„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.” A. M. Slomšek. Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dvo kroni za celo leto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. — Naročnina so pošilja na npravništvo „Našega I)oma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadne 4 rodne vrstico (petit), če se enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma11 v Mariboru in so ne vračajo. Snujmo mladinske zveze. Mladinsko gibanje jo dainilanes velikanskega pomena. Vsi zavedni narodi (ga upoštevajo in pospešujejo z vsemi močmi, da se požive im si zagotovijo lepšo in slavnejšo bodočnost. Tudi mi Slovenci stavimo vse svoje upje na našo mladino, ki se v novejšem času tako lepo organizuje, tabo samozavestno nastopa na vseh krajih našo domovine. Na eni strani se to vrši po mladinskih zvezah, na drugi po telovadnih ddsekih, vse pa v okvirju mašili izobraževalnih društev. Veselimo se telovadnih odsekov naših mladeničev in želimo, dia se udomačijo prej ko slej po vseh večjih krajih, ne samo na Kranjskem, temveč tudi itta Štajerskem in Koroškem. Ce dobi vsak okraj po en. tolovaldni odsek, smo dosegli veliko. Telovadni odseki družijo mladeniče naše, toda pozabiti ne smemo naših deklipt. Na mladeniče in dekleta se ozirajo mladeniške in dekliške zveze, ki so ziačele delovati pri izobraževalnih društvih pred šestimi leti in so pon.ekod, kjer so se vpeljale, posebno veliko storile za p'robujo naše mlajdine. Splošno se še niso udomačile. In vendar so po njih najlažje združi obojna mladina in pridobi za izobraževalno delo pri naših (društvih. Kaj so mladeniške, dekliške zveze?, Nič drngmra, nego zveze mladeničev, oziroma deklet, ki so udje izobraževalnih (društev. Samostalna društva niso. Tudi ne kaže, da bi so zveze snovale kot samostalna društva, ker bi se preveč razcepile malobrojne naše moči. Kjerkoli delujejo, tam procvitajo naša izobraževalna društva v pravem pomenu besede. Kjer ni mladine pri društvih, ni pravega življenja, ne poroštva za stalno uspešno delovanje društev. Kako se osnujejo? Na povabilo društvenega predsednika ali zavednega mladeniča so zbore sami mladeniči na shodu. Sklicatelj shoda razloži opravilnih zveze, ki ga je naš list prinesel 1. 1003. in društveni koledarček za leto 1005. Sedaj je ta opravilnih težko kje dobiti, zato ga S. K. S. Z. ponatisne in ga v kratkem razpošlje vsem svojim društvom. I N'a.Vzoiči mladeniči, ki še niso pri. izobraževalnem društvu, takoj pristopijo kot udjo. Povabljen govornik ali sklicatelj razloži namen in pomen, zvezo in na to vsi mladeniči — udjo društva — sklenejo zvezo, kateri izberejo voditelja, namestnika, zapisnikarja, blagajničarja, knjižničarja, kateri je lahko tudi tajnik, in toliko odbornikov, da so zastopani v odboru zvezo vsi kraji župnije. Mesečno enkrat so vr-Si podučni shod zveze z govori, deklamacijami, petjem razgovorom. Vpelje se vprašalna škatlja, v katero mladeniči mečejo listko z neznanimi besedami ali rečmi, o katerili želijo pojasnila. Berejo in razlagajo se pri tteh shodih najvažnejši člalnki iz naših Časopisov in, se mladeniči navdušujejo za javno de-tevanje. Vrše se govorniškei in pevske vaje. Prvim KOvorom v zvezi bodi p h edine t slovenska zgodovina Politična in slovstvena, da se mladeniči navdušuje- jo za slovjen.sko domovino, za materinščino, za naš splošni napredek in za brambo naših svetinj. Potem slede strokovni govori iz kmetijskega gospodarstva, o občini, deželi, državi, o raznih volitvah, o deželnem in državnem zboru. Za pol ure do ene ure zborovanja se kmalu najde primernega gradiva. Dobro je, da veliko delajo mladeniči sami. Tajnik zveze seveda o vsakem shodu, ki jili društveno vodstvo redno naznanja glavarstvu, sestavi zapisnik in ga prebere na prihodnjem zboru. Na enak način, se osnuje tudi dekliška zveza. Govori članic dekliške zveze se vzlasti ozirajo na ženska dola v človeški družbi, posebno na umno gospodinjstvo, vzbujajo pa obenem tudi smisel za javno življenje, ki ga morajo poznati tudi naša dekleta, naše žene, da lahko po svoje delajo za zmpigo naše katoliške in narodne stvari. Obojne zveze so tudi v ozkem stiku z domačimi Marijinimi družbami, ako obstoje v župniji, da ohranijo svoje člane verne in nedolžne. S tem jo že dovolj označen tudi pomen mlar dinskih zvez. Rod stari hira, gine, bodočnost je mladine. Te besede pesnikove mora upoštevati vsako izobraževalno društvo in poskrbeti, da bo čim največ mladeničev in deklet pristopilo, kar se bo zgodilo, če se vpelje mladeniška in dekliška zveza. Pri oživljanju obstoječih in snovanju novih mladeniških zvez bo vedno rada prihitela na pomoč S. K. S. Z. s svojimi govorniki, oziroma dotični dekanijski odbori S. K. S. Z. Vrli naši rodoljubi, zavedni mla!deniči, rodoljubno mladenke, na delo za organizacijo naše mladine! Vsako izobraževalno društvo naj dobi letos svojo mlaideniško in dekliško zveao prej ko slej, da bo tako naša mladina po vseh dekanijah organizirana. Potem bodo dekanijski jubilejni shodi lahko delo in pokazala bo se povsod moč naše mlaldinske organizacije še v večji meri kot doslej. Okoli po svetu. Iz šole. Nastavljeni so: Kot učitelj in šolski vodja v Žusrau Maks Šribar,; nadučitelj iz Kramj-skega, v Pblzeli stalni učitelj od Sv. Janeza na Drav. polju Peter Loparnik, v Braslovčah stalna učiteljica Marija Ježovnik pri Sv. Ruperitu v Slov. gor. in v Pišecah tamošnji začasni učitelj Jožel Bohinc. Cesar ie potrdil postavo za ustavni odsek, v katerem se ijzdela novi deželni volilni red za Kranjske. Na cesarjevo željo bodo, kakor se poroča, sklicane delogiacijo meseca junija v Butfapešto. Poslanec Korošec in tovariši so vložili inter-pciacijo na pravosodnega in na ministra notranjih zadev, Iker so izključili Slovence in katoliško duhovščino pri mariborskem društvu za varstvo otrok in obrambo mladine, Mladočeški poslanec dr. Jožel Herold je umrl dne 4. maja. Rojaki! „Podporno društvo za slovensko viso- < košolce na Dunaju'*, ustanovljeno ob vladarski šti- ' ridesetletnici leta 1888., slavi letos dvajsetletnico svo- ' j ega obstanka. Tiho in brezhrupno bo to slavlje, kakor je tiho delovanje toga prepotrebnega društva. A to slavlje naj bi bilo vsaj povod, da bi so ga rojaki v domovini in drugod v izdatnejši meri spominjali z obilnimi darovi. Vemo si)cer, da je narodni davek ogromen, a pomisliti je treba, da skrbi naše društvo ,za najboljše, za našo mladino, za našo bodočnost. V vseli strokah nam nedostaje duševnih delavcev in na merodajnih mestih se često izgovarjajo, da ni potrebnih moči na razpolaganje, ako zahtevamo, kar nam gre. A marsikateremu visokošol-eu upade pogum, da opeša in fomaga malo jpred ciljem, ker ga je potlačila in oslabila revščina. Zakaj poleg vseli tožkoč, s 'katerimi se borijo slovenski visokošolci, poleg preziranja se strani drugo-rodnih tovarišev in poleg zapostavljanja od strani višjih je revščina najhujša sovražnica, ker slabi duševno in telesne sile. In revna ter potrebna je pretežna večina slovenskih visokošioKcev! Vsak mesce trka 70 do 80 prosilcev na naše duri in odbor je včasih v največji zadregi, ker bi rad pomagal, pa ne moro, ker so mu prepičlo odmerjeni denarni po-močki. S strahom opazujemo, kako se od leta do leta krčijo dohodki, draginja v velikem mostu pa je vedno večja. Zato se obračamo danes do vseh rojakov z iskreno prošnjo, naj so nas v obilni meri spominjajo za naš jubilej. Zlasti pa poživljamo vso tiste, ki so svoj čas uživali dobrote našega društva, naj se spomnijo tistih časov in naj so oddolžijo vsaj deloma, ker tako pomagajo drugim, da dosežejo svoj cilj. Okoli 1500 poročil in položnic smo razposlali o Božiču; kdor se še ni odzval, naj poišče položnico in jo uporabi ali pa naj pošlje svoj prispevek na naslov društva, ki ima svoj sedež v pisarni blagajnika g dr. KI. S o s h u n - a, dvornega in sodnega odvetnika na Dunaju, I. Singerstr. 