, iclcvizijo. Casi>-pisom, restavracijami in kavarnami vred- lina izmed nirokom bolj zanimivih sivari so bile maskote iji /jve lutke, ki si) se sprehajale med delavnicami in prizorišči. Bistvo pa Si> bile ustvarjalne delavnice - vcf kot sto različnih stvari je bilo mogoče narediti. Ideje, kaj ustvarjati v delavnicah, sla cclo leto zbirali Kristina K(v Vač in Andreja Zclenik. Pri izdelovanju b.delkov so otrokom pomagali Pikini aaimatorji. katerih je bili) v skupaj več kol dvesto. Festival laku predstavlja študentom, ki radi delajo z otroki, pri-lo?:nosi za manjSi zaslu/ck. V dopoldanskih irah. ko je na prizorišče prišlo veliko osnovnošolcev iz cele Slovenije, so pomembno vlogo igrale vodičke. katerih vodja je bila Simona Valoh. Poleg njih so bili v organizacijskem od- boru Se Marjan Marinšek. Nina Mavec Krenker, Aleš Ojsteršek, David Ravigak. Tatjana Vidmar, Barbara Pokorný, Majda Lesnicar in Vlado Vrbic. Vodja lesiivala Matjaž Cernovšek je tudi letos dokazal, da je odiičen organizator. Poleg osredîîjega prizorišča ob TRC Jezero se jc v okviru festivala dogajalo še mnogo stvari. Dopoldne so bile na ogled pred- stave na štirih prizoriščih - Veliki Pikin c>der(velika dvorana kulturnega doma), Mali Pikin oder (velika dvorana Crlasbene šole). Pravljični oder (mala dvorana kuliurnega doma) in l.utkovni oder (dvorana centra Nova). Ob petih popoldne so bile vsak dan Pikine čajanke, na katerih so bile na ogled različne predstave. Ob šcsii uri. ko so sc zaprle delav- nice, so se na Pikinem osemnaj-steii odru (ploščad pred restavracijo Jezero) začeli kimceni. V p(v nedeljek in torek «na nastopa zii-radi vremena odpadla. Program je bil spremenjen tudi v petek, ka je zaradi dneva solidarnosti in žalovanja odpadel večer gosiov Bili, snemanje radijske oddaje Veseli tobogan pa je bilo prestavljeno na nedeljo. 1'esiivat jc obiskalo vuliko gosiov • delegacija s Slovaške, časina po krovitcljica Aiya Bukovec, predstavniki ministrstva za šolstvo in šport in šc bi lahko naštevali. Vrhunec enotedenskega rajanja je bila sobota, ko so delavnice neprekinjeno potekale od desete do 17. ure. Ob restavraciji Jczeni sla bila postavljena dva glasbena odra, kjer so se predstavljale različne glasbene in plesne skupine. Podelili tri Zlate Pike Zaključni koncert so letos pripravili Foxy teens in Rock'n' Band. V okviru festivala je ludi leto potekal liierarni natečaj, zmagovalec je postal Matic Re-berčnik iz Velenja. Devet devetlet- nih deklic, članic Pikine žirije, je /lato Piko za najbolj pikasto predstavo dodelilo Mini teatru Ljubljana predstavil Palček, na Pikini jadralni regati v razredu optimist je zmagala članica velenjskega Jadralnega kluba Vihar Lara Ros in si tako priborila najvišje festivalsko priznanje. Koje bilo potrebno mesto vrniti nazaj županu» je Pika poskusila svoj mandat podaljšati še /a kakšen mesec, vendar sia se z župatiom Srečko Mehom na koncu pogodila, da on prevzame oblast, ona pa pride zopet naslednje leto. Še vedno bo stara devet Ici, še vedno ho nagajiva in ustvarjalna in še vedno je bodo otroci nadvse veseli. ■ TJasa gorenje Privoščite si izlet v prihodnost- In pričakujte darilo! v soboto, 6. oktobra, od 9. do 17. ure, ne zamudite predstavitve vseh novosti iz Gorenja v Razstavno-prodajneiii salonu v Velenju. Čiíka vas edinstvena futuristična kuhinja, ki je prepotovala že mnoga evropska mesta. Po 9000 km zdaj končno tudi v Sloveniji! Xe zamudite priložnosti: vsak obiskovalec prejme brezplačno promocijsko darilo iz najnovejše kolekcije Gorenje Ora-Ito. \njudno vabljeni! www.gorenje.si Ambiciozna mesta gledajo v prihodnost^ Ob pniznilai občine Šoštanj čestitamo in želimo lepa pričakovanja novih dni. vSkupina Cîorenje NAŠI KRAJI IN UUDJE 16_ Odzvali so se od blizu in daleč ""HlàS 27. septembra 2007 Člani Društva humoristov Velenje že šesto leto zapored pripravili dobrodelni koncert - »Z glasbo do pomoči tistim, ki so je potrebni« Vinska Gora • Tako kot vsako leto so tudi letos /brana sredstva donirali; tokrat 17-leincmu Do-mnu Kosu s Konovuga. Domen boleha /a ccrcbrslno paralizo, /.a la/jo píH sku/i življenje pa potrebuje mnoge pripomočke; med katerimi Sla luJi prenosni aspirator in posel>ej primemo ležišče, ki hi preprečevalo tiadaJjnje krivljenje hrhtcTiicc. Društv<) humoristov Velenje je tako s pomočjo dona-torjcv in obiskovalcev v dvorani zbralo sredstva, potrebna /a nakup prenosnep aspira lorja in pi> sebej primernega le/ii5ća ler Di> mnu in njegovi družini olajšalo življenje. v današnjem času, ki.^ jc ritem življenja mnogokrat prehiler torej §e vedno obstajajo ljudje, ki so pripravljeni pomagali človeku, ki je v stiski. To so dokazali številni obiskovalci dobrodelnega koncerta. ki so prišli od blizu in daleč. Svoj delček pa so prif^pevali ludi glasbeniki s slovenske zabavne in narodno zabavne scene. Med njimi Irena Vrčlo)Vnik/ranja Žagar. Vili Resnik. Frajkinclari, ans. 'Ibnija Verderbeija. skupina Ave, Vesele Št^ierke, Robert CJo' ličnik s prijatelji in mnogi drugi. Prireditev sta z izbranimi besedami povezovala Maja Oderiap in Domen Hren, ki sla med drugim dejala, da življenje niso trenutki, ki minili; življenje 5(ï trenutki, ki si jih bomo zapomnili. Tovrstne dogodke si jc golovo po-lrcbn<ï vtisniti v sp«imin. Kajti šele ko z dn^bnim prispevkom polepšamo življenje nekomu, ki pomoč potrebuje, je naš dan lahko popoln. Razstava dobrot iz naših vrtov V krajevni skupnosti (rorica smo. v okviru praznovanja mestne občine Velenje, pripravili v soboto 15. septembra, razstavo: Dobrote iz nabili vrtov in razstavo gob. Vsako jesen spoznavamo,opazujemo in se ptogovarjamo o /Jia-čilnosiih tega letnega časa. Najraje imamo dobrote, ki nam jih ponuja jesen. Za razstavo smo izdelali aranžmaje vrtnih pridelktw. v gozdu smo nabrali gobe in pod sin)kovnim vodstvom pripravili čudovito razstavo 5C)-lih različnih gob. Razstavo jc popestril ludi nas čebelar, Obiskala nas je Tetka Jesen. V rokah je nosila ki)šaro polno do- brot (lospodinje Ciorice so spekle različna peciva, kuharici sta skuhali zelo dobro in okusno goriško juho. Lepo je diî^alo po KS Go- rica in vse smo pojedli. To je bila prva tovrstna razstava na Ciorici, gotovo pa ne zadnja. ■ Marija Skornišek Zakaj tako? Velenje, 13, septembra - Ilkološki otoki so dobra sivan narejeni pa so za ljudi, ki so pripravljeni pravila vsaj malo spoštovati, je razmišljala Velenjčanka Nadja Pal. ko nas je poklicala v četrtek zjutraj. Ožaloslil jo je pogled na nemarnost otoka med Kraigherjevo 6 in X. »Ne bi bilo treba veliko, pa bi bila slika iahk(i drugačna. Samo malo bi se bilo treba potrudili in samo nekaj gibov več napraviti.« ■ mkp Takote Je - žal - še marsikje. Ina druga na Koprskih živih slikah v Kopru se je minuli konec tedna zgodil l'estival v umeinosU poslikave teles Koprske žive slike. Med 10 udeleže ne i prvega mednarodnega body painting festivala jc Siîdelovala tudi Šmarčanka Ina Knez Trebičnik in osvojila drugi) mesto, i Udeleženci so ustvarjali na temo morska / fantazija, njihove žive slike pa so prisotnim prikazale svet temačnih globin oceanov, pošastnih morskih bitij, zvezd, hobotnic, morskih vtî ... in očarale marsikaterega obiskovalca. lna se letos svetovnega festivala v posli-kavi tcies v Avstriji ni udeležila zaradi študijskih obveznosti, prihodnje leto pa, je obljubila, bo svoji domišljiji in sposo-bn<.)stim ustvarjanja s čopičem ter barvami dala prosto pot poleg omenjenega festivala na še kakšni domači in tuji tovrstni prireditvi. ■ rp ttÎtsŒJ/ŒO Îi7(!ia7lk5(^050 IFOD ^-^•^fftve 'i lahko (n težko grodbenojiiishanlzodjo * prevozi tovoro In težke gradbeie méhonlzodje * grodnjd cest in parkirišč ^ * rušenje objektov i * grodnjfl vodovodov in konofiztidl * izposoja nanjšik voljarfev, vibradjskTh desk, nabija I ni h plošč, ogregatov, crpolk * urejonje okolic . " -VSi / ^^^^^ t'zijf/suw'j JJ LSKARNA CENTER VEL£NJE, ieli 898 18 80 LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE, tel.: 697 05 70 ^ ^ NOVO - LEKARNA CANKARJEVA VELENJE, tel.: 697 63 LEKARNA ŠOŠTANJ, tel.: 897 26 10 LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI, tel.: 891 Čestitamo za praznik občine Šoštanj! MED VAMI LASTOVKA ... Res je. Eno lastovka ne prinese pomladi • to bi bilo zanjo poč premalo: zato naredi ena lastovka vse. Zlahka nam pomaga prenesti Se tako mrzlo zimo. S svojo lahkotnostjo nam polepSo pomlad. Z odličnimi, vedno novimi moteriali nam omogoča, da Se svobodneje zadihamo poleti. In nas vsoto jesen odene v vedno pravšnje barve. Vedno in povsod in za vsako priložnost. Ta lepa in navidez težka naloga, ki jo za nas opravlja skozi vse letne čase, je pravzaprav zadnjo lahka: ljubka lastovka namreč nikamor ne odhaja. Vedno je tu, prinos, vSloveniji. V Polzeli. )e Lastovka iz Polzele. Je Polzela. In letos praznuje Lastovka iz Polzele svoj 80 rojstni dan. Čudovito. Ne vemo, koliko je Se naših pra pra bobic in dedkov, ki se spominjajo začetkov, ki se