SLOVENSKI SOKOLSKI KOLEDRR zn LETO 1912 O CTTT3 D UREDIL Dr. GV. SAJOVIC •» V KRANJU 1911 IZDAL IN ZALOŽIL VADITELJSKI ZBOR SOKOLA V KRANJU TISK J, BLASNlKA NASLEDNIKOV V LJUBLJANI Koledar za 1. 1912. j - ~ Leto 1912 e prestopno in ima 366 dni (med temi 66 nedelj in >raznikov) ter se začne s ponedeljkom in konča s orkom. Židovsko leto 5672/5673, Turško leto 1329/1330. 0 0 Zlato število. Ep akta. Solnčni krog. Rimsko število. Nedeljska črka. 13 XI 16 10 G-F 0 s PREMIČNI PRAZNIKI. Jezusovo ime Septuagesima Pepelnica. . Velika noč . Vnebohod . Križevo . . Binkošti . . Sv. Trojica . Rešnje telo . Jezusovo srce Angel varih Marijino ime 13., • f 14. prosinca. 4. svečana. 21 . „ 7. mal. travna. 16. vel. „ 14, 15. » 26. „ 2. rožnika. 6 . 14. 1. kimovca. 15. 5 Rožnovenska nedelja.6. vinotoka. Posvečevanje cerkva.20. „ j? 1. advetna nedelja. 1. grudna. n Od božiča do pepelnice je 8 tednov in 2 dni. p O S! NORMNI DNEVI. 1 a) Ples je prepovedan: Zadnje tri dni velikega, tedna, velikonočno it binkoštno nedeljo, na dan Rešnjega telesa, 24. grudna t. j. na sveti večer, in 25. grudna, t. j. o božiču. ti) V gledališču se ne sme igrati: Zadnje tri dni velikega tedna, na dan Rešnjegi i telesa in 24. grudna. c) Gledališke predstave in koncerti v dobrodelni namene se smejo prirejati samo s privoljenjerr kompetentnih oblastev: Na velikonočno nedeljo, binkoštno nedeljo in o božiču. POČITNI DNEVI PRI SODNIJAH so vse nedelje in prazniki ter od 15. mal. srpani do 26. vel. srpana. ZAŠČITNIKI DEŽEL, ki se praznujejo v avstro-ogrski državi: V Bukovini: Ivan Novi 14. rožnika. Na Češkem: Ivan Nepomuk 16. vel. travna ir Vaclav 28. kimovca. V Dalmaciji: Spiridion 14. grudna. V Galiciji: Stanislav 7. vel. travna in Mihae 29. kimovca. 6 ~H-U- \ Na Gornjeavstrijskem: Leopold 15. listopada in Forjan 4. vel. travna. Na Hrvaškem: Ilija 20. malega srpana in Rok 16. vel. srpana. Na Koroškem: Jožef 19. sušca in Egidij 1. ki- movca. Na Kranjskem: Jožef 19. sušca in Jurij 24. mal. '■ travna. Na Moravskem: Ciril in Metod 5 mal. srpana. Na Ogrskem: Štefan 20. vel. srpana. Na Primorskem: Blaž 3. svečana in Jožef 19. sušca. Na Sedmograškem: Ladislav 27. mal. srpana. V Slavoniji: Ivan 24. rožnika. .1 Na Solnograškem: Rupert 24. kimovca. Na Spodnjeavstrijskem: Leopold 15. listopada. u V Slezi ji: Hedvika 15. vinotoka. Na Štajerskem: Jožef 19. sušca. Na Tirolskem: Jožef, 19. sušca in Virgilij 26. g rožnika. V Trstu: Just 2. listopada. ni O O LETNI ČASI Pomlad se prične 21. sušca ob 12. uri 30 minut opoldne. Poletje se prične 21. rožnika ob 8. uri 17 minut i| zjutraj. Jesen se prične 23. kimovca ob 11. uri 08 minut dopoldne. Zima se prične 22. grudna ob 5. uri 45 minut popoldne. 0 0 i- SOLNČN1 IN LUNINI MRKI. V letu 1912 se zmračita solnce in luna po dva¬ krat. Pri nas bo viden le prvi solnčni in prvi lunin mrk. 7 Luna se deloma zmrači dne 1. malega travna. Pričetek mrka dne 1. mal. travna ob 10. uri 26 minut ponoči, največje zmračenje ob 11. uri 14 minut in konec mrka 2. mal. travna ob 12. uri 03 minute zjutraj. V obliki kolobarja se zmrači solne e dne 17. mal. travna. Pričetek ob 9. uri 54 min. dopoldne, v podobi kolobarja se mrk prikaže ob 11. uri ter konča ob 3. uri 15 min. popoldne. Videli ga bodo na vzhodu Severne Amerike, na severovzhodu Južne Amerike, na Atlantskem oceanu, na severozapadu Afrike, v Evropi in Zapadni Aziji. Deloma se zmrači luna dne 26. kimovca. Mrk se prične ob 12. uri 03 minut opoldne in konča ob 1 uri 26 min. popoldne. Viden bo v Severni Ameriki, na Tihem oceanu, v Avstraliji in Vzhodni Aziji. Solnce se popolnoma zmrači dne 10. vinotoka. Pričetek mrka ob 11. uri 57 minut dopoldne, konec ob 5. uri 15 popoldne. Videli ga bodo v Srednji in Južni Ameriki, v Južni Afriki in na Južnem Atlant¬ skem oceanu. @> 0 LETNI VLADAR SOLNCE. Solnce je glavno in središčno telo našega solnčnega sestava. Krog njega se sučejo ostala telesa ter dobivajo od njega luč in gorkoto. Solnce je okroglo in iznaša njegova povprečna oddaljenost od zemlje 148,154.000 km. Njegov premer meri 1,383.200 km torej 36krat toliko, kolikor iznaša izrednja oddaljenost meseca od zemlje. Njegov obseg je 1,280.000 krat večji od zemeljskega. O resnični naravi solnca vemo še malo gotovega. Herscheljeva trditev, ki je veljala skoro celo stoletje, da je solnce trdno temno telo, obdano s svetlim žarečim obodom, se ne strinja z današnjo fizično znanostjo, nasprotno pa je prišla do veljave posebno od Gali¬ leja zastopana trditev, da je solnce svetložareča trdna ali tekoča snov. 0 o ■ 8 - ZNAMENJA ZA LUNINE PREMENE po srednjeevropskem času: Mlaj. Prvi krajec. Ščep ali polna luna . . Zadnji krajec. QP □id 9 o©o@ Prosinec Poljsko : S ty c e n Češko: Leden Hrvat.-srbsko: Siečanj Rusko : J a n v a r Dr. Murnik: Slovenec sem, in kdo je več! BELEŽKE @s@©©ia(3@@0iaia2>0S(2>Ei!2ieii2a®e@[2> •t Svečan Poljsko: Luty Češko: Unor Hrvat.-srbsko: Veljača Rusko: F e v r a 1 Dr. Ed. Gregr: Kakor sokol ljubi solnčno svetlobo, ker je ptica jasnega dneva in ne temne noči, tako se tudi mi odvračamo od teme, od črne noči nevednosti in blodenj in potapljamo svojega duha edino v jasnih valovih prosvete in resnice. BELEŽKE v; Češko: Brezen loCC Hrvat.-srbsko: Ožujak Poljsko: Marzec Rusko: Mart BELEŽKE Mali traven Poljsko: Kwiecien Češko : D ub e n Hrvat.-srbsko: T r a v a n j Rusko: A p r j e 1 Kollar: Kdor je svobode vreden, čisla svobodo drugih, oni, ki v robstvo kuje sužnje, sam je suženj. B ELEŽ K E 2 fravpn Češk0: Kvšten lici V CII Hrvat.-srbsko : Svibanj Poljsko: Maj Rusko: Maj Kdor Slovan, ta Sokol. BELEŽKE 2» -■v 2 * Rožnik Poljsko: Czervviec Češko : Č e r ven Hrvat. - srbsko : L i p a n j Rusko: L j uii BELEŽKE aaaaaaaaaaasaaaaaaasisaas© . Mali srpan Poljsko : L i p i e c Češko: Červenec Hrvat.-srbsko: S r p a n j Rusko: J j u 1 Fiigner: Ne koristi, ne slave! Veliki srpan Poljsko : S i er p i e n Češko : S r p e n Hrvat. - srbsko: Kolovoz Rusko: Avgust Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos ! BELEŽKE @@00000210101000001 . - ’ v \ '• * . ' tl tHsm&n* • • ‘ihi ~ ■ •:; ' • ' ' ' Kimovec Poljsko: Wrzesi en Češko: Žari Hrvat.-srbsko: Rujan Rusko: Septabr Večen spomin narodnima mučenikoma Ivanu Adamiču in Rudolfu Lundru! Sokoli! Častite njiju spomin s tem, da ste dosledni, neizprosni narodnjaki vedno in povsod in proti vsa¬ komur, predvsem pa proti sebi samim! BELEŽKE ©a@00@i@aiai@ia@i@i@ia©aafijeei®ai0@ " Vinotok Češko: Ri j e n Hrvat.-srbsko; Lis top a d Poljsko: Paždziernik Rusko: Okt’abr Aškerc: Slovenec vsaki bodi Sokol hraber Slovenka vsaka vrla Sokolica. BELEŽKE Listopad Poljsko: Listopad Češko: Listopad Hrvat.