7. Na Dunaju, meseca maja 1908. Odbor podpornega društvarza slovenske visokošolce. Načrt volilne reforme za Kranjsko je že sestavljen, tor ga jo to dni ustavni odsek deželnega zbora sprejel. Načrt za štajersko deželnozborsko volilno preosnovo izdeluje, kakor so poroča, deželni odbornik dr. Link. Tovarniški kraji so bodo najbrž iz volilne skupine občin izločili. V peti volilni skupini LISTEK. Rači H. Črtica iz vojaščnice. (T)osluženim vojakom v spomin.) Nič ni hujšega za vojaka, kakor da veselih praznikov n. pr. božič, »veliko noč in dr. ne smo preživeti doma pri svojih dragih. Akoravno mu dobra mati s poslanimi jedili hoče olajšati to bol, vendar dopusta no domesti nobena stvar. Kako neki ? Komaj se prečitajo v dnevnem „komisnem časniku" oni srečni, *za katere so v pisarni poštno spremnice, že sc obračajo tovariši nh njo z zapeljivim pogledom. Kaj še le, kadar prinese zabojček in ga pazljivo odpira: Koliko prijateljev in kako so vsi postrežljivi! Seveda se včasih vsi ti opečejo, zakaj veliko je skopuhov, ki nimajo v takem slučaju nobenega sočutja. Oni pa, ki ima dobro srce in pozna lepo božjo zapoved, ki pravi: „Ljubi svojega bližnjega", je navadno hitro rešen svojega premoženja. V, prvi .i vrsti se mora spomniti svojega najbližjega predstojnika, to je njegov učitelj, navadno „sobni poveljnik". Temu so da vsega precej, zakaj gospod vodnik, ali kaj že je, si kaj takega dobro zapomni. Potem pridejo tovariši, eden, za drugim in tako se večkrat zgodi, da revček nazadnje sam nič nima. Enako so je godilo Janezu Krtača iz Mušico na velikonočno nedeljo leta 190 . . . Janez Krtača je bil najmlajši v sobi št. 13., kjer nas jo 12 mož ob hudem vremenu in ponoči imelo varno zavetje. Njegova postelj se je tiščala moje tako, da sva si vsak večer lahko tožila najine bolesti, ne da bi druge s tein motila. Bil sem pred-mojster in namestnik sobnega poveljnika. Zappal mi je dobri Janez vse. Pravil mi je toliko o domu, ; bodo volili le tisti, ki nimajo volilne pravice v osta-| lih. Okraji za peto volilno skupino se bodo razdelili 1 po vzorcu državnozborskega volilnega redu, tako da bodo volili mesta in trgi, tovarniški kraji in kmečke občine v posebnih volilnih okrajih skupaj. Poslanec Roškar je stgvil nujni predlog za podporo po povodnji in plazovih prizadetim posestnikom v svojem volilnem okraju. Pesclika umrl. Dne 1. maja, ob 1. uri zjutraj je nagloma umrl nemški ministon-rojak Prahe Peschka v starosti 54 let. Zadela ga je srčna,kap. Prejšnji dan, v četrtek, so je ščt udeležil seje, državnega zbora, pozneje se je udeležil tudi razgovora nemških poslancev s Češkega: z mlin istrskim preds. Bečkom. Zvečer so imeli nemški poslanci s Češkega s Poschko v zbornici zborovanje) do 8(. uro zv. Po zborovanju jo rešil minister v svojem uradu še razne akte, ostali del večera pa je preživel v < prijateljski družbi. Po večerji je šel s svojimi tovariši na kratek čas v kavarno, kjer je igral tarok. Po polnoči so je vrnil domov. Od svojih prijateljev se je poslovil, rekoč: „Vlada mora prej domov, kot drugi." Državni poslanec H o n r i Id P r ,a d e jo imenovan za ministra-rojaka. Povodom cesarjevega jubileja se bode kovalo zlato peneze po 10 in 20 K avstrijskega kova. De-narji bodo imeli na eni strani podobo cesarja z napisom 10, oziroma 20 K, na dirugi strani pa cesarskega orla z napisom „Dnodecim lustris gloriose pe-ractis" (00 let slavno preživel). Teža, čista vsebina zlata in velikost bode ista kakor pri sedanjih enakih denarjih. Podržavljenje avstrijskih lekarn. Dela so na to, da so podržavijo, oziroma podeželijo vse avstrijske lekarne. Tozadevni načrt izdela lekarnar Leopold Willerth,. l Zagrebško vseučilišče bo najbrž zaključeno z,a dobo enega tečaja. Stavka namreč večina dijakov. Dunaj. Nemški cesar in cesarica, prineregent bavarski, kralj saksonski in virtemberški, 'nemški knezi in zastopniki svobodnih mest so prišli dne 7. maja osebno čestitat našemu presvitlemu cesarju. Na Dunaju se organizira v kratkem času velika komisija, ki bo pomagala vladi izvesti jubilejno delo na korist osirotelim in zanemarjenim otrokom. Prddgednik komisijo bo ministrski predsednik baron Beck. ,,*[•] c ! | o bratiti), /da sem poznal njegovo domačijo skoraj tako dobro, kot on sam. V nedeljo pred veliko nočjo jo dobil Janez od doma pismo. Bpžal je na samoten kraj, da bi skrivaj, nemoten, od tovarišev, preštudiraj njemu tako drage vrstice. On namreč ni bnl vajen v čitanju in pisavi, zato je rabil skoraj pol une prodno je za dobro razumel slabo pisano pisemce. Prišedši v sobo so jo nasmehnil in mi tiho šepnil nat uho: „Gospod predmojster, zvečer vam bodem dosti novega pove-jtlal." Potegnil je kovčeg izpod postelje, shranil pismo in potom stopil k sobnemu poveljniku, da bi mu osnažil črevlje. „Kje ste bili tako dolgo?" se zareži ta nad njim. Janez se ravno postavi in nekako boječe odgovori: „Gospod vodnik, javim ponižno, pismo sem bral, ki sem ga ravno dobil od doma." „Tako dolgo?" se feačudi vodnik Rusa iiii še pristavi: „drugič si hranite vaša pisma do večera. Tu mi osnažite pas, črevlje in pa gumbe. Lepo in urno, drugače — — — „Da, gospod vodnik", Je bil Janezov odgovor. Bila je lepa nedelja. Sobice je prijazno obsevalo še zmrzlo naravo. Krasen čas za sprehod. Odpravil sem se in odišel ven črez poljane. Taval sem dolgo po okolici in se pozno zvečer truden vrnil v našo kasarno. Janez mi je, kakor po navadi pripravil posteljo in osnažil puško. Bil jo sam doma. Na moje vprašanje, kje so drugi, mi je samo rekel, da so šli na spreftlod. Kako prijetno jo, po sprehodu so vleči na našo trdo posteljo! Gotovo bi bil koj zaspal, a Janez mi ni dal miru. Vsedel so jo na moj kovčeg in mi pripovedoval, kaj vse so mu pisali njegovi domači. Prodali so vole za 000 K, kupili njivo za 250 K, obljubili mu poslati za veliko noč lepo pisanko itd. Ob devetih pa sem ga prosil, da je končjal in ugasnil luč. Kanpnir Vega je zagodel lepo večernico na svoj rog in bil je mir. v kasarni. Somišljeniki! Somišljenice! Zahtevajte v vseh prodajalnah tn tohakarnah vžlg-altce ^Slovenske krščanske socialne zve*eu: V korist ohuiejniiii Slovencem! Zagrebški Celii obiščejo jubilejsko razstavo v Pragi s posebnim vlakom. Za to razstavo se kaže v Zagrebu veliko zanimanfe. Praga. Mestni svet jo sklenil, da predlaga občinskemu svetu, naj