spominjajo tistega dovnega leta 1927, ko je švicarski industrialec s peščico ustvarjanja željnih delavcev začel čudovit pohod v ne le slovenski, ampak svetovni vrh proizvajalcev nogavic. Ja, zelo verjetno je, do takánih, ki bi se spomnilizačetka, niveč. A smo zato tu mi. Mi, ki se s spoštovanjem in ljubeznijo spominjamo teh skromnih začetkov in jih slavimo: in lahto z gotovostjo zatrdimo, da današnja resničnost - izvoz v tako rekoč ves svet -prekaša tudi najbolj drzna pričakovanja ustanoviteljev podjetja iz začetka prejšnjega stoletja. Zato lahko sedaj praznujemo: a ne le 80 letpkisozanami- ampak desetletja, kiso pred nami. Desetletja, ko bomo z vedno novimi tehnologijami ustvarjoli proizvode, ki jih bodo rodovi za nami, kot ml, nosili z ljubeznijo. In za to se trudimo - in se bomo trudili vsakdan. WW w .polzela, com Ribiči za pokal MOV Velenje, 23. .sepiembra - V ncdeljiJ jc ob Skalskc m jezeru polekalo ribiško Lekmovanjc za prchoJnI pokal Mcsinc občine Velenje, iia kaic-rcui je sodelovalo 24 lekmovalcev. Največjo ribo. ki je lelilala 2.800 gramov je ulo^l Zvone Vincek, zmagovalec s skupnim ulovom 6.450 gramov pa je postal Srećko Lah. Pokale in pri/nanja najboljšim jc podelil Bojan Koiitic. ■ foto: Big Joco Koroške Kresničke na pohodu Ženska konjenica letos s 17 udeleženkami - Jezdile dva dni - Počastile praznik Pozdrav jeseni v Mislinji Vesna GHnšek v zadnjih Iciih je konjenišlvo v Sloveniji vedao bolj priljubljeno iu razširjeno. Med drugim je vedno već različnih konjenic, ki organi- zirajo razne večdnevne terenske je/c. Prava posebnost med njimi je Konjenica Koroškili Kresničk, saj so njene članicc samo ženske. Pnsebej pohvalno je, da je med njimi veliko mladih deklet. lako da jim za podmladek ni treba skrbeli. Preteklo soboto in nedeljo so bile članice se posebej aktivne, sa.i se je nekaj članic konjenice in druglli jahalk i/ vse Sj sami ježi pa je predsednica konjenice, Le-onarda Pirmanšek, se povedala: ï>Namen naše vsakoletne jeze je predvsem razvijanje pohodnega konjeni^tva oziroma terenske ježe. Hkrati spoznavamo nove poti nove ljudi, se družimo in uživamo s svojimi ljubljenci - konji.« Mnenja in odmevi Pomor čebel Moj sosed je dne 3. septembra letos okrog enajste ure dopoldan skropil jabolka. Naslednje tri dni so moje čebele množično umirale. Po treh dneh sem z dna vsakega panja odstranil po eno sme-tišnico mrtvic, na vzletišču pred panji jih je bilo vsak dan na tisoče, najmanj toliko jih je popadalo v iravo pred čebelnjakom. Pobral sem eno vedro mrtvic, v travi pred čebelnjakom jih je biio gotovo še enkrat toliko. Najbolj osirotelo družino čebel sera bil primoran omesti s satja, za naslednje štiri pa sem se v dvtjmih. ah bodo zaradi oslabelosti sposobno preživeti zimo, najbrž pa bom moral z njimi storili isto. kot s prvo. Matice ne zalegajo več toliko. da bi do zime nadomestile jzgut>o. O škropljenju in čebelah je bilij napisanega, povedanega In prikazanega v medijih že toliko, da ne bi ponavljal, t,e tole bi dodal: čebele nabirajo vodo na rosi, šele, ko te ni več, priletijo na napajal-nik.Oe nekdo potem, ko seje rosa posušila, orosj listje drevja blizu čebelnjaka, se vrnejo na roso. Ob dogodku so ml na veterinarskem institutu svetovali naj se obrnem na veterinarski) inšpekcijo in policijo. Tega nisem storil. S tem sem se odrekel nadomestilu škode. Podobtio kakor pri prometni nesreči, če ne prijavite škode, je ne dobite p<')vrivene in tudi povzročitelj nI kaznovan. Ljubiteljem škropljenja pa tole: ne počnite tega. kar dobro veste, da ni prav. Naj vam pred obiranjem pf>škropljcn: sadeži ne škodijo preveč. ■ S. Upnikf Skale Zahvala "N: je tako majhne kapljico, da se zaradi nje ne bi povečal océan. In vsak od nas je kapljica človeštva, " je zapisal lUidi Ker* ševan. Hvala gospodu Slavku Grašiču zato, da nam je skupaj z Društvom velenjskih humoristov na najbolj neposreden način pokazal, da hum štvo Belo krajino. Vclenjčane pa je poraz pahnil v spodnjo polovico leslvice. Sedaj so komaj sedmi (imajo samo 9 točk od možnih 21 ), ločko za njimi je novinec Zavrč in Iri Zagorje. Le drugi novinec v ligi. mořivo Krko, za rudarii zaoslaja kar precej • za sedem lock, Čeprav je do konca prvenstva še veliko krogov, se bodo Novomcščanis lem. kar so doslej pokazali, najbrž težko obdržali v ligi. podobna ugotovi lev velja ludi za Velenjčane. Oc nc bo prišlo do zasuka v njihtivi igri. sc zna zgodili, da se bo ponovilo lanski) prvenstvo, ko se šele v zadnjem krtigu rešili glavo - izpada iz druge lige. Hitro vodstvo ni bilo dovolj v vzhodni irelji slovenski nogo-meini ligi igralci Šcnijuija ne popuščajo. Pred svtîjimi gledalci sj) s 4 : 1 premagali Crenšovcc In s ircmi točkami prednosti zadržali vodilni položaj na prvenstveni lestvici- Druga je Dravinja. tretje pa Šmartno. Oboji imajo po 14 ločk. Prav ta tckmeca sta sc v derbiju tega kroga pomerila v Smarlnem. Že v 8. minuti je Dejan Podbrežnik domače p')pcijal v vodslvo, petnajst minul pred koncem pa je nekdanji igralec velenjskega Rudarja Živojio Vidojevič zagotovil gostom tockgu. Nepričakovan, kajti aktualni út/uvnl prvak - moštvo Celja Pivovarne laško-je šele četrto. Ima štiri točke, enako kol Velciyčam. Oboji pa za vodilnim Trimom zaostajajo za dve ločki, za druginu Koprčani pa za eno. Trebanjci so še edintJ neporazeno moštvo. RokometaSi (îorci^a so na go» siovanju v Novi Cîorici po pričakovanju visoko premagali tio-vinca v ligi, moštvo tnlra čanje v takšni obliki prvič. "Kiy rošci organizirajo druženje ob koncu sezone, mi pa smo ga na začetku, da damo naši Ani nekaj dodatne energije in ji zagotcv vimo, da jo bomo tudi letos spremljah ter jo bodrili ob pnv gah-« Poleg obujanja spominiîv, iportno-rekreativnih aktivnosri so udeleženci srečanja del pozornosti namenili programu skupnih poti za sez^îno 2007/2008. /agi> tovo bodo šli na prvo tekmo v avstrijski Soelden, konec dcccmbra vLienz, *v zraku« pa je bil seveda tudi Vanc ZâgtHje. 3. SNL - vzhod Šmartno 1928 - O ravin fa 1:1 (1:0) Šmartno; P usovr^iK Funiek, Softić. Pod lesnik. Veler. Skornèek (od 88. MuraToviS). KoUnc. Vasic, Poibrdnih (od 7B. Pesnik). Smajlović ((jd 60. Gobravc}^ Pcdgortek. Sireici: Podbreinik(3.|, Vidojević (741. Ostali izidi: Pohoris Odranci 3 ; 0. MU âen-ljur > Creniovti 4:1. MaíeSnikTehnostroj Vsrâj \ Patoma-Stojnci 3; 1, Roma-Koroška Dravograd 3:3, Kovinar Štore > Trgovine Jeger Š*l.3:l lestvica: 1. Mladi upi Šentjur I7,?.0r8virtja Í4(10:7).3.Šni8rlno 1928 14{3:7),4. Odranci 12.5. Trgovine JagerSmar]« 11 {10: 7),6.TehnDStrojverŽBj11(10:7},7. Črenlovci 10.8. Malečnikd. 9. Paloma Sladki vrh d. 10. Koroška Dravograd 7 (11:10), II. Slojnci7|10:14l, I2.Kovinar ŠloreO. 13. PomaB, )4.Pohorie3. Pari 8. kroga: sobola, 29. seprember: Trgovine JagsrŠ. J. •Šmartno 1S28. Koroška Dravograd * Kovinar štore. Tehnostroj Vefžej • ^kima. ^enkpvoi • Mslečnik. Pohoje • MO Šentjur, nedelja. 30. september: Odranci > Oravinja. SiojnciRoma. Štajerska liga, 7. k. iostanj • Aha tmmi Bi$frUo 4:0 Šoltanj: Tssič. SlojakovIć. Kuinik(o(>64. Cegič). Govlia. Živkovic. Sof lic, Rajkovic (od 76. AndriS), Rošer. KJjevkoviS, Spasojeviil (od 81.Liniě).Jahie. $Ufltn:Roler{19l. Kljevkovič (49.}. Andrič (83 , 90). Ostali izidi: Oercija vas ti nuk železničar Marit)OT 3 ; 1. Peca Podvinci 2:0, SIMMEt^ Šampion'GIC Gradnja Rogaška 6:0. Šentilj Jarentna OploTnica S : 2. MonsCIsudiiis ae£e 1:3, Partizan Fram • Hotermuos Orrmi 1 :2. lestvica 1.SIMM(RŠampion19.2.šoSl3nj 16.3. Gerećja vas Unuk 15.4. Holermuos Ormož 13. S. Podviivi 11. G. ŠeniSj-Jaremna 10 ( 12:111,7 GIC Gradnje Rogaška 10 {13 : 15). 9. AHHA EMMi Bistrica 9 (14:15}. 9. Zreče 9(12: M}, 10.Parli?anFtam$(8:13}. 11. Paca 6.12. rvtons Claudius &.13.Železničar Maribor3(9;21}, 14.0pk)lf)i:a3{8:22). 8. krog, sobota 29. september: Zreče • Šoštanj g NA KRATKO Duhovniki premagolî glosbenike v RUtói dvorani je hil v sobotci iiunir v tnaleni nogonitíiu w pokzi Mestne občine Velenje,/a skupni nagradni sklad 2liX) cvr scjcpolc^tWHlo 16 ekip \7 vse Sliwmije, NaitH>ljSe so bile: 1. Bar Bctka. Velenje. 2. As Bau, Bar Belka, Šoštanj, 4, Pevonc. dr\igim so i/brali najboljšega golmana, na» jbo]jSega igralca in najbolj učlnkcivilega strelca lumiija. Med eksibicijskinii icknianii je gledalce najbolj navdušila tekma incd gJasbeniki flaedy Miler. Yo/Zo. Rt^goški stave ki) in slovenskimi dulWTvniki, ki so glasbenike premagali s 5:0. Pred dwnranoje bil ludi zabavni pnigram s skupino Kaval, orga-ni/atof pa je del sredstev od prodanih vstopnic nEinieruli žrivain neurja. Sezono zaceli z dvoino zmago Sostanjski kegljaći sí> novo se/ontî zaceli voê kol odlično, saj so v obeh kjt^gih slavili znaago. V prvem ki'ogii so gostili drugo ekipo Konjic in jo preiuagaii s 6 : 2 (.^186 : ?054). ^«ta^: iveCki 566 (I), KrizfMiik SU ( I), Bdtíj 496 (OX .lakop (0). Jug 565 (i), Amuš 5.