".........................
iiiniiiiniiniMiHiiiiiiiHiniii i
»»tmniiimmiiirmiiiimniimimiiniič
    “......................
V Ljubljani, 1888,
Založila »Glasbena Maticau v Ljubljani. — Tisk Blaznikov.
U, jltr :	IM1
1885 6.
i	mi bila do zdaj v društvenem življenji odmenjeria tako častna naloga, kakor ravno preteklo leto, ko me je namreč odbor »Glasbene Matice/ izvolil tajnika našega prvega narodnega glasbenega zavoda. Posvetil sem se tej nalogi tem rajše, ker sem si v svesti, da je ravno društvo „Glasbena Matica11, kterega svrha je, našo mladino poučevati v divnej glasbenej umetelnosti, istej blažiti ž njo mladostno srce, ter jej vcepiti ljubezen do naših milozvočnih slovenskih pesnic, — za nas Slovence eminentne važnosti.
Odbor »Glasbene Matice11 je pa tudi, v svesti si društ-Aene svrhe in dane mu naloge, z veseljem šel na delo, in v 11 sejah razpravljal društva in glasbene šole zadeve.
Iz njegovega delovanja omeniti mi je osobito to, da se je pogostokrat bavil z vprašanjem, kako bi se dale temeljito odpraviti nepriličnosti, ki so nastale vsled vedne menjave šolskih prostorov.
V	sporazumljenji s telovadnim društvom »Sokolom“ vložil e meseca decembra lanskega leta do slavnega deželnega jodbora prošnjo, da bi on prodal za namene teh dveh društev tako zvano „igrišče“, ktero itak ne donaša deželi nobenih koristi. V tej prošnji poudarjal je odbor, da „Glasbena
Matica11 vže za Časa ustanovitve glasbene šole, tedaj od leta 1882 naprej živo občuti pomanjkanje lastnih prostorov, kjer bi jej bilo možno, se stalno nastaniti, in s povoljnim uspehom zasledovati svoje svrhe. Deželni odbor predložil je to prošnjo v rešitev slavnemu deželnemu zboru, kteri je sicer načelno sklenil, igrišče prodati, toda ni izrecno pristavil, da je to poslopje prodati društvoma „Glasbeni Matici11 in „So-kolu11.
Ker od te strani ni bilo pričakovati še tako hitro ugodnega uspeha, obrnil se je odbor do društva »Narodni dom11 s prošnjo, da bi se iz nabranega denarja kupila v last kaka hiša, v kterej bi narodna društva vsaj začasno našla zavetje do one dobe, ko se bode zgradil „Narodni dom11; a tudi ta prošnja je ostala le glas upijočega v puščavi.
Odbor vdeležil se je tudi po 2 zastopnikih seje, ktero so sklicali načelniki narodnih društev, da bi se o tem predmetu posvetovali. A tudi to posvetovanje ni imelo do sedaj nobenega pozitivnega uspeha.
Zarad nenadnih okolščin bilo je „Glasbeni Matici" šolsko stanovanje v hiši gospe Permetove odpovedano, in odbor je bil primoran, najeti v Virantovi hiši za šolo potrebne prostore. Da si je to stanovanje zelo prikladno za glasbeno šolo, ima vender ta nedostatek, da je preveč oddaljeno od sredine mesta.
Mesto Ljubljano ostavivšega glasbenega učitelja Soharja imenoval je odbor za učitelja na goslih Čeha Kučero z letno plačo 800 gold., in za učitelja v petji g. Razingerja.
Novi učitelj Kučera pa nikakor ni ugajal društvenim svrham, tedaj je bil odbor primoran, imenovanemu učitelju službo odpovedati, in konci šolskega leta zopet razpisati mesto učitelja za gosli z letno plačo 600 gld.
Ta služba oddala se je najsposobnejemu prosilcu Ferdinandu Riedigerju, absolviranemu konservatoristu, kteri je v svoji stroki po vsem izvrsten.
Odbor engažiral je dalje tudi, uvažuje, da je treba v glasbeni šoli posebno gojiti petje, in sploh njeno delovanje kolikor možno razširiti, kot artističnega vodjo in glasbenega učitelja po vsem Slovenskem znanega domačina gosp. Frana
Gerbiča, kteri je le zarad svojega izrednega rodoljubja pustil službo profesorja na konservatoriji v Levovu, ter se podal v svojo domovino, da bode tu delal za razvoj glasbene šole Matične in slovenske glasbene literature.
Kakor navadno vsako leto, prosil je tudi to leto odbor podpore pri c. kr. deželni vladi, deželnem zboru, mestnem magistratu in kranjski hranilnici.
Vsled teh prošenj dobila je „Glasbena Matica" sledeče podpore:
Od sl. deželnega zbora 500 gld.,
„ „ mestnega magistrata 500 gld.,
„ „ kranjske hranilnice 200 gld., od zadnje tedaj 150 gld. več, kakor prejšnja leta. Za vsa ta darila izreka odbor dotičnim korporacijam svojo prisrčno zahvalo.
Znamenito je pa to, da je letos kljubu vsestranskemu prizadevanju visokorodnega gospoda deželnega predsednika, barona Winklerja, vladna podpora 200 gld. popolnem izostala. Po posredovanji za naše društvo posebno vnetega gospoda prvosednika Ravnikarja poprijel se je te zadeve prav gorko državni poslanec gosp. Hren, kteri je vže pri merodajnih osebah v Beču to stvar pojasnil in poudarjal, da, ako filharmonično društvo dobi redno vsako leto 400 gld. državne podpore, se mora tem bolje vlada ozirati na društvo „ Glasbena Matica“, ktero kljubu svojim slabim finančnim razmeram vender tako hvalevredno napreduje. Po trditvi gosp. Hrena dobila bode „Glasb. Matica" redno vsako leto 400 gld. državne podpore, in vrhu tega je upati, da tudi za letos dobi kako državno podporo. Vrlemu poslancu, kteri se tako gorko poteza za interese „Glasbene Matice", naj bode tu izrečena najtopleja zahvala.
Da bi se nekoliko ojačile slabe društvene finančne razmere, razposlal je odbor po vsej deželi odličnim rodoljubom pisma, v kterih je vabil k pristopu. A ta pisma so imela le malo uspeha, in odbor je zopet imel žalostno priliko, uveriti se, da važno društvo „ Glasbena Matica" nima pri narodnjakih onih simpatij, ktere bi moralo imeti.
Tekom leta vpisali so se z nova štiri ustanovniki, in
sicer:
1. Prevzvišeni knezoškof gospod dr. Jakob Missia,
2. knjižnica v Alojzijevišči,
:i. gospod Ivan Vilhar, hišni posestnik v Ljubljani,
4.	gospod Rajko Arce, poštni uradnik, zadnja dva znana rodoljuba v Ljubljani.
Dne 25. marcija t. 1. priredil je odbor se svojimi gojenci javno skušnjo v redutni dvorani, pri kterej so bili navzoči: visokorodni gospod baron Winkler, gospod cesarski svetnik Murnik, župan Grasselli in druge odlične osobe.
Ta skušnja bila je osobito gled6 petja prava duševna naslada za mnogoštevilno zbrane poslušalce. Vse točke obširnega programa izvajale so se precizno, in človeku je srce kar veselja igralo, prisluškavati srebrno donečim in krepkim glasovom naše nadobudne mladine, kterej so se nedolžni obrazi žarili navdušenosti in veselja. Slehrni poslušalec uveril se je pri tej javnej skušnji, da glasbena šola Matice vrlo napreduje, in da jej je odmenjena lepa bodočnost.
Da bi se tudi našej šolskej mladini napravilo kako veselje, sklenil je odbor dne 27. maja prirediti z gojenci majski izlet.
Pod vodstvom učiteljev, starišev in odbornikov poletela je šolska mladina, blizo 150 oseb, najprej na Drenikov vrh, in potem se podala čez hrib med popevanjem veselih narodnih pesnic na posestvo društvenega prvosednika gospoda Frana Ravnikarja v Gorenjo Šiško.
Zastonj bi se trudil le približno opisati to velekrasno veselico v gradu našega za „ Glasbeno Matico “ zaslužnega prvosednika. Z največjo ljubeznivostjo sta on in njegova čestita gospa sprejela vso mnogoštevilno družbo, in kako skrbno sta priredila vse potrebno v razveseljevanje mladine, in kako bogato pogostila izletnike. Marsikteremu vdeležencu ne bodo kratke ure, ktere smo kot gostje preživeli na posestvu gospoda prvosednika, nikdar izginile iz spomina. Žal, da je veselica prekmalu minula. Naj mi hode dovoljeno izreči gospodu prvosedniku in njegovej soprogi za ljubeznjivost prijaznost in dobrotljivost, ktere smo bili deležni [prilikoj našega izleta, prisrčno zahvalo.