se ob cesarjevem jubileju ustanovi otroška bolnišnica, hiralnica in oskrboval niču invalidov in moderna obrtna šola. Novi gališki namestnik jo dr. Bobrzinski. Redek jjubile]. Profesor dogmatike, jezuvit Hur-tcr poučuje 100 semestrov na inomoškem vseučilišču. Prepoved goldinarske veljave. Dunajski uradni list je prinesel odredbo, s katero se prepoveduje raba goldinarske Meljave v poslovanju trgovcev, in obrtnikov z občinstvom. Kdor bi se zoper to pregrešil, bo kaznovan z globo od 2 do 200 K, ozi-roma zaporom od 0 ur do 14 ,idni. Odredba stopi s 1. julijem v veljavo. Italijanski kralj je čestital brzojavno avstrijskemu cesairju ob jubileju. Naš cesar se mu je takoj zahvalil in naglašal v odgpvoru, dia si čestita na ta nov znak ozke zveze in prijateljstva^ ki ju veže. Rim. Iz vsega sveta prihajajo povodom jubileja sv. očeta bogati darovi. Dar nemSkih katolikov bo izročen sv. očetu meseca maja. Benečani izroče sv. očetu dragocen prestol. Perzijski šali je sprejel ostavko celega ministrstva. Ministrstvo je baje odstopilo radi tega, ker SiB inozemske vlade vmešavajo v notranje stvari Perzije. > ■ V državi Peru je izbruhnila revolucija. Na turško-perzijskl meji so vzbruhnili nemiri. Velikanski . vihar v Ameriki. — V državah Missisipi, Alabani in Louisiani, je razdjal popolnoma več mest, druge pa opustoši!. Izgubilo je življenje več sto oseb. Samo v Atlanti je 250 mrtvih in ranjenih. 21 malfh mest je vihar takorekoč pomedel s površja. Utrgal se je tudi oblak, nakar je nastopila strašna povodenj. Dvigali so se velikanski stebri prlaihu, 'da se solnca ni videlo. Razgled po domovini. Cesar je daroval prostovoljni požarni hrambi v Hočah 120, in) požarni bjramtn v Hotinjivasi 150/kron. Imenovan je pravni praktikant pri celjskem okrožnem sodišču g. dr. K, Vučinič avskultantom. Iz pošte. Poštna ekspeditoricai Rezika Kavčič je imenovana poštnim oficijantinjam v Konjicah. Prosto učiteljsko mesto. Na trirazredni ljudski šoli na Ptujski gori jo razpisano mesto stalnega nadučitelja. Prosilec za to mesto se mora izkazati, da je sposoben poučevati tudi veronauk. Prošnje do 31. maja t. 1. Mesto šolskega vodje jo razpisano na. jed-norazredni ljudski šoli pri Sv, Primožu na Pohorju. Sposoben mora biti, da poučuje Itudi veronauk. Prošnje do 15. maja t. 1. Premestitev. Namestniški koncipijent dr. A. pl. Ehrenwerth je premeščen od celjskega okrajnega glavarstva k okrajnemu glavarstvu v Ptuj. Podporni za škodo po plazovih na Bizeljskem. Po plazovih poškodovani vinogradniki v Starivasi tor Župelevcu so posredovanjem poslanca dr. Benkoviča dobili podpore 2700 K. Za S. K. S. Z. so darovali sledeči gg.: Neimenovan iz Celja 3 K s pripombo: Neimenovan (celjski „klerikalec" daruje povodom letošnjega trojnega jubileja ,3 K S. K. S. Z. s prisrčno željo, da bi na/-šol mnogo posnemalcev! Mlaldinoljub Ev. 1 K; dva neimenovana gg. vsak po 1 K; g. Josip Krajnc, kaplan 1 K; g. O. Skamlec 1 K; g. dr. Ig. Žitnik, drž. in dpž. poslanec 1 juh. K; g. dr. Feuš, prof. boB. 1 K; g. Fr. Kocbek, župnik, Sv. Križ 1 K; g. Žgank, kaplan, Sv. Jurij 2 K; g. Ivan Ivanc, kaplan, Cadram 2 K: g. Jerovšek, prof. 2 K; gosp. Lončarič, kaplan, Trbovlje 1 K; g. GroUelšek Iv., Slov. Bistrica 1 K; g. Zamuda, kaplan, Vransko 1 K. Živeli nasledniki! Organizacija S. K. Z. v Slov. Goricah je že lepo izvedena. Vsak večji kraj ima že svoj okrajni pododbor. Povsod se pridno pripravlja na občinske volitve pa tudi za (deželni zbor. Shodi, ki so se vršili 10. in 20» aprila, so bili kaj živahni. Ljudstvo je povsod burno protestiralo proti odbrtju srbske mejo in stavilo velevažne zahteve ter iste izročilo svojim poslancem. Le čilo naprej! Maribor. Nemški cesar Viljelm se je dne 7. maja peljal mimo Maribora. Na postaji ni izstopil. V soboto zvečer je dobil Janez velik zabioj od doma. V nedeljo zfutraj ga je privlekel izpod postelje in začela se je velika večerja. Sobnemu poveljniku je dal dve lepi klobasi, steklenico vina in pol kolača, Seveda tudi na me ni zabil. Potem je delil med tovariše in nazadnje sta mu ostali le še dve steklenici vina in pa kos kruha. Ko vidim, 'da je revček vse razdelil, sem mu hotel moj del dati nazaj. Tega pa on nikakor ni 'hotel. Kažoč na vino mi je rekel : „Gospod predmojster, to vzameva danes s seboj". Imela sva namreč smolo in sva morala oba na velikonočno nedeljo v službo. 'Tovariši, ki so bili prosti so naju dražili, rekoč: „Nia velikonočno ne- deljo pa menda le ni prijetno iti v službo." Ob enih popoldan smo bili mi odpravljeni, da prevzamemo službo na utrdbi Velikan, tovariši pa lepo osnaženi za sprehod. Odšli smo. Imel sem čistega premoženja 12 vinarjev. Lepa velika, noč! Vsi moji upi so bili splavali po vodi. Nadejal sem se, da dobim dopust . . . stotnik mi ga ni dovolil, upal sem na denar , . . poslal mi ga ni nihče, mislil konečno, da bodem prost . . . moral sem v službo. Klaverno smo čepeli na oni znani leseni klopi, katere ne manjka v nobeni stražnici. K mizi se je vsedel poveljnik straže, vodnik Rusa. Bil je to osoren, neprijazen, človek, ki ni poznal drugih občutkov kot one, katere so mu 'dovolili Vojaški predpisi. Rekali so mu navadno „cupak" in to po vsej pravici, ker se jo leto dni pred svoj|im dopustom zavezal „služiti dalje". Prečital nam je glavne točko, ki so bile začrtane v onih raztrganih listih, katere (pa smo brez izjeme vsi znali kot oče naš. Potem pa jo čital pravljico o „črnem Juriju", ki je, izpostavljen največjim nesrečam, vedno zdrav odnesel svoje pete. Za me, ki sem imel kot predmojster čast, biti njegov namestnik, se ni veliko brigal. Po kratkem molku me je .vprašali: ,,’Ali Vi poznate svoje dolžnosti?" „Da, go- spod vodnik", je bil moj odgovor in RuS(a je čital dalje. Grozno mučen mi je bil ta molk. Vrhtega pa mi je krulilo po želodcu. Sel sem pred utrdbico in gledal na tepo jadransko morje. Izza vrha so nemo molele jeklene cevi naših starih topov. Ob pogledu na to smrtonosna orožje se mi je nehote porodila v duh ti radovednost, kako neki je, glefdati sedaj tako mirne kanone ob času vojske. Mislil sem si velike težke sovražne ladije, ki so se z neprestanim ognjem bližale naši majhni utrdbi. Videl sem našega strogega stotnikia Pusta na vrhu pri topih im slišal glasno, odločno njegovo povelje. Videl sem hrabre topničarje, ki so hladnokrvno in neustrašeno dona-šali težko strelivo. Videl sem pogin sovraga, občutil našo zmago in bi bil skoraj veselja zavriskal, a tu sem se spomnil, da je bila vse le domišljija. Potegnil je oster veter. Zazeblo me je in vrnil sem se v stražnico. Vse mirno. Vodniki Rusa je bil popolnoma zatopljen v črnega Jurija in na klopi je zavit v cunj(e ležal kanonir Lesnika. Vsedel sem se k peči. Tik mene je ležal pes tiger. Bi'i je last mladega poročnika Cvetka, ki se je usmrtil radi ljubosumnosti v svojej sobici, ki je mejila na našo stražnico. Ves trud, spraviti zvesto žival od tega kraja, je bil zaman. Z grdo surovostjo So ga nekateri hoteli odpoditi, a on se je vedno zopet vrnil na nesrečno mesto, kjer je preminil njegov gospodar. (Konec prihodnjič.) Zdravnik: Tukaj sem vam nekaj predpisal.; Pošljite