^8 (1). luiii v drugem krc^u so Šo.Kianjcani srečanje / ncAlncen) v ligi, ekipo Impola, odigi^i na domaČih stezah. Donmčini so hilrc) povedli s 4 : O s prwlnnsljo vcû kol 150 kegljev. Usoda gosiov je bila s lem TapeCaicna. Visok poraz so gostje omilili v zadrtem paru, ko so dtnnačinoin ixlščipnili dve loćki. Končni re/ullal lek» movanjajefi: 2(3172: .^069).i^)šianj: SeCki 547 (1), Kriw^vnik 521 (1), Jug 5 IS ( 1 ), Jakop 240 • lidej 264 • 5t)4 ( 1), Petrovič 5 52 (0). Arnus SM) (0). V ireijem krtJgu .se bi^lo ŠošiariiCani v Mariboru pomerili z ekipo Miklavža. Hrgota mladinski državni prvak MijHili vikend so sc skakalci SSK Velenje spei izka/iili. Na skakalnici v Kranju M) polekala leknjovanja za nasIm' ekipnili in p bro nastopil lO-letni Matev? Samec bi zasedel 7. mesto. Iz Zagreba z dvema medaljama Minulo sobouije bitov Zagrebu odprto prvenstvo Hrvaške. Mednarod» nega turnirja so se tidele^tilo tudi tekmovalke KK Stioiokan Velenje, ceprezentantke Slovence: Alisa Retlžic. Dca Govc Pusoik in f.idija Božič. Bile so zelo uspesne: kate posiunezno, mladinke: 1. Alisa Redžic, 2. l.idiia Božič: kadetinle: 5. Dea Govc Puánik Uspešne priprave V Sevnici so bile v soboto /e druge priprave Slovenske karate reprezentance do 16 let. ki iejili je udeležilo okrog 70 tekmovalk in tekmovalcev, meti njimi tudi Olani KK Shotokan Velenje: Monika Biovč, Klenien Plazar in Fran Slemenick. Odsotn<^a reprezentančnega ueneija jc v V(xlcnju treningov uspešno nadomestil reprezentant Sloven tie Boi- Dereani. KREVZEL instalacije Podjetje za izvajanje strojnih instalacij Metleče 14 / a» 3325 Šoštanj Tel.: 03/ 8981850 Fax: 03/ 8981860 E - mail: infotgkrewfil-înfitalacije.si http://www.krevzel-iiistalacije,si KREVZEL instalacije iÀ UGODNA SEJEMSKA PONUDBA OD 10. do 30. septembra V industrijski prodajalni na Polzeli PobihMin iiiiluctnii d.d.Pstali. ř^ztk 176 i Iniimrij^i «ndijalRa. 03/ 70 37130,03/ 70 37131, mfo^nirtnLfti, www.ftarwtsi Knjižnica Velenje - enota prireditve ABONMAJI 2007/08 I. BELI ABONMA Nagradna predstava Nika Vipotnik: KABARET BERLIN 1920-1920. Rezija: Tijana Zinajic. Oblikovanje son-gov: Tone Partljič. Sodelujejo Zmago otih. akordeon. Simon Gorišek. krtara, Mladen Melansek.bas. Ponedeljek. 29. oktobra 2007. ob U 1. Gledališče Kopr in SNG Nova Gorica Tennessee Williams: TRAMVAJ POŽELENJI, drama. Refiser: Boris Gavana. Igrajo: Natjaia Matja§ec. Mojca Fatur. Sebastian Ga* vazzd. Gregor Zore. Brane Grubar. wpmhi^r^nn?» 2. Mestno gledališče ljubljansko Miro Gavran: VSE O ŽENSKAH. Režiserka: Barbara Kieng Samobor Igrajo: Karin Komljafiec. Bernarda Oman. Jette Ostan Vejrup. Petek 7. decembra 2QD7 ob 19.30. 3. Slovensko ljudsko gledaiilče Celje Patrhk Morber: HOWARD KATZ. Grna komedija. Prva slovenska opnzo-ritev. PQnedeliek21. fanjana 2008. ob 19.30. 4. Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Jim Jau> 0 C 1 o tô O HO 5 SOLSKI CENTER ŠENTJUR vabi k vpisu v izredna višješolska študijska programa: UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE t5 ŽIVILSTVO IN PREHRANA Vpis v 3. roku bo od 2. do 10. oktobra 2007 na Šolskem centru Šentjur. Informacije po telefonu: 03/746-29-02 ali 03/746-29-00 Prijeli domnevnega morilca Matjaža Volka UhI'U^'i^AcIctùc ' Marca \o losjc minilo že i>cllei od umora Lcdaj 25-lelnegH Volcnjčana \ialja/a Volk». Kaze, da bo umor, fcj seje /godi) v bližini Ijuhljanskili '/.al. dobil ludi sodili epilog. Domncvnc^i morilca, 26-lctncgâ Ncnada Min»1ca. ki jc v Avsiriji prestajal zaporno ka/en, so namreč prejšnji leden izročili slovenskim policistom. Sli)vcnska policija jsi je več let iskaia tudi $ pomočjo mednarodne tiralico. Ncnad Mirović je sedaj v postopku pri preiskovalnem sodniku v Cciju. V umor naj bi bil vpleten ludi danes 29-letni (irctior Britovšek iz Topol« Sice. ki naj bi naročil umor Matjaža Volka, Na celi^em sotlisču so mu za riapeljevimje k umoru ze dvakrat pričeli st>dili. vendar so rojenje prekirali. ker jc predsednik petčlanskega senata Miran JazbinSck novembra 2110.^. ko bi se mi>ralo st^enje pričeli Sc v tretje, ugotovil, da glavna obračava ni smiselniu dokler ne aretirajo osumljenega morilca Sojenje se bo sedaj, ko so prijeli glavno pričo, laliko začelo zjiova. Naj spomnimo, se je Britovšek s pokojnim Volkom do bro po/nal. sodelovala pa sta tudi pri poslih. Britovšek t>aj bi /z Volka iz tujine uvozil dva avtomobila, za kar lîaj bi mu po kojni dal tudi večjo vsoio denarja, Kiisneje se jc izkazalo, da s tem pt>sloni ne bo nič. saj je osumljeni, kot jc pojasnil sam, denar zapravil, zato ga Volku ludi m' mogel vrniu. Volk gaje seveda ves čas terjal za denar. Ker pa se jc Briiovšck ustrašil izterjevalcev, je sprejel odločitev, da Matjaža V žilo ni registrirano, vo/nik pa jo ka-zál vidne znake alkoholi/iranosti. Alkotest je odklonil. Vozilo zagorelo Velenje, 22, septembra-Voznik osebnega avtomobila je /aradi neprilagojene hitrosti trčil v ograjo, nato pa se v objekt toplovoda na cesti Simona Blatnika. V trčenju je vozilo zagorelo, /aradi česar so morali posredovati gasilci. Zakaj bežijo? Našli kokain Velei\je. 22. septembra • V soboto so policisii /nova obravnavali dve promel ni nesreči s pobegom. Prva seje zvečer zgodila na Cîoriskl ccsti. Neznani M)znik osebnega aviom^v bila z znanimi registrskimi oznakami je zaradi izsiljevanja prednosti util v drugo wÁh in po trčenju odpeljal naprej. Povzročitelja so kmalu izsledili. Korjc CKlkJonil preizkus alb>holi/ioranosti, ga polog plačila ka/ni za dva prekril, čaka še obravnava na sodisču. IZnaka ka- \^elenje. 20. sepiembra »V četrtek p<.>poldan so policisti na Jenkovi cesti mlajšemu moškemu, povratniku, zasegli sest zavitkov marihuane. Osumljenega so pridržali in pri njem doma opravili hišno preiskavo, kjer so zasegli se več kot 100 gramov kokaina. Policisti bodo zoper njega podali na državno H'i/ilstvD za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa zmarnili. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 17. septembra 2Q07 do 23. septembra 2007 niso povprečne dnevna koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na ob-močjti Mestne občine Velenje, Okine Šoitani in ObiSine Šmartno ob Paki, nikjer presegate mejne 24-urne koncemracije 125 mikron S02/m3 zraka. MESTNA OBČtNA VELENJE VRAO ZA OKOUE iN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 Od 17. septembra 2007 do 23. septembra 2007 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost 350 mikro-g S02/m3 zraka IÎ ^ |M 17. »»» M ta. »»p S 5 ^ Î* 19. •♦p Cjgp. Pl81. UŽ2. »»p laž^. I pKazn i k ■opči ne Šoštanj! Slone Sovič s.p,, Rovne 4, Šoštanj, tel.: 03/ 897 06 60, fax: 03/ 891 06 62, e-mail: k5S.sovic@sÍoLnei kljucovnloirska In kovlnoirtfiigarskfl líelfl vzdrz«VQa|e naprav v íiidusfrtjskiti obfektih z lastnim strokovnim kodrom In orodjem projektiranje in adelovo raznih konstnikdjskih elementov zo industrijo in energetiko 'WW.kovinarstvO'SOYÎc.sl 22 NAGRADNA KRIŽANKA REDNAK IN ELKROJ 27. septembra 2007 Obledte se v trgovinah Rednak: Ali Elkroj: ELKRO .'^ïçflnca. idsnlileta. • Šoštanja Aškerčeva 5. tel.; 5S8 26 55 •Velenju. Stari trg 35. tel.: 586 18 41 • Velenje. NC Kidričeva 2 b, tel.: 897 44 B8 - Nazarje. Prihova 56. tel.: 839 22 43 ' Nazarie - Outlet, Pnhova 56. tel: 838 22 20 •Žalec. Celjska cesta 1. tel.: 71D 07 55 - Celje. Miklošičeva 5, tel.: 54416 8 Čestitamo ob prazniku občine Šoštanj! Geslo. Gpremljeno i Vašim naslovom, pošljha na uredništvo Naš Ďas d. o. o.. Kidričeva 2A Velenje, najkasneje do ponedeljka 8. oktobra. Izirebali bomo tri nagrade; 1. nagrada: vred^ nostni bon trgovine Elkroj za 50 evr: 2. nagrada: vrednostni bon trgovine Rednak za 30 evr 3. nagrada: vrednostni bon trgovine Rednak za 20 evr. 1 2 3 4 6 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 281 23 30 31 32 33 34 35 36 ZANIMIVO Oven od ^^^^^^ Côka vas nekaj ra/burljiwh dni. Po œm. kn se nikaknt nisffl mogli nMA prve dm Iciogni^jp^ni. v^^na pa |ih le/osničnt) iifnlcn^rils. V «I se btitjii V ris^cdriiih rineh sivarj n4vi|9le ? ncvnrieinn naglico. Poiiudil8 se m\i bu DcliičTd prluřnDsi, ila velikd prnsiRg» (à^ pre2iviie i /iiaiid. ta bridct ^ y kiïïfriupnsiali pniaielii. Nekilu (id niiti pa ntnrda he vrí^ kni le lo.