A. KOPRIVA: Slovenska šolska Matica in ,,Popotnik<(. (Klic tovarišem v premMdk.) Res, d'a je denarna Slbislka vsepovsod in ista posdbnio učiitieljstvu jemlje s svojimi poslledicami oinio noitramjo uravmiovešenosit, ki je za osredotočanje njegovih si1! pri vzgoji in pouku najbodlj potrdbna, 'ker je naš po« klic v prvi vrsti' pdkfic srca in vesti. Toda rafvno zatoi vje zeLo ouidno, da n. pr. kljuib zgornjernu dejstvu dajemo svoje sile v veliiiki večtoi ^tja, (kjer 'ni neposredno naš delokrog iin ne gre dolbiček neposredno v naso duševnio korlfet. Gdtovo, da srruo pofeg šolskega ddla tudi javni dellavci. Izobraževanje n'aroda nam je gesllo. Ne glede na naše soddlovanjle pri raz* nih gospodarskiih, čfoivelkolljiibrtih in iz-olbra* ževainih društvih, _adrugah iin uistanovah, po^ mitetiimo samq. koliko je učitelljcvCic), ki so* delujejo kot poverjaniiki in člani pri raznih književnih družbah! Nove slične družbe ra= stejo) nove liste izidajajo im rdkiaime zanje dežujejio vsliSlj ivo ali nevsiJijivo tudi rnad učis teljstvo. Poleg tega pa najbrž tudi ni učiteljice ali učitelija, ki bi ne bi1! inaročen na to ali ono strokovno, znanstveino ali literarno slo* vamslko alli1 sdrugo linozemislko piibilkacijo. Tozadevna statistika, ki so si jo omislila ndkaJtera društva, bi biita res zanimiva. Po« kazaila bi, da je naše hiretpenenje po samo izdbrazibi, po iizipoipalnitvi sameiga sdbe, po pravilni usmerjeno'sti in dusevni osamosvos jiltvi v veliki večini našega stanu močnejše nqgo naše gmotrno 'stanje, ki nam povefiibi ne dovrfjuje niti zadoslttne pažnje na naše fiziono zdravje in "oislkrfb.e za naše najeic meMtaiTnejše potrdbe. Toda — kako dollgo bo tlelo še to kpprnenje iti — ali že ne ugaša pod zadušFjrvo težo materiaillnih raizmer? Rljub temu pa naš idea&em nli povsorf pravilno usmerjen. Ako prečitamo ldtošmji apel Sltov. Šol* ske Matice, ki mora skoroda moledovati med učitel^jistvom, kateremu so njjlene publi^ kacije v prvi vrsti v koniat in čast, aiko ve* mo, da je zaradi naše neimarnosti in sta = novskje nezavednosti morala odpasti celo izdaja rvažne vizjgojne knjige, moramo Skoroda pritrditt Di©ste)rwegu, iki pravi: »Največji sovražnik učitdlljstva je učitelj sam.« Nek poveTJ«nik mi je rekell, da to neza= nimanje za SŠM n! nič čudliega, ko doživiš, da,. te mlad uč-ftelj vpraša, kaj je to Slov. šoT. Matica. 2al? da je tudi nam za naše last« ne edicije treba reklam, fcakor jih ddbivamo ¦za dnjige književne družbe. Za nekako samo posebi umevno zadevo &matramo, da damo »tista dva kovača« za to ali ono dmžbo al'i onih »par dkiarčkov« te» denisko za Ilistič; kadar pa nas opozoirt po= verjenik, da plačamo čfanarino SŠM pa pre? mišljujemo ki se oibotaVlijamo. Ce bi bilo v nas neikaj več sitanovske za* vednosti tam, kjer je na pravem mestu in gre za našo resnKno korisft, bi mor_k> biti naše gesio: Obogatimo v iprvi vrsti našo stirakovno knjižnico z lastnimi sloveruslkimi in drugimi jugodlio^enskimi strokormimi knji* gami in revijami, kajti le ,s pomnožitvi'jo na» ročnikov se morejo strokovni listi i. dr. edi= cije izboljšati insiDediti dostojni višini svetov« nih pedagoških revij,, oziJroma p_bllkacij. Toda omalovaževanje samega sflbe