V	glasbeno šolo vpisalo se je pričetkom šolskega leta 1885/6:
za	godala....................38 učencev
„	klavir.....................70	„
„	petje dečkov...............20	„
„	„ deklic...................16	„
„	„ odraslih gospodičin 32	„
„	„	„	gospodov	30
je	bilo na teden:		
za	gosli ....	16	ur
n	violo ....	1	uro
n	cello		1	n
n	kontrabas . .	1	n
n	klavir ....	32	ur
n	petje deklic	1	uro
n	„ dečkov .	1	n
n	„ gospodičin	1	rt
n	„ gospodov	2	uri
skupaj tedaj .	56	ur	na	teden.
Poučevali so sledeči gospodje: Sochor gosli in klavir; Majar klavir; J. pl. Janušovsky klavir in petje z odraslimi; Razinger petje z malimi dečki in deklicami in, po odhodu Sohorja, Kučera gosli.
Preden zaključim to poročilo, omeniti mi je še, da je gosp. Forster sestavil prvo slovensko klavirsko šolo, ktero je odboru prepustil v to svrho, da jo da natisniti in potem uporablja v šoli, kar je izvestno velevažno za našo glasbeno literaturo.
C“QŽ$2S>-9
Leto 1886 7.
Pri lanskem občnem zboru voljeni so bili v odbor „Glasbene Matice11 sledeči gospodje:
V	Ljubljani stanujoči:
Dr. Bleiweis Karol, vit. Trsteniški, Fran Drenik, dr. Ferjančič, Fran Gerbič, dr. Gros, pl. Janušovsky Julij, Juvanec Ivan, Paternoster Josip, Ravnikar Fran, Razinger Anton, Stegnar Srečko, Svetek Anton, Valenta Vojteh, Vencajz, Žagar Karol; med temi soglasno gosp. Ravnikar predsednikom in gosp. Stegnar blagajnikom.
Zunaj Ljubljane stanujoči:
Fajgel Danilo, Gregorčič Simon, Starec Anton, Šuštaršič Matija in Žirovnik Janko.
Ta odbor konstituiral se je v 1. seji po volitvi, izvolil si za podpredsednika gosp. Frana Drenika in za tajnika Josipa Paternostra; v artistični odsek gospode: Fr. Gerbiča, dr. Grossa, pl. Janušovskega, Razingerja, Stegnarja in Svetka; v šolski odsek gospode: Drenika, Gerbiča, pl. Janušovskega, Paternostra, Ravnikarja in Stegnarja.
Novi odbor, svest si svoje težavne naloge, obravnaval je vil sejah društva in glasbene šole zadeve. Pohvalno omeniti mi je, da so se gg. odborniki prav pridno udeleževali sej navzlic temu, da je vsaka seja navadno trajala skoraj 3 ure.
Ker je Matična glasbena šola izvestno velevažna naprava za našo slovensko mladino, bila je odboru tudi prva skrb, razširiti njeno delovanje in jej osigurati trdno bodočnost.
Odbor „Glasbene Matice“, uverjen, da glasbena šola le napreduje, ako jej je na čelu izkušen in izvežban učitelj, ki vzajemno z druzimi učitelji in odborom deluje v razvoj narodnega glasbenega zavoda, izročil je vodstvo šole strokovnjaku gosp. profesorju Gerbiču.
Mesto Ljubljano ostavivšega učitelja Kučere podelil je mesto II. učitelja absolviranemu konservatoristu Ferdinandu Riedigerju. Riediger bil je jako vesten in spreten učitelj; žali bog, da ga je huda bolezen prisilila, po kratkem delovanji v glasbeni šoli, službo odpovedati in vrniti se v svojo domovino. Odboru vsled tega ni preostajalo druzega, nego obrniti se do ravnatelja praškega konservatorija, Bennevitza s prošnjo, da bi za Matično glasbeno šolo nasvetoval kacega dobrega učitelja. Med tem nadaljeval je pouk na goslih gojenec glasbene šole Kos.
Na Bennevitzevo priporočilo imenoval je odbor za učitelja v igri na goslih absolviranega konservatorista Ernesta Eberharta, ki je to mesto nastopil meseca januarja 1887. leta.
Da si je bil Eberhart nenavadno nadarjen glasbenik, izvrsten goslar in pianist, vender društvenim ■ svrham ni ugajal, in odbor primoran je bil, službo Eberhartu odpovedati in to mesto zopet razpisati.
A kljubu razpisa in vsestranskega napora odbora, ki se je z raznimi kompetenti pogajal, se ni posrečilo, pridobiti takoj za glasbeno šolo učitelja za gosli. Ker se je pa letos zelo veliko goslarjev vpisalo v šolo, nastavil je odbor, uvaževaje, da bi ne bilo v korist „Glasbeni Matici", ko bi se goslarska šola popolnem opustila, za učitelja začasno Frana Starala. Poučne ure za klavir, kolikor bi jih pripadlo novemu učitelju, prevzela je gospa Gerbičeva., Ker se je pa letos tudi za klavir oglasilo veliko več učencev, kakor lansko leto, nastaviti je moral odbor še eno učiteljico za pouk na klavir in sicer se mu je posrečilo pridobiti si odlično moč, gospodično Šumanovo, ki je dovršila konservatorij na Dunaji z izvrstnim uspehom.
Kakor navadno vsako leto vložil je tudi letos prošnje za podpore pri c. kr. dež. vladi, dež. zboru, mestnem magistratu in kranjski hranilnici.
Vsled teh prošenj dobila je »Glasbena Matica1* sledeče podpore:
1.	Od slavne c. kr. dež vlade 300 gld.
— 10 —
2. Od slavnega dež. zbora 500 gld. in še posebejd. 200 gl izvanredne podpore z ozirom na to, da je lansko leto državni prispevek popolnem izostal.
3. Od slavnega mostnega magistrata 500 gld. in
4. Od sla,vne kranjske hranilnice 200 gld.
Za vsa ta darila izreka odbor dotičnim korporocijam svojo naj toplejo zahvalo.
S posebno radostjo vsprejel je odbor državno podporo 300 gld. V dotičnem dopisu obljubila je tudi slavna c. kr. vlada, gmotno podpirati šolo »Glasbene Matice" še naprej, ako bode delovanje te šole koristno in uspešno.
Opiraje se na to obljubo vložil je Matičin odbor na slavno c. kr. vlado meseca aprila 1887 leta obširno sč statističnimi dati podprto prošnjo, zajedno toplo se zahvaljujoč za sprejeto podporo 300 gld. Glavni namen tej prošnji bilje doseči redno državno podporo, ktera bi se imela vstaviti vsako leto v državni proračun.
V	tej prošnji navedeno je bilo podrobno, koliko ima glasbena šola učencev, koliko učiteljev in s kacimi plačami, koliko rednih stroškov in dohodkov.
Da bi se naučno ministerstvo uverilo o istinitosti v prošnji navedenih statističnih dat, in seznanilo z notranjim organizmom Matične glasbene šole, odredilo je, da mora vladni svetnik in profesor Beškega konservatorija Zelner pregledati šolo in potem o dotičnem resultatu podati mini-sterstvu obširno poročilo.
Deputacija 3 odbornikov poklonila se je gospod Zelnerju takoj po njegovem prihodu v hotelu pri „ slonu. “
Pregledavanje in oziroma izpraševanje v šoli vršilo se je dne 7. junija 1887 in trajalo skoraj 4. ure.
Gospod Zelner se je jako laskavo izrazil o uspešnem delovanji posamnih učiteljev, o napredku gojencev in sploh o notranjem organizmu šole. Zahvalil se odbornikom za prijazen vsprejem, gojencem za njih trud, ter z Ijubeznji-vimi besedami spodbujal k daljnemu ustrajnemu delovanju v korist učeče se mladine zajedno zagotovljaje, da zavod „Glasbena Matica", ki s toliko požrtvovalnostjo deluje v prosveto
- 11 —
nježne mladine, kterega šola tako krepko napreduje, sme se trdno nadejati od c. kr. vlade zaslužene podpore.
Nasledek tega pregledovanja bil je ta, da se je, kakor je poročal pred dvema mesecema uradni list „Laibacher Zeitung“ v državni proračun za šolo „ Glasbene Matice “ vstavila podpora 400 gld.