-srbsko: Stud e n Rusko : N o j a b r Žižka: Sovražnikov se ne bojte, njih števila ne glejte! BELEŽKE Gruden Poljsko: Grudzien Češko: Prosinec Hrvat,-srbsko: Prosinac Rusko: Dekabr Podlaga vsakemu delu je telesno zdravje. BELEŽKE a@j0e0®©®0@@)00|3i@(3i00@)0@B]@@® _, 3 VAŽNEJŠE POŠTNE DOLOČBE. A. DOLOČBE ZA PISEMSKO POŠTO. Navadno pismo v Avstro-Ogrsko, Bosno in Hercegovino, ter v Nemčijo ne sme prekoračiti 20 g., navadno pismo v vse avstro-ogrske, bosniške in hercegovinske kraje (izvzemši Sandžak Novi Bazar) in celo Nemčijo s Helgolandom, mora imeti tuzemsko znamko za 10 vin. Lokalna pisma je frankovati ravnotako, kakor druga z znankami po 10 vin. Pismo nad 20 g do vraounši 250 g v vse avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo mora imeti poštno znamko za 20 vin. Nad 250 g težkih pisem ne sprejema_pisemska pošta. Take odpošiljatve se odpravljajo po vozni pošti. — Le uradna, po¬ štnine prosta dopisovanja sprejema pisemska pošta tudi v do¬ mačem prometu do 2*;> kg, taka pisma, namenjena na Ogrsko v Bosno in Hercegovino pa le do 1 kg. Za nefrankirana pisma do 20 g 20, nad 20 g 40 vinarjev. Za nezadostno frankirana pisma se plača dvojno pomanjkljivo pristojbino. Za pisma, ki obleže na pošti (poste restante) je plačati po 5 vinarjev, ako leže nad 8 dni. Ako se pismo pošlje za adresatom, je treba tudi za to pošiljatev plačati normalno poštnino. Pisma v inozemstvo. V Nemčijo stanejo pisma do 20 g 10 vin., nad 20— 250 g 20 vin.; v Srbijo in Črnogoro za vsakih 10 g 10 vin. V druge države do 20 g 25 vin., za vsakih na- daljnih 20 g 15 vin. več. Za priporočena pisma se mora plačati kot priporočilno pristojbino brez razlike teže tako za tu- kakor za inozemstvo poleg navadne pisemske pristojbine še 25 vin. Priporočiti se morejo vse pisemsko-poštne pošiljatve. Povratni listi (retour-recepisi) se pridevajo pismu le na izrečno zahtevanje. Za to plača oddajnik 25 vin. Dopisnice so dovoljene v celem obsegu svetovno-poštnega društva, iste .stanejo v vse kraje Avstro-Ogrske in cele Nem¬ čije 5 vin.; v Črnogoro in Srbijo 5 vin.; v vse druge k svetovno- poštnemu društvu spadajoče dežele 10 vin. Dopisnice s plačanim odgovorom stanejo dvakrat toliko kakor navadne dopisnice; dovoljene niso samo v notranjem prometu Avstro-Ogrske, marveč tudi v vse dežele svetovno- poštnega društva. 34 Tiskovine. Tiskovinam proti znižanim pristojbinam se sma¬ trajo: knjige, mehko in trdo vezane, slike, karte, objave itd., tiskovine, litografirane in fotografirane. Zavite morajo biti tako, da se lahko pregleda njihova vsebina, ter ne smejo obsegati nikakršnih pisanih prilog ali dostavkov. Dovoljeno je pri ce¬ nikih lastnoročno vpisovanje cen in podpisovanje imen, pri korekturnih polah korekturni dostavki tudi na posebnih lističih. Pridevati se sme tudi rokopis. V notranjem prometu in v onem z Nemčijo ne smejo tiskovine prekoračiti teže 1 kg. V ostalem svetovno-poštnein prometu pa ne teže 2 kg. Nefrankiranih ali pretežkih pošiljatev kot tiskovine pošta ne sprejema. Kot pristojbina za notranji promet Avstro-Ogrske in oni z Bosno in Hercegovino ter z Nemčijo je 3 vin. do 50 g\ 5 vin. do 100 g; 10 vin. do 250 g; 20 vin. do !00 £•; 30 vin. do 1 kg. V vse ostale dežele svetovno-poštnega društva je za vsakih 50 g 5 vin. Vzorci in poskušnje blaga. Poskušnje blaga se morajo v vrečice, zavojčke ali zavoje, ki se dajo odpreti, tako zaviti, da se lahko pregleda vsebina. Imeti ne smejo nobene kupne vrednosti in nobenih drugih pisanih opazk, kakor odpošiljal- čevo ime in tvrdko, naslov prejemnika, tovarniško ali trgovsko znamenje, številke, cene, težo in mero blaga, ter koliko gaje na razpolago. Dalje ne smejo presegati poskušnje blaga 30 cm v dolgosti, 20 cm v širokosti in 10 cm v visokosti, kakor tudi ne teže 350 g. Pristojbina v notranjem prometu in v onem z Bosno, Her¬ cegovino in Nemčijo je 10 vin. do'250 & od 250 do 350 g za 20 vin. V ostalem svetovno-poštnem prometu 5 vin. za vsakih 50 g, najmanj pa 10 vin. Ekspresna pisma morajo imeti jako natančen naslov in opazko „pr. ekspres". Ekspresna pristojbina znaša v kraju od¬ dajnega poštnega urada vedno le 30 vin. Ako pa naj se vroči pismo zunaj oddajnega kraja (mestne proge), zaračuni se za vsakih 7*/ 8 km 1 K vročnine. Denarne poštne nakaznice, komad po 3 vin., do zneska 1000 K mora vsprejeti vsak poštni urad. Pri navadnih (ne br¬ zojavnih) poštnih nakaznicah v Avstro-Ogrsko in Lichtenstein se plača za zneske do vračunši 20 K 10 vin. do 100 K 20 vin., do 300 K 40 vin., do 600 K 60 vin., do 1000 K 1 K. V Bosno, Hercegovino, Novi Bazar (samo Plevje, Priepolje in Priboj) je od denarnih nakaznic plačati: do 50 K 20 vin., do 100 K 30 vin., do 300 K 60 vin., do 609 K 90 vin., do 1000 K 1 K 50 v. V Nemčijo in Luksemburg je plačati od poštnih nakaznic: do 40 K 20 vin., za vsakih nadaljnih 20 K 10 vin. V Crnogoro, Srbijo, Turčijo (c. kr. poštne urade) je plačati do 40 K 20 vin. do 100 K 40 vin., do 300 K 80 vin., do 600 K 1 K 20 vin., do 1C0O K 2 K. Pristojbina za denarne pošiljatve po nakaznici v druge zunanje države znaša: za vsakih 25 K 25 vin. — Na Angleško, Irsko, Mehiko, Peru, Rusijo za vsakih 25 K 25 vin. Za denarne pošiljatve po nakaznici izven Avstro-Ogrske je porabiti »mednarodne poštne nakaznice", katerih komad stane 3 vin. 35 3* Za brzojavne denarne nakaznice se morajo poleg teh pri¬ stojbin plačati tudi še posebne za brzojavno odpošiljatev itd. Zalepke po 11. vin. se rabijo kakor pisma. Kdor hoče vzeti nazaj navadno pismo iz poštnega urada pred odhodom ali po odhodu pošte, mora to naznaniti dotič- nemu poštnemu uradu pismeno ter se obvezati, da ostane odgovoren za vsako škodo, ki bi mogla nastati raditega, ker se je vzelo pismo nazaj. Ravnotako se lahko premeni tudi naslov že odpos anega pisma ali druge pošiljatve. Pokazati se mora dotičnemu poštnemu uradu lastnoročno pisan, popolnoma enako se glaseč naslov in, ako je pismo zapečateno, tudi isti pečat. Pri priporočenih pošiliatvah se mora na vsak način pokazati in oddajnemu uradu izročiti prejemni list. Pristojbina za že odposlana pisma je v notranjem prometu 35 vin., v dežele mednarodnega poštnega ravnateljstva 50 vin. To se lahko zgodi tudi brzojavnim potom. Pri brzojavnih poročilih se mora plačati za besedo 6 vin. Poslej veljajo tudi brzojavni blanketi po 2 vin. Za lokalne brzojave se plača ravno toliko kakor za druge. B. DOLOČBE ZA VOZNO POŠTO. Vozna pošta odpošilja: Denarna pisma in zavojčke z de¬ narjem, listine z navedeno vrednostjo, zaveznice in druga pisma brez vrednosti, ki tehtajo nad 250 g, vozno blago, naj je vrednost navedena ali ne, do 50 kg, pošiljatve proti poštne¬ mu povzetju, vrednostna pisma in poštne zabojčke. Naslov pri voznopoštnih pošiljatvah mora biti popolnoma jasen: naveden mora biti kraj, dežela kakor tudi mestni okraj, ulica in hišna številka. Denarna pisma se morajo oddajati odprta ali zaprta; odprta le do teže 250 gTn v vrednosti od 1000 K naprej. Pri rabi poštnouradnih zavitkov za denarna pisma fkomad po 2 vin.) zadostuje zapečatenje z dvema pečatoma: ako se pa rabijo drugi zavitki, se morajo spravljati denarna pisma v navskrižne zavitke, in zapreti s petimi pečati. — Zavita denarna vsota se mora na naslovu navesti po svojih delih. Pošta jamči pri za¬ prtih pismih samo za izročitev nepokvarjenega pisma, ne za njegovo vsebino. Vrednostni papirji, dolžna pisma, delnice itd. se morajo vedno zaprta oddati; navesti se mora njihova vrednost ter naj se zapečatijo s petimi pečati, ako se porabi navskrižni zavitek. Voznopostne pošiljatve se morajo vsebini primerno zaviti in trdno zapreti; da se ne more priti do vsebine, ako se ne odpro ali poškodujejo zavojčki. Na zaklepe zavoja (šive, špra¬ nje, konce vrvic itd.) se morajo pritisniti pečati v zadostnem številu. Vsem voznim pošiljatvam se mora pridejati poštna spre- mnica (komad stane 12 vin.) Kupon poštne spremnice se sme porabiti za pošiljalčeva priobčila ter ga sme prejemnik odrezati. Brez navedene vrednosti se morajo voznopoštne pošiljatve pošiljati tudi v notranjem prometu. V slučaju, ako se poši- 30 Ijatev izgubi ali poškoduje, povrne poštni zavod od dokazane škode za 3 kg 15 K, za 5 kg 25 K in za vsak nadaljni kilogram 5 do 6 K. S poštnim povzetjem smejo vozno poštne pošiljatve do zneska 1000 K pošiljati vsi avstro-ogrski ter bosniško-herce^ govinski poštni uradi in do istega zneska tudi Egipet. Denarni znesek, katerega ima plačati prejemnik pošiljatve poštnemu uradu, mora navesti odjemnik na obeh naslovih (na zavojčku in na spremnici) pod zaznamkom; v vrednosti z besedami: »povzetje .... K . . vin." natančno s številkami in črkami, in sicer pri pošiljatvah v inozemstvo tudi v veljavi dotične države. Spremnica za poštno povzetje je različna od navadne poštne spremnice in stane komad 12 vin. Ekspresne pošiljatve. Tudi voznopoštne