îo sip ludi pouebuvali. saj h rtckaj /sb ksr se v vs^rii /ivl|€n|u ne ndviia lakn bi ste ^F^eíi. blî^ tfUuDji? j8 fim]\. prmi vmi pa pDv.sci] m», ptfinti râ/burljivi[i ilniiveUj. Bik od do 20.5« leřkci SD bnsifl rttltžovah, da no ftcBie ptE5i;ogi i nsAnni, ki vas jf? rsioCafal Vin i;guhil va§o?dijpan|e.Kcr m bn lo itnbra §Qla. bosie křidlu uçmli.da Sle ra^alf prav. sa| lnidn seilai sivaii teklo povsem ilruga^Q. fïeiiii bnsie nidi /aiu. kfir se Iii^ib ifi\am pQí!uiiÍi vsřd: clan bDl;e. îudi 7m kersie se m^m^m^ v;d]i v mkť in %m nar^idili rtr)brr( pit^Jiju, k femur pa prniirtga lulIi ve£ gib^nia nasvi^om rrM. il» se lo splaCn. pa biisici spu/neli v rtaslcilniih (Inch, kn bnste potiúbovali precei e^ergiie in ilobrili ^vcsv. /aka|. pa lako dnbio viBie. Dvoicko od 21.5. do 21 «6» ^^^^^^ Sknvalj brjsiB lop naíit o brígaicfn koncu talna, ki r^ai bi ga preiweii loftin kiusi ře (iDigtt belile J3I vani nebn iispeiii. Pa nij/ararJi m. »rnpak /aiadi budnega spÍRiSDkuli^Ďri. v keioietn bo pnireirbnavln^o igral ^T^P "itInitL Ssd'di bosia konCn» mf^^l li« je biil|R ur^arizttair^ v/cii v svoje rnkH. sicsr sn stvan nikřimnr ne pmrnai?ie|o. I^id pa m našli ve^ tsvt zase tn ti sveie leb. na/va|ali ya bnsie kni^tlnlyo r;e. ksr varii bu gotlik In v^m vlikj nnnsa nin/avsL ki pp sto uidi pavebitvalr. I lube/enV ?al ni6 nuvega. Rak od do 22.7« SpaiireiierM busisp^idnlgcm i^ssu voliko fia» prc^ive^a ^upai. UM bii sta nř^kdanin strasc k3 j6 le skorai umrla. Km dvft mlada, svo/a /aliuliiienca bnsia. kar bn gpaln iibetria, Kljub lemu varii botin nći m misli iitarsikJal pfl-begnile drugam, saj sr pn lerrt sploh ne ?naie pumagau. A do kai več n? bo pn^n. preveč mm ir), kar irriaie tmniiino d^iriia. Poúnm se VBrii rilie» /rIo rtairpan \B\m. h\ pravwja delovnega elana nebusie imob. kar brj knvu ujdi ;'i]rav|e. Prelilaili bodo v tdi dneh na [fr^evnem mdu mnogib. veqeirtn luđi va^ Lev od 23.7* do 23.8. ^^^^^ I eins pnieti sta preveč iapravfiali, dolgove pa bo ueba plačati ia v kraikem. ©Ker se ^svedaip. m da vam ilunar ne bu pade] ? neb;^. se bnsts v leh rlneh dr ?ali riinâiii na vaieuh. /nan;i le. da sffi i/na|dl|iv(. a lakn^elo. dabi iipa^ili m nd rartbh ndIM priložnosti, ki se vam bo pnniidil» v nssleririiiti dneh. ^^^^^ pa spát rto. Ksr»či vasbu nanin (ipn/onliiiiber prijatFái, ki bti uidi sani irnel intcïes. [js ktspiiie. Vzen^iie st diivulj časa ^ci rći;niit>li!k, iJdse ne boste pomni, kn bn prepu^n». tnikli pn glavi.zdravje? Snlictnn. Devica od 24.8* do 23*9« Iciti^ia lesnn bn nt^pruna. Pn i^ni strani biislc sre^r, ker vRrti ddř v teh ?ííneh res ne bo Tmanikdlo. po dnigi pa ^ basic ?^eli. da br spet íabko ve£ Id nanli, Letonija [esen. spinti nklutier, br> veilino di!vic velikti bol; ilelaven kDisic naôrujvaii predvsem im, kar sie sami tabi hoieJi. Ob tem si boste /ralt M čas tudi/^seui ?asvoie n»ilili^je. [a ^rav ne v (akih knf ^niih. kol $1 ?eli|(i diugi. Vi pa bosie umivali predvsem nb pogledu na nekaj lopega lo iirepov^danega. Tehtnico od 24*9* do 23.10. ha od vfl^ili nedavnih ;aoliljub lelnla. da si biisi;^ prmiifili več rf^zvr^ania m časa, ki ga bosui pusvenli izključni) svnimiiij dobruiur po^utiu. /adnji ledni pa su lak^i hrirn be/ali niinm vas. rla sle si v/eli bom ninln ^^ idse. 'J.'À{[\ bi bil ífí& skleni čas. tfasii (q zaobljubo ujiI i dr/iiQ.N%Jmln|i dnnu bodi) koL nalašč /a nb^ kak§ne;;a riiasfïia, plavarija v iiipli lermalni vuil ali le rs à ^^ spraiůijDč^^ Uepcia s pn|aiel|i. ki |ib ^ennkaf časa ;anen]ar|atB. Kavno v teni č»ii busicspii mï ntarsikai uilln^lnoga ludi /a pnliodrnsi. n kacen sjccr i^c ra^mi^ljsiu veliku. sa{ M^te, d» lahkn ^e lako načruiifiie, pa /Jvl|cn|L'vitdriu kai obrne pn svnje. Skorpiion od 24.10. do 22.11. ^^^^^ Pn/n rim r>asleiiniBga ledna se bn os m /grnila k(ipii:a dogoilkrw. ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste želeli več pcFmoâ trsiib. ki bodn po Wg^ svoie krivi /a diigndke. Nikar pa ne jemljite /adeve preveč riarcsnr^. K« ka^e. /^hR se vam zna. te itc busie pievidni, sesuti ena ^vl|ei)|ska ^elja, ki pa ni fi^ ijcniskegapritriena.Jepačlelepa^Hin.RnstepBfevnekijjdnelifjr^eli^elo riobio nuvicn, i\ vas bo močim ra;ves^ila. Vl|ubu/iii boste Iv. naprej isk^i. ^j^prav iri imate pri!d nosom, se icga p;omaln zavedate. SIrelec od 23.11. do 21.12. ' v Naleiuli bosw rta maniš« iB?avu, ki bi)piive?ana ? nekutu \i Wi^rije đti^ine. fw Sicor bo iR^flVA več|fl /sni krti7fl vas. ps vseenu nn busie mugli rsiaii ravno ^^ tfii§ni. S pa(iria]Qni bosta/ilrii^ilariiuâ m pomagala pu svoji vesu iii;nio^ rtnsiih.Tii v^nia bo daln tudi nriv ptileL ra/umeíase bosta, kut le dolgo ne. ^^^^ Na hnančnern podroCju m Caka ve^a niiaga. na positivnem pa n^likd manjša. Pa na 011 vaši krtvdi vi bo^te le rBševali. kar sa bn redili dalu. Sien pa se lahko ^ vase liifi knnca t^a ledna. Irlln se bo t;ikr>. knt si ieliie. Kosorog od 22.12. do 20.1. ^^^^ I eios bnsiB umivali v vsaken 1 lesnnskpii 1 dnevu pose hej. In to sploh ne bo po ^^ vurdiio ; vrt^nionom. Nhi bn tle^ ali sonco. vam sr bn ^vliciiie Mn pesini ^^M m lepo, Krivd bo ki vam ho v nastedniih ilneh dala krila, rnorfjc bo V ^^ vet: ko t ponavadi. Se saoD ne brtsie vudeli. od kod |u [entljetc. Pari nei V8S bo nar^vnoslobtiidoval, če: vikend pa vas bu luth krepko razvajal. Dnteuse pugioiin viiglednin. Pane, da bi bilu? vašim vide/oiiikai nambe. Prikrcvate nepn jetnoga. a prti; bn^te miitafi pttvedaii. odlašnite. Vodnarod21.1.do 19.2. Ne bti se vam laliko odirjûu. 3 vtndarla se isîs izteka, ludi Ca t*isifl vedeh, Jda le nillri^jiev [irava. vas bn :>taia velko ^vlitv m iiitli tlenaria. lu ste sirxr vedeli v naprej a si nisie mrslili. da bo prišlo uko hiiro. Pn tem siestavilr r)8mar$ik(i|nsgniov^a.^6viBiitlielipassboi^a^alrr.dastfirf{vnali prav. ta«^^/ Se kaku boste sreûni, ko bosieio ugoiovib. Drulba nc4;oga, ki |e ?e dukia vaš pr^Htsl;, vam vsak tlaii brilt yndf. Vse puyosie|e se bosta spra^vali, kaj sa dogaja z vari». BtKiite Kkri^nt pretlvsfiiiipa fiugumni. Liube7en sepnnavaili rodi. knt to nainianf pnčabi|iiiim. Ribi od 20.2. do 20.3. Včasih nmiatf! prave hrbienirre. Prevoč m upiištevaiu parui^rfa. ta pa /na iiiarsrkdai sivari vrtluti 6sio črne. Več optimi/nia vam no bi ^dilti. prfiilvseni pa se ne smele lakri Intrii spraviti pod vpliv drugih. Uohro se vodalo iasvo]e riapako. ane/oate i;sv(i(eko^?. futli/ato.kersevam nc da okvariaD s le^avarni. Raje imrïie. če vse uče kol namaka nn. pa vRilnii ne grn tako, In tuci v naslednjih dneh nebn^PočaijC^ nebo iak.^nnkutsi ^lite.asebnsies leni kdf prucej sprijaznili. Murda f:olii prevu^ Stari vici IZPOVED MUDOPOROČENCA Komaj poročeni ženin se izpove svoii nevesti: "Pred poroko sem ti r^ekâj zapolčál, pa me preveč s^ska ph srcu in ti moram priznati: Imam i§la$. gastritis, hepathis. dermatitis, angino pektoris..." "Aii je sploh kaj. česar nimaš?" ga vpraša nevesta. ''Zob nimam!" odgovori ženin. BARVA ZOB Rumene zobe imam. Kaj naj storim? "Nosite kfavato zelene barve 2 rdečimi pikami." SKELET Skelet pride k zoboalravniku. Ta ga pregleda in žabstno zmaje z glavo; "Zobe knate za svoja leta 86 kar v redu. toda dlesni, dlasni.." Hvala za zaupanje! Čestitamo za prazn^ o^c^ Šoštanj! -, «SKS" V-; i.--- VRTNARSTVO GRADNJE KorT)ška cesta 40 A. 3320 Velenje, www.pup.si. info@pup.si tel.: 03/896-87-00, fax.: 03/896-87-60 _piyp_ Zgodilo se je ... ^t^^ od 28. septembra do 4. oktobra • 29. kimavca 1973 je v Velenju unirl velenjski učilelj íq naro-dopiscc Iran Mlinšck: • 29. sepicmbra leta 1974 so svečano odprli novo asfaltirano ccsto na Koňovo; • /«dn.ii dan meseca septembra je praznik občine Šoštanj, ki ga Šoštanjčani praznujejo v spomin na najsiarejSo olira-njeno listino, ki govori o podelitvi trških pravic Šoštanju. Usiino je leta i/dal grof Friderik Celjski: • 29. in sepiembra 1979 je bila v velenjski občini velika akcija NNNP(Nič nas ne sme presenetiti), v kateri so sodelovali domala vsi prebivalci teUatîje občine Velenje; • 1. oktobra 1962 je Velenje v spremstvu podpredsedmka ju-goskwanskega zveznega izvr^ nega sveta Aleksandra Ranko-Viča, sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske skupščine f'ranca i.eskoška - Luke obiskal predsednik prezidija vrhovnega sovi et a Sovjetske /veze l.eonid lljič Brcžnjev. Med gosti so pričakovali ludi predsednika .lugoslavije Josipa Bmza Tita, ki pa ga v Velenje ni bilo: • 1. oktobra 19X1 je začel med Velenjem in Ljubljano voziti ptjslovni v[ak. kije bil. lako kot mnogi drugi vlaki, ki so vozili iz Velenja ali v Velenje, že zdavnaj ukinjen; I. oktobra 1986 je pričela z delom velenjska Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki v teh dneh torej praznuje že enaindvajseti) obletnico svojega uspešnega delovanja; • 1. oktobra 1991 sovŠoštanju zaprli hotel Ka-juhovdom; 2. oktobra 1977 so svečano od* prli nov gasilski dom v Smart» nem ob Pa ki; 2. oktobra 1990 je s svojega položaja nepreklicno odstopil predsednik velenjskega izvrs-tiega sveta Todor Dniiirovič; v okviru prireditev ob občinskem prazniku so 3. oktobra 1968 v Velenju svečano odprli nov otroški vrtec za okoli sto otrok. Vrtec je svoj pmstor našel v preurejeni stavbi, ki jo je veleujski občinski skupSčini prepustila počitniška zveza. Vrtca v lej stavbi ni več. od leta 2002 je v njej sedež Me-dijbčinske /ve^e prijateijev mladine Velenje; od 3. do 5. oktobra 2001 je v ZSOROVANjE SLOVENSKSGA MUZEISKEGA VEl£l>«.r.}. 10. »ci Konjen/ska prireditev v Velenju (Arhiv Muzeja Vefeirje) Velenju potekalo 6. zborova-ïije slovenskega muzejska dru^va. ki gaje organiziral Muzej Velenje, ki je takrat se deloval v okviru Kulturnega centra Ivana Naputnika. ■ Damijan Ki/d/ić TV SPORED ^HjiS 27. septembra 2007 ČETRTEK, 27. septembra PETEK, 28. septembra SLOVENIJA 1 G6.1à Odmnvi n/,Dn PoœCîla (i/jn Uobmiuuo Ofl.DD PorotJla ne.in Mitum 09.