Daje pa „Glasbena Matica11 dosegla drž. podporo 300 gld.' za preteklo leto, in da se bode tudi za njeno šolo vstavila podpora 400 gld. v državni proračun, pripada posebna zasluga državnemu poslancu gospodu Jakobu Hrenu, ki je v merodajnih krogih v Beču potezal se za podporo „Glasbene Matice11, v fulminantnem govoru v državnem zboru poudarjal važnost Matične glasbene šole za Slovence, in dokazal, kako vrlo napreduje ta zavod, in da je zbog njegovega uspešnega delovanja tudi vreden izdatne državne podpore.
Odbor „Glasbene Matice“ štel si je v svojo dolžnost rodoljubnemu poslancu za njegovo trudapolno delovanje v korist Matične glasbene šole izreči pismeno svojo naj toplejo zahvalo.
Dne 25. marcija t. 1. priredil je odbor se svojimi gojenci javno skušnjo v redutni dvorani, pri kterej so bili navzoči : dež. predsednik visokorodni gospod baron Winkler, dež. sodišča predsednik gospod Hočevar, gospod ces. svetnik Murnik, gospod župan Graselli, sploh mnogo dostojanstvenikov ljubljanskiih in drugih odličnih oseb.
Vse točke obširnega programa izvajale so se precizno, in osobito pevske točke pozdravljalo je v dvorani natlačeno zbrano občinstvo z burnim odobravanjem.
Da bi se tudi učeči se mladini napravil vesel dan, priredil je odbor z gojenci glasbene šole popoldanski izlet.
Pod nadzorstvom odbornikov, učiteljev in starišev dospela je vesela družba blizo 150 oseb dne 2. junija 1887 na Drenikov Vrh, kjer se je takoj pričelo živahno gibanje. Učitelji priredili so z gojenci razne šaljive igre; nastopili so tudi čili telovadci, ter gledalcem pokazali, da tudi nježna roka lahko izvršuje težke telesne vaje, in iz stotine grl zadonela je marsiktera mična slovenska pesmica. Kučigazda gospod Drenik in njegova gospa skrbela sta, da je utrujena
— 12 —
	
y>	
VI	
	
n	
»	
1550	ur
414	M
183	n
76	»
67	n
100	n
mladeš dobila tudi za telo tečnega krepčila, k čemur so tudi pripomogli nekteri dobrotniki našega zavoda, kterim, kakor tudi gospodu Dreniku za izvrstno postrežbo in priredbo, naj bode tu izrečena naj topleja zahvala
Po statističnem izkazu glasbene šole obiskavalo je
1. pouk v igri na klavirji................................96	gojencev
2.	„	„	„	„	goslih.......................:	.	31
3.	n	„	samopetji.................................20
4.	„	„	zbornem petji...............................75
5.	„	„	teoriji I. oddelek..........................55
k n n n	»	 ^
7.	„	„	splošnem petji...............................83
Poučnih ur bilo je
1. za klavir ...........................................
2. „ gosli..............................................
3. „ samopetje..........................................
4. „ zborno petje.......................................
5. „ teorijo............................................
6. „ splošno............................................
7. „ orkestralna vaje ..........................................  53	,
Skupaj . . .	2443	ur
Pouk v igri na klavirji obsegal je.........................8	oddelkov
« n „	>, goslih .............................
»	„ petji.........................................
„	„ teoriji.......................................
Poučevali so:
1. Gospod profesor Fran Gerbič, ki je bil zajedno tudi vodja glasbeni šoli, v igri na klavirji, v petji in v teoriji;
2. gospod Ferdinand Eiediger in po njegovem odhodu Ernest Eberhart v igri na klavirji, na goslih in raznih drugih godalih;
3. gospod Julij pl. Janušovsky v igri na klavirji;
4. gospodična M. Šumanova v igri na klavirji;
4.	gospa Gerbičeva pomožno i igri na klavirji.
Da bi stariši gojencev glasbene šole in drugi prijatelji našega narodnega zavoda imeli priliko prepričati se o napredku učencev, priredila so se konci šolskega leta javna izpraševanja vseh gojencev dne 0. 7. in 8. julija 1887. Skušnja
— 13 —
raztezala se je na vse stroke glasbenega pouka. Prvi dan izpraševali so se učenci v igri na klavirji, drugi dan v igri na goslih, tretji dan pa iz teorije in harmonije. Uspeh iznenadil je vse navzočo. V igri na klavirji odlikovale so se učenke A. in M. Moos, J. Lukman, R. Murnik, F. Jagrič, K. Seunig in učenec Oskar Dev. V igri na goslih pohvaljeni so bili M. Bayr, K. Gabriel, J. Kos in E. Sittig.
A ne samo praktične, temveč tudi teoretične naloge reševali so gojenci v občno zadovoljnost.
V	samo- in zbornem petji omenjati nam je posebno učenk J. Dolenc, T. Bučar in P. Gecelj, ki so se zbog korektnega prednašanja in čiste intonacije, odlikovale.
Po končani skušnji zapela se je navdušeno „cesarska pesem.“ Potem se gospod predsednik Ravnikar zahvali vodji glasbene šole gospodu profesorju Gerbiču in drugim učiteljem za njihov trud in jim čestita na tolikem uspehu zajedno izražujoč željo, da bi tudi v prihodnje z enakim naporom in ustrajnostjo delovali za razvoj glasbene šole.
Naposled razdelila so se med gojence šolska naznanila.
Društvo „Glasbena Matica11 imelo je konci leta 1886/7 častnih	članov	5
podpornih	„	171
ustanovnikov	33
Med letom umrla sta dva člana gg. Robert Burgarell in 0. Čelešnik. Večni jima spomin. Kot ustanovniki pristopili so 4 gospodje: Dr. Ivan Tavčar, drd. Kotnik, Oroslav Dolenc in Viktor Rohrman.
Ker so prejšnja društvena pravila po obliki in po vsebini vže zastarela, priredil je odbor nova pravila, ktera se predlože občnemu zboru v pretresovanje in končno potrjenje-
— 14 —
1887/8.
Pri občnem zboru dne IG. oktobra 1887 leta izvoljeni bili so v odbor »Glasbene Matice11 sledeči gospodje:
a) Ljubljanski:
1. Fran Ravnihar (soglasno predsednikom.)
2. dr. Blei\veiss Karol vitez Trsteniški.
3. Drenik Fran.
4. dr. Ferj ančič Andrej.
5. G erbid Fran.
G. dr. Gross.
7. vitez Ohm. Janušovsky„Julij.
8. Juvane Ivan.
9. Paternoster Josip.
10. Razinger Anton.
11. Stegnar Srečko.
12. Svetek Anton.
13. Valenta V oj teh.
14. Vencaj s Ivan.
15. Žagar Dragotin.
b) Zunanji:
Fajgel Danilo.
Gergorčič Simon.
Starec.
Šušteršič.
Žirovnik Janko.
Ta odbor koštituiral se je pri prvi odborovi seji sledeče: Podpredsednikom izvoljen bil je g. dr. Bleiweiss vitez Trsteniški, tajnikom g. Josip Paternoster, blagajnikom g. dr. Hudnik, šolskim nadzornikom deželnega sodišča svetnik g. Vencajs, knjižničarjem g. Juvanec.
— 15 —
V	artistični odsek voljeni so bili gg. Drenik, Gerbid, dr. Hudnik, Juvanec, Razinger, Svetek in Valenta.
Odborništvu odpovedala sta se gg. dr. Gross in Srečko Stegnar.
Pri občnem zboru pretresavala in potrdila so se tudi po odboru prenarejena pravila. Ta pravila bila so potrjena vsled odloka slavne c. kr. dež. vlade z dne 31. oktobra 1887 št. 17967.
Odbor „Glasbene Matice“ obračal je, uvažajoč, da je glavna točka njegovega programa glasbena šola, v minolem letu posebno pozornost daljnemu razvitku te šole.
Ker je bil odbor primoran prejšnjemu učitelju za gosli Eberhartu službo odpovedati, treba je bilo pred vsem skrbeti za dobrega namestnika. V to svrho odposlal je učitelja g. viteza Janušovskega v Beč z nalogom, da ondi pridobi za zavod spretno učiteljsko moč. Toda ta misija, in isto tako tudi pogajanja z drugimi kompetenti, bila so brezuspešna.
Po posredovanji g. vladnega svetnika. Zellnerja v Beču posrečilo se je vender dobiti spretnega učitelja za gosli in klavir v osobi g. Gustava Wagnerja.