pošiljatve se do¬ stavljajo na zahtevanje takoj po njihovem prihodu s posebnim selom naslovniku v stanovanje. Na zavojček kakor tudi na poštno spremnico se mora razvidno napisati beseda: »ekspres", ali s »posebnim selom". Pristojbina za ekspresno vročitev pri pošiljatvah v mestne okraje znaša 50 vinarjev v slučajih, v katerih se pošiljatve same vroče, v onih slučajih pa, v katerih se dostavljajo samo naznanila (avizi), 30 vin. Za pošiljatve v deželne okraje iznaša ta pristojbina 1 K na daljavo 7 1 /* km. © O VAŽNEJŠE DOLOČBE POŠTNE HRANILNICE. Med navadnimi uradnimi urami sprejemajo vsi poštni uradi tudi denar v svojo hranilnico ter dajejo pojasnila glede tega. Vložiti more v poštno hranilnico vsakdo. Najmanjši znesek, ki ga ta sprejme je 1 K. Večji zneski morajo biti deljivi s 50. Vložnik sme imeti le eno hranilno knjižico in vrednost ne sme presegati 2000 K. Vloge se obrestujejo po 3%. Prvo vlogo mora vložnik sam vložiti, da se podpiše s svo¬ jim navadnim podpisom v knjižici na določenem mestu in na nasprotnem potrdilu ter pove stan, dan in kraj rojstva ter svoje bivališše; izvoli si tudi lahko »gesloS, to je kako po¬ ljubno besedo, ki mu izpričuje lastninsko pravico, kar pa na¬ piše le v potrdilu ter si jo sam zapomni. Knjižica je brezplačna. Vsako vlogo vpiše poštni uradnik v knjižico, poštni urad pa pošlje vložniku, ako je vloženo 100 K še prejemno potrdilo. Za manjše zneske kakor lKso poštne hranilne karte, z vtisnjeno desetvinarsko znamko. Na tako hranilno karto se potem prilepi še devet desetvinarskih znamk ter se vpošlje poštnemu uradu kot vloga 1 K. Znesek od 2—40 K se lahko vzame takoj iz poštne hranilnice, pustiti pa se mora najmanj še 1 krono v hranilnici za tisto knjižico. Znesek pod 2 in nad 40 K se mora pri poštnohranilničnem uradu na Du¬ naju odpovedati, na kar se sprejme plačilno nakaznico. Vložnik lahko zahteva, da se za njegovo vlogo nakupijo vrednostni papirji; mora pa tudi že tako vložiti v poštno hra¬ nilnico in dobi posebno rentno knjižico. 37 Obresti v poštni hranilnici so proste dohodninskega in tudi drugih davkov. Vložna knjižica poštne hranilnice je vlož¬ nikova nedotakljiva last, ne more se mu niti vzeti, niti zasta¬ viti, niti zarubiti. V čekovni oddelek stopi vložnik lahko tedaj, kadar vloži v poštno hranilnico najmanj 100 K, ki jjh mora pustiti v hra¬ nilnici, dokler hoče biti pri čekovnem oddelku. Natančen pouk o poštni hranilnici se nahaja v vložni knji¬ žici; natančni pouk o čeku in njega porabi z vzorcem položnih listov in čekov pa se dobi brezplačno pri poštnih uradih. 1 stopinja ekvatorja (15 geografskih milj) .... 111.300 „ ® © PLOSKOVNE MERE. 1 ruska vrsta.. 1 angleška milja .... 1 morska milja vseh narodov 1 francoska morska milja . 1 geografična milja 1 danska milja. 1 švedska milja. 1 norveška milja .... 1.067 m 1.609 „ 1.852 „ 5.556 „ 7.420 „ 7.532 „ 10.688 „ 11.295 „ 38 KOLKOVNE LESTVICE. 39 40 TABELA ZA PRERAČUNANJE DOMAČEGA IN TUJEGA DENARJA. IZLETNIKE IN TURISTE opozarjamo na nekoliko najlepših tur in izletov, ki so na kratko navedeni na tej in na naslednjih straneh. Vse poti so markirane in ob njih postavljeni napisi. Orien¬ tacijske table so v Kamniku, Kranju, na Bledu, Jesenicah, Boh. Bistrici in na Dovjem. Izhodišče vsem izletom in turam je Ljubljana (306 m). Prva točka posameznim potom je zadnja železnična postaja. — V naših planinah priporočamo izletnikom in tu¬ ristom koče »Slovenskega planinskega društva«, ki so vse dobro opravljene in izvrstno oskrbovane. Prijetna zavetišča so: Aljažev dom v Vratih pod Triglavom, Triglavska koča na Kredarici, Vodnikova koča na Velem polju, Orožnova koča na Črni prsti, Kadilnikova koča na Golici, Prešernova koča na Stolu, Češka koča na Sp. Ravneh nad Jezerskim, Kocbekova koča pod Ojstrico in Kamniška koča na Kam¬ niškem sedlu, Frischaufov dom na Okrešlju, Bistriška hiša v Bistriški-dolini pri Kamniku, koča na Poreznu nad Podbrdom. V Trenti v Logu sta dve jako dobri prenočišči in gostilni pri Cudru (pri Zlatorogu in pri Zorču. Šmarna gora (671 m).„ Skozi Tacen a) po „romarski poti“ 1 J / 2 ure, b ) skozi Šmartno in ob vzhodnem pobočju skozi bukovje nad Skaručino 2 1 /* ure. Od mosta na levo a) skozi „Kuhinjo“ 1 */* ure, b) skozi Virkče 2 uri. Sv. Katarina nad Ljubljano (730 m): 1. Kosčze-Podutik-Toško čelo-Ravnik-Sv. Katarina (3 ure), 2. Vižmarje- Gunclje- Dvor- Babni dol - Sv. Katarina (3 ure). 3. Medvode - Preska- Sv. Marjeta ali Sv. Jakob-Sv. Katarina (3*/2 ure). S Sv. Katarine na Grmado (900 m) 1 1/2 ure in dalje na Osojnik (800 m) in v Škofjo Loko (3 ure). Rašica (641 m). Od postaje na Ježici čez savski most in na levo ob Straži ali od Trzina mimo Habaškega gradu 2V 2 do 3 ure. Obsežen razgled. Sv. Trije Kralji ali Vrh (886 m). Z Vrhnike skozi Podlipo in Smrečje 4 ure. Nazaj skozi Rovte v Logatec 1 1 1 2 ure. Laze: a) Janče (793 772, 2 V 4 ure)-Štanga-Litija (3 ure), b) Za¬ gorica (Vegov rojstni dom)-Cicelj (818 m)-Sveti Miklavž- Kresnice, 5 ur. Kresnice (251 /72): 1. Janče (793 m) 3 ure. 2. Limbarska gora (773 / 72 ) 4 ure. Zagorje: 1. Kum (1219 m) 3 V 2 ure. 2. Sv. Gora (849 m) 3 V 2 ure. 3. Sv. Planina (985/72) 3 ure. Trbovlje (214 m): Kum (1219/72) 3 ure. 2. Mrzlica (1100 m) 2 V 2 ure. 3. Sv. Planina (985/72) 1 1/2 ure. 41 Hrastnik (210 m): 1. Kum (1219 m) 2% ure. 2. Mrzlica (1100 m) 3 ure. Hausenbichlerjeva koča. Preserje: Krim (1106m) 3 ure. Povratek skozi Iško vas, Ig na Škofljico 4 ure. Borovnica: a) Pekel (1 1/2 ure, slapovi), b) Pokojišče-Begunje- Cerknica 3 1 1 2 ure. Cerkniško jezero. Rakek: Škocjanske jame-Cerknica 4 ure. Cerkniško jezero, Planina, Malograjska (Planinska) jama, Mali (Planinski grad. Znamenite jame, doline in razvaline. Postojna: Postonjiska jama-Predjamski grad (507 m). Z vozom 1 uro, peš 2 1 /* ure. — Veliki Javornik (1270 m) 2 1/2 ure. — Z Razdrtega čez Sv. Hijeronim in čez Plešo (1162 m) na Nanos (1300 /zz) 2'h ure. Divača (437 m): Divaška vilenica (cesarjeviča Rudolfa jama^ 15 minut od postaje. Prekrasni kapniki. Vstopnina za vsako osebo 1 K, člani „Slov. plan. društva" z izkaznico plačajo polovico. Kamnik: Bistriška dolina: Stahovica (peš 1 uro, gostilna pri K. Prelesniku)-Hudo polje-Klanec-Kobilica-Kraljev hrib (lovska koča)-Kopišča (logarska koča)-Predoselj (priroden most, slap)-izvir Bistrice (3 ure). Tu turistovska hiša. Odtod na Kamniško sedlo (1921 m, Kamniška koča, 3 ure). Prav lahek in krasen prehod na Štajersko. Iz Stahovice: 1. K Sv. Primožu (845 m, 1 uro), odtod na Malo Planino (1507m) in dalje na Vel. Planino (1555/n; naj¬ višji vrh Njivica 1668/n; blizu lovska koča; 3 ure). Na Vel. in Mali planini je dobiti mleka, sira, masla in žgancev. 2. Na Krvavec (5 ur, 1853 m). Lahko dostopen, v obsežen razgled. Škofja Loka: 1. Iz mesta čez Gabrovo na Lubnik (1027 m, 2 uri\ Obsežen razgled. Povratek mimo Zalubnikarja skozi Sotesko v Staro Loko (li/aure). 2. Od železnične postaje čez Planico ali iz Stare Loke čez Trnje, Križno goro k Sv. Joštu (3 ure). Kranj: Šmarjetna gora (665m) s/ 4 ure. 2. Sv. Jošt (860m) 2 uri. S postaje Sv. Jošta na vrh 1 *U ure. 3. Kokrska dolina: Tupaliče-Kokra-Fuchsova fužina-deželna meja 23 km od Kranja\-Jezersko (898/72); gostilni pri F. Muriju IKazino] in pri Štularju. Od Murija do Češke koče na Spodnji Ravneh (1600 m) 3 ure. Iz Kokre na Kokrsko sedlo (Zoisova koča) in odtod na Grin- tavec (2559 m). Od koče po starem, najlažjem potu. Oprava turistovska. Radovljica: Kamna gorica (1 V 2 ure). Več potov, najlepši čez Gor. Lipnico. Izvrstne postrvi. Lescč: Begunje (Poljče)-Begunjščica (2068 m, 6 ur). Krasne cvetlice. Turistovska koča. Z Begunjščice nazaj čez pla¬ nino Zelenico, Jezerca in skozi Zavrh na železnično postajo v Žirovnici ali pa po zaznamovani stezi na Ljubeljsko cesto ter čez Ljubelj v Tržič. - Obleka tu- „ ristovska. Žirovnica: Zkozi Moste na Stol (2239 m), 5 ur. Prešernova koča. Nazaj čez Belščico v Žirovnico ali na Javornik (4 ure)-. — Oprava turistovska. Javornik: Cez Dobravo v Vintgar do Žumrove gostilne 1 i U ure in odtod na Bled (1 ura). 