ÛD Pcmi^a n9.Dô MnhyDickm^nvnoslife^el» Ml/. 1B/?B 0976 MalR sivi^ celit;c. kvt/ 10.10 N(WM(iin.3/?6 mb KQ2ajltaka.pene.2.dRl 10-45 lvm\ ll.in Oiiine 13.DD Špori, vr^nm 13.1& 7vwU|iň|aiKlii.3/3 13in Piramida 15Í10 PwDňla lb.10 Mcciiosi Srsbnifiyrivi kijniiÊ, 10/39 16Í)S tiiiigraTiuyrajii íiírn 16.?0 liiaisia §(j1d: SLdrrjd(èiiil;i 17,00 N(Wh.û, SpQft.vreir& 17.30 Jasno in glasno Id.lb Duhovnnunp 1630 /rebanjB Deteliiut! 18.40 y0 iri m?Jo. nsarika 19.00 Dnsviok.vrenie, ^jioii 19.f)b MiÎijQOâri Jonasam 20.b5 Ictinik 72.00 Oilmm kuilur«^. ^na vniiim ?3.[][) Osniidan 73.30 Knjijj? ineny bn^a 23.65 SkôvnosiMaiaierriMv Ifidi OUD Duhovni uln|j mb Dnevnik 0276 Ininksna] SLOVENUA 2 00.3Í1 /Hbi^vni initikanal 0^.00 ivptnflaiR o/,3n niibus OG.QO Hrihar 09,B0 Sř|a ilr^avïioga /bnr. prenos 1ři30 SP v koíesarsivu, kronameiBr ílani. vkl[uíiifvv prerifB 1/.()D Akiiialnn 1/76 MiBluvi 10J]O Porořjla 18.05 Lynxma^aiin.ivKoper 18.3S r,Ví(q)skj ni8ga;in 19.10 / glasbo m plfisam... 19.45 l^nRdeíi);sn)lj8jvKnp3r 20.D0 Kavarn? Asiona. slavenski filn 21.40 .lasMWirlka, 7/?2 72.26 CatdHluvn i^onansivQ. knprrjiluki:i|$L lilrii 00.20 SR[a tfr^s^iogd «^borB. mní 15 k 02.40 Dn^vrik ^ainei^s Iv 03.Û6 Inlokanal pop 06,20 24 uf. fionnvilťv 07.20 Sknuiain^kasi^tíniBnca.dtjk. aidaia 08.20 R^^iyranipar. nad. 09.2G hnbe^snnair^niajiad. 10.16 Ivprortaja 10.46 RickilskH 11.40 Nmtaliivn srce. nad 12.40 fvprnilaia 13.10 Spcipadsua^li, naii. 14.06 /vs^dH na sodiSCu. nan. Ib.OO NHiikřotljivfjsn.D.nad, 16i]0 l{iiba;min»Lr^n]i3.rkad. 16.bb RaTigranipar. nad. 17.66 24 ur vTume 18J10 Spopad stíRsu, nad. 19.00 24 ur 20.00 PrsiiscdniškcvQliiveO/ soočenje 21.46 Na kraju 2)oCina. nad. 22.40 24 ijr^vtíer 23.no GûspK prí?rlssdnii:3, nan. 23.60 Na kraisj /ločina, nan. 00.46 Pod lupo prsvice. n»n. 0U5 24 UR 07.3 f) Nn{;na panorama © 09.(10 Dabmjmrojniorniaivna Qdda|a;nar]3nH^ idan. |uiran|R nam. vironspoi dnm fi;tfan|i ya^iL nlssm koraki, kobdar nrirRfiiLBv 10ÁJ0 Vahima k nylp.tíu 10.36 Odpna icniH, ponovtiRV mgovora Samninnnna SlQVRnskfim 11.36 VidpospoLrlnnva 11.40 POP CORN. gl}ísb«naorWa|ií, OffiifG Oa Plmnorní^nď 14.00 Videos Irani, obmiila 17.66 Vabimriknylsfin 18J)0 Nanovo, n^l sdínska ndda | K 3. IV nirpÍ3 18.40 Regionalne noviLi 18.46 Asova gibanica, infomiaiivna oddaia. paioviu^v 19.16 Virieospoi rlniiva 19.20 Vidoos u ani. obvestila 19.6b Vabimo k ngledu 20.00 Skfbiiiio /n /drsvjfl: IniDn^ivno /dravlfarqs pai:ienu>v, sv&lovalit? mldaia 21.00 Reijionalnu nnvii:s 21.06 Naš» Lvrmitf; OiiCfBvanja emisij C0/ v cusM pro mulu. i/(Jir^evalna oddaja 21.20 Viiieospatdnuva 21.26 Vabimo k n^lsdii 2130 F.siradfl,/sbavno ijlasbena oddai^. 3. TV ni re/3 22.46 I/oddaie OiAro luiro, iiilormaiivna oddaja 00.16 Vabimo k rjgliždu 00.70 Videosiíani. rtelila SLOVENUA 1 0B.16 Odmevi 0/.D0 Poroûia om Dobro niiíD 08D0 î«la 08.10 Dobro piiJD 09D0 Poraíila 09II6 Hi|jerinlnpak3,8/?8 09.30 íiisanka 09.36 ZgndbflDPoluhaj.g/12 09.60 ímiriraiiiigianililm 10.05 ínajsia&ola 10.40 J^no id iila^iu 11.26 Oblili lian 11.56 Milijonar/Jončrsriiii 13.00 Poroùiô.âpnfLvrsmi' 1376 DiihovniiKrip 13.40 Knenn dekle, 11/12 14.?b Sîiwenslo innnki 16.00 i^oroiMa 16.10 Mosiiivi 16.46 Bab lir. risana nan. 16.06 I/[MJOUUUQ/fjl! 1B.26 Vdo[iku^vndo.7/?B 17.00 Nok & jori, vreme 17.30 NajVâCje ^obtílovs uspešnice IMO NationalGetiijraphicR/16 18.40 W.nsRi*a 18.46 Piijs^Pi^a.risHnka 19.00 Onrvnik. vranie. ipori 19.85 /afimfnu/nova. t/3b 2030 Na ^dravie! 22ÍI0 Odmevi, vrtme. Spori 23i)0 INiinoCiiikiU] 00.16 NatinnaUieonraphin, 5/15 01.06 Dnmik 01,40 lahko re£cm Ijuba moia?. 2/? 03.16 Infokanal SLOVENIJA 2 0630 Zabavni infokanal 0736 Tv prodaja (18.06 Pisave 0830 [vropski magasin 09.00 Seia drtaega/bora. pr?Mns 13.60 Na|pp$i^asrnoja9a življenja, 14.16 Never eina yospnilii^na C. kanao. iilni 16.00 Wišpas 1630 Mo/aik l/.2b Mosiovi 18.00 Porotila 18.06 Pnmof skuti va ik 18.36 Zgodil o n?kiinovai:iji. rlokum. felflon 19.00 Dt^imidniarna oddata 20.00 Zadnji dnevi ilaviiih. //13 20.66 Najlepši Cas moji^ga ^ivlienja. 2/0 2120 Ireoulr^ odločilve. ain?r. fdrn 23.26 IVipovedovônje^godb.am. film 00.60 8x46:00síiifU,B/B 01.35 Si^ja dr/avnega/bora. nad. 03.66 Onevmk-říméisltíf IV OiiO iDíokatial pop 0B36 24 ijí 0736 PffidsQdniSkevolilVflD7 soočenje 09.70 Ba/igranipar. nad. 10.16 Iv maja 10.46 lubH^onriairjnid. nad. 11.40 ^íeukroiljivo$rl:o, nad. 12.10 Ivproilaja 13.10 Spnpadsií^sti, rtad. 14.05 Zvezderiasodi^čiuiari. 15.00 NeukrolIjivosríiE!. iKir). 16.00 ljubf!z;^nnairM:j. nad. 16.66 Ka7igranipar, nad. l/.bb 74uí^vrpfTii' 18.00 Spopadstrasií, nad. 19.00 74 Uf 20.00 VA>niialipisii 21.00 Bt>.snn maščevanju, ani. Iilrii 22.66 74 uř^vBřír 23,16 Bre/slfidu.am.nan. 00.10 n(3S{ivi u pœi»klosi). avstral. (lim 02.06 24ijí.píjnnviiev 03.06 No^i» psnswa. pranos 17.6(1 SPvknIfisarswu.Msina vožnja rlo 23 le L posneUik 1830 Spon 20.00 Pa?iv^aS3ro.3rn.lilrii 2135 Alpn, Oonava. Jadran 22,05 Prvi m drugi 22.25 SkrtvncisifWalaierni.lv iilm D0.10 Htilf. 13/13 01.10 Pokvaganddekinia. 12/16 02.00 Dnevnikjamy|skeIV 02.20 iniokanal pop 06.25 Ivpn)daja 06.55 Tormula Ipmnnskvalil./aVI Japonski) 08.05 Brala Koalček. ris. sarija 08.15 Nadrnsstismodoma.ns. .serija D8.4b SUkller^amm, ns.serifs 09.16 NerodniRttrnard.ns.s^nia 09.20 Ntnja^Rlve.ris.ijenid D9.4b (ra)isiom)er]i,ns. serija 10.10 B Daman, ris. senja 10.35 (Walt) Konigaans. serija imO (^a/ahod,?/B I2.4S Kaban>Latîi.lilrn 14.55 BojKViiikisavann, iJokum. oddaja 1E.06 Poâasu li ^godovmb. 2. del 17.06 24ur.vrenifi I/.IO Prizadevna rdviiâUjl{ti:a,an9. il (tu 19.00 24 ur 20.00 V/emi ali pusu 21.05 Pnyrviana na li^iaki. am. Iilni 22.45 Zelena milja, am. Iilm 02,0 5 24 ur 03.05 Nnitna panorama © 09.00 MiimaS.ntmi^kanddaja. ponovitev 09.40 Vabmioki^leiiu 09.45 /elena liraiovšCitia. odilaj» u ínviiib m lovsivu 10.45 VideospoiáMa 10.50 VfRdnuiBSlopmnaierKorréki 10 krajinski nutir:) Sloven] iradtiix doktrin t.'nt a nia uddaia 12.00 Virkinsuani, r^bvesida l/.bb Vabimo k oglL>dii 18.00 NANOVO, mladinska riddaia 18.40 Videaspol dneva 18.16 Duhovni vnjlec: Martin Dulaiiii^Knnr(id,!upnija V8luniLj-bl.A.M.SIfim§ek 18.60 (^a^f.vropa; Omejevanje emisij CD/ v casineni promelu, i^nbrah'vaina oddaja 19.06 Virisostram, olivesiiía 19.66 Vabimo k rqiedu 20.00 158B.V(Vm»9a?in, regionalni intoaiivm program 20,25 Kulltira. informativna oddaia 20.30 Vabiniuko|]ii3dti 2035 Gia§ka gor^ poje m igra 2007. post)3U3Kldi>laiesiivala 22.00 Videosprjl dneva 22,05 Odprla lema.prraovorvsiudiu Saninmcnna Slnv^nskem 23.05 Vabimo k oglL-du 23.10 Videospol dneva 23.15 Videostrarii, nbv^^id» NEDEUA, 30. septembra SLOVENIJA 1 07.00 7iv>dv 09.55 2ogarij8.7/10 10.26 Sknvnosij divjine, 4/13 10,60 \iwm 11.20 \iim 11,26 Ob^niiadiih3 l?.On ljudje in/enilja 13.00 Pumčila.Snnri, vri:fiic 13,10 i^a/dravje! 14.30 Ni P 17.00 f'uročila. Spari, vrane 1430 NI P 14,36 bniinuisfavii 14.46 CloveSki fakinr 16.00 ijlasbani dviiioj 15.3fj tirema se Spoti 15.50 Klic PU ISilO Nedeljsko oko ; Marjanom Jermanom 18jn Je/ikamo ; Ano (VldHjo IBJb Urbano 16.20 (iasiie 16.26 Sve?? 16.3fJ Oglasiti bIrA 2 Ruby W3». 5. dsl 17.00 Porodila 17.16 Orti^abna 17.45 Casza.,, 18.20 7mnyovalPc glasbenega dvoboja 1Q.40 Kravica Kalka, nsanka 18.45 O^i Ou. risanka 16.56 VrHine I9Í1Ú Onsvnik. vrfiiiie. špori 13.65 Soeidoma 7Î.46 Večerni gosi 7235 AHS3f){l 22,55 Pnrořila. vreme. Spon 28.25 Jesensiu sonaia. Sveliski film 00.55 Dnavnik 01.20 Iniokanal SLOVENUA 2 08.30 Zabavnim I okanal 08,25 IvprDdsja 08.55 Sko?ič»s iltJBb IjiiblfanaprDsinlnitaEU.kvi^ 10.15 Prtfimdrugi 1D..36 S.srDÊanekiiar^ihorkt^irDV m ansamblov. 1// 11J)0 lynxniagam IvKoper 1130 Olobiis 12.00 Alpe,DDitav3,J8dran 1?3D Ivprnrlňja 1530 SP v kolfsârsivij. ccsma vožnja, dam. vkljui^iicv v orssios 17.30 IpùW 7m $aniska|niovanja.6/10 20.55 MojSier m Margarp.ia, 1/10 21.60 S -Spoiina nddaia 2235 HiijSaimo!, 2/6 2375 Umeinosiglasbemplesa 00,05 Diievmk/anief^Tv 00:^5 Iniokanal pop 0530 ivprodaja OB.OO Frjniiii(a !. jirenos direke/a VN Japorekc 0830 Orob)Hi,ns. serija 0835 AfuirvŽvD/dolandij]. ns. serija 08.50 Brairf Koalùik. ris, serij« 09J10 Ncn)dniOcrrerd. ris.senja OSilb fnrrnuial.posneiRkdtrkeTa VN Japonske 117B Šolska košarkarska liga 1275 fVloùio/dravilo.am.nan. 13.20 fvlesiaawa VBífrio, Bin. nan M.15 Osamelea aiiipr. film \ 5.55 Ja mm : Ktiiiaj if samusioi tio 18.55 24 ur l/.OO Namonii.i^iH. (dm 19.00 ?4Mr 20X10 Dví ledna liube/sn. amRr. (ilm 21.46 Sporina sr:ena 2230 Kratke/godba. am. film 01.40 24tir 02.40 Njd^na panorama PONEDEUEK, 1. oktobra TOREK, 2. oktobra SREDA, 3« oktobra © pON0Vir[V0DnA.j ïïotNSKrnA SPORFDA 08J10 (VliSniHlniroškauddaja, ponovitev 09.40 16a5.VlVmaga?in.r^gi({nalni inínm^aiivm program IQ.OU Kultura. mIomiHlivna oddaja 10.06 Spntini torek, Sfinrv^a uihrmaiiviia rjudaja 10.26 SporinignsLpooovor 11,06 OtiíinvnivreleírKlarijn Oolanm^ Knnrad. ^wnija Velenje b(. A.M,Sfom^ek 11.10 Ziip3nívaTm,pugíjvorv siudiu.ansi: Darku Memli, 7unan oofiine ŠiiSlaiii 12.10 Vabimo k ng(edii 12.15 Planěl prjika.nddata/narodno /abavno glasbo, gostje: ans. Gnile 13.30 l.mvrVmHga/in.rfigionalni irdnnnaiivni program 13.66 Kultura, informaiivna oddaja 14.00 Videosm. obvestila ISilO Vabimo k ogledu 1B.05 Uojcaintnniv&ilekJaka. tiiro^kH oddaja /a najmlajše 18,45 POP CORN, nlasbntiafiditajs. jusije: Oa Pfiflnomena 1935 i^krbimtj/a/dravje; Inten^vfio /riravljanjij paiiieniov. svetnvalna oddaja 20.40 fîraika nora poje m igra 2007. posnelekl.delalKUvalH 22Í5 Vidmiram, obvesùla SLOVENIJA i 07.00 Porořila 07,10 Dnbrnjoifo OB,00 Porořila OB.IO llnbrnjnlro 00.00 Poročila 03.06 i^ali Mc/art 8/26 09.26 Nagajivčkj. nsanka 093(1 (lisanka 0336 l/pupDliiRlorbe 09.66 Umko. 9. oddaja 10.40 21 rim.dokum.lilrr II.00 Njlif3nalGeogiaphic.6/15 12.00 Ivloemojiiijasveia.dokuni. ntir af3 Í3.00 Poročila.