Oziraje se na to, da bi bilo za Ljubljansko mesto vele-važno, ko bi se uživotvorila zopet trobilna šola, in ž njo tako rekoč temelj položil bodoči mestni godbi, izročil je odbor pouk na sopilih g. glasbenemu učitelju Staralu, ki je vse hvale vredno deloval na tem polji; dokaz temu povoljni uspehi pri javni skušnji dne 10. julija t. 1.
Preustrojila so se tudi šolska pravila, in ponatisnena razdelila med gojence glasbene šole z nalogom, da se jim je natančno po njih ravnati. Dalje se je sestavil učni red, in vodila za učiteljsko osobje.
Da so se ta navodila sestavila in oziroma preustrojila, gre v prvi vrsti zahvala neutrudljivo v prospeh in razvitek glasbene šole delajočemu šolskemu nadzorniku g. svetniku Vencajzu.
Zarad nastale epidemične bolezni morala je vsled odredbe slavne c. kr. deželne vlade glasbena šola 20. janu-arija t. 1. prenehati, ter se je redni pouk zopet pričel koncem meseca februarija t. 1..
— 16 —
Vsako leto običajno meseca marcija priredjeni šolski koncert, sklenil je odbor, uvaževaje, da je epidemična bolezen celi mesec zadrževala pouk, to leto opustiti. Ta sklep bil je objavljen po časopisih.
Meseca maja priredil se je majski izlet vseh gojencev na Drenikov Vrh, kterega se je udeležilo mnogo odlične gospode prijateljev petja, odbor „Glasbene Matice11 in učitelji.
Dne 9. 10. in 11. julija bile so v prostorih glasbeno šole javne skušnje. Izpraševanje raztezalo se je na vse stroke glasbenega delovanja.
Kdor je bil pri teh izpitih prisoten, prepričal se je o gojencev 'izvrstnem napredku v petji, godbi in igri na klavirji. Zaporedoma nastopilo je nad 100 gojencev in gojenk pričenši od najjednostavneje skladbe, do krasnih umotvorov Chopinovih, Weberjevih, Bethovenovih, Mendelsohnovih, Dvofa-kovik, Jenkovih, Vilharjevih itd. Tudi na vprašanja iz glasbene teorije in harmonije odgovarjali so gojenci po vsem povoljno. Uspeh teh skušenj iznenadil je vse navzoče poslušalce, najboljši dokaz, kako važen je zavod „Glasbena Matica“ za glasbeno izobražbo.
’ Konci zadnje skušnje zapeli so vsi gojenci »cesarsko pesem“, kojo so navzoči stoje poslušali.
Tudi za društvo delal je odbor „Glasbene Matice" naporno.
Mesto obolelega g. Juvanca izvolil je bil za arhivarja g. Josip Paternoster, ki je uredil arhiv in društveno knjižnico, sestavil zaznamek vseh do zdaj še ne razprodanih glasbo-tvorov in določil njihovo vrednost.
Da bi si odbor pridobil še več udov razposlala so se znanim rodoljubom opetovalno vabila k pristopu društva, koja niso bila brezuspešna, kajti vpisalo se je nad 30 novih udov.
Na predlog artističnega odseka razpisal je odbor meseca februarija t. I. sledeče nagrade:
a) Za naj boljšo skladbo v obliki varijacije, fantazije ah parafraze za klavir na podlagi narodnega napeva trideset goldinarjev.
b) Za komičen ali resen dvo- ali trispev- pet in dvajset goldinarjev.
— 17 —
V določenem roku predložil je samo jeden glasbenik svojo delo, ktero pa zarad raznih nedostatkov ni bilo vsprejeto-
Tekom tega leta obiskal je glasbeni zavod slavni na-biratelj slovanskih narodnih pesmi Čeh Ljudevit Kuba. Popotoval je vže po Ruskem, Poljskem, Češkem, bil tudi pri Lužičkih Srbih, povsod skrbno nabiraje neprecenljive narodne napeve. Odbor „Glasbene Matice“ izročil mu je na njegovo prošnjo drage volje vse do zdaj izdane glasbotvore, on pa je podaril društvu 6 zvezkov raznih slovanskih narodnih pesmi. V češkem godbenem listu „Dalibor11 ocenil je na pod. lagi danih mu muzikalij in poročil jako laskavo naš zavod, zaznamenavši ga kot velevažno glasbeno utočišče v Slovencih.
Odbor „Glasbene Matice11 obračal je posebno pozornost tudi ideji gospoda šolskega nadzornika sovetnika Vencajza, sproženi vže pri lanskem občnem zboru, da bi se z domačimi izven Ljubljane bivajočimi umetniki priredila tekom leta velika glasbena akademija.
V to svrho stopil je v dogovor se slavnim virtuozom na kontrabasu g. Blažem Fišerjem in opernim pevcem g. Franom Pogačnikom, in osigurajoč si njiju in isto tako drugih v Ljubljani bivajočih odličnih pevcev sodelovanje določil dan za to veliko glasbeno produkcijo 8. julija t. 1.
Bil je to slaven dan, neizbrisljivega spomina za poslušalce in zgodovino našega glasbenega zavoda, in tem znamiteji, ker so nastopili samo naše gore listi.
Spored temu koncertu, pri kterem so sodelovali razven gori navedenih umetnikov, tudi vsi gojenci glasbenega zavoda Matičnega, nad 140 pevcev broječi moški zbor in vojaška godba slavnega c. kr. pešpolka „baron Kuhn11 št. 17, bil je nastopni:
1.	Anton Dvorak: „Rapsodij št. 6“ svira c. kr. vojaška godba. 2. Fran Gerbič: „Bučelar“, mešani zbor, pojč gojenci Matične glasbene šole. 3. a) Anton Nedved: „Pred durmi11,
b)	A. Jensen: nDetespi“, opus XXIV-4 poje g. Fran Pogačnik, na klavirji spremlja g. vitez Ohm-Janušovsky. 4. Sarasate-Fišer: „Fantazija o Faustu", na kontrabasu svira g. Blaž Fišer, na klavirji spremlja g. vitez Ohm-Janušovsky. 5. Gašpar Mašek: „Kdo je mar11, veliki moški zbor se spremljevanjem
2
— 18 —
orkestra, s tenor- in bariton-samospevom in čveterospevom Samopevca: gg. Pogačnik in Pucihar.
Dvorana bila je vže pred 11 uro natlačeno polna občinstva. Od vseh strani privrelo je ljudstvo v deželno rcdouto in mnogo prišlo jih je tudi iz dežele poslušat domače umetnike in mogočni pevski zbor. Se svojo navzočnostjo počastili so koncert prečastiti gospod deželni predsednik baron And. Winkler in drugi vojaški in civilni dostojanstveniki, mnogo gg. častnikov, uradnikov, odličnih meščanov in zlasti velik broj nježnega spola.
Ni mi naloga ocenjevati posamne točke izbornega vspo-reda kajti predobro so še poslušalcem v spominu, pač pa moram beležiti, da je bil po vsem koncert izreden užitek osobito za glasbenike. Uspeh bil je v umetniškem in gmotnem obziru sijajen,	in v ponos	beli Ljubljani	ter	vsemu	slovenskemu narodu.	Čuti je bila	le ena želja,	da bi	se zopet kmalu
priredil enaki koncert.
To je bila zadnja točka društvenega delovanja v tem letu, in ravno na to sme odbor s ponosom gledati, kajti le trudapolno in vstrajno njegovo delovanje omogočilo je, da se dostojno zvršila ta težavna zadača.
Tudi v tem letu beležiti ima odbor z veseljem izdatnih podpor, koji so dovolili razne korporacije „Glasbeni Matici.11
1. Slavna c. kr. deželna vlada 400 gld.
2. Slavni	deželni zbor	500 gld.
3. Slavni	mestni zbor	500 gld.
4. Slavno ravnateljstvo kranjsko hranilnico 200 gld.
Vsem blagodušnim podpirateljem izreka odbor prisrčno
zahvalo zajedno goječ nado, da mu tudi v bodoče blago-izvole ostati naklonjeni.
Za ustanovnika vpisal se je tokom leta g. deželni blagajnik Dragotin Žagar.
Završujem svoje poročilo s pozivom na vse rodoljube, da bi ne zamudili podpirati našo tako vrlo napredujočo glasbeno Matico11, temveč da bi vsi pristopili kot podporni člani, kajti le povoljno gmotno stanje vsacega društva je prva podlaga za njegovo uspevanje.