42 Jesenice: Na Golico (1836 m). Do vasi Planine (1000 m) 5 četrt ure (gostilna »pri Kopišarju") in odtod še 2ure na vrh. Tu Kadilnikova koča. Konec maja in junija krasno cvetje, posebno ključki (narcise), murke. Dobrava: V Vintgar mirne Šuma (Radovinskega slapa). Bled: Okoli jezera 1 1/2 ure hoda Blejski grad (604 m), Blejski otok (cerkev iz 17. stoletja). — Z Bleda: a) Skozi Zago¬ rice in Žaleče na Selo, mimo grička Strgalnika do Save in čez most pod vrh Hom na Kupljenik (1 1/2 ure, 648 m, krasen razgled) in na Babji zob (1 uro). Nazaj čez Bo¬ hinjsko Belo ali pa po Jelčvici na Brda in čez Lancovo v Radovljico, b) Skozi Bohinjsko Belo na Babji zob (2 uri), c) Iz Zake ob jezeru na velerazgledno Osojnico (1 uro, 759 m), d ) Na Pokljuko. Skozi Grad na Rečico, mimo Grimčic v Zgornje Gorje in preko Krnice mimo strmih pečin. Konec Pokljuke »Pokljuška luknja" (kupola, okno in prižnica). Nedaleč »Mrzli studenec" in lovska koča nadvojvode Ferdinanda. Nazaj preko Ribščice na Rečiško planino ter skozi gozd v Krnico in naravnost v Zako ob jezeru ali čez Slamnike na Bohinjsko Belo. e > V romantični Vintgar in k Šumu (slapu) mimo Rečice in skozi Gorje ali čez Sv. Katarino in Zasip. Skozi Vintgar teče Radovina, ki izvirajz Spodnje Krme pod Triglavom. V Vintgarju izvrstna Žumrova gostilna. Povratek na Bled ali peš čez Dobravo na Javornik ali z železnico na Jesenice. Boh. Bistrica: Boh. Jezero. Slap Savice (l uro od konca jezera). Planinski hotel »Zlatorog". Črna v Prst (1843/n); na planini pod Liscem Orožnova koča. Črna prst pravi planinski vrt. Rudnica (947 m, krasen razgled po Bohinju. 1 V 2 ure. Srednja vas (Ribniška Soteska, Stritarjev raz¬ glednik) 1 1/4 ure. Z Boh. Bistrice skozi Fužine in Voje na Velo Polje (7 ur; Vodnikova koča) in odtod na Kredarico (3 ure). Glej dalje Dovje-Mojstrana. Podbrdo (524/n): Porezen (1631 m). 3 ure. Planinska koča — Črna prst (1845 m) 3 V 2 ure. Tolmin (201 m): Krn (2246m), 7 ur. — Matajur (1641 m) 7 ur. Dovje-Mojstrana: 1. Vrata (slap Peričnik, 40 m\ visok, 5četrtin ure). Aljažev Dom (3 ure; 1000/n; izvrstna gostilna, iz¬ borno prenočišče, vodovod, kopališče). Od Aljaževega doma čez Luknjo (1779 m) v Trento (5 ur). V Trenti pre¬ nočišče Slov. plan. dr. Iz Trente čez prelaz Mojstrovko v Kranjsko goro (5 ur). 2. Kot-Kredarica (7 ur); Tri¬ glavski dom, (2513/77) Od doma 1 uro na vrh Triglava (2865/77), Aljažev stolp, (Staničevo zavetišče),, 3. Krma- Kredarica (8 ur; dalje kakor pod 2). V Smerčevi in Klinarjevi (Požgančevi) gosiilni v Mojstrani vodniki. Za Kredarico oprava turistovska. Kranjska gora: a) Dolina Pišnica z jezerom (3 ure), b) Prelaz Mojstrovke (1616 m) — Trenta (izvir Soče). R&teče (hotel Mangart pri Jelenu); a) Planica-Nadiža (izvir Save Dolinke pod Pončo 3 ure), b) Klanški (Belopeški) jezeri (do prvega 3 / 4 ure, do drugega 1 uro). Divjeroman- tično. Pogled na Mangart (2678 /77). Od novega postaja¬ lišča »Bela peč" tudi lepa, jako zanimiva pot do jezera. 43 NEKAJ IZLETOV IN TUR NA KOROŠKEM. Podroščica-Št. Jakob; Lese-Kladje-Golica (4 ure, ves čas razgled). Bistrica: 1. Sveče-Podgorje-St. Jakob v Rožu (2 uri). 2. Hodiše jezero-Ribnica ob Vrbskem jezeru (3 ure). 2. Sveče-Suha dolina-Sedlo Kočna (3 ure); odtod: a) na Golico (2 uri), b) čez Planino na Jesenice (3 ure), c) čez Javorniški rovt na Javornik (3 ure). Podgorje: Zajčji dol (Zečji doI)-Podgorsko sedlo-Golica (4ure). Zihpolje: Čez Dravo-Borovlje (l v uro). Vrba (ob Vrbskem jezeru): Št. Ilj-St. Jakob ob Rožu 21/2 ure). Rebrca: Vas Reberca-Stara gora-Škotov stan-Klanška ravan- Ojstrc (Visoki Obir, 2141 m, 5 ur). Miklavčevo : Vas Reberca - Klanska ravan - Ojstrc (Visoki Obir, 5 ur). Globasnica v Podjunski dolini ali Šmihel (žel. postaja Pliberk na juž. žel. ali Gosla vas na lok. žel.)-Peca (2114/72, 4 1/ 4 ure). Zahomec pri Zilski Bistrici-Bortolski prelaz -Zahomska pla¬ nina (1816 m, 3 ure). Zilska Bistrica-Bistriška dolina (3 V 2 ure)-Ojstrnik (2035 m). Žabnice: 1. Sv. Višarje (1792m, 4 ure)-Lovec (2079 m, 1 uro). 2. Bortolo-Bortolski prelaz -Zahomska planina (1816/72, 2‘/2ure). 3. Skališka planina-Zahomska planina (2 1 / 2 ure)- Bistriška planina (pol ure)-Blaška dolinica (pol ure)- Goriška planina in Ukovski vrh il uro). Ukve: 1. Zahomska planina (2ure). 2. Bistriška planina (3 i /2 ure). 44 Strokovni del Dr „Bogataš naj je brat tega, ka¬ terega ni obdarila usoda bogato; kdor dela za korist domovine z umom in duševnimi močmi, naj je brat tega, katerega kinčajo žulji poštenega dela." Jindrich Fiigner. ' Sokolska himna. Kot pesem, ki šume dobrave pomladne jo v žareči dan, zveni naš spev čez vse planjave, budi iz sanj strmeči plan. In vse doline se budijo, od gor do gor brni odmev, kot v ognju srca plamenijo, kot grom buči sokolski spev. S ponosom v prsih, v mislih solnce in v srcu silo in pogum : tako se med svetovja konce pne sokol čez viharjev šum. Nas malo je? Mi smo Sokoli: Za naša tla, vso našo kri! Iz naših bojev, naše boli stotisoč novih vrst vzbrsti. Zvenite pesmi nam sokolje! Kot solnce v nas je sveta strast: dokler nam kri po žilah polje, naš dom bo prost in naša last! Sokolski župi Ljubljana I. posvetil Vojeslav Mole. 47 č t I r \ OB 50-LETNICI ČESKO-SLOVAN- | SKEGA SOKOLSTVA. Češki narod, tolikokrat zmagan, toda nikdar premagan. Udarec je sledil krvavemu udarcu, telo mučenika se je treslo, sovražniki so mu sekali do kosti globoke rane. Toda liki krepkemu drevesu, ki so mu z sekiro vzeli vso lepoto, ves zunanji lišp zelenega vejevja, vse znake svežega življenja, stoji • duh češkega naroda po različnih zunanjih porazih v svojem jedru nedotaknjen in stremi neprestano po jasnih višavah svobode in-resnice stoječ trdno na podlagi neizčrpljivega vira domovinske ljubezni. | Ubili so telo, ali duše naroda ni dosegel meč. Večni j boji so jo okrepili in pojeklenili, da jo vidimo po vsakem boju kot očiščeno, neizprosno, čuječo boginjo nad češkim narodom. Nastoj sokolstva po dvestoletnem mrtvilu in zatiranju češkega duha, je izraz bujne želje po dosegi enakosti na splošnem poprišču ljudstva. S pomočjo sokolstva naj bi bilo k življenjuvzbujeno ljudstvo dalje pri življenju ohranjeno, (prim. Scheiner: Zgodovina Sokolstva). Sokolstvo se ne sme smatrati le za slučajni plod navdušenih dni, ampak ono je moralo biti poklicano v službo naroda, da skrbi za povzdigo vsestranskih moči narodu, ki se pripravlja za stalno življenje v bodoč¬ nosti. Kar je bilo tu pred sokolstvom, ni imelo zmožnosti za večjo in splošno narodno poslaništvo. * * * 48 /-vr/i “v cl rv _ Prva sestavna telovadba je bila vpeljana na Češko 1. 1843. Zasebni zavod, podpiran od čeških ž) deželnih stanov, je vodil Prus Rud. Steffany. Njegov naslednik mu je bil nemški vojak Gustav Stegmayer, po njem pa pride prvi in jako zmožni Čeh Jan Malypetr (1855). V 1. 1847, ko gleda češki narod pred revolucijo s tolikimi nadami v bodočnost, ustanovi pravnik Adolf Haj ek, poznejši načelnik in starosta v Kolinu, akademično telo¬ vadno društvo za mladino obeh narodnosti v Pragi. Bachov absolutizem ni trpel kulturnih pojavov. Poskusi telovadnih društev so se morali omejiti na ortopedične zavode. Poleg MaIypetrovega zavoda se v letih petdesetih goji telovadba edino še v ortopedičnem zavodu S ch m i d t-o v e m. V teh je telovadil z navdušenjem tudi krožek mladih čeških telovadcev, ki so pozneje ustanovili Sokola (Miiller, Tyrš). Nesrečne vojne v Italiji 1. 