v lekarno in dobite zdravilo zastonj, jemati pa ga morate vsako uro kavino žlico. Toda ta naj bo vedno snažna! — Bolnik: Gospod doktor, bodite tako dobri in predpišite mi tudi uho in kavino žlico, ker nimam ničesar! Na sodišču. Znate pisati? — Ne. — Torej napravite križ. — V, imenu Očeta in Sina in sv, Duha, Samomor ibIvšeKa gostilničarja. V Dravski ulioi v Mariboru si je končal življenje s samokresom 3. t. m. ralznašalpc časopisov Štefan Krištof. Bil je na mestu mrtev. Kot vzrok navaja v pismu neozdravljivo bolezen. Krištof je bil svoje dni posestnik in gostilničar v Frajhamu. Prišel je iz Gradca v Maribor na obisk k svojim sorodnikom. V čakalnici umrla. Dne 4. t. m. je prispela na mariborski kolodvor v spremstvu svojega moža 38 let stara Terezija Kollob. Bila je nevarno bola-na ter jo je hotel mož spraviti v bolnišnico. V kolodvorski čakalnici je pa nagloma umrla. Deček rešil življenje. Dne 4. t. m. se je igral dve in polletni deček postajenačelnika v Hočjem poleg postaje v bližini mimotekočega .potoka. Naenkrat pa je padel (Otrok v potok ter zginil v vodi. V bližini se je nahajal sin mariborskega trgovca, Amajid Lorber, učenec tretjega razreda na realki, ter skočil za otrokom v vodo in ga tako rešil gptove smrti. Slivnica pri Mariboru. Hranilnica in posojilnica za našo župnijo je začela uradovati. Poročila sp je dne 3. maja na Ptuju gospodična Gabr. Ornig s \siodnijskim pristavom g. dr. Herm. Watzulik. Ptuj. C. kr. okrajni komisar dr. Štefan pl. Neufcfebauer 'je prevzel začasno vodstvo uradnih opravil okrajnega glavarstva ptujskega. — Iz Haloz. Ker liberalni nasprotniki v nemčur-skih in slovenskih liberalnih listih vse strastno osebno napadajo, ki so le količkaj v zvezi z našim kršč. soc. gibanjem, naj se mi dovoli tade vprašanja na nasprotnike staviti: 1, Zakaj slovlnski in nem,šiku-tarskl pobratimi-naprednjaki psujejo pošteno Korenjakovo gostilno za šnopsarijo, kjer sami tolikokrat obedujejo in pijejo, da celo za shold Nar., strankte so jo najeli, pa prelhilela sta jih maša vrla odposlanca Kmečke zveze, ki jih je celo nek znani šnopsar v kotu poslušal, da bi jih mogel potem zdelati v „Domovini” in „Štajercu” — lepa gliha? 2. Z,akaj je general tukajšnje Narodne strančice, ki hira na jptikl, predlagal „Slov. Gospodarju” nezaupnico, ko ga vendar ima večina kmetov naročenega, „Nar. Lista” pa razun študentka noben gospodar? 3. Ce se hočete rajnemu č. gospodu Murkoviču hvaležne skagati zato, da so vam v vsem ustrezali, vas gostili in v kočiji vozili, zakaj blatite potem v „Štajercu" še pokojnikov spomin? Kdo bo še z vami, ako tako plačujete? Kdo vam bo porok za posojila, ako ga daste iztirjavati po odvetniku, v načelstvo pa nam brez volitve vsiljujete neljube „Štajercijance” ? Kako dolgo še bo šlo? Radovednež. Ljutomer. Dne 2. maja je umrl gospod Ivan Kukovec, načelnik okrajnega zastopa in bivši dež. poslanec. Pokojnik je svoj čas igral uplivno ulogo in si je s svojim delovanjem postavil časten spomin v zgodovini ljutomerskih Slovencev, Slovenska Bistrica. Za nemško šolo je šul-ferajn dal 3000 kron. Tako je denar sroldstvo tudi — za ponemčevanje slovenske dece. Umrla je mati gospoda 'dr. Bela Stuhec.a gospa Ana Stuiiec roj. Bolim, vdova c. kr. svetnika dež. sodišča. Iz Remšnika. Pri nas imamo mlatdeniško in dekliško Marijino družbo, ki se četudi počasi, pa vendar razvijata. Kaj pa je z nami v narodnem oziru ? Fantje kaMor kmetje so zelo zaspani. Ko bi priredila Slovenska) Kmečka zveza kak shod ter nas zdramila iz narodnega spanja, ker je še precej mož, vnetih pristašev Kmečke zveze. Kaj pa je s časniki? K napi prihajajo različni časniki kakor „Naš Dom”, „Slovenski Gospodar”, ptujska giftna krota ali po domače „Štajerc”. Ce je „Štajerc” dober in pošten list, zakaj pa ga skrivate, ko vam ga deli pismonoša?, Ce se ne bodo poboljšali, priobčimo njih imena prihodnjič. Na veliko soboto je bilo vreme precej lepo. Na Veliko noč je malo deževalo, v mraku je začel naletavati sneg in na velikonočni pon-deljek je bilo skoraj pol metra snega. Nekateri so bili vsleld pomanjkanja krme v hudi stiski, ker niso mogli živine pasti. Konečno pa izrazi željo, da se ustanovi prepotrebno izobraževalno društvo > » fant iz fare. Od Male nedelje sporočamo, da je tukajšnji znani rodoljub g. Ant. Božič,' posestnik v Radoslav-oih, dne 2. maja) obhajal svojo 701eftnico, ter )0b enem 401etnico kot ud okrajnega) jSolskega sveta v CJutomeru. * * *... Slivnica pri Celju. Umrl je Jna veliko noč zjutraj gospod Boštjan Sirk, nadučitelj v pokoju. Bi- val je 34 lot med nami, zadnjih 17 let v pbkoju. Bodi mu zemljica lahka! Dobje pri Planini. Dne 28. aprila imeli smo pri nas občinske volitve, pri katerih so Štajerčijan-ci popolnoma pogoreli; zmagali so pristaši K. Z. Ustrelil se je v ponedeljek v Štorah pri Celju 30 letni hlapec Miha Žiher iz Šoštanja. Našli so S& nad tovarniško bolnišnico v Štorah. Kupil si je pri Rakuša v Celju za 10 kron revolver in 25 /patron. Oddal jo nase dva strela. Pokopan bo na Teharjih. Slov. krščansko-soclalna zveza za Štajersko se obrača do slovenskih rodoljubov s prošnjo, da bi ji blagovolili darovati knjige pripovedne irijgaspodar-s!o vsebine, ki jih potrebuje za snovanje javnih knjižnic ob meji in za osrednjo knjižnico vMiaribb-ru. Posebno prosi S. K. S. Z. za leposlovne knjige odličnejših slovenskih pisateljev, oziroma jih tudi na kupi. Koroške novice. Cesar Je potrdil načrt koroškega deželnega zbora glede delitve skupnih zemljišč, istotako načrt glede varstva poljedelstvu škodljivih ptic. Poslanec dr. Korošec je zalhteval. v proračunskem odseku delitev štajerskega in koroškega deželnega šplskjega sveta v slovenski in- nemški oddelek. Slovenskemu se naj izroči skrb za slovenske šole. Na učiteljiščih v Mariboru in Celovcu se naj nastavljajo ie slovenščino zmožne učiteljske moči. Za Sp. Štajer bo treba ustanoviti slovensko učiteljišče. „Slov. kršč. soc. zveza“ za Koroško naznanja, da namerava na občnem zboru sklenjeni veliki shod v Šmihelu nad Pliberkom prirediti v nedeljo, dne 24. majnika t. 1., na kar opozarja, vsa koroška slovenska društva, posebno svoje članice. Župnik Aleš Jelen t- V najboljši moški dobi je kruta smrt v jutro 1. maja pobrala duhovnika krško škofije, župnika Aleša Jelena na Ojstrici. Pokojnik si je že pred leti v sVojem težkem poklicu, os-krbovaje dve gorati fari, zlomil nogo in pozneje mnogo trpel. Pred Veliko nočjo je zbolel na pljučnici, kmalu sicer okreval, a bolezen, mu je zapustila težke sledove. V sredo 20. aprila je Še maševal, potem nekoliko zopet obolel, a nihče ni mislil, da bo tako hitro preminul. — Pokojnik se je pordclil dne 30. junija 1808 v Št. Petru na Vašinjafh tentfril v mašnika posvečen dne 22. julija 1804. Služboval je v Hodišah, Karnskem gradu in zadnjih sedem let kot župnik na Ojstrici. Vremensko znamenje na zvoniku, mestne župne cerkve v Celovcu. Nad razglednim hodnikom so obešene okrogle barvaste tablice, tako da se znamenje lahko daleč vidi. Belo pomeni, da bo lepo vreme; rdeče; spremenljivo k slabemu vremenu; rdeč trikotnik: bližajočo -e nevihto: črno: slabo