^porLvreme )3.15 Spal doma 16.00 Porueila 15.10 ()obnrdan,Korráka 16.46 (^eifVBdek.3/13 ÍB,06 iVlo?art. 4. oddaja 16J6 Oesedirtasleiii,oddaja I7.no Nnvius. Spofl, vreme 17,4(1 Planet/emija. 5/7 1830 2rnbanje3x3plus6 18,40 I II m Fatii. nsanka 18.46 Adivmorju, nsaiika 19.00 llntfvuik. vreme. Spon 19.66 Volilna oddaja 22.00 Odmevi, ktilliira. Sport vriime 23.110 Opis 7376 [ilasbemvEĆer OI.OU (»lanKi7Bml|a.6/7 III.50 Ontivntk, pnnovitcv 02.30 Iniokanal SLOVENUA 2 0B.3D /abavni infokanal n7J]0 Iniokanal OO.tb Ivprodaja 0B.16 NIP 1230 Sobotno popoldne 1430 Tvpcodaja 15.00 Š iprmna oddaja 16.46 Osmi dan 1B.16 ARS3fiO 1B30 Alp^. Donava. Jadran 17,00 (Vlo/aik tB.no Poročila 18.06 VedeMi. dokum. oddaja 1B.5Û Krvne ve/l. 2/2 70.00 luna,dokiim.oddaja 21.05 Stuflioctiy 22.06 Ole^ica. oddaja o modi 22,36 (il3^(bB)ni vifčun na drugem 23.36 lovâi:, am. (ilm 00.66 Oneviukiameiskp fv 01.26 Iniokanal pop 06,36 24 ur, ponovitev 07.36 .^urina stena 08.20 Ra/igranipar, nad. 09.20 Ijtibezannair^nici, nad. 10.16 Ivpmtlaja 10.46 IMiLake 11.40 Niiiikrotiiivnsrcd nad. 12.40 Tvprndaja )3.10 Spijpad.^irasti.nad. 14.06 Zve^denasodiSču, nan. 15.00 Niiukrotijivnsrc», nad. IB.OO Ljttan na lr7niui. nad. 18.66 Oa/jgrampar. nad. 17.56 24 ur vreme IB.OO Spopadsirasti, nad. 19.00 24 ur 20.00 NdSa mala klimka. nan. 20.66 Orda rafJta, nail 7150 Ra/oCarane gospodinje, nan. 22.46 24 ur/večftr 73.06 Shark, nan. 00.00 NakfatuMna.nan. 00.65 Pnd lupupravict!. nan. 01.45 leksaSkiîna^posuvti,ani. nan. 02.36 24 ur, ponovitev 03.36 Níjí!iia pannrama SLOVENUA 1 06.16 Odmsvi 0/,00 Porotila 0;,10 Oobrajuiro Porodila 09.00 Oobrnjiiiro. in(ormaiivna ndrlaia: na današnji dan. luiranje nnvice.videosoot dneva, vrtnarji kotičeV kol ink pnreditsv 10.30 VabimnkogItiJu 10.36 [iraSkanoraDojoinigr»2007. pusnctoKl.i)u(a f(?siivala \7W Vidmpm tinuva 14.00 Videosuam, obvestila 17.56 Vabimn k oglťdu 18.00 Regionalne novici! 18.06 .lesnn^vlier^a, oddata/a inztju življenjsko obdobje, ponoviiv.v 19.00 Vid nospiU dneva 19.06 Cas/a nas. mladinska oddaja. ponovi it^v 13.46 Vidoostram, obviKUla 19,66 Vabimn k ogledu 20.00 PrenovaSlaregaValenja, koniakina nddaja 21.00 Hegionalne novice 21.06 Okro|jlami^3:Aiinessploti poireliiieie? 22.60 k oddijR D obrn imrn, informaiivna oddaja, ponovitev 00.20 Vabimn k ogledu 00.26 Vidiîosirani, nbvesiila 08.10 Onbro utro 09.00 IM a 09.05 Radovedni íai^^k:Gtirrib 09.20 Mti;ari4.rjijila|9 09.30 Gestjdinaredi,4.uildaja 10.05 SprelNjdivnatavrj 1070 /oodbi! i; Školjke 10,55 Pf3nL>l/«m(|a.5/7 12.Í10 Vptemtgosl 13,00 Porttila. špotL VTtime 13,16 V vedi je muC, doktim. oildaja 1470 Oh;tirj3duha 15Í10 Poft^Jla 15.10 Mostovi 15.45 Frojto 13/26 16.10 Ali rtu>»o/naS. pmtm ndriajs 16.16 Ko^a, iiiaka. perje, dnkum. nan. 16.20 RotelObmorM. 15.epi/oiIa 1636 Kiijig^menebnga 17.00 Nuvice.$lovenskakronika. Ž)QřL. vrsms va, dok. oddaja 18.00 Ulična fjjsmčntíst 10.35 /rebai 18.40 FraiíCex, nsanka 19.00 Onevnik.vrnma^jun 19,65 Volilna nddaia 21.00 Piramida 22.10 Odmevi, vreme, Spon 23,10 Uho]ri2snicevnusiji, dok. 00.00 /iva, tjokum. oddaia 0075 Resnična resmčntst 00.50 Oncvnik, ponnviu^ 0130 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 Z^bRVm iniokanal 0;.00 Iniokanal 09i)0 lvproàj3 0930 /abavm iniokanal 10,40 Ivprodaja 11.10 Oobsr dan. KnroSk3 11.40 Animi|ainlri?kv(!m;a 12.40 Studiu 13.35 fvprmlaja 14.05 l;vir(ii)i 1436 Volilna oddaja 16.30 Mn/aik 17.26 Mostuvi ]m Poroi^ila 18.06 Kaleidoskop 1830 Aktualno 19.00 Nedokončano potovanje na Japonsko, portret Aitfln^ a Va riiisa 20.00 Mu/ikajBia4/24 20.30 Globus 21.00 DediSčina Evropf 22.40 Blai;k[ati.3/7 00.15 Jasnovidka. 1/22 00.6b Dnevnik zamejske IV 01.20 liManal pop 06.25 24 ur. ponovitev 0/ 26 šolska košarkarska liga 08.20 Ra/igram par. nad. 09.20 l|ube?en na lr?nii.i. nad. 10.16 ivpruiiaja 10.45 Rickilske 11.40 Ntinkrodiivu srce. nad, 12.40 Ivprmiajs 13.10 Spc^adsiritsti,nad. 14.05 /v»/de r)a sodišču, lian. 15.00 Ntjukrodpvn sri;B. nad. 16.00 ljubezen lr7niD, nad. 16.65 Razigram par, nad. 17.66 24 ur vreme 18.00 Sp(^adsirasti,uad, 19.00 24 ur 20.00 Prevučenu! 21.00 Zdravnikova VBsl, nan. 21.65 Kmetija 2275 24iir/vtičer 22.45 Zaktm m red. naa 23.40 Na krajti /lo^.ma. am. ran. 0036 Poii lunt] pravir,(>, am. nan. 01.26 ]eksa»imn^ postave, nan. 02.16 24 tir.pnnovitfiv 03.16 Nočna pannrama © 09,110 Oobmjuiro.iniormatjvna oddajama danaSn^dan. jutraniti nuvice. vioeospot rineva. Innate kuliinj». iuiran|i nosi, /drsvniSki nasveti, io(edai pnriidilev 1030 Vahmiokogliidu 1036 Prenova StarswVHlntija. nQaovorvsUttTiu 1136 Videospol dneva 14110 Vidcostraiii. obvssiila 17.66 Vabmiokogledu 18.00 M(adi o mlatiti), mladinska oddaja.3. IVmreia 18.40 Vidrospoi dneva 18.46 Nanovo. miadimk3oddaja, pnovitiiv 19.26 viiieos tra m. o Irvvsii I a 19.56 Vabmiokogliidu 20.00 16B7.VIVmHga/in, regionalni infonriativni pro.qram 20.26 Kuliura.in(ûm)atîvnant(tl3|3 20.30 Spwini lorckjporins mlormatjvna oddaja 20.50 Športni gosi. ponm/of 21.30 Iuri;pminmi.ioinrmativna oddaja. 22.00 A.sova gilianii:a, mioniiativna oddaja. 3. 22.30 l^oddajeOoljraiutro miormatjvna oddaja 00.00 Vabmiokngindu 00.05 Vidaostiani, obvflsida SLOVENUA 1 06.16 IJdmev) 0/00 Pmnřila 07.10 Dnbrrijuiro 08,00 Pnrni^ila 08.10 Dobmjtilro 09.00 PoTQt'jla 09.05 /oganja, //10 09.30 Krastačjapatnilja, 7/13 09.50 IdommiKlo.nsaiika 10.00 Alimepo/naS.l.delpoučne oddaji^ 10.10 ltntelOI)mnri'ik,nan. 10.20 /lau prali peč 10.36 Ki q I ga mene briga 11.00 ^iva 11.26 Resnična resnih os t 11.66 Volilna tjdtlaj a 13.00 Porodila, Spore vreme 13.15 AIIS360 1330 Uptis 13.56 l[udiein;»mlja.lvKofi?r 15.00 PwQi'jla 15.10 Mnstnvi 15,4b Mulfv Dick m ^nviiosl debele Mii,i;/2B 16.10 Pod klobukom 16.40 Madin.čuda^nikoia. risanka 17.00 Novice, sloviirska kronika. ^(irL vreme 17.36 /vami 1830 /rftbanjeloia 18.40 Ulica ^an|. risanka 19.00 Dnevmk, vreme. Sport 19.65 Volilna oddaja 21.00 Xv/nanosti.dokom.oddaja 22.00 Odmevi. Spun, weme 23.05 Omiřie 00.20 / vami 01.15 Dnevnik, vreme. Sport 01.66 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 /abavni ut(Qkanal 117.00 Iniokanal 09.00 IvjKodaia 09.30 /abavni iniokanal 11,30 Ivjjrodaja 12.00 SknvnosUdiviine,4/13 17.26 RnJiar 13.26 Ljubljana prestolnica LO, kvi/ 1436 Ivprodaja 15.05 luna. doktim. oritlaja 15.55 Nc^omBi.ligalslekorn. Manbof Koper, prenos 1830 Porui^ila 18.05 l^mobeličasi 1870 Diaymale 18.56 VBřemiuQscakadBmikdr. Ih^vle Merku, ponoviicv 19.56 21.60 Protesi Iv pnrtjdba predstave 22,46 Slovetiskai3?;scena 23.25 SknvncKti rivnrriih prevralov, 3/6 00.45 Dnevnik/aiiietskinv 01.10 Inlokdtial pop 06,20 24 ur, ponoviltn/ O/ 20 Prevtirjfino! 00.20 Ra;igram par, nad. 0970 LfubD^Rnnatrinjanad. 10.15 Ivprndaja 10.46 Rickilake 11.40 NHukrntljivosrue.nad. 12.40 ivprodifla 13.1(1 Spr«)adstrdsli. nad. 14.05 /vfl/de na sotliSču, nan. 15.00 Neukrotljivo srce. nad. 16.00 L[ube/Bn na trimo, nad. 16.56 Ra/igraru par. nad. 17.66 24 ur, vreme 18.00 Spopadstrasu, nad. 19.00 24 ur 20.00 U|Biisn:i. kanad, film 2136 Kmeuia 22.05 24 urzvoiff 22.26 Monk 23.20 Nakraju^fnćina.am.nan. 00.10 Pd lupo prsviœ arn. nan. 01.00 Icksaâki mo7 postave, nan. 01.60 24 ur. ponovitev 02.50 Nočna panorama © 09.00 Dobrojuiro.inlormalrvna oddaja: na danairi i dan. jutranje novits. vidiJosjiot dneva, jutranji gost, koindar pnr^ditiiv 10.30 Vabimokngladu 10.35 Spoiini toník. So tuina mlormaiivna oddaja 10.65 Športni gtisL jjngovor 1130 VirlKOSpotdnnva 14.00 Viders tra ni. obvestila 17.66 Vabimokoglcdu 18.00 Cemespominruvata. mlailinSKi kvi^S. (Vmru?3 18.40 Regionalne noviď 18,45 Iiiri/em m mi. pmNivitev 19.16 Vi dcnspol dneva 19.20 VidiriKUani, obwístda 19.56 Vabimo k ogledu 20,00 POP COflN. kontaktna glasbena (»idaia 20.55 Řeginnalne nnvii;fi 21.00 Odprla tsnia, pogovor v siudiu. 3. TVmrs7a 22.00 l/oddajeOobroj^ntro, inlomi^tivna orlilaja 23.30 Vabimo k ngledn 23.35 Videosiram. obvpsiila PRIREDITVE VCLENit Četrtek, 27* septembra 1O.