je že od ndkdaj naš narodni greh, zaito pa smo — ne le mi v našem vprašanju — armpak sploh Slovenci — tako malo važen falktor v malone vseh večjiih vpirašanjih dk>ma in drugod. Naša Stanovska zavedlniost pa bi moraila segati tako daileč, da bi biM zmožni reči: Rajši kako drugo publikacija manj, pa pod« primo naše lastne strdkovne izdaje, tudi če bi moralo biti nakaj kovačev več. Pa — ta« ko dalleč še bržčas nismo, kakor še v marefi=> čem nismo zreli, da polkažemo sitrnjenio in praktiono soilidarnosit za našo in pravično reč. Tako bi še spommil na »Popotoika«. Kar sem zasledoval v poročilih in noticah o »Pkj^ pottniikovi« zadevi, povsod so samo izrekaM avoj, »prav« q,li »ne prav« temu aii onemu činitelju pri izdajj' tega lista. Nikdar pa nisem bral besede, ki bi se energično potegnila za »Pqpotnika«, za našo strokovno revijo kot takoi, ki jo uditeljstvo plačuje in zato zafoteva, da izide redno, ka« kor plačuje in prejema redno vsako drugo tu ali inozemskio revijo ali časopis. Alko je list v rokah naše organizacije, ako plačuje lisit povečini učiteljstvo, ni rečeno, d'a bi se zaradi internih nespoirazuimllijenj (pri odgo« vornih. Sfnitdjih za izdajo lista moral isiti zapozneti kar za več mesecev. Hitro reklas miramo, 6e ne prejmemo kak dan dnevnega časopisa, za našo lastno strokovno revijo pa niTnamo besede. Znamenje, da nimamo no* benega stanovskega čuta, nilkakega Tesne* ga initeresa za znaustveiioi strokovno iz* obraževanje, tratimo čas in siTe za nako osebno »čast« in »nečast« posameznikiov ali stanu, oziroma organizacdje pedagoško^znans stveni vidiki in probtemi in njihove rešitve pa stopajo pri vsem tem daleč v ozadJje. To ni prav, to nas diskreditira in je zna* menjei, da niso bila neopra-vl:;čena razna ne< soiglasja na društvanih zborovanjih, sejah širjega sosveta in pokrajinisikih skupščiinah glede »Popotnika«. Da bi se izognil! tem nesoglaisjem. ki škodujejo ugledu znanstvenega, pedagoškega lista, kakoršen bi naj bil »PopOtnik« in s tem nam vsem, ki moTamo stati v pedagoš* kih vprašanjiri visoko nad1 vsemi in _jimi in= teresi, bi bilo morda za povzdigo lista bolje, da se združi s Slov. Šolsko Matico, ki bi iz« dajala knj'ige in list kalkor je to običajno pri /nekaterih Iknjižniih družbah. (»Modra ptica«, Kosmos). Na ta način postajn« liist neodvisen, se bo kot tak kreplkeje razvijal1, nego da ostane v rokah gtanovsike organi« zacije, ki se mora boriit!! boij za materialne priliiike. za stališče stanu kot takega ter z raznkni drugimi^ ^iptošnimi vprašanji in se prilikovati razmeram, dočim hodi SIov. Šol« sika Matica svojo lastino pbt znansltvenega razliicovanija vseh današnjiih socialbowzgoJ5 nih problemov. KaJko bi se plačevalla članarlna za tako reformirano Slav. Šolsko Matioo in ako je zgornje izvajanje možno uiresiničiti, je seve stvar društvenih ziborovanj, slkupščine itd. Mtelim pač, da je vse učitdlljsitvo že toliko zrelo, da ne bo treba iskati kakega prisiU naga sredstva za toono pilačevanje publikacij S1qv. Šolske Matice in lista ter bo vsaikenvu samo po sebi umevna zadeva, da podpre najprej svojte lastne usitamove. ker le v prak* tični solidarnostti v vprašanjih visokega cilja je znak naše zrefosti.