vreme. -Taka vremenska znamenja bodo tudi še napravili v Beljaku in Volšperku, pozneje tudi na drugih krajih, kakor na Vrbskem jezeru in na posamičnih železniških postajah. Torej, kdor v Celovec pndo, se lahko takoj prepriča, kako vreme da bo v prihodnjih dneh. Novo šolsko poslopje v Celovcu na zahodni strani mesta pod Križno goro ob Radeokijevi cesti so pričeli zidati, ter bo dogotovljeno drugo leto tako, da se ■ bo pouk pričel v šolskem letu 1909-li0. Celovec. V okolišu okrajnega sodišča biva po uradnem štetju okrog 13.000 Slovencev. Ko sta pa pred kratkim dva slovenska odvetnika v pravdi dveh' slovenskih strank hotela govoriti v slovenskem jeziku, se jima je odvzela beseda. Poslanci Slovenskega kluba so raditega vložili v zbornici nujni predlog in obenem ostro interpelacijo, v kateri zahtevajo tnkoj odgovor od pravosodnega ministra. A minister Klein je odgovarjal, da nimai nobene moči proti neodvisnosti sodnikov v njihovih sklepih, in sodbe o jezikovnih vprašanjih spadajo tudi pod to neodvisnost. Ministrski predsednik Bek je obžaloval, da mu delajo uradniki toliko težav. Mrtvo otroško truplo je nešel pokopališčni vrtn'ar n,a pokopališču v Šmartnu pri Beljaku. Truplo fo bilo zavito v platnene cunje ter je ležalo skrito na nekem grobu p/od smirečnimi vejami. Kakpr. jo bilo ipo velikosti soditi,- je bilo truplo novoroienčka, kateri je bil gotovo že pred mesci umorjen in potem na pokopališču skrit, kajti /začelo je že gniti. Iz tira Je skočil in podrl varstveni nasip br-zovoznj tovorni vlak v noči na 2. maja na izogibo-valnici v Krappfeldu. .Vprežen! pomožni stroj je pro- drl varstveni nasip ter je zapeljal in se zaril v travnik, vsled Cesar je drugi stroj k sreči se še ustavil na tiru, tako da je po mali zamudi zopet odpeljal proti St. Vidu. V travnik zariti stroj so potem drugi dan zopet na tir spravili. Vzrok ti nezgodi jp bil baje vlakovodja. Utonila sta dva dečka dne 5. t. m. v Dravi v Smartnu pri Beljaku. Med opoldanskimi šolskim počitkom so se drvili namiieC trije dečki ob bregu precej narasle Drave. V diru sta se pa dva, 10 letni Glabičnik in, 12 letni Dal Armi, zaletela tako proti vodi, 'da sta v Dravo padla. Tretji deček, 9 letni Kroisenbacher, je sicer tudi takoj ■ skočil v vodo, da bi drugima dvema iz nje pomagal, pa ker sta se ga oba hotela prijeti, se je ustrašil vode ter tekel ljudi klicat. P.a bilo je že prepioznp, reka jih je že odnesla. Dne 6. t. m. zjutraj so dobili utopljenca Glabičnika v bližini St. Magdalene, medtem ko drugega še niso našli. iRuda. „Izobraževalno kmetsko društvo za Rudo, St. Peter in okolico*1 priredi 4. nedeljo po veliki noči, 17. maja popoldne ko blagoslovu dri gpsp. Glančniku v njega gostilniških prostorih (Buchbauer) v Št. Miklavžu (Gorenče) svoje mesečno zborovanje. Vse zavedne Slovence in. Slovenke vabi na najobil-nejšo udeležbo odbor. Društvena kronika. Od Sv. Križa nad Mariborom. Shod tukajšne-ga bralnega društva, ki se je vršil v nedeljo, dne 3. maja, se je izborno obnesel. Bralna soba je bila natllačeno polna, zlasti je bila tudi naša mladina vrlo dobro zastopana. Z napeto poEornostjo so poslušalci sledili lepim in navdušenim besedam gosp. dr. Verstovšeka iz Maribora, ki je govoril o namenu in delovanju kršč. socijalne zveze ter povdarjal, da ista delujejo pod dvojno zastavo: krščanstva in narodnosti. Burno odobravanje, ki je sledilo njegovim (proizvajanjem, je bilo priča, kako žido so zadple njegove lepe besede. Hvala mu prav lepa za prekrasne naukp 1 Mladenič Jožef Sut iz Maribora je svaril našo mladino zlasti pred dvema sovražnikoma: pred liberalizmom in pred alkoholom, priporočal pa zdržnost in varčnost. Zdaj pa se je (začela težko in željno pričakovana, tombola, ki je vzbujala s svojimi raznovrstnimi dobitki mnogo smeha in dobre volje. Dasiravno je bilo okrog (10 dobitkov, je vendar ta ali oni moral razočaran praznih rok oditi — sreča mu ni bila mila. Pa vkljub temu bo gotovo ta prireditev našega bralnega društva slehernemu utdeleženču ostala v najlepšem spominu, posebno pa še društvenemu blagajniku, ki je nad izidom tudi izrazil svoje zadovoljstvo. Videli smo, kako se da nedolžno razveseljevati brez zapravljanja in popivanja, kako se koristno more združiti ra zabavnim; zato pa se zlasti ti, ljuba mladina, prav številno okleni našega bralnega društva!. Naj ne-bi bilo uda Marijine družbe — bodisi dekliške ali mladeniške — ki ne-bi bil tudi ud bralnega društva! In tako bi bilo mogoče, da bi se v kratkem 'tudi lahko pokazali z lepim, vbranim petjem, kar prav iskreno želi eden, ki mu speča tudi ni bila mila. Ljutomer. Dne 20. aprila smo volili za okrajno posojilnico novo načelstvo in nadzorstvo. Načelstvo: 1. Ljudevit Babnik, načel. 2. Jož. Smodiš, nam. 8. Schbeider Vilko, blagajnik. 4. Prane Dunaj, namestnik. 5. Jožef Velnar, preglednik. 0. Ivan Cr-ček, namestnik. Nadzorstvo: 1. Prano Markovič, 2. Jožef Karba, 3. Anton BožiC, 4. Ivan Kukovec, 5. Ognjeslav Skamlec. Namestniki1: 1. Alojzij Rajh, 2. Franc Sršen, 3. Peter LaJi, 4. Marko Bežan, 5. Jožef Slavič. Čebelarska podružnica za Celje in bkolico priredi prihodnjo nedeljo dne 16. t. m. poučni izlet k čebelnjaku gospoda Ferdinanda Rozmana v Pesarjih pri Laškem trgu, ob 3. uri popoldan. Bralno društvo v Skalah priredi dne 17. majnika po večernicah veselic« z govorom, pptjem, tamburanjem in predstavo „trije tički“. Na obilno udeležbo vabi odbor. Sv. Peter na Medvedovem selu. Tukajšnja mladeniška zveza izobraževalnega društva deluje od sv. Treh kraljev sem in je imela dosedaj 4 poduč-ne shode. Trikrat smo predstavljali mladeniško igro „Egiptovski JožeI“, ki se nam je kot prvencem na odru izvrstno obnesla v naiš ponos, v zadovoljnost mnogoštevilni?! gostov. Na prvem smo mladeniči iz govpra duhovnega .voditelja zvedeli, 'kakšen namen. in pomen ima z/a nas mladeniška zveza. Na drugem shodu smo se razgovarjali o vtiskih podučnjega tečaja v Celju, na tretjem dne 22. marca pa nam je govor duhovnega voditelja pokazal, kako potrebna je vsakemu mladpniču prava srčnost v borbi za lastno in narodovo srečo. Sklenili smo ob tej priliki, da poskrbimo, da dobe naši tovariši-vojaki ih mladeniči v tujini dobrega berila v roke. Obenem smo si izvolili zvezino voditeljstvo, ki obstoji ifc sledečih mladeničev: Pr. Verk, voditelj, Orač Sim., namestnik, 'Andrlič Jan., tajnik in knjižničar, Kovačič Fr., blagajnik, Kostajnšek Jan. in Škorc Jurij, odbornika. Na četrtem podučnem shodu na velikonočno nedeljo je bilo jako zanimivo. Govor duh. voditelja nas je vspodbujal k ljubezni do domovine, kije žali primanjkuje tolikim Slovencem, kateri se nam prav zavoljo tega v tujini kmalu potujčijo. Mladenič Inkret Jožef nam je pripovedoval, kako se gibljejo naši mladeniči v Gradcu, dva mladeniča sta nam razlagala delovanje mladeničev pri vojakih. Po poldrugournem živahnem ra&govoru smo se razšli polni navdušenja za naš mladeniišlki napredek. Naša zveza Šteje 28 članov. Res je, mi gremo naprej, mi mladi. Sv. Peter na Medvedovem selu. Kot drugod že tudi pri nas krepko deluje dekliška zveza izobraževalnega društva. Doslej je imela dva