1859 so čez noč spremenile absolutni vladni sistem. Bach in njegovi svetovalci so se morali hitro umakniti, kmalu je bil izdan prvi poskus vstave, kar je pomenjalo, da cesar želi sovladanja in soodgovornosti ljudstva. Iz ustavnih poskusov se razvije po mnogih bojih med zastopniki prejšnje dobe in zastopniki večjih ljudskih pravic končno ustava iz 1. 1867, ki je do dandanes v veljavi. Skratka, po 1. 1860 se prične v Avstriji zopet bolj svobodno dihati; v srcih zavednih Slovanov zapolje novo življenje. Ta doba je rodila pri Čehih sokolstvo, najkrasnejši spomenik najnovejših prepo- rodnih teženj v zgodovini češkega naroda. Iz dvojezičnega Schmidtovega zavoda so odšli Nemci in so ustanovili nemški „Prager Mannerturn- verein". Zdaj prvič nastopi v češki javnosti mladi Miroslav Tyrš. Imel je pred očmi junaški grški narod, ki ga je ravno sestavna, v narodnih službah stoječa gimnastika dvignila na ono stopnjo državne moči in duševne naobrazbe, da je postal učitelj celi Evropi. Starogrške ideale je hotel prenesti na Čehe in vse Slovane. Dr. Edv. Gregr je izdelal pravila, ta 49 4 so bila potrjena 17. grudna 1861 in 16. svečana 1862 se je vršil ustanovni občni zbor „Praškega Sokola". V prvi odbor so bili izvoljeni ustanovitelji in do let 90-ih vodilni delavci v Sokolstvu: Dr. M. Tyrš, Jindrich Fugner, IUC. Tomas Černy, MDr. Edvard Gregr, IUDr. Jul. Gregr, Emanuel Tonner i. t. d. To so bili možje, ki so pojmili globoki pomen sokolstva, vzgojiti češko mladino k moči in junaštvu, ki bo prenašala možatost in nevstrašenost, privzgo¬ jeno ^v telovadnici v javno življenje. Še prvo leto so določili slovanski naravi odgovarjajoči narodni kroj, društvu so nadeli na predlog Tonnera južno-slovanski naziv „Sokol“. Prvotno so nosili klobuk z širokimi kraji, suknjo in hlače iz ruskega platna in na predlog Fugnera rudečo srajco. Načelo enakosti in bratstva se takoj spočetka povdarja, za sokolski pozdrav predlaga dr. Tyrš „tužme se“ (-krepimo se), Jos. Barak pred¬ laga krepkejši „na zdar", starosta Fugner predlaga v društvu tikanje kot zunanji znak enakosti. Telova¬ dilo je društvo najpreje v Malypetrovem zavodu, potem pa je najel skoro na svoje stroške Fugner za telovadnico prostore „u Apolla" (-pri Apollonu) v Ječni ulici na Vinogradih. Tu se je vršila prva javna telovadba 1. junija 1862. Tu je prvič zvenelo češko poveljevanje, prvič se je rabilo češko nazivo- slovje, ki se je pozneje dovršilo. Sokolska misel se je razširila že v prvih dveh letih po vseh večjih čeških in moravskih mestih. Na poziv B. Jentlna je bilo ustanovljeno 27. julija 1863 tudi v Ljubljani društvo „Južni Sokol". To je bil prvi poskus prenesti Sokola med južne Slovane. Po kratkem obstoju je bil Južni Sokol 1. 1866. razpuščen, toda še v naslednjem letu so ustanovili zavedni Slovenci ..Ljubljanskega Sokola", ki je postal ma¬ terno društvo slovenskega sokolstva. Po prodaji hiše „pri Apollonu", se je moral praški Sokol takoj po II. javni telovadbi 1. marca 1863 preseliti v temni Konvikt. Med tem časom pa je zgradil Fugner na lastne stroške „svojemu“ Sokolu krasen hram, telovadnico, ki je bila v onem času ena izmed najlepših v celi Evropi in do dandanes 50 služi svojemu prvotnemu namenu. Sem se je preselil Sokol v grudnu 1863. V strokovno telovadnem oziru so naj¬ starejša sokolska društva vzela znanje od lastnih, na omenjenih zavodih izvežbanih telovadcih. Na novo so vpeljali takoj izpočetka rokoborbo in sab¬ ljanje. Izleti imajo v sebi veliko propagačno moč, javna telovadba pokaže javnosti resno telovadno delo in si ž njo društvo pridobi pred širokim občinstvom spoštovanje. V obeh ozirih so bili prvi Sokoli neutrudljivi. Fugner se je udeležil skoro vseh izletov v kroju. Tyrš je videl, da bo treba za vsa društva enotnega vodstva, po njegovem nagibu seje osnoval zbor za gojitev vzajemnosti telovadnih slovanskih društev (1863). V septembru 1863 se je res vršil v Pragi prvi vadi¬ teljski tečaj, na katerem je Tyrš dal zunanjim načelnikom prvič pregled telovadnega sestava, mnogo učne tvarine za daljšo dobo in metodična navodila pri poučevanju. To je bil prvi poskus za zbližanje in vzajemno spoznavanje sokolskih vrst, toda takšni poskusi so se zdeli takrat za državo nevarni, posegla je vmes policija in razgnala zbor vzajemnosti. Vzlic temu se je vršil leto pozneje prvi zlet polabskih društev v Kutni Hori, okrog 300 Sokolov. L. 1865 je začel izdajati Tyrš „Sbornik Sokolsky“, z statistično, organizačno in tehnično vsebino. Izšli so 3 letniki (1865 —67). L. 1865 je bilo 21 društev z 1949 člani. Fugner je I. 1865 upeljal sokolske „Šibrinky“ (-našemljenosti), ki so se do dandanes ohranile kot glavne sokolske predpustne zabave. Prva leta sokolske organizacije stoji v ospredju J. Fugner, ki je vse svoje moči in imetje posvetil razcvetu sokolstva. Fugner je dvignil sokolstvo na ono moralno višino, da je lahko postalo vsenarodno vzgojno sredstvo neprecenljive vrednosti. Fugner je bil rojen v Pragi I. 1822 kot sin premožnega trgovca. Študiral je gimnazijo in trgovsko šolo. Po triletni praksi je odšel v tujino: v Trst je bila njegova prva pot, tu je vstopil v veletrgovino z kolonialnim blagom, pozneje je potoval po srednji in zapadni Evropi. L. 1846 se je vrnil k očetu in kmalu ga vidimo med prvimi trgovci v Pragi. Bil je zelo izobražen, svet ga je naučil misliti in ga silil k samoizobrazbi. 52 Jindrich Fiigner. 53 L. 1855 je prevzel generalno agenturo italijanske zavarovalne družbe „Nuova Societd Commerciale d’ Assccuracioni". L. 1860 je bil izvoljen v trgovsko zbornico, prihodnje leto je prišel v občinski zastop. Polom italijanske družbe, v katero je Fiigner mnogo svojega premoženja vtaknil, ga je pripravil ob vse premoženje. V nedeljo dne 29. listopada 1865 je bil Fiigner, „oče sokolstva 11 pokopan na Olšanih v Pragi, plakalo je vse češko sokolstvo za velikim rodoljubom, ki je rekel: „šel bi za domovino skozi ogenj 1“ L. 1866 so grozili na severnih čeških mejah oboroženi Prusi. Sokolstvo je hotelo postati narodna vojska husitska. Vrnila se je doba Žižke Jn Prekopa. Po Fiigneru vodijo Sokolstvo Tyrš, Cerny, Gregr. Tyrš sam je izdelal vojaški načrt za Sokole. Vojaške hranilne vaje, poljska služba, straže itd., so se pridele k telovadnemu sokolskemu sestavu kot celoto za se. Načrt je bil tudi sprejet na občnem zboru praškega Sokola. Toda vlada jim ni zaupala, Sokoli so se morali v letu vojne omejiti na službo mestne straže v Pragi. V tem letu je tudi v Severni Ameriki (St. Louis, Chicago) sokolska setev pognala prve kali. Tam je sokolstvo prevzelo vse za ohranitev češke narodnosti pri izseljencih potrebno delo. Poleg telovadbe je Sokol skrbel za češke šole, knjižnjice, gledišča, zgradbe narodnih domov, za podpore ubogim itd. Danes je slovansko sokolstvo onkraj oceana organizirano v več zvezah in izlet češke sokolske zveze z vrsto najboljših telovadcev pred 2 letoma je imel namen združiti češko-slovansko sokolstvo v Ameriki po evropskem vzoru v močno enotno organizacijo. V manj ugodnih okolščinah je bil ustanovljen 1. 1867 po češkem vzoru v Lvovu poljsko towarystwo gimnastyezne „Sokol“. Poljaki so bili že toliko oddaljeni od telovadbi naklonjene srednje Evrope, da je moralo poteči še nekaj let, predno se je resneje Sokol vkoreninil v narodno življenje (po prihodu praškega vaditelja Fr. Hoch- mana 1873). 