Josijt Paternoster, poročevalec.
Razdelitev in število gojencev in ur po učnem načrtu v letu 1887 8.
— 19 —
ou<ln>|S
ijuoum.rjm \>sid ui *i!<pu'jiii>>|-o||«\) !l«os)
atyad cfAOJOqz
afjad-ojog
I opjod oudn>|s
■cfmouuuH
V|'[J03; UU0q8UIf)
ju hiuouoji ui([iA9^8 'cudn^s
-t:
N o) I
c r_
°.S s
fodn^g___
UUAUSOd
Soj iusoi ■cguioj^
 J9UIJTJJ3J
STig^j^uo^
fodimg
fodnifg
fudnug
ofjad 0A0J0qz
fcchutg
podn^g
ofjad oudn^g VflUOUIJtJlI
ufuoaj iJUoqsti[r)
r
t?oiu
-{iJAafoSzi
TJOIU
-JttAaOtlOd
vaniAvidud
■BDIU
-(BAOfoSzi
g *
■coiuA-cjdud
i^sua?
IHSOLU
V
a
' 3
a
a
-rv— ^
§ co « co
> is 8 ■ "S <§.9
— <u Q ■?Osa
IS
rt JL tfi
S ►.g ® ►S
^ .. o OlM M
'O'rt
o>«
2*
— 20 —
Odbor „Glasbene Matice.“
Predsednik:
Gospod Ravnihar Fran.
Podpredsednik:
Gospod dr Karol Bleiweis, vitez Trsteniški.
Blagajnik:
Gospod dr. Matija Hudnik.
Tajnik in arhivar:
Gospod Paternoster Josip.
Odborniki, a) Ljubljanski:
Gospod Drenik Fran.
„ dr. Ferjančič Andrej.
„	Gerbič Fran.
„ vitez Ohm-Janušovsky Julij.
„ Paternoster Josip.
„ Razhiger Anton.
„	Svetek Anton.
„	Valenta Vojteh.
„	Vencajz Janko.
„	Žagar Karo 1.
b) Zunanji:
Gospod Fajgel Danilo.
„ Gregorčič Simon.
„	Starec Anton.
„	Šušteršič Fran.
„	Žirovnik Janko.
— 21 —
Društvenih „Glasbene Matice."
A Častni udje.
1.	Gospod	f dr. Janez Bleiiveis vitez Trsteniški, ustanovnik.
2.	n	Foerster Anton, učitelj godbe in godbeni vodja v
		stolni cerkvi.
3.	n	dr. Ipavec Benjamin, zdravnik v Gradci, usta-
		novnik.
4.	»	Nedved Anton, c. kr. profesor na učiteljišči v Ljub-
		ljani.
5.	n	pl. Zajc Ivan, glasbeni vodja narodnega kazališča
		v Zagrebu.
		B. Ustanovniki.
1.	Slavna	Alojznica v Ljubljani.
2.	Gospod Arce Rajko, c. kr. poštni oficijal in hišni posest-	
		nik v Ljubljani.
3.	Slavna Bratovščina prečistega srca Marijnega v Kanalu.	
4.	Slavno Češko- slovinskij spole/c v Pragi.	
5.	Gospod Dolenec Oroslao, svečar itd. v Ljubljani.	
6.	n	Drenik Fran, glavni zastop. zavar. „Fonci6re“
		v Ljubljani.
7.	»	Gerbič Fran, profesor glasbe v Ljubljani.
8.	n	Hren Fran, veletržec, posestnik itd. v Ljubljani.
9.	n	Jentl Anton, trgovec v Ljubljani.
10.	»	dr. Ipavec Benjamin, zdravnik v Gradci (častni ud).
11.	n	Klodič Anton, dež. šol. nadzornik v Trstu.
12.	n	Kotnik Ignacij, hišni posestnik v Ljubljani.
13. Slavno pevsko društvo „Kolo“, v Zagrebu.
14. Gospod Krisper Valentin, tovarnar in posestnik v Ratečah.
15.	„	Kranjc J. V., c. kr. ženijski direktor v Košicah
(Kaschau).
16.	„	Lanthieri Karol, grof, veleposestnik v Vipavi.
17. Slavna ljudska šola v Litiji.
18. Gospod dr, Missia Jakob, knezoškof Ljubljanski,
— 22 —
19. Gospod Možina Ivan, duhovni pomočnik v Starem trgu
pri Ložu.
20. Slavna okrajna učilna knjižnica v Tolminu.
21. Gospod Pfeifer Viljem, posestnik drž. in dež. poslanec na
Krškem.
22.	„	Plantan Ivan, c. kr. notar v Radoljici.
23.	„	Ravnikar Fran, dež. knjigovodja, hišni posestnik
in mestni odbornik v Ljubljani.
24.	„	Rohrtnan Viktor, tovarnar in posestnik v Ljubljani.
25.	„	Sajovic Ferdo, trgovec v Kranji.
26.	„	Souvan Ferdinand, veletržec in graščak v Ljubljani.
27.	„	Souvan F. Ks., veletržec, hišni posestnik in trg.
zbornice svetnik v Ljubljani.
28.	„	dr. Stare Josip, c. kr. fin. prok. pristav, hišni po-
sestnik in mestni odbornik v Ljubljani.
29.	„	dr. Srebre Gvidon, odvetnik v Brežicah.
30.	„	Tanšek Ivan, odvet. koncipijent v Brežicah.
31.	„	dr. Tavčar Ivan, odvetnik, hišni posestnik in
mestni odbornik v Ljubljani.
32.	„	Valenta Vojteh, mestni blagajnik v Ljubljani.
33.	„	Vilhar Ivan, trgovec, posestnik etc. v Ljubljani.
34.	„	dr. Vobijak Josip, primarij, deželni poslanec in
dež. odbornik, mestni odbornik v Ljubljani.
35.	„	dr. Zupanec Jernej, c. kr. notar, predsednik c. kr.
notarske zbornice posestnik itd. v Ljubljani.
36.	„	Žagar Dragotin, dež. blagajnik, hišni posestnik
in mestni odbornik.
C. Ljubljanski udje.
1. Gospa Alešovec Marija, trgovka.
2. Gospod dr. Ambrožič Fran, mestni zdravnik.
3.	M	Adamič Avgust, učitelj pri Sv. Petru.
4.	n	Androjna Anton, deželni pomočni uradnik.
5.	n	Aljančič Valentin, duh. pomočnik pri Sv. Petru.
6.	»	Bahovec Fran, mestni učitelj in hišni posestnik.
7.	n	Bartel Anton, c. kr. gimn. profesor.
8.	n	Bager Mihael, c. kr. stražmešter.
t
— 23 —
9.	Gospa Baltič Marija, sodnika udova.
10. Gospod Balcar Josip, c. kr. stotnik.
11.	„	BenSan Matija, železniški kondukter.
12.	„	Benedek Anton, mašinist na južni železnici.
13.	„	dr. vit. Bleiiveis - Trsteniški Karol, primarij bolnice,
deželni poslanec, mestni odbornik in hišni posestnik.
14.	„	Bončar Josip, hišni posest, in pekovski mojster.
15. Gospa Bevk Helena, učitelja udova.
IG. Gospod Borštner Ivan, c. kr. gimn. profesor.
17.	„	Borštnik Ivan, posestnik.
18.	„	Budnar Peter, c. kr. poštni oficijal.
1!).	„	Branke Rajko, privatni uradnik.
20. Gospa Bučar Terezija, advokata udova.
21. Gospod BukoviS Ivan, deželni vratar.
22. Gospa Čelešnik Pavlina, c. kr. poštnega oficijala udova.
23. Gospod Čamernik Vincencij, kamnosek.
24.	„	Čap Josip, pekovski mojster.
25. Slavno Ceciljansko društvo.
20.	Slavna Čitalnica Ljubljanska.
27.	Gospod Draksler Pavel, trgovski poslovodja.
28.	n	dr. Dolenc llinko, c. kr. dež. sodn. tajnik.
29.	n	Dečman Anton, trgovski pomočnik.
30.	»	Dimitrij Peter, kapitan.
31.	5)	Drolc Mihael, organist.
32.	»	Duffe Ivan, I. mestni inženir.
33.	J)	dr. Ferjančič Andrej, c. kr. drž. pravd, namestnik in drž. poslanec.
34.	»	Franc Adam, kondukter južne železnice.
35.	n	Gabriel Josip, uradnik južne železnice.
3fi.	n	Geba Josip, urar.
37.	n	Globočnik Fran, c. kr. profesor višje realke.