podučnn s3ioda. Na praznik Marijinega oznanjenja smo se prvikrat zbrale. C. g. duhovni voditelj so nam razložili, kake važnosti je za nas dekliška zveza. Vehovar Ana nam je v svojem govoru dokazala, kako imenitno ulogo ima v našem nanodnem življenju deklica, žena. Verk Amalija je dektiamovala vspod-budno pesem „Slovenkam'*. Dekliški pevski zbor pa je zbor pričel in.končal s pesmico. Udeležba na prvem shodu je bila jako obilna. Naš drugi podučni shod se je vršil na velikonočni pondeljek. Prva je nastopila z govorom Verk Amalija, ki nas jie lepo navduševala, kako naj delujemo za svoj in, narodov napredek kot krščanska, kmečka in slovenska dekleta. Križan M,arija je deklamovala pesem „Sv. vera in domovina**, Vehovar Ana pa „Zvonček**. Strašek Terezija nam je v svojem govoru razložila, kako nas spomladne Ovetlice vnemajo za ponižnost, nedolžnost in za pravo ljubezen do Boga in. do našega naroda. Debelak Katka pa nas je v pesmici „Slanica** svarila pred najhujšo slanico, t. j. pred grehom. Dcih. voditelj so nam še razložili, kako potrebna je deklici varčnost in so obenem priporočili domače hranilnice. Izbrale smo si tudi zvezino voditeljstvo. Naša zveza že šteje 60 srčnih članjc, kar jo pač jasen dokaz našega napredka, naše zavednosti. Mladini. Naša mladinska organizacija. Pod tem naslovom bomo odslej prinašali /poročila o 'delovanju mladeniških in dekliških zvez ter telovajdnih odsekov in poročali o vsem, kar zadeva spopoln.itev in okrepitev naše mladinske organizacije. Želimo in prosimo, da nam zveze redno pošiljajo kratka poročila o svojem delt)vanju, ki bralce jako vzpodbujajo k delu. Naj se ipridno snujejo nove zveze po Štajerskem pa tudi po Koroškem. Čili mladi slovenski rod, n,a delo! Mladeniči, djeklela, širite povsod naše mladinsko glasilo in pridno dopisujte! Naprej mi mladi!i V Selnici ob Dravi so ustanovili fantje Mladeniško izobraževalno zvezo. Dne 26. aprila ja bil ustanovni občni shod. Predsednikom je bil voljen mladenič Franc Timer; podpredsednikom Makso Avčak. Drugi odborniki: Anton Dugonik, Ivan Lorbek, Jožef Strnad- Mladeniči pristopajte k zvezi! Sv. Jnrij ob Ščavnici. Dež za solncem mora biti, za veseljem žalost priti. To se je tudi pri nas vresničilo. Poslovili so se namreč naš domači, ipri-Ijubljeni Č. gospod kaplan Franc Štuhec. Božja previdnost jih kliče drugam, zato se moramo vdati Skrbeli so veliko za nas, zato jim izrekamo tukaj naj-prterčnejšo zahvalo. „Šentjurska dekliška zveza.** Za naše mlade rojake v tujini! Koliko mladeničev, koliko deklet dandanes odide zlasti na Nemško, p,a tudi v druge dežele! Dobrega, vernega srca odidejo, pa tujina nima z njimi usmiljenja, pa jih kmalu pokvari, potujči. Tako leto leto za letom poizgu-bimo na tisoče naših sinov in hčerk). Kaj storiti, da naši ljudje tudi v tujini pstalnejo zvesti cerkvi in slovenski domovini? Mladeniška in, deklišjkta zveza pri Sv. Petru na Medvedovem selu sta sklenili stopiti v zvezo z domačimi mladeniči in deklicami v jujini, da dobe v roke slovenske časopise, da se za- nimajo za dogodke v domovini, fda so ne izneverijo nagim svetinjam, Svoj sklep že čvrsto izvršujeta in slovenski časopisi že romajo na razne kraje k našim rojajkom in. rojakinjam. Vsak mladenič, vsaka deklica, ki živi na tujem, ali tudi po naših mestih, mora dobiti dober slovenski časopis v roke. Vse mladinske zvefce posnemajte vzgled imenovanih zvez! 'To bo pravo apostolsko delovanje za maše rojake. Tako bomo skrbeli za se in za druge. Pismo mladeničem. Nek slab časnik se je zadnji čas hudoval, da diihovniki toliko občujejo z našimi slovenskimi mladeniči. Tla liberalni list le pisal, da bi se duhovniki morali sramovati, z mladeniči občevati. Kako hudobna pisarn! Seveda liberalce jezi, da duhovniki občujejo s slovenskimi mladeniči. Oni bi menda raje videli, da bi naši mladeniči pijančevali in se vgreznili v močvirje nečistosti. Dokler pa občujejo fantje z duhovniki, jih ne morejo dobiti za svoje slabe namene. Mladeniči, poslušajte kaj vam povem! Občujte radi z duhovniki in spoštujte jih! Duhovnik vas uči ljubiti svoj n a r o d. Ljubezen do svojega naroda je plemenita in sveta ljubezen. Hudobnež jo tisti, grdi hudobnež, ki zameri slovenskemu duhovniku, da mladeniče navdušuje za to veliko svetinjo. Pravijo, da duhovnik hujska in šunta, če mladeniče opominja k ljubezni do slovenskega jezika in, do slovanske domovine. Nikdar ni učil duhpvnik sovraštva do drugih narodov, pač pa duhovnik v bralnih društvih in mladeniških zvezah svari pred zatajevanjem svojega naroda. Nek 'nemški gospod mi je pravil, da občuduje slovenske duhovnike, kako navdušujejo mladino za narodnost in da je želeti, da bi imel vsak nanod take duhovnike. Duhovnik vas uči ljubiti Doga in živeti po zapovedih božjih. Vjprašamo vas zopet, ali je to kaj lliudega? Katoliški duhovnik želi le vašo zemeljsko in večno srečo. Mislite-li, da hoče duhovnik s tem, da vas opominja k bogoljubnemu življenju, samo vas mučiti in vam zemeljsko veselje greniti? Kdor kaj takega misli, je neumen ali pa hudoben. Katoliški duhovnik vam vsako pošteno veselje privošči, samo od razuzdanega in nepoštenega veselja vas odvrača, kfer ve, da tako ne bodete srečni. On vam noče prostosti vzeti, a ;on vas hoče okleniti v sladki jarem Kristusov, kjer bodete našli pravo pfrostost.. Prave prostosti /de bodete našli v razuzdanosti in v močvirju nečistosti, ampak v bo-goljubnem in poštenem življenju. Kdor je vdan grehu, je suženj greha. Koliko mladeničev je bilo že celo svoje življenje hvaležno katoliškemu duhovniku, da so se od njega naučili 'poštenosti In straha božjega! Poslušajte neko zgjodbo! Na severnem Španskem sta se vozila po grozno pustih in samskih krajih v enem vozu sama skupaj židovski agent in pošten ključavničar. Židovski agent se začne pogovarjati s ključavničarjem o raznih rečeh. Razodel je tudi agent svojemu sopotniku, da ima s seboj ve-likalnsko svoto denarja. Naknat začne tudi grozno zmerjati čez katoliške duhovnike, češ, zakaj so ti na svetu, da samo lenarijo in Bogu čas kradejo, da jih je treba vse ubiti itd. Naenkrat prime ključavničar agenta za vrat in terja od njeg|a ves denar. Opomni ga, da je zdaj njegova zatdnja ura in da gia bo vrgel skozi okno ven. Za umor in za tatvino itak ne bo v teh samotnih in samskih krajih nihče zvedel. (Agent se začne tresti in prositi, ključavničar pa še hujše grozi in slabotnega agenta mrcvari. Ves bled in upadel je že bil. Že, je hotel ključavničarju dati veliko svoto denarja, da bi si vsaj življenje odkupil. Zdaj ga ključavničar izpusti in reče: „Vidite, kaj bi jaz lahko bil storil z vami! Nihče ne bi zvedel zato. Hvalite Boga, da sem se naučil od katoliškega duhovnika strahu božjega. Da se nisem naučil tega od duhovnika, bi bili zdaj vi mrtvi. Zdaj le premišljujte, zakaj so duhovniki na svetu! Katoliški duhovnik vas uči tudi druge koristne reči. Bodite mu hvaležni. Vse to bodete enkrat rabili v življenju. Katoliški duhovnik samo želi, da bi postali pošteni in zavedni katoliškjo-narodni .možje. Na vse to meri njegov trud, Fantje! Ce bi vas pa učil kak duhovnik kaj