54 V letih 1868—73 je dozorel Tyršev telovadni sestav, ki je izhajal pod naslovom „Zakladove telocviku" in pozneje v Sokolu. Že preje so drugi poskušali upeljavati češko telovadno nazivoslovje, ali vse je bila kopija po nemških sestavih brez duha. Tyrš, dober jezikoslovec, antično izobražen, išče vzorov v stari Helladi, telovadno tvarino razvrsti v oddelke po podobnosti, v pododdelke, razrede itd., najde priprosto in gibom prilegajoče nazivoslovje, utemelji dalekosežni pomen Sokolstva v 1. štev. 1. letnika lista „Sokol‘‘ pod znano razpravo: Ukol, smer a ci 1 Sokolstva (naloga, smer in cilj Sokolstva), ki jo do dandanes smatramo za evangelij Sokolstva, ker je v nji temeljna rešitev sokolskega vprašanja. Tukaj Tyrš jasno pove: Sokolstvo stremi po povzdigi vseh moči v narodu, po zvišanju njegove izdatnosti, telesnega in nravstvenega stanja. Novi telovadni sestav in znanstveno utemeljena opravičenost sokolske naloge postane last vseh slovanskih narodov in se širi zmagujoče danes tudi med stomilijonskim ruskim narodom. Enotni sestav je postal najmočnejša vez slovanskih sokolskih društev. Tyršev poskus ustanoviti ožjo zvezo med slovanskimi Sokoli je takratna vlada zabranila. Na koncu 1. 1868 je bilo vseh sokolskih društev 58 z 5337 člani. V letih 1869—72, v katerih so vladale za sokolstvo zelo neugodne razmere, se je ustanovilo razmeroma največ društev. Sokolstvo je iz hvaležnosti postavilo ustanovitelju Firgneru krasen spomenik, ki je bil ob udeležbi celega naroda slavnostno odkrit na Olšanih (1869). Skromen začetek sokolske misli na Ruskem spada v leto 1870, ko je češka naselbina ustanovila društvo v Mirohošti (Volynija v južnem Ruskem). Svoj višek doseže sokolsko gibanje v 1. 1872. Po mnogih prevarah so se Cehi odrekli političnemu življenju v dunajskem parlamentu, za to pa kažejo doma tem mogočneje ravno v sokolskih nastopih svojo moč. V tej dobi je najbolj važno novo po¬ djetje izdajanje telovadnega lista „Sokoi“. Že od 1. 1865 se je večkrat pojavila ta misel, toda uresničiti jo je mogel Tyrš še-le 1. 1871. Sam je 55 prevzel uredništvo lista z uredniškim odsekom. Izhajal je v prvih treh letih dvakrat mesečno, od 1. 1874—76 pa enkrat mesečno. List tvori temeljni kamen sokolstvu. V večnolepih Tyrševih člankih je tu stvarno in znanstveno utemeljena potreba sokolstva iz človeškega, narodnega, gospodarskega in umet¬ niškega stališča (prim. prevode teh člankov v „Slov. Sokolu"!), tu se je v tehničnem oziru razvijal Tyršev telovadni sestav. V prvem letniku podaja Tyrš navo¬ dilo za ustanovitev sokolskih žup. Doba od 1873—1880 pomenja nazadovanje. Na mesto prejšnje navdušenosti stopi utrujenost, na mesto jasnega programa brezciljnost. V podobnem položaju se nahaja vse javno češko življenje. Ljudstvo je jelo tavati v temi in zmešanosti ker ni imelo od¬ kritih in nesebičnih vodnikov. Zaman je svaril odbor in vaditeljski zbor praškega Sokola 1. 1875 zunanja društva in jih opozarjal na sokolske težnje. Opra¬ vičeno se je pojavila bojazen, da se tako lepo zasno¬ vano Sokolstvo zgubi in da se češki narod več ne dvigne k oni nravni vrednosti, ki bi znala primerno ceniti velike ideje Fugnera in Tyrša. Statistični izkaz iz 1. 1875 izkazuje od 128 nekdanjih društev samo 71 in še od teh je gojilo 22 gasilstvo in 7 je name¬ ravalo zamenjati sokolsko nalogo z gasilsko. Kriza je dosegla svoj vrhunec 1. 1876. Vsled denarnih težkoč je prenehal izhajati Sokol. Tyrš je odšel na odpočitek v Alpe. Vendar je pa ohranila globoka ljubezen po¬ sameznikov k Sokolstvu ladjico nad razburkanimi valovi divjega morja. Dr. Tomaž Cerny ima v tej dobi največ zaslug za to, da Sokolstvo ni zgubilo svojega cilja. Cerny je bil že za Fugnera v prvih sokolskih vrstah, pozneje je postal odvetnik v Pragi, znamenit branitelj urednikov čeških listov in pa politično preganjanih Čehov, 1. 1882 župan praški. Vsled županskih poslov je odložil starostovanje pri praškem Sokolu. Tyrš in Černy sta delala na to, da se je vršila 1. 1873 prva tekma v Pragi. V teh letih se prične razvijati sokolska telovadna metoda t. j. načrt za orodne vaje. po katerem je vadivo za orodno telovadbo tako razdeljeno, da se krepčajo vsako uro 56 .•> <>ČJ E 3 -a f. « u s o g E| °o K ai > -a 57 Tyršev vaditeljski zbor 1. 1876. mišice celega telesa in da se sestavno in metodično razdeljena tvarina po nekoliko mesecih zopet ponavlja. — Zdaj se je tudi končno rešilo vprašanje glede sokolskega kroja (1874). Upeijal se je kroj, kakoršnega imajo še do dandanes. Kroj se je razširil tudi med Poljake in južne Slovane. — Sokolstvo je posvedočilo globoko rodoljubje z mogočno udeležbo pri odkritju gomile na polju pri Pribyslavi v spomin slavnega češkega junaka Jana Žižke (1874) in pri pogrebu češkega historiografa in politika Františka Palackega (1876). — Vzlic žalostni dobi segajo v ta leta najstarejše sokolske zgradbe: telovad¬ nica Sokola v Kolinu (1864) in Sokola v Vršovicih pri Pragi (1877). Sokolsko delo v slovanskem svetu se med tem nadaljuje. Vaditelj praškega Sokola Fr. Hochmann je bil poklican za vaditelja v Lvov (1873), kjer se je za krepke opore br. A. Durskega sokolski sestav hitro udomačil Na Hrvatskem se prične telovadba v Zagrebu 1. 1859 pod vodstvom Fr. Singera, 17. grudna 1874 jebil ustanovljen SokolvZagrebu; izpočetka je vodil to telovadbo Singer, 1. 1877 pa je prevzel načelniške posle Čeh br. Fr. Hochmann, pomagal mu je br. Hajdenak. Sokolska misel se je širila v tem času krepko tudi v Ameriki. L. 1878 so se združila ameriška društva na inicijativo društva v New-Jorku v „Na- rodno jednoto sokolsko", ki naj bi imela vsako tretje leto svoje zborovanje. Ta združitev je vršila večje tekme v New Jorku (1879) in v Detroit (1881). V Srjedcu (Sofia) na Bulgarskem je usta¬ novila češka družba Sokola 1. 1879. Temelj telovadnemu slovstvu, ki je pričelo z nastopom Sokostva hitro rasti, so Tyrševi: „Zaldady telocviku". Poleg več šolskih in sokolskih telovadnih pisateljev je obogatela te vrste slovstvo tudi zaslužna sestra Klemena Hanušova, prva vaditeljica žen¬ skega telovadnega društva „telocvičny spolek pani a divek pražskych“ z 1. 1869, posebno glede telovadbe za žene in ženski naraščaj. Tudi pri drugih Slovanih vidimo od tega časa vedno pogosteje 58 nove knjige iz telovadne stroke. Pri Slovencih je izdala Slovenska Matica: Nauk o telovadbi 1880. Leta nazadovanja so Sokolstvo in Slovane sploh marsikaj naučila. Res je, da je mnogo krivde naza¬ dovanju pripisovati časovnim razmeram izven So¬ kolstva ali mnogo je zakrivila površnost, prepiri in brezdelica v društvih samih. Pokazalo se je pa, da so vsa ona društva z lahkoto prebolela težkoče časa, kjer se je ohranil sokolski duh, najprej pa so izginila društva tam, kjer se je zanemarjala telovadba. V prosincu 1881. je pričel zopet izhajati češki „Sokol“. Okoli Tyrša vidimo zbrane: Fr. Kožiška, Pragra, Fialo itd. 6. junija 1881 so se sestali zastop¬ niki sokolskih društev v sev. vzh. Češkem v Jaromeri, kjer so se rešila nekatera važna vprašanja. — Na predlog br. Tyrša pri občnem zboru praškega Sokola v 1. 1881 se skliče za prihodnje leto 1. vsesokolsko zborovanje v dokaz življenske moči sokolske misli in pomlajenega zaupanja v lastne moči. 1. v se sokolski zlet v Pragi 18. marca 1882 je pokazal toliko preporojene svežosti, da so ob¬ molčali vsi sovražniki, ki so iz različnih vzrokov obrekovali sokolstvo in komaj pričakovali njegovega razpada. 1600 Sokolov se je udeležilo zmagovitega sprevoda skozi Prago. Poleg Čehov so se udeležili prve sokolske Olimpiade tudi gostje iz Amerike, iz Dunaja, Ljubljane in Zagreba. Proste vaje na stre¬ liškem otoku v Labi je izvajalo 650 telovadcev. S tem zletom nastopi za sokolstvo nova doba. Jubilejna slavnost dvajsetletnice je sprožila stara društva k novi delavnosti, pod mogočnimi vtisi slavnostnih dni se je ustanovilo mnogo novih društev. Statistični izkaz, ki ga je sestavil Jar. otyblo, izkazuje z 1. 