38.	n	Goričnik Fran, trgovec.
39.	n	Grasselli Peter, vit. žel. krone III. reda, župan, posestnik, dež. poslanec in dež. glav. namestnik.
40.	n	dr. Gregorič Vincenc, zdravnik in m. odbornik.
41.	n	Govekar Fran, nadučitelj.
42.	n	Goetzl Aleksander, pozlatar.
— 24 —
43. Gospod Grebenc Fran, posestnik.
44.	„	dr. Gross Fran, c. kr. sodn. adjunkt.
45.	„	Gričar Ivan, trgovski pomočnik.
4G. Gospa Grumnik Marija, posestnica.
47. Gospod Hafner .Jakob, vodja priv. učilišču.
48.	„	Ilerle Anton, organist.
40.	Gospa Hiner Ana, udova c. kr. davkarja.
50.	„	Hofbauer Ana, trgovka in dež taj. udova.
51. Gospod Hozhevar Janez, c. kr. vladni svetnik.
52.	„	Hribar Ivan, glav. zast. „Slavije“ in m. odbornik.
53.	„	P. Hribar Angelik, frančiškan.
54.	„	dr. Hudnik Matija, odvetniški koncipient.
55.	„	Indof Jakob, kondukter.
5G. Gospa Jagrič Ema, c. kr. okr. glavarja udova.
57. Gospod Jemc Jernej, trgovc in hišni posestnik.
58.	„	Jamšek Ivan, trg. poslovodja in h. posestnik.
59.	„	Juvane Ivan, notarski kandidat.
60.	„	vit. JanuSovskij-Ohm Julij, c. kr. drž. žel. uradnik.
61. Gospa Juvančič Ana, trgovca soproga.
62. Gospod Kadilnilc Anton, davkarski priglednik.
63.	„	Kadilnilc Fran, trgovski knjigovodja.
64. Gospa Kagnus Ana, hraniln. blagajnika soproga.
65. Gospod Karlin Andrej, mestni kaplan in katehet.
66.	„	dr. Kavčič Jakob, c. kr. drž. pravd, namestnik.
67. Gospa Klemenc Ivana trgovka.
68. Gospod Kersnik Ferdo, trgovski knjigovodja.
69.	„	Klein Anton, lastnik	tiskarne.
70.	„	Knez Anton, trgovec	in posestnik.
71.	„	Knez Ivan, trgovec in posestnik.
72. Gospa Knez Julija, udova.
73. Slavna Knjižnica bog oslovska.
74. Gospod Kobal Josip, c. kr. oficijal.
75.	„	Kobler August, c. kr.	drž. žel.	uradnik.
76.	„	Kokalj Fran, mestni	učitelj.
77.	„	Kos Ivan, posestnik.
78.	„	Kor sika Alojzij, vrtnar in posestnik.
79.	„	Krašovec Ivan, mizar.
80.	„	Križaj Ivan, c. kr, drž. žel. uradnik.
— 25 —
81. Gospod Križaj Josip, II. mestni komisar in h. posestnik'
82.	„	Kunc Matija, krojač.
83.	„	Ledenik Alfred, trgovec.
84.	„	Leikovc Valentin, nadzornik.
85.	„	Lisec Ivan, ekspeditor juž. železnice.
86. Gospa Levičnih Regina, c. kr. sodnika udova.
87. Gospod Lukman Jakob, rač. svetnik v pokoju.
88.	„	Makovski Anton, inženir drž. železnice.
8!).	„	Mar o ut August, klavirar.
90.	„	Majer Josip, mestni učitelj.
91.	„	Macak Ivan, c. kr. nadzornik kat. uradov.
92.	„	Majaron Danilo, odvetniški koncipient.
93.	„	Meden Ivan, odvetniški solicitator.
94. Gospa Milčinski Lucija.
95. Gospod Martinah Josip, c. kr. dež. sodn. svetnik vit. Fr.
Jos. reda.
96.	„	Mlakar Anton, krojač.
97.	„	Moravec Gustav, učitelj glasbe.
98. Gospa Moos Julija, ravnateljica mest. dekliške šole.
99. Gospod dr. Mosche Alfons, odvetnik, deželni poslanec in
mestni odbornik.
100. Gospod dr. Mundi Fran, odvetnik.
101.	„	Murnih Ivan, ces. svetnik, vit. Fr. J. reda,	dež.
in mestni odbornik, trg. zbornice tajnik itd.
102.	„	Nežič Mijo, lasničar.
103.	„	Nolli Srečko, klepar in mestni odbornik.
104. Gospa Oblak Jela, koncipijenta udova.
105. Gospod Obereigner Josip, nadlogar.
106.	„	Pavlin Alojzij, trgovec.
107.	„	Pfeifer Fran, c. kr. major v pokoju.
108.	„	dr. Papež Fran, odvetnik in dež. poslanec.
109.	„	PakiČ Mihael, trgovec, mestni in trg. zbornice
odbornik.
110. Gospa Pahič Leonija, c. kr. stotnika udova.
111. Gospod Paternoster Josip, računski oficijal pri deželnem
knjigovodstu.
112.	„	Pelan Oton, not. uradnik.
113.	„	Perdan Ivan, trgov., posest, in trg. zbor. svetnik.
— 26 —
114. Gospodična Peterca Terezija, posestnika hči.
115. Gospod Petrič tč Vaso, trgovec, posestnik, podžupan in
trgovinske zbornice svetnik.
116. „	Pirc Gustav, c. kr. kmetijske družbe tajnik in
	popotni učitelj.
117. „	Pleitveis Karol, notar, kandidat.
118. „	Pleško Karol, c. kr. dež. sodn. svetnik.
119. „	Pleteršnik Makso, c. kr. gimn. profesor.
120. „	dr. Poklukar Josip, vit. žel. krone lil. reda, de-
	želni glavar, drž. in dež. poslanec, solastnik
	tiskarne, posestnik itd.
121. „	Poljanec Alojzij, oskrbnik dež. pos. delavnice.
122. Gospa Potočnik Marija, inženirja udova.
123. Gospod Plečnik Andrej, mizarski mojster.
124.	„	Premk Anton, c. kr. poštni kontrolor.
125.	„	Prilil Ivan, knjigovodja banke „Slavije.u
126.	„	Praprotnik Andrej, ravnatelj I. mestne	šole.
127. Gospa Pintar Marija, c. kr. gimn. profesorja soproga.
128. Gospod Prosenc Josip, glavni zastopnik zav. „Azienda.“
129. Gospa Petrin Helena.
130. Gospod Pretnar Ivan, sluga na drž. železnici.
131.	„	Pucihar Avgust, faktor tiskarne.
132. Gospa liačič Ernestina, c. kr. fin. prokuratorja soproga.
133. Gospod liajakovič, uradnik Kranjske hranilnice.
134. Gospa Ravnihar Ernestina, c. kr. kontrolorja udova.
135. Gospod Razinger Anton, mestni učitelj.
136. Gospa Sajovic Ivana, udova.
137. Gospod Sartori Fran, telegrafski sluga.
138.	„	Seliškar Alojzij, posestnik.
139.	„	Stoječ.
140.	„	Skale Pavel, mestni živinozdravnik.
141.	„	Skaberne Ang ust, trgovec.
142.	„	Seunifj Josip, trgovec in posestnik.
143.	„	Stegnar Fran, uradnik.
144.	„	Stegnar Srečko, c. kr. kazn. učitelj	in dež. poslanec.
145. Slavno pevsko društvo „Slavec.“
146. Gospod Sternud Aialbert, c. kr. uradnik tab. tovarne.
147. Slavna Čitalnica v Šiški.
— 27 —
148.	Gospa Steska Ana, udova c. kr. okr. sodnika.
140.	Gospod Štuhec Alojzij, lončar.
150.	„	Svetek Anton, c. kr. oficijal tin. direkcije.
151.	„	Skarlovnik Mihael.
152.	„	Schmalz Josip, uradnik južne železnice.
153. Gospa Scliott Ivana, udova.
154. Gospod Schuller Benjamin, trgovec.
155.	„	Šubic Jurij, slikar.
156.	„	Šumi J., sladčičar.
157. Gospa Tanko Frančiška, gostilničarja udova.
158.	„	Tekster Marija, udova.
15i). Gospod Tomažič Ferdo, c. kr. poštni oficijal.
160.	„	Tomec Jakob, I. mestni komisar.
161.	„	Tomšič Ivan, c. kr. vadn. učitelj itd.