nepoštenega, potem ni katoliški duhovnik, ampak liberalni. Takega pa pripustite liberalcem. Naj bo njihov. Katoliški duhoven je mož1, ki sam s križem obložen stopa po težki poti svojega poklica. Tistih lepih vezij, ki drugim življenje slajšajo in lajšajo, on ne pozna. V njegovem srcu živi sarpo Bog in, ta ga uči, kako naj svoje brate ljubi in se za nje žrtvuje. Ne najdeš ,ga med širnim svetom, v samotnem delu mu potekajo dnevi in iz te samote stopi le tedaj, ako je treba pomoči v dušni in telesni sili ali če njegovim ovčicam pretil nevarnost. V palače bogatinov ne zahaja, pač pa so mu dobro znane vse hiralnice, bolnišnice, jetnišnice in pddstrešne sobe ubogih trpinov. Živim kaže pekel, da bi jih pripeljal v nebesa, umirajočim pa kaže nebesa, da bi jih rešil 'pekla. Nobena bol, n obeh a žalost mu ni neznana. Križ, evangelij in rožni venec — to je njegovo orožje, ž njim losrčuje, tolaži, krepi in osrečuje. Svet ga zaničuje, a on moli zanj, svet ga zasramuje in,on dela zanj, svet ga preklinja, in on ga blagoslavlja. .leze, sovraštva, zavisti, njegovo srce ne pozna. Ljubiti, odpuščati, tolažiti — to je njegovo življenje. Sam sebi je umrl, da živi za druge. S smehljajem miru oknog usten in s solzo sočutja v očeh hodi svojo pot. Zaničevanje je njegova Čast, njegovo bogastvo so revni, ž njimi deli zadnji košček kruha. In kaj pa je za te katoliški duhoven? V najvažnejših trenotkih tvojega življenja je bil tvoj služabnik. Pri svetem krstu te je sprejel v katoliško cerkev in ti dal oblačilo nedolžnosti. V dušnih bridkostih-te je pokrepčal, dal ti je mir srca, spravil te ie z Bogom, tvojo dušo je hranil z angelskim kruhom in še in še . . . Storil ti je toliko dobrega, da ti niti ne veš, in za vse to ni prosil polivale, plačila _ 'dovolj je bil plačan, če je le tvoja duša Boga ljubila. In tako bo delal še naprej. Prosi ga zo nekaj dragega časa; dal ti ga bo. Prosi za zrte\ njegovega zdravja; tudi tega ti ne bo odrekel, r -si ga za njegovo življenje; glej, tudi to bo. žrtvoval za te. Kje najdeš boljšega prijatelja, ko je katoliški duhoven. Oče in mati je siroti, vodnik mlade n ču in mladenki, podpora starčeku in ko jo bil vsem vse - njegovo delo še ni končano. Pozno v noč še kleči z ■ brevirjem Iv roki, m z molitvijo nadaljuje svoje veliko delo ljubezni. Boga, svojega Gospoda se boj, in njegove mašnike spoštuj, zaito te prosi mladinoljub Ev. Gospodarske novice. Vojaške .olajšave. 1. Ako parlament dovoli 20 več »novincev za deželno hrambo, bode vpina irava po drugem Službenem letu odpustila iz slu-e najmanj 500 brambovcev., Ker je leta 1001. mi-her grof Welsersheimb obljubil z drugim letom častiti najmanj 250 mož in jih je bilo leta 1000. od-iščenih 1340, je upanje, da jih v bodoče odpuste 00 do 2000 Mi pa moramo zahtevati, da so pred asom odpuščani kmečki sinovi. Tio bi bilo nekaj. 2. ažnejša je obljuba, da dobe spfloh pri pešcih kme- 1 sinovi že letos po tri tedne dopusta ob žetvi m išnji Ker pa se to poljsko delo razteza najmanj L štiri tedne, zahtevamo dopusta vsako leto štiri dne 3 Doslej je vojna uprava tudi za deželno ambo kupovala živila po kvotnem ključu na Ogr-em in v Avstriji, dočim so Ogri .zalagali svojo delno hrambo izključno le s svojimi pridelki. V hoče bode avstrijska uprava za svojo deželno braniku povala živila v svoji režiji lic v Avstriji. Tako tane domu najmanj pet milijonov kron, na leto. Mi i moramo še zahtevati, da uprava kupuje živila ez prekupcev neposredno pri kmetih, obrtnikih ali drugah. 4. Vlada je že predložila načrt zakona, i katerem bodo revne družine dobivale podporo, ko njih reditelji poklicani k orožnim vajam. Povprek ejejo na leto 5,000.000 dni za orožne vaje. Najmanj i milijone dni za orožne Vaje bodo odškodovanih 3aj po eno krono. Ker pa so pri nas delav-nnsebno dragi, je upanje, da bode if/.nbSalai odškod-iia, 140 do 180 h na dan. Skupni stroški bi izna-ili tri do štiri milijone. 5. Priphavlfa se načrt žarna, da bodo v vojaški službi poškodovani in za 4o nezmožni dobivali primerno pokojnino, Stroški oli dva milijona na leto. G. Dve zadnji' orožni vaji deželni hrambi se popolnoma opustite; obenem se iloh olajšajo skupne orožno vaje za štiri tedne, kar •ide v 'prilog na leto 40 tisočem vojakom. Cerkvene nadeve. Duhovske vesti. C. g. Rudolf Raktelj, župnik v Radvanju, je imenovan za župnika aia Bizeljskem. Kebeljski župnik čast. gospod Ainton Kolar je dobil župnijo Sv. Ilj pri Gradiču. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Acjoll Gril iz Bizeljskega v Koprivnico, Ivan Ilc iz Šmairja pri Jelšah v St. Pavel pri Preboldu, Sinko Franc iz Ma-renberga v Šmarje pri Jelšah, Bratušek ’ Franc od Sv. Miklavža pri Otrmožu |)k Sv. Juriju ob Ščavnici, Ivan 'Alt iz St. Lenarta tv Slov. gor. v Ma-renberg, Štuhec Franc od Sv. Jurija ob Ščavnici k Sv. Miklavžu pri Ormožu, Goričan Ivan od Sv. j Petra pri Radgoni k Sv. Lenartu, v Slov. gor„ Župnijski izpit so naredili čč. gg. kaplani: ! Janez Grobelšek), Jožef Lončarič, Albin Slavpc in Alojzij Zamuda- Maribor. Vojaški kurat 1. raztteda jo postal gospod Hubert Rant. Gradec. Vojaški kurat 2. razreda g. Ernest Trstenjak je premeščen iz Pulja semkaj. Romarski vlak v Lurd se je odpeljal iz Ljubljane dne 11. maja ob 4. uri popoldne in dospe v, Lurd dno 14. maja zvečer ob 9. uri, Iz Štajerskega so udeležijo romanja sledeči gg. duhovniki: Jožef Cerjak, Jan, Ev. Kociper, Jožef Kranjc, Frančišek Lekše, Ivan Luskar, Valentin Mikuš, Alojzij Sagaj, Ognjeslav Skamlec, Mihael Šket, Miloš Schmid, Al. Šoba, (Alojzij Zamuda, Ivan Zdravljič, Frančišek Zmazek. Jubilejna lipa. Dne 23. aprila jo jubilejni odbor v Ribnici postavil pred občinsko hišo jubilejsko lipo. Vložilo se je primerno pismo tor jubilejska krona, katero jo daroval vrli občinski predstojnik. Posnemanja vredno delo! V Zavodnjem so od 10. db 17. maja obhaja sv. misijon pbd vodstvom oo. lazaristov iz Ljubljane. Duhovna gredica. Delo. Sedaj imate spet vsi veliko dela, veliko opravkov 'na vse strani. Ros veliko je opravila m vsak človek ima svoj delokrog. ■V kdor se 1 dela ne zboji, ta najde ravno v delu svojo srečo in zadovoljnost. To lahko sami opazimo, ako pogledamo v to ali ono družino, v ta ali oni stan, toga ali onega človeka. Zakaj ponekod! ni sreče, ni miru, ne zadovoljnosti? Comu z žalostjo gledaš tu ali tam nesrečo, n,emir, nezadovoljnost, bedo in revo? Kratko odgovorjeno, ker se no dela, ali se no dola prav, no dola iz vzvišenih namenov, ne dela z Bogom in za Boga! — Mi vemo, da ni prajznik naše življenje, vemo, da smo ustvarjeni za delo: „Kdor ne dela, naj tudi 'no je.“ (Sv. Pavel H. Tcs. 3. 