Û0-I6.OÛ Velenj$kigrad Svetovni dan 1uri;ma • Posamezni obiskovalci sibotfoiahka brezplačno ogledali muzejske m galenjske zbirice Muzeja Velenje 1).00-14.00 Titovtrg Evropsko cvetličarsko prvenstvo Europe Cup 2007 Trg cveti 16 QQ Dom krajanov Konovo Keyljaski turnir za prehodni pokal KS Konovo 16.00-19.00 Tltovtrg Prireditev ob svetovnem dnevu turizma • Dobrodošli v našem mestu 18.00 Oom kulture Velenje Evropsko cvetličarsko prvenstvo Europa Cup 2007. Odprtje razstave Cvetlična dekoracija skozi čas 18 00 ^8kllpûvaíni center Velenje Otroška delavnica 19.00 Galerija Velenje Ev ropi ko cvetličarsko prvenstvo Europa Cup 2007- Odprtje prodajne razs t a VB Flora-6 19.t 9 Preddvei]e Knjižnice Ve len je Cikel ženske danes • Pogovor z Zdenko Cerar 21.00 Mozaik - ob Domu kulture Velenje Evropsko cvetličaisko prvenstvo Europa Cup 2007. Zabavni ove d (ční večer Petek, 28. septembra_ 10,00-12.00 Rdeča dvorana Velenje Evropsko cvetličarsko prvensNo • Europa Cup 2007 0gled tekmovalnega dela prvenstva Tema: Piki na Po|edtna 10.00-18.00 Pred Rdečo dvorano Velenja Evropsko cvetličarsko prvenstvo Europa Cup 20Û7 - Oomaca in umetnostna obrt, cve^e, predstavitev različnih dejavnosti.. 12.30-13.30 Rdeča dvorana Velenje Evropsko cvetličarsko prvenstvo • Europa Cup 2007 -Ogled tekmovalnega dela prvenstva Terna: Poročni lopek 1Ô.00-18,00 Titov trg Ustvarjajmo v jeseni življenja, glej, to so naši sadovi! 17.00-18.30 Mestno otroško igrišče Velenje {ob Rdeči dvorani) Evropsko cvetličarsko prvenstvo-EuropaCup 2007-Ogled tekmovalnega dela prvenstva Tema: Nasad v posodi 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje: Cvetlične dekoracije skozi čas (od starega Egipta do 20. stoletja) 20.00 Hotel Paka Rotary cvetlični ples Kdai - kje - kaj jhumanitarna prireditev) 21.00 Mozaik - ob Domu kulture Velenje Zabavni cvetlični večer Sobota, septembra 8.00-13.00 Titovtrg 4. Jesenski sejem* Prodajno-razstavni sejem, kulturni program, otroške ustvarjalne delavnice, likovna delavnica, razstave na prostem (Podeželje v mestu), jesenske dobrote... 8.00'13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.30'1130 Rdeča dvorana Velenje Evropsko cvetličarsko prvenstvo • Europa Cup 2007-Ogled tekmovalnega dela prvenstva Tema: Jože Plečnik 10.00 Pred knjigarno Kulturnica Lutk Û vn 0'l iterarnogi asbeni program z MeiitoOsojnik in učenci velenjskih osnovnih šol 10.00 Ribiški dom Velenje Dan odprtih vrat Ribiške družine Velenje 10.00-18.00 Pred Rdečo dvorano Evropsko cvetličarsko prvenstvo • Europa Cup 2007 -DomaČa in umetnostna obrt cvetje, predstavitev različnih dejavnosti... 10.30 Knjigarna Kulturnica Sobotno prelistavanje in branje pravljic 11.00 TitovtrgVelenjeinCankarjeva ulica Velenje Pro men a dni koncert 12.3Q Dom kulture Velenje Osrednja državna proslava ob mednarodnem dnevu Gluhih 18.00-22.00 Rdeča dvorana Velenje Evropsko cvetličarsko prvenstvo • Europa Cup 2007 - Zaključna gala pri red ^ev prvenstva 21.00 Mozaik - ob Domu kulture Velenje Zabavni cvetlični večer 17.00 Mestni stadion Velenje Nogomeind tekma - 2. SML • M Rudar Velenje NK Zagorja Nedelja, 30. septembra 8.30 20.00 Rdeča dvorana Velenje fn Mestno otroško igrišče Velenje Evropsko cvetličarsko prvmistvo -Europa Cup 2007 • Razstava cvetličnih mojstrovin evropskega prvenstva 10.0018.00 FVed Rdečo dvorano Evropsko cvetličarsko prvenstvo • Europa Cup 2007 - Tržnica prBd dvorano 10.00-18.00 Velenjski grad 1. Srednjeveški dan 11.00-17.00 Mestno otroško igrišče Pikina cvetlična igralnica in zabavljalnica 17.00 Rdeča dvorana Velenje Razglasitev rezultatov projekta KtNO VELENJE:: SPORED VSEMOGOČNI EVAN (čvan Almighty) • komedija. 95 minut, režija: Tom Shadyac, igrajo: Steve Carell. Morgan Freeman. Lauren Graham. John Goodman. Wanda Sykes, Johnny Simmons. Graham Phillips. Jimmy Bennett idr. Petek. 28.9. ob 20.30 uri Sobota. 29.9. ot 20.00 uri m ob 22.00 uri Nedelja, 30.9. ob 18.00 uri REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3.5 EUR) ČEZ MEJO (Bofdenovm) - triler, 115 minut Reiija: Gregory Nava. igrajo: Jenni-ler Lopez, Antonio Banderas. Kate del Castillo. John Norman. Martin Sheen, Maya Zapata, Teresa Ruiz idr. Petek. 28.9. ob 18.00 uri Nedelja. 30.9. ob 20.00 uri REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3.5 EUR) SIMPSONOVI (SimpsonstheMovie) komedija. 86 minut, režija: David Silverman. vloge: Dan Castelianeta, Julie Kavner, Nancy Cartwright, Ye-ardley Smith, Hank Azaria. Harry Shearer idr Sobota. 29.9. ob 18.00 Nedelja. 30.9. ob 16.0Q -otrolka matineja REDNA PREDSTAVA (cena vstopnice 3,5 EUR OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 2,5 EUR) Naslednji vikend napovedujemo: kri-minlako. triler BQUHNOV ULTIMAT (Tlis Bourne Ultimatum)/ psihološki triler PROSTE SOBE (Vacancy) / romantično dramo ZADNJI POUUB (Last kiss) / animirano komedijo MADAGASKAR (Madagascar) • film ni sinhroniziran v slovenščino I uVaienje mesto cvetja« 210D Mozafk-ob Domu kulture Velenja Zabavni cvetlićni večer Ponedeljek; I. oktobra II.DD • 19,QÛ Ljudska univerza Veienje Pred sta vitev ) eziko vn ega izobraževanja na Ljudski univerzi Velenje Torek, 2. oktobra ' - - * I 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Šola čustvene inteligence Sreda^ 3. oktobra 8.30-12.30 Univerza za III. življenjsko obdobje Dan odprtih vrat 17.00 Knjižnica Veienje. pravljica soba Ure pravljic 17.00 ViJ0 Mojca Ustvarjalna delavnica 17.00-19.00 Interspar Velenje Zabava $ Spinijem in Mojco > prirednev ob tednu otroka Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne Qbclr]eValenje(03/89613ôO). Grajska gospoda bo zavzela grad V nedeljo bo potekal 1. srednjeveški dan na Velenjskem gradu - Prireditve se bodo vrstile od 10. do 22. ure Velenje - Velenjski grad je eden najlepših gradov na slovenskem. S svojo arhitekturno zasnovo pa je ludi odlično pri/orišće kukurnih Uo godkov. Tlirisiićno drui^ivo Velenje in Mu/ej Velenje sla /družila moči in skupaj pripravila I. srednjeveški dan na Velenjskem gradu. LJpajo, da se bo prireditev prijela, saj /.elijo, da bi / njo popestrili vsakoletno jesensko dogajanje na gradu. To nedelio vas na grad vabi grof Coronini Kromberg, ki pripravlja veliko zanimivega. Na srednjeveški tržnici boste lahko barantali / rokodelci, se zabavali ob igri «lov na laiiča«. uživali ob /abavijaCih, glumačih in poplesavali ob lakiih srednjeveške glasbe, /agolovo bodo /a vas dobro poskrt)eli v srednjeveški gostilni. Prava paša /a oči pa bodo viieški dvoboji. Program se ho odvijal prav ves dan, od 10. ure dalje, /aceli ga bodo s svečano povorko, v kateri bodo sodelovali vsi nastopajoči. Sledila bo slavnostna otvoritev s fanfarami in dvigom grajske zastave, v /rak pa bodo spustili golobe /a mir v sveiu. Potem se bo dogajanje v srednjeveškem mestu v male razži-velo. Tudi bodo vede/evalke, bruhalci ognja, tekmovalci / loki, kovači, peki, dvomi norCki... Prireditev pa bo pravi Car dobila le, če si jo boste ogledali tudi vil ■ bš Kgledar imen September/kimavec 27. četrtek-Vincenc 28 • petek* VenSeslav 29 • sobota'Mihael, Rafko 30. nedelja-Sonja, Erna, Jerko Oktober/vinotok 1# ponedeljek-Terezija 2« torek-Bogoljub,Anze 3« sreda-Žarko,Evald Lunine mene Vobijo vas medse Šaleško folklcvno društvo vabi vse. ki radi pleseic. pojeta in se zabavate, da se jim pridružite in skupaj z njimi pomagate nhranjati kulturno dediiOinn slovanskih pokrajin lako doma kol ludl v tujini- Vpis n^Tmov>Je Celje; flmpematograr». «eneHVS Celjer Manbonka 12& NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE » POLZELA TOVARNA NOGAVIC d.d.«, objavljene v tedniku Hai los, 13. septembra: 1 nagr^đd: darilni paket Polzela prejme: IVANA RESNIK. Šmartno ob Paki 24. Šmartno obPdki: 2. nagrada: darilni pakst Polzela prejme: VINKO HUDEJ. Šmar-sàa 22. Velenje; 3. r^agrada: danini paket Polzela prejme: BOŠTJAN SKAZA. M úrú nad Polilo 40 b, Pdhtín. Nagrajenci naj se oglasipz osebno izkaznico v trgo-^ni Polzela Eva v Centru Nova v Velertju. kjer bodo prejeli nagrade. sftaiřóRS HIDRAVLIČNI CEPILNIKI D od6rdo25r ■ pobnifni in le!eS preb elekîro monsrioclitroklcfjo V ^à ^Êf ^ m MOiUniMMUEilU MX220-SI m V ■ www^lbrtK.CM w inlo9inibrest.$t UNIFORtST d.o.o., Dobrik m ]4q, 3301 PeSrovce, Tel.: 03/ 713 1410 ZAPOSLIMO VEČ DELAVCEV ZA DELO v PROIZVODNJI wii vse Informacije na 041462 950 od 7 do 15. ure. iS'IlA ('I KïïUUfiM K KOMUNlKACUA.LJIJBEaN.ÛUSTW-OœNlWZ^ N slin mesečni program ^ 5 KORAKOV DO BOLJŠIH ODNOSOV brezplačne predstavitve in vpis: VELENJE, Mestna knjižnica: ponedeljek, 24.9. ob 19.19 torek. 2.10. ob 17.00 dem, 4.10. ob 19.19 CELJE, I. OŠ, Vrunćeva 1356^7.9., 2.10. in 3.10. ob 18.00 Za vse, ki verjamete,M^IÉ^^ÍŘ^o l^hko še boljši.. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE p.p. 40,3322Velen)8, Rudarska cesta 6a Upravna enota Velenje posluje v poslovnih prostorih na Rudarski 6 a (razen izpitnega cer^a. ki se nahaja na Šaleški 19 a nad Loterijo),Po telefonu smo dosegljiv« na naslednjih telefonskihŠ tevílkah: Tajništvo 89 SB 700 Načelnica UE 89 95 701 Faks 89 9S 640 Oddelek za upravne notranje zadeve Vodja oddelka 89 95 721 Tajništvo 69 96 720 Sprejem vlog ze potne liste, osebne izkaznice in tujce 69 95 730 Faks 89 95 841 Izpitna komisija 58 71 427 Oddelek za okolje In prostor In kmetijatvo Vodja oddelka 89 95 741 Tajništvo 89 9B 740 Faks 89 95 842 Oddelek ob5o upravo, druge upravne naloge in »kupne zadeve Vodja oddelka 89 95 702 Svetovalec za pomoâ strankam 89 95 707 CestRamo za prazni občine Šoštanj! a MINERVAŽALEC, d.d. pilđelava plastike in kovin * Pongrac 101 • 3302 Griže tel: +386 (0)3 71 3S 200 ♦ fax: +386 {0)3 71 36 2Ô8 E-mail: ijpraya@mmerva.8l • http:/Avww.minerva,si/ SEZONSKA RAZPRODAJA DRENAŽNIH IN OSTALIH CEVI iz naše lastne proizvodnje v imašl industrijski prodajalni na Ložnici pri Žalcu Informacija na t«l.: 03/ 71 36 280 Delovni čas od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro gorenje Edino pravo mesto za nakup keramičnih ploščic prodajalni keramičnih ploščic tovarne Gorenje Keramika v Smarrnem ob Paki vas ce Hni pričakujemo s p<>scl>n(> (xmudbo \ny i/itinnih cciiah. Razširili smo tudi progmm ploščic ZA balkone in terase, odpornih na cksti'eninc zimske pogoje» katerih kakovostna obdelava površine omogoča varno hojo tudi v deževnem vi'cmcnu. Gorcnic KcrajHika • Coixnio Ih ??27 Šmarno ob Paki ' td: m 27 www.gorenje-no.sl VGLEKJE (k» «■» «.».« . n^CvK It. t*lmii 6.Û0 Dobro jutro in veseki v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - po-roiiki Avta moto zvezs Slovenije; 7.20 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročitd; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila Rekreacij^i nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije: 10.00 Na svidenje 14.00 PoTdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva 15.30 Poročila; 16.00 Kd3j.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti 17.4Ô Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Nd svidenje. P!7£K,2S. septembra: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Pon> čila; 6.45 Na današnji dan; 7G0 Horoskc^; 715 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročiia; 7.45 Oanašnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip: 8.30 Poničila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Pon)čila; 1700 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 29. sepienbra: 6.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Av^ moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Iztor pesmi tedna; 10 00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Po^ ročila 15.00Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA,30. septembro: 6.00 Dobro jutro in vesek] v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročite Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Česthke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute zdoma* čimi ansambli; 13.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONIDEUEK, Uoktobfo: 6.00Dobn}jutn)invesek)vnov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije < poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poroi!ila; 7.45 Današnji kulturni utrip 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kjB.kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport 18.00 Glasbena lestvica; 13.30 Poročila; 19.00 Na s^^denje. TOREK, 2. oktobra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Stovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kuKurni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtiarski nasveti; 9.30 Poročite: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročita; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 3. oktqkro: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Oanašnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Hofoskcç; 7.15 Cestne infomiacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila: 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 tema dneva; 15.30 Šport 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Vi in m 18.30 Poročila: 13.00 Na s^^enje. DEŽURSTVA Zdravstveni dflfn Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da ie tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoći. Natotele-fonsko številko pokličite SAM D V NUJNIH PRIMERIK ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki sne-mamo.Za informacije vzvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 899547B, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarra v Velenju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 398-1880. lobo zdravniki: 29. in 30. septembra - Mirna FRANJKOVIČ. dr dem. med., (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. ZD Velenje. Vodnikova 1) VelefiMrske poste ji $ošteej: Dežurni vetennar • gsm 031/688^00. Delovni cas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil • ponedeljek, sreda in petek od 8 do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enoto Velenje Poroke: Suzana Lukič. Velenje. Goriška cesta 43 in Siniša Moravac, Velenje. Kar-deliev trg 2. SmHi; Ferenćak Eduard . roj. 1909. Velenje. Tomlicova cesla 22: Anžej Martin . roj, 1933. Gâberkô t19. Šoštanj,- Topler Ivan roj. 195G. Palki Kozjak 44 b. Velenje: Me-javsekSernardroj. 1935. Žalec. Ulica talcev 6; Obreza Franc roj. 1934. Šoštanj. Kajuliova cesta 7/a; Nefmah Dragutin, roj. 1935. Gavce49 C, Šmartno ob Palci. M 8981? 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! ./adio®alfa ' ? 103,2 & 107,8 Mhz ^^^ rtAn m v a ■kVi -sJas C Ilfss} vsak dan 36 ur OBVESCEVALEC Vsepovsod Xàiua pfàznînê odkâr febe vtč nt v srcu psii. ki so najbolj zaznamovale mesec avgust. Na lestvico Sle tokrat uvrstili Sonjo l.c-vak Ho/jan, specialistko ginekologije in p potnika vrnila z javnimi prevoznimi sredstvi. ■ Tp Nova blagovna znamka Karneval Partnerski občini Mozirje in Novi Vmodolski dokazali, da je mogoče uspešno razvijati karnevalski turizem - Idq o nadaljnjem povezovanju je precej, med njimi tudi pobratenje Tatjana Rodgoriek Občini Mozirje in Novi Vimv dolski na Hrvaškem, ki sodelujeta že vrsto lel pri karnevalskih in drugih kullunio turističnih prireditvah na prostem, sta se prijavili na razpis Skupnosti Imerreg m A Sosedski program Slovenija - Madžarska - Hrvaška 2004 -20f)6 in bili uspešni. Nastal je projekt Karneval - nova blagovna znamka o spodbujanju karnevalskega turizma obeh krajev, katerega prvi. llnančni del se izteka ta mesec. Obc partnerski občini sta dokazali, da je mogoče uspešno razvijati karnevalski turizem v mednarodnem merilu ludi med manjšimi mesti. Moziije in Novi Vinodolski se lahko pohvalila s kar osmimi turistično-kulluriiinii-elnološkimi prireditvami v okviru projekta. To je na novinarski konferenci, v torek prejšnji teden, med drugim dejal Ivo (ilušič. vodja projekta v občini Mozirje. Skupne prireditve so: \ Moziriu poleg pustnega karnevala, festivala cvetja, kresovanja. razstave buč in jesenskega cvetja v Mozirskem gaju še Mariinovanje in Veseli december, v Novem Vinodolskem pa: zimski in letni karneval, prireditev Ružica Vinodola, Martino-vanje in Ribarska noč. Vrednost projekta so ocenili na dobrili 390 tisoč evrov, prav toliko pa so zanj dtibili na razpisu evropske komisije. Od skupne vsote je Mozirje pridobilo več kot 200 lisoč evrov. od tega so slabo polovico porabili za nakup karnevalske pisarr.e s pripadajočo opremo, za natup šotora in prireditvenega odra na prostem in nekaj stojnic v vred-ntîsii 100 tisoč evrov. ostalo so porabili za izdelavo analiz, propagandni material. Po besedah mozirskega župana Ivana SulKrveršnika nameravajo sodelovanje nadgraditi. Zanesljivo bodo proučili tudi pobudo o pohrateniu obeh mesi. Na novinarski konferenci su še povedah, da je v tem času 10 skupnih prireditev obiskalo več kot 40 lisoč ljudi, s propagandnim materialom so »založili« blizu 100 tisoč ljudi, zaznali pa so tudi od 5 do 10 odstotkov večji obisk turistov. V priliodnje ostajajo glavni :ilji projekta nespremenjeni. Obstoječim panneijem so se že pridru-žiD novi, prav tako je idej o nadaljnjem povezovanju MozJrja in Novega Vinodolskega še precej, so zatrjevali sodelujoči na novinarski konferenci. Očistili brezno Flisova rupa V soboto, 22. septembra, je Jamarska zveza Slovenije v sodelovanju z Zavodom RS za varstvtj narave organizirala vseslovensko akcijo čiščenja jam. /a sodelovanje na akciji so se odločili tudi člani Koroško Šaleškega jamarskega kluba 'Speleos-Siga' Velenje. Lotili so se čiščenja 21 metrov globokega brezna Miso v a rupa v Andražu nad Polzelo. Iz brezna so potegnili približno 4 kubične metre odpadkov. Zadeva seje zapletla, ko st? naleteli na dve bombi. Akciia se jo izkazala za močno :ievarno, iamajji so obvestili Upravo RS za zaščito in reševanje in zaprosili za pomoč piroiehniktiv. Voda se pretaka preko črnili odlagališč v jamah naravnost v izvire pitne vode. Čistilne akcije so drage in zahtevne. Tokrat so bili jímarii izpi> stavljeni smradti poginulih živali, ki jih je nekdo odvrgel v brezno. Še hujša nevarnost jim je pretila zaradi od- vrženih bomb. Bodo jamarji še pripravljeni čistiti brezna in s tem na kocko postavljati svoje z^avje in celo življenja? ■ Mojca Hribefnik