1883 — 95 društev z 10.565 člani (2664 telovadcev in 288 vaditeljev). Tyrš ustanavlja znova osrednje društvo, ki naj bi dajalo inicijativo, vse urejalo in podpiralo, toda poskus se mu je izjalovil. I. sokolski zlet pa je tudi notranje društveno delo znatno poglobil. Teh¬ nična delavnost se je pomladila, telovadilo se je z novo navdušenostjo kakor v prvih letih, skrbelo se je za izurjen vaditeljski naraščaj, na deželi so se od sedaj pogosto vršile javne telovadbe. 59 Že več časa se je opazovalo, kako škodljivo vplivajo na telesni razvoj mladine nove življenske oblike, kakor n. pr. enostransko telesno zaposljenje mladine po tovarnah itd. Srečna misel za bodočnost Sokolstva je bil sklep poslavnostnih dni: uvedba sestavne vzgoje sokolskega naraščaja. V so¬ kolskih telovadnicah si je vzgojil češki narod krepke ljudi, ki so znali množiti do sive starosti narodno imetje, tu so si vzgojili mladino z najlepšimi last¬ nostmi dobrega občana in iskrenega, požrtvovalnega rodoljuba. Kolinski Sokol je prvi upeljal telovadbo obrtnega naraščaja. Pragr in Zarecky sta pričela koncem 1. 1880. znova izdajati „Sokolsky Sbornik", ki je postal vsled skrbne statistične vsebine verna slika sokolskega razvoja. — Po izvolitvi dr. T. Cernega za župana je postal starosta praškega Sokola IMDr. Karol Linha, mož čistega značaja in vroče ljubezni do naroda. Odmev I. zleta vsesokoiskega je bila tudi »Spo¬ minska knjiga Praškega Sokola" (Pamatnik Sokola Pražskeho), epohalno delo v telovadnem slovstvu. — Število društev je naraslo v 1. 1884 že na 110. Zelo srečna je bila misel velikih skupnih izletov n. pr. na Snežko (1879), v Slapsko jamo pri Brnu (1882). Po iniciativi Kolinskega Sokola je češko Sokolstvo obiskalo 1.1884. br. Poljake v Krakovu. Toda slavnostno razpoloženje iz Poljske vrača¬ jočih se Sokolov so kmalu spremenile iz Tirolskega prihajajoče vesti v grozo in žalost. Tyrša, velikega stvaritelja najmočnejše in najčistejše narodne zdru¬ žitve, obožavanega voditelja Sokolstva — ni bilo več med živimi. — Z Miroslavom Tyršem je izginila najsvetlejša zvezda iz našega obzorja, nedo¬ segljiva tvorilna moč, neutrudljiv duh, duhovit učitelj, nosil je v misli vedno le domovino, v na¬ rodni borbi je vzbujal vedno pogum v čeških srcih, v čeških telesih je vzgajal moč in izdatnost. Miroslav Tyrš je bil rojen v Dečinu nad Labo dne 17. sep¬ tembra 1832. Zgubivši v zgodnji mladosti roditelje, je preživel prva otroška leta pri stricu, gospodarskem oskrbniku Kirsch- baumu. Študiral je gimnazijo na Mali Strani v Pragi in je na lastno zahtevo prvi delal maturo v češkem jeziku. Na visoki šoli se je posvetil modroslovnim naukom in študiju umetnosti. 60 61 L. 1869. stopi prvič v javno življenje. Ves čas se je spopol- njeval v poznavanju umetnosti, osobito grške. Obiskal je več evropskiti mest z umetniškimi zbirkami. Na podlagi svoje vsestranske izobrazbe je tudi telovadbo po svoje preustrojil in jo uredil premišljeno in dosledno v po njem imenovani sestav. Ni posnemalec, temveč tvarjajoča duševna moč. L. 1880 je dobil mesto profesure za umetnost na praški visoki šoli. Da bi se odpočil v tihi gorski pokrajini je odšel v polovici julija 1884 v tirolske gore; v gostilni pri Haidu v vasici Otz si je vzel letno stanovanje. Usodni dan 8. avgusta je stopal po strmi stezi, zdrsnil in padel je na skale in valove deroče gorske reke Aache. Po dolgem iskanju je našel njegove telesne ostanke na skalovju sredi valov njegov najzvestejši Jn nai- udanejši učenec tedaj mladi Scheiner, danes starosta Č. O. S. in celokupnega slovanskega Sokolstva. Praga in cel češki narod sta pokazala z velikansko ude¬ ležbo pri pogrebu v Pragi dne 9. listopadi 1884. kako visoko spoštujeta Tyrševe misli in delo. Tyrševa smrt je bila za sokolstvo ogenj izkušnje, skozi katerega je morala sokolska misel iti in je ostala čisto zlato. Tyrševa oseba je bila tako ozko spojena z Sokolstvom, da je marsikdo mislil, da zadnji utrip Tyrševega srca pomenja tudi zadnji udarec sokolskega življenja. To se ni zgodilo. Sokolstvo je bilo ute¬ meljeno na načelih, naravnost v ljudska srca sega¬ jočih in bodoča leta so pokazala, da bo Sokolstvo toliko časa živelo in se množilo, dokler v narodu ne ugasne zadnja iskra narodne ljubezni in zavednosti. Sokolstvo se je globoko vkoreninilo v dušo vseli plasti češkega naroda in je bilo pripravljeno nastopiti triumfalno pot med ves slovanski rod. Tyrševi dobro vzgojeni učenci so prevzeli sokolsko dedščinoj načelništvo praškega Sokola je prevzel dr. Fr. Cižek, vodnik društva pri javnih nastopih, Fr. Kožišek je prevzel tehnične posle v telovadnici, Jarosl. Styblo je prevzel uredništvo „Sokola“. S pomočjo bratskega sodelovanja vseh je sokolska stvar prav lepo napredovala in društva so se mno¬ žila. Ker so se opetovani poskusi glede ustanovitve sokolske zveze izjalovili, je bila 1884 vsaj župna organizacija izvršena. Vzajemna pomoč, nadzor¬ stvo skupnih zadev, skupne prireditve, uvedba sestavne telovadbe, skupni zleti, pospešitev v razširjenju in poglobitvi sokolske misli, vse to so bile prve naloge župne organizacije. Začetek združenja večih društev v župo je bil napravljen v Kolinu (1884) z majevim 62 sestankom, na katerem so sprejeli Tyrševa župna pravila. Najstarejše župe so bile ustanovljene od 1884—87. Župna organizacija je izpolnila svojo nalogo v vsem: skupne javne telovadbe so vzbudile med društvi zdravo tekmo, krasne manifestacije so dobile za sokolstvo potrebni ugled pred javnostjo, skupna vaditeljska posvetovanja so zboljšala vodstvo v dru¬ štvih. V tem času je bilo dograjenih in slavnostno oddanih svojim v namenom več telovadnic (Kralj. Gradec 1884, Češ. Brod 1884, Kutna Hora 1885, Roudnica 1886, Karlin v Pragi 1887). Župne javne telovadbe so silile vsa društva moralno k udeležbi. Priprave k tej so vzgajale društva k delu in rednosti. Nedostatek strokovno naobraženih vaditeljev je bila še vedna ovira v telovadbi. Z splošnim navdušenjem je bil pozdravljen zopetni vaditeljski tečaj (1886) z 57 slušatelji. Trajal je dva meseca, vsak večer od 6.-9. ure. Bližala se je slavnostna petindvajsetletnica usta¬ novitve najstarejšega sokolskega društva. Na kresni dan 1. 1886 je sklenil na društvenem sestanku praški Sokol enoglasno, da se vrši v Pragi 1. 1887 vseso- kolski zlet. Tozadevni oklic je vzbudil povsod, kjer se govori češko in v srcih vseh Slovanov bratski odmev navdušenja; toda preprečila ga je vladna prepoved ki je črtala iz vsporeda najvažnejše točke. Ob 25 letnici je češko sokolstvo štelo 152 društev s približno 15.000 člani. V dolgi borbi idej, političnih in gospodarskih načel od 1. 1862 je ostalo sokolstvo zvesto svojim temeljnim mislim in ustanoviteljem. Koliko truda in dela do 1. 1887! Cilji se bili še daleč. Če kedaj, je gotovo tu bilo umestno Scheinerjevo geslo: „Za vzgledom naših prednikov bodro naprej! V delu naša bodočnost in spas naroda in to je vendar naloga vredna vsake žrtve!