10.) Sam Bog jo človeku delo odločil in lahko , prijetno mu jo bilo v raju. A po grehu je Bog določil in naložil delo prvima človekoma in njunemu zarodu v pokoro, da si tako vsi z delom nabiramo zaklade za boljše življenje. „V potu svojega obraza si boš kruh služil . . . “ Delati moramo, in 'dudo, težavno in trdno je delo. A vso ložkočo premaga oni, ki dela z Bogom in za Boga, ki z Bogom fjelo prične in ga konča. Lepa je navada našega ljudstva, ki pred vsakim delom roče: „V imenu bož-iem“ - „K časti božji11 - „Križi božji11:. Z veseljem se spominjam otroških let, kako som komaj čakal na Vozu, ako so me oče kam s seboj vzeli, kedaj bodo stopili pred konje, naredili z bičnjakom križ in rekli: uKriži božji11, ker na to smo jo kmalu odrinili. Lope navade ima naše verno ljudstvo, naj mu ostanejo dot sviefinje vernih prednfkojv)! K|l(or ,grie v mijslih ha Boga na delo, temu gre vse po sreči. D.eV mu hi nadležno in neko notranjo veselje občuti, ker ve, da ga čaka za delo ne samo zemeljski zaslužek, temveč več vredno nebeško plačilo. Četudi jo po deta truden, izmučen, je vendar potolažen, ko se mu zdi, da povsodi sliši prijetno vabilo Gospoda: „Pridite k meni vsi, ki ste trudni in obteženi in jaz vas t'orn poživil.11 (Mat. 11, 28.). — Ne ustrašimo so lo-vej dela, četudi je mučno, kor Gospod nam ga hoče ,ze tu osladiti. Delajmo, pa tudi ppčiivajmo! „Sest dni delaj, sedmi dan pa počivaj,111 nam pravi sam Bog! Delaj in moli, moli in delaj in blagoslov bo had tvojim delom in za delo ti bo plačilo, veliko plahto nebeško! —G — Razno blago. Kaj se vse dela iz papirja. V ameriški indu-sll'iji pridobiva papir vsled raznovrstne porabnosti vedno več tab „American Magazine11 pripoveduje, da se vedno bolj veča število hišnih gospodinj, ki namesto miznih prtov in prtičev, da celo zagrinjal uporabljajo nalašč zato pripravljene papirje. Papir ima to prednpst, da je snažen in zelo po ceni, ter se ga po uporabi vrže proč in tako odpade nadležno delo pranja. Emil Giialez je Iznašel ipapirno prejo, iz katere se lahko dela sukanec in celo vrvi. Pri svoji iznajdbi povdarja zlasti trpežnost takih izdelkov. Glaiez ne dvomi, da se bo v najkrajšem času izdelovalo perilo le iz te papirne tkajnjne. Tlako perilo, ki pravzaprav no bo perilo, še bo pb uporabi vrglo kar proč. Tudi hiše se bodo lahko zidale iz papirja, saj jo znano, da jo stolčen (lin stisnjea papir veliko trpežnejši kot opeka. Tudi celo vozna kolesa se izdelujejo iz papirja in ta kolesa imajo čudovito trpežnost. V Ameriki se bavijo sedaj z vprašanjem, kako bi se pri dobavi mleka posluževali papirnih posod, ki so bodo po uporabi vedno sežgalo. Nakit kraljice Seti. Starinoslovci so srečno presenečeni, ker se je našlo v grobiščih pri Tebah v Egiptu dragulje kraljice Seti i I. Ista jo živela okoli ISCO let pred Kristusom in je bila menda soproga Faraona, o katerem govori sv. pismo. Našli so težke zlate zapestnice in uhane, več palcev dolge kakor tudi zelo umetno izdelane prstane in pasove za na Čelo. Vse to so našli v močvirju, kjer so bili menlda zaklad skrili roparji, ki so oplenili grob. Grob sam jo bil prazen. Rešitev računske naloge v fitov. 10. Ako ćtevilo ovc zaznamujemo s črko o, potom dobimo jednačbo, ki jo je prav lahko rešiti. o + o + -| + j + 1 = 100 2o + ° + ° 8o 2o o 4 + 4 + 4 11 o + 99 4 llo = 396 o = 30 99 99 Pastir je na pašo gnal 36 ovc. Dobro je rešila računsko nalogo Antonija Petovar v Radgoni. Zgolj s poskušanjem jo je pravilno rešila Marija Pfeifer tako-le: 36 + 36 + 18 + 9 + 1 = 100; torej je bilo 36 ovc. Rešitev prve naloge. Im| r U m I m o R j e 1 b r e S k |e | v| M e 1 1 K a n o 6 | m| u | R S K Z S |o|k| O | L | 1 1 1 0 1 a s t i | k| a | 1 J a b o 1 k o | ■ | u | K | n | o lLl Dobro je rešil Josip šteloar v Maribora in Marija Pfeifer. Najboljši nasvet. Pred nekim ameriškim sodiščem je stal pred kratkim nek mož, ki je bil obsojen tatvine. Ker ni imel nobenega zagovornika, jo prosil predsednik sodišča enega izmed odvetnikov, ki so bili slučajno v dvorani, naj se z obtoženim nekaj časa posvetuje in potem prevzame zagovorniš-tvo. Oba moža zapustita- sodno dvorano.. Cez dvajset minut pride odvetnik nazaj, pa brez obtoženca. „No“, gh praša predsednik, „kje pa imate obtoženca11? „Ušel je“, glasil se jo odgovor. „Naročili ste mi, naj mu dam za njegov slučaj najboljši nasvet. Ker pa mi jo obstal, da je kriv, sem prišel do prepričanja, da je za njega, najb|al|jie, ako pobere svoja šila in kppita. To sem mu tudi nasvetoval, in on se je takoj poslužil mojega nasveta11. Pravijo, da so sodniki napravili zelo čudne obraize, ko so to slišali. Novi sluga vpraša gospoda, če/mu si maže glavo s pomado. „Da si ohranim lase, ki mi hočejo izpadati.11 — Drugi dan je bij lonček pomade do suhega izpraznjen. Na gospodovo začudenje se sluga odreže: .„Namazal sem Vaš stari kožuh, ker mu izpadajo dlake.11 M£ot pišmonotia želi službe trezen pošten mož do 1. junija. Naslov v nprav-ništvu. [1 Pohištvo od najfinejšega do najpripro-stejšega izdelka, kakor omare, postelje, divane, kredence, kuhinjsko pohištvo itd. Vse zelo trpei in r- ilidno delo pri hitri postrežbi. Z odličnim spoštovanjem se priporoča 204 Jožef Kolarič, Maribor. Fran-Josetstr. št. 9., v lastni hiši. V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 26 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to jo' Kapilor št. I. Cena je (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 vin., 2 lončka 5 K. Prosim, da so naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. Ker je kurjava s premogom vedno potrebna, skrbite za trboveljski svitli premog salonske brikete, rujavi premog, lesni premog’, :: kovaško oglje, :: sekana drva, rezana drva. Vam postavi na dom ftNTON SERIANC, trgovec z lesom in premogom. M" Tu se dobi tudi cement in apno. Telefon štev. (OB. Obstanek trgovine od leta 1850. zastonj da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 200 slikami. Št. 0. Nikelnasta ali jeklena re- montoir-ura 80 ur tekoča gld. P80 Roskopf....................„ 2-70 Št. 2. Nikel-anker-remontoir (regulator) .................... 4'— Srebrna..................»7'— Srebrna s tremi pokrovi . „ 8'— Št. 24. Nikel-anker-remontoir „Tula" s tremi močnimi srebrnimi pokrovi......................... 430 Št. 34. Srebrna damska rcm.-ura . „ 3'10 Št. 11. Srebrna remontoir-ura za gospode....................„ 3'80 Št. 18. Srebrna anker ura, 16 kamnov ...............................n 5-— Ista z dvojnim pokovom . „ 6’40 Št. 102. Budilka z dnevnikom . . „ 2’— Št. 107. Kuhinjska ura . , . . „ 2-40 Garancija več let. " Blago, ki ne ugaja, vzame se polni svoti nazaj. proti Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na-:: :: :: :: tančno, vestno in jako ceno. :: :: :: :: x Tli. Fehrenbacli, x JVaJvefcjtt tovarniška zaloga ur Maribor, Gosposka ul. 26. :: Pilialka, Dravska ul. 2. Pozori Čitajl Pozori Ta je naprav^ena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlja — bolih v prsih, — prehlajenja v grla, hripavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, sahemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. Delovanje izborno, vapeh siguren. Gena je franko na vsako poito sa 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povsetju ali 5e se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, 656 lekarnarja v Pakracu št. 201. (Slavonija ) Brzojavka! „Pri škofu“, Maribor, gosposka ulica štev. 3, kjer je bilo tri mesce zaprto, se je začelo Anion •!. Stroh- v majorjevo konkuraEiio blago spet prodajati. $tofi, blago za blače, odeje, blago za obleko, rašerina, kravale, se proda za 12 vsako ceno.