162. Gospa Tratnik Filipina.
163. Gospod Turk Hugo, trgovec.
164.	„	UČak Melhijor, sobni slikar.
165.	„	Urbančič Karol, paznik v jetnišnici.
166.	„	Valentinčič Ignacij, hišni posestnik, mestni od-
bornik in glavni zastopnik zav. „Avstrija“ in „Concordia.“
167.	„	Velkavrh Ivan, tovarnar, posestnik, c. kr. nad-
poročnik v pokoju in mestni odbornik.
168.	„	Vencajz Ivan, c. kr. dež. sodn. svetnik.
169.	„	Verliunc Anton, trgovski pomočnik.
170.	„	Vičič Janez, trgovec.
171.	„	Vodušek Matej, c. kr. gimn. profesor.
172.	„	1 Vagner Fran, c. kr. vodja pomožnih uradov v
pokoju.
173. Gospa Zarnik Ana, odvetnika udova.
174. Gospod Zagorjan Anton, notarski koncipijent.
175.	„	dr. Zupanc Fran, c. kr. vi. koncipient in zdravnik.
176.	„	Zupanc Ivan,
177.	„	Zupančič Filip J., stavb, mojster in hiš. posestnik.
178.	„	Železnikar Ivan, sourednik „Slov. Naroda."
179.	„	Žitnik Ignacij, vikarij in urednik „Slovenca.“
180.	„	Žitnik Fran, c. kr. davkar v pokoju.
181.	„	Žumer Andrej, c. kr. šol. nadzor, in mest. učitelj.
— 28 —
D Uiianji udje.
1. Gospod Arko Mihael, duh. pomočnik v Hrenovicah.
2.	„	Brinšek Ivan, posestnik v Ternovem.
3.	„	Iiulovec Mihael, kaplan v Semiču.
4.	„	Candolini Vojteh, c. kr. sodnik v p. v Kostanjevici.
5.	„	Cvirn Jakob, v Frauheimu na Štajerskem.
6.	„	Cugmus Jo up, učitelj v Prebovjah na Štajerskem.
7. Slavna Čitalnica v Ormožu.
8.	„	»v Gorici.
9.	v Idriji.
10.	„	„	v	Postojini.
11.	„	„	v Ljutomeru.
12.	„	„	na Vrhniki.	,
13.	„	„	v	Cerknici.
14.	„	„	v	Metliki.
15.	„	„	v	Celji.
16. Gospod Čretnik Lorene, strojevodja v Borovnici.
17. Slavno bralno društvo pri sv. Florjanu.
18.	„	„ v Mengšu.
19.	„	„	„	v	Št. Vidu pri	Vipavi.
20.	„	„	„	v	Velikih Laščah.
21.	„	„	„	v	Žužemberku.
22.	„	„	„	na Krškem.
23.	„	pevsko	„ „Graničar“ v Gradiški.
24.	„	„	„ v Kasazi na Koroškem.
25.	„	slovensko	pevsko	društvo v Ptuji.
26.	„	delavsko	bralno	društvo v Idriji.
27. Slavna okrajna učiteljska knjižnim v Črnomlji.
28.	„	n	n	»v Kamniku.
29.	„	„	„	„	na Krškem.
30.	„	„	„	„	za Brežice.
31.	„	„	„	„	v Postojini.
32. Gospod Dedič Matej, učitelj v Vočni pri Gornjem Gradu.
33.	„	Dev Edvard, c. kr. dež. sodn. svetnik v Rudol-
fovem.
— 29 —
34. Gospod Domicelj Alojzij, trgovec in posestnik v Zagorji.
35.	„	Dobnik Josip, učitelj v Dolniču pri Slov. Gradcu.
30.	Gospa Engelsberger Klotilda na Krškem.
37. Gospod Engelman Kristij, učit. v Starem trgu pri Poljanah.
38.	„ Florenini Ludovik, trgovec v Ajdovščini.
30.	„ dr. Firbas Ivan, c. kr. notar v Brežicah.
40.	„ Flii Slavko, učitelj v Pilstajnu, Štajersko.
41.	„	dr. Fon, primarij v Zagrebu.
42.	„	Gajšek Fran, učitelj v Kalobji pri Št. Jurji ob
južni železnici.
43. Slavna knjižnica gimnazijska v Rudolfovem.
44. Gospa Globočnik Kristina, posestnika udova v Železnikih.
45. Gospod Golob Josip, vikarij v Podgori pri Gorici.
40.	„	Gomilšak Josip,	železniški uradnik na	Vidmu.
47.	„	Gnjezda	Anton,	trgovec v Zagrebu.
48.	„	Gregorčič Simon, vikarij v Gradišči.
49.	„	Grivec Fran, kaplan v Leskovcu.
50.	„	Gregorač F., učitelj v Metliki.
51.	„	Grebenc Ivan, učitelj pri sv. Lorencu v Slovenskih
Goricah.
52.	„	Grah Toma, učitelj pri Št. Jurji ob juž. železnici.
53.	„	Ilarmelj	Adolf,	župnik v Šebreljah.
54.	„	Ilami el	Viktor,	inženir v Runi, Hrvatsko.
55. Gospica Havelka Amalija na Krškem.
50. Gospod Hladnik Ignacij, organist v Škofji Loki.
57.	„	Hirschberg Fran, finančni rešpicijent na Krškem.
58.	„	Honigman J, učitelj v Brežicah.
59.	„	dr. Ilrašovec Jurij, odvetnik v Slov. Gradcu.
00.	„	Ilovar Fran na Št. Vidski Gori.
01.	„	dr. Ipavic Gustav, zdravnik v Št.	Jurji, Štajersko.
02.	„	Jurko Radoslav, učitelj v Dobjih,	Štajersko.
03.	„	Kadunc Anton, učitelj v Banjaloki.
04.	„	Kavčič Jakob, kaplan v Ribnici.
05.	„	Kindlein Dragotin, nadbisk. aktuar v Zagrebu.
00.	„	Klinc Josip, nadučitelj v Artičah.
07.	„	Klopčič Josip, nadučitelj pri Sv. Petru v Savinski
dolini.
08.	„	Kenda M., učitelj v Sedlu p. Breg.
— no —
(59. Gospod Knific Rajko, trgovec v Vipavi.
70.		KnafliS Radoslav, učitelj v Šmarji pri Celji.
71.	n	dr. Kopač, odvetnik v Zagrebu.
72.	r)	Koder Matevž, župnik na Slapu.
73.	n	KoJcošar Janez, kaplan v Cerknem, Goriško.
74.	n	Kohav Josip, učitelj v Serpenici.
75.	n	Komel Andrej pl. Sočebran, c. kr. major v pokoju v Gradcu.
7C.	»	Koren Miroslav, posestnik v Planini.
77.	n	Kotnik Josip, učitelj v Žusni, Štajersko.
78.	n	KoSutnik Fran, nadučitelj v Dramlja,h pri St. Jurji, Štajersko.
79.	n	Koželj J., učitelj v Št. Gothardu.
80.	n	KržiS Anton, kr. profesor v Osjeku.
81.	j)	dr. KoSirnik Ivan, primarij v Zagrebu.
82.	n	Kuralt Fran, tajnik gosp. društva v Zagrebu.
83.	n	Kurnik Radoslav, organist pri sv. Lenartu pri
Mariboru.
84. Gospica Lapajne Minica v Idriji.
85. Gospod Legat Fran, posestnik v Lescah.
8G.	„	dr. Lenoch J., odvetnik na Dunaji.
87.	„	dr. Lipeš Fran, c. kr. polkovni zdravnik v Lvovu.
88.	„	Lecicnilc Albert, c. kr. sekcij ski svetnik na Dunaji.
89.	„	Legat Vekoslav, poslovodja tiskarne družbe sv.
Mohora v Celovcu.
90. Slavno pevsko društvo „Lirau v Kamniku.
91. Gospod Lužnik Alojzij, učitelj v Skerbini pri Komnu.
92.	M	Majdič Vinko, posestnik umetnih mlinov v Kranji.
93.	n	Mantuani Josip, filozof v Beču.
94.	n	Mazi Fran, organist v Borovnici.
95.	n	Mencinger Milan, odvetnika sin na Krškem.
96.	»	Mesner Josip, nadučitelj v Komendi pri Kamniku.
97.	n	Mihelič R. F., trgovec v Zagorji na Savi.
98.	n	Močnik Josip, učitelj na Ponikvi, Štajersko.
99.	n	Mullner Evgen, učitelj v Polji pod Ljubljano.
100.	»	Nemec Anton, kaplan v Trebnjem.
101.		Novak Mihael, c. kr. sodnik v Kostanjevici.
102.	n	Oblak Fran, rač. svetnik v Serajevem.
— 31 —
103. Gospod Pangerc Josip, pevovodja v Dolini pri Trstu.
104.	„	Petrovec Toma, učitelj v Čemšeniku.
105.	„	Picigas Leopold, kaplan v Kolovratu pri Zagorji.
10G.	„	Piš Rudolf, učitelj pri Št. Vidu poleg Cirknice.
107.	„	dr. Ploj Jakob, advokat v Ptuji.
108. Slavno Dolenjsko pevsko društvo v Rudolfovem.
10!). Gospod llalmša Ivan, nadučitelj v Sv. Bolfenku poleg Sv. Miklavža pri Ormožu.
110.	„ Razlag Andrej, okrajni šikovnik v Brežicah.
lil.	„ Iieich Anton, c. kr. blagajnik in posestnik v Gradcu.
112.	„ Remšnik Anton, učitelj v Soboti pri Mali, Štajersko.
113.	„ Rohrman Adolf, c. kr. okrajni tajnik v Kranji.
114. ,	, Rott Gothard, kaplan v Spodnjem Logu na Ko-
	čevskem.
115.	„ Rus Fran, učitelj.
116.	„ Saje Mihael, župnik v Štangi.
117. ,	, Sapan Ignacij, učitelj v Št. Petru nad Laškim trgom.
118.	, P. Sattner Hugolin, vikarij v Rudolfovem.
119. ,	, Serajnik Domicijan, nadučitelj na Ptujski Gori
	pri Ptuji.
120. ,	, Sever Fran, učitelj v Gočah, Štajersko.
121. ,	, Sittig Teodor, geometer v Radovljici.
122. ,	, Slane Fran, učitelj v Blanci pri Sevnici.
123. „	Stajer Fran, c. kr. notar v Metliki.
124. ,	, Starec Anton, prebendar v Zagrebu.
125.	, Stibler Janez, učitelj pri Sv. Antonu na Gori
	Vukred, Štajersko.
120. „	dr. Suk Feliks, rektor kr. plcm. konvikta, vso-
	učiliški profesor, častni kanonik itd. v
	Zagrebu.
127. „	Supan Ignacij, učitelj v Št. Petru nad Laškim
	trgom.
128. Gospa Schreiner Olga, profesorja soproga v Brnu.
129. Gospod Šetinc Fran, učitelj v Ponikvi, na Štajerskem.
130.	„	Šunko Simon, posestnik v lločah na Štajerskem.
131.	„	Šušteršič Matija, koncipient na Vidmu pri Krškem.
132.	„	Tičar Josip, nadučitelj pri Sv. Frančišku, Šta-
jersko.
*	4
133. Gospod Tomažič Ivan, učitelj v Zalogu pri Cerkljah.
134.	„	Tkalčič Zvonimir, blagajnik I. gradj. štedionice.
135.	„	Treven Valentin, posestnik v Idriji.
136.	„	Tramšek Blaž, nadučitelj na Vidmu pri Krškem.
137.	„	Trošt F. Ks. nadučitelj v Vinici.
138.	„	Trost Fran, učitelj v Vodicah.
139.	„	Vanda Vinko, učitelj pri Kapeli poleg Radgone.
140.	„	Verbič Josip, posestnik v Bistri pri Borovnici.
141.	„	Verbič Ferdinand, trgovec.
142.	„	dr. Vidrič, odvetnik v Zagrebu.
143. Slavno društvo „Vienac“ v duh. semenišči v Zagrebu.
144. Gospod Virant Fran, ravnatelj gradj. dačah v Zagrebu.
145.	„	dr. Vojska Andrej, c. kr. dež. sodn. svetnik v
Rudolfovem.
140.	„	Vojska Lavoslav, župnik v Bednji.
147.	„	Weber Valentin, nadučitelj v Zabukovji pri Sevnici.
148.	„	Wuclierer Ivan, posestnik v Lescah.
149.	„	Žirovnik Janko, nadučitelj v Gorjah.
150.	„	Žirovnik Josip, učitelj v Begunjah pri Cerkljah.
Častnih udov	5
Ustanovnikov	3G
Ljubljanskih udov 181 Unanjih udov	lf»0
Skupno število 372
Sklep računa
za čas
od I. septembra 1887. do I. septembra 1888.
Štev.	Dohodki	11.	kr.
	I. Iz prejšnjega leta ostala gotovina ....	320	29
1	II. Dohodki glasbene šole: Podpore: a) visocega c. kr. naučnega ministerstva za leto 1887 in 1888 po 400 		800	
2	b) slavnega deželnega zbora kranjskega . .	500	—
3	c) slavnega ljubljanskega mestnega sveta . .	500	—
4	d) slavne kranjske hranilnice		200	—
b	Učnina in upisnina		1.189	—
6	Povrnena stanarina		150	
	Skupaj ad II. .	3.339	
7	III. Društveni doliodki : Društvenine redne in zastale		31G	42
8	Skupilo za prodane muzikali je		174	81
'J	Obresti dveh delnic „Narodnega doma“ . . .	6	—
10	9 ustanovnikov je vplačalo		240	—
11	Obresti naložene ustanovnine		47	22
12	„ pri pomočnem obrtnem društvu naloženega denarja		11	94
13	Kupon papirne rente		21	—
14	Dohodek „ Velikega koncerta" dne 8. julija 1888	473	80
15	Ilazni dohodki		15	—
	Skupaj ad III. .	1.306	19
	K temu vsota ad II. .	3.339	—
	in gotovina ad I. .	320	29
	Svota dohodkov .	4.965	48
Štev.	S t p o š k i	11.	kr.
1	I. Stroški glasbene šole: Plače učiteljem			2.124	74
2	Stanarina		609	—
3	Potnina dvema učiteljema		50	—
4	Kurjava in svečava		127	33
5	Nakup klavirja		150	—
6	Poprava klavirjev in godbenih instrumentov . .	61	—
7	Mizarska poprave in nove klopi .....	35	60
8	Nagrada učiteljem		80	—,
9	Za tiskovine in papir			60	—
10	Služkinji		57	50
H	Inventarne potrebščine in poprave .....	25	—
	Skupaj ad I.	3.380	17
12	II. Društveni stroški*': Ustanovnine je bilo naložene		330	
13	Nagrade sodelovalcem, in prepisovalcem not	79	25
14	Knjigovezu	,		25	24
15	Za tiskovine, note in papir		37	70
IG	Stroški „Velikega koncerta" dne 8. julija 1888	217	80
17	Postrežnina . 		24	90
18	Poštnina in dopisnina	'	19	85
19	Inventarne potrebščine in poprave . . . .	15	07
20	Uradne potrebščine		56	60
	Skupaj ad II. .	806	41
	K temu svoto ad I. .	3.380	17
	in saldo računa .	778	90
	Skupaj .	4.965	48
	* Zaradi tiskarskih zaprek društvo muzikalu za leto 1887/8!	1 S. do sklepa	
tega računa, še ni izdalo, zato odpadejo v tem letu stroški za izdane muzikalije.			
►rj
—i
5L bd
(M xJr
ro QD
§■ <1
F
&’
os
•-i
o< £“■ 03
£J
2- DD
I **
& M
5
6 m
g
p-
CD'
CD
r+“
CD
B
o'
OD
GO
OD
MNO»<
^ p o o S o- co 'w' ^<>9 E 3
p
BO
g b g a® L S I § s
a Pr s *
«—. P	5®
»£! H.<§
O w<
to M
ci<
P 03
w g-Qfq _ q o
P- 5 rt
<1 O O CD < <1 3 EJ‘
8° H.
H.
j-,.	^	.
S ^
3
gg
?r
p
o
CD
B
o
NK
CD
N
3
P
C/K
P
O
H
,CD
N— 3
3 p <
CD
P
S?
<1
H
ro
Pj
S
O
^ ^ p to P ••
§a
o» 3
i—* CD
q§
►3 P
5° ~
*3 P-S* °
3 B
CD P
CD
3
CD
P-
3
O
					zn c-t-		
P1		to	h-*		M		
CD c—• o	115	to o ^ o to o		OI o 00 o o o		to o o	-J —J 00
c£- S	3	3	a	a	3	3	CE- p-
CD	|	79	1	o	1	1	CD O
6f	a	a	a	a		a	F
CD
££
rD
Q
sr
Ul
cr
o
3
CD
PD
rf
I—!•
O
CD