“ Od let 90 ih naprej se loči Sokolstvo bistveno glede sredstev in načina, kako vrši svojo nalogo, od prejšnje dobe. Razkošnji zunanji nastopi, manifestačne slavnosti, komersi in banketi z dolgimi nagovori, zunanje navdušenje je vzkipevalo pod vtisom zve- 63 nečih sokolskih gesel do vrhunca, — vse to so bili spremljevalni znaki, ki so zatemneli včasih skoraj docela jedro in idejo sokolstva. Danes gledamo na one čase kritično in ne želimo njihove povrnitve. Toda tudi tej romantični dobi narodnih čustev mo¬ ramo biti pravični in jo smatrati za nujno zlo nepopolnega človeškega dela. Iz nje šele se je mogel poroditi s hladnim razumom sestavno in podrobno premišljeni delavni program sokolske organizacije, ki se tako uspešno izvaja v zadnjem dvajsetletju. V časih splošnega narodnega navdušenja so zadostovala za utemeljitev potrebe sokolske misli že gesla sama in navdušujoče slavnosti, pristopne najširšim slojem. Ljudstvo, navajeno toliko časa biti zapostavljeno, ni zaupalo lastnim zmožnostim, za pojave javnega življenja pa sploh ni bilo smisla — v teh časih je bil velik narodni čin, če se je kdo upal pokazati v rdeči srajci na ulici. Vprašajte stare še živeče Sokole: pri izletih so smeli razviti sokolski prapor šele zunaj mesta. Koliko je bilo navdušenja, ko je kmetiško in predmestno prebi¬ valstvo spremljalo zvečer vračujoče se sokolske čete v mesto. Odločni nastopi so vzbudili možatost in pogum, ki sta potrebna za vsako narodno borbo. Resnica je, da se v takih razmerah sokolstvo ni moglo na znotraj okrepiti; in tudi ni imelo časa premišljevati globeje o svoji misiji. Nekaj let po Tyršovi smrti so pričeli razmi- šljevati njegovi učenci vsestransko na podlagi novih življenskih razmer, kako poglobiti sokolsko delo in je napraviti za duševno last vsemu češkemu narodu. Tleči ogenj se je znova raziskril, v sokolske vrste se je vrnilo novo življenje. Razmere so se v narodu popolnoma spremenile. Narod se je prebudil iz otročjega sna, romantična navdušenost in zunanjost prejšnjih let je izgubila pri doraslem možu svojo vrednost, na njihovo mesto stopi hladni razum, kakor veriga trdna organizacija idej. Umolknile so mla¬ dostne popevke, minula je pomlad, sokolstvo pa stoji tu trdno in neomajno na svojih starih temeljih, polno moči, krepkih udov in polno življenja. Po Tyrševem geslu: „bodimo vedno novi na svetu 64 vedno se prenovljajočem" (prim. [dr. Scheiner, So¬ kolska priloga Nar. Listov 16. aprila t. 1.) se je sokolsko delo prilagodilo potrebi naroda trdno sloneč na temeljni nalogi: povzdiga telesnih in nravnih sil v narodu. Zato je češko sokolstvo pritegnilo v telovadnice vse od nežne deklice in dečka do resnega osivelega starčka. Tu sokolstvo kuje svojemu narodu mišičje v jeklo, čisti kri, krepi srce in glavo, hrani in zbira nove moči, vzbuja mladost in svežost za nadaljnje življenje in borbe. To je sokolsko delo v velikem slogu, tiho in brez krika, za to tudi onim, ki niso v ožji zvezi s sokolstvom premalo jasno. Število 52.000 telovadečih oseb med Čehi je jasno in za¬ dostno izpričevalo in pri tem ne more nič spremeniti narobe naziranje glede izdatnosti ljudstva tako marsikaterega inteligenta, ki kot gledalec s huron¬ skim krikom zasleduje brcanje žoge, kot igralec pa v vsakem takozvanem golu vidi veliko narodno delo. Čudno naziranje: ugaja jim strast in surova moč, robustna in brezpomembna cirkuška telesa so jim vzor, nosove sožalja pa vihajo pri pogledu na ple¬ menito, vsestransko, sestavno in z umetniškim duhom prosičeno sokolsko telovadbo. Na čelu preporoda sokolske dobe sta do dan¬ danes voditelja celokupnega češkoslovanskega so¬ kolstva, gibni sili, os, okrog katere se vrti ves sokolski svet, češki in slovanski, JUDr. Josip Scheiner in JUDr. J i n d r ic h Vaniček. Prvi slavi letos svojo petdesetletnico, katere se je spo¬ minjala s čutom udanosti in hvaležnosti vsa slovanska sokolska družina. Dr. Josip Scheiner se je narodil 21. septembra 1. 1861 1. Scheinerju, odvetniku v Benešovu južno od Prage. V rojstnem kraju je dovršil ljudsko šolo, srednje šole je obiskoval v Pragi, kjer se je tudi na ondotni univerzi pravniško izobrazil. L. 1885 je vstopil kot odvetniški kandidat v odvetniško službo, štiri leta nato je dosegel doktorski naslov in istega leta se je tudi oženil. Samostojen odvetnik je postal z 1. 1894. Pisarno je otvoril v Pragi. Vsled svoje vsestranske naobrazbe je že od nekdaj visoko čislan med češkim svetom. Opetovano je bil pozvan v razna kulturna in narodna zastopstva, kjer je imel vedno vplivno besedo. Kot izboren pravnik-strokovnjak je odličen sotrudnik „Pravnika“ in »Pravniških Razgledov" ter vešč urednik »Pregleda odločb najvišjiga sodnega dvora." Nevenljive zasluge pa si je pridobil predvsem za razvoj eeško- slovanskega sokolstva. 66 Tyršev učenec je bil, njegov zadnji pobočnik 1. 1884, poznal je njegove ideje in je najbolj poklican, da njegove ideje čiste in neomadeževane ohranja in širi med vsemi narodi velike slovanske družine. Scheinerjevo delo je tako obširno, tako vsestransko, da si ne moremo predstav¬ ljati Sokolstva brez njega, njegova lju¬ bezen do Sokolstva pa je tako globoka in goreča, da sine morem misliti njega brez Sokolstva. Sodeloval je pri vseh-strokah sokol¬ skega dela. Bil je tajnik, vaditelj, predsednik slavno¬ stnih prireditev, postal je starosta Praškega Sokola (1. 1899), pozneje Češke Sokolske Zveze (1. 1899) in Slovanske Sokolske Zveze (1. 1908). Kjer je bilo treba praktičnim načinom navezati stike z slovanskimi narodi in drugimi slovanstvu naklonjenimi kulturnimi evropskimi narodi, povsod vidimo njegovo osebo v 67 5 * ospredju. 25 let je urednik „Sokola“, dr. Scheiner je izboren pisatelj in^ govornik stvarne vsebine in poetične oblike. Želimo, da v srečnem in krepkem zdravju še mnogo let vodi s svojo jekleno vztrajnostjo in odločnostjo močno armado slovanskega Sokolstva po poti, ki mu jo je začrtal njegov učenik, veliki Tyrš. Zdravstvuj naš preijubljeni požrtvovalni vodja še na mnoga leta! Dr. J. Vaniček je po vseh svojih lastnostih vreden drug dr. Scheinera. Miren in premišljen v nastopanju, neutrudljiv v delu in mislih. Kot načelnik Praškega Sokola, pozneje načelnik C. O. S. in Slo¬ vanske Sokolske Zveze je bil pokiican, da dela za utrditev Tyrševega Sokolskega sestava po vseh slo¬ vanskih zemljah. Ta sestav je postal slovanski, zmaguje v svetovnih tekmah, danes ga vidimo zma¬ govati v Rusiji nad nemško-švedskim telovadnim siste¬ mom. V peresu in vaditeljih br. Jindr. Vanlčka je imel vedno najzgovornejšega in na znanstvene dokaze se upirajočega zagovornika. Vaniček je snovatelj in vodnik vaditeljskih tečajev Č. O. S., vodnik zmago¬ vitih čeških vrst v inozemstvu, spopolnjevatelj in poglobitelj Tyrševega sestava kot načelnik Zvezinega tehničnega odseka. Sokolsko delo je bilo po 1. 1890 tako razno¬ vrstno, da potrebuje samostojnega zgodovinskega dela. Tu se omejimo le na glavne in najvažnejše podatke iz češkega Sokolstva, ki se nanašajo na organizačno, kulturno, slovstveno manjšinsko delo in težnje po zvezi z inozemstvom. L. 1889 se je vršilo 1. splošno sokolsko zborovanje v Pragi. Do zdaj se je vršilo pet splošnih zbo¬ rovanj, ki so časovnim potrebam primerno spo- polnila sokolsko nalogo. — Do leta 1896 vlada ni hotela dovoliti bližje zveze med Sokolstvom v čeških deželah. Sokolstvo na Češkem je tvorilo svojo zvezo, na Moravskem zvezo za se, poleg tega pa še župo dolenjeavstrijsko. _Šele 1. 1896 se je dovolilo Zvezo vseh 3 skupin v Č. O. S. Zveza se v organizačnem oziru sproti dopolnjuje, in deli z ozirom na geo- grafični položaj na posamezne župe. Leta 1908 je bila ustanovljena pod vodstvom Čehov „Siovanska vsesokolska Zveza". Sem so spadali prvo leto samo Čehi, Slovenci in Hrvati. Neumornemu dr. Scheineru se je posrečilo, da spadajo danes v to Zvezo vsi Slovani. Češko Sokolstvo je pričelo po 1. 1895 premi¬ šljeno po natančnem načrtu izvrševati kulturni program sokolske naloge. Pri Zvezi se je ustanovil osrednji izobraževalni odsek, temu so podrejeni župni izobraževalni odseki. Osrednji odsek daje navodila in nadzira delo pri sokolskih okrožnih odsekih, slednji pa med društvi. Knjižnice, predavanja, poučni izleti, širjenje sokolskega slovstva, to je danes na Češkem povsod upeljano, ker to so najvažnejša sredstva za nravstveno in umstveno povzdigo Sokola. Vzporedno raste seveda sokolsko slovstvo. Najvažnejši je češki „Sokol“, telovadno in sokolsko znanstveni list. Ravno tako važen je „Veštnik So¬ kolski", ki ga izdaja Č. O. S. List prinaša poleg čašovnih uvodnikov iz sokolskega življenja, celotno sliko vsega pokreta v zvezi in župah z izvlečki vseh sejinih zapisnikov. Važen je tudi zdravstni pregled, vaditeljska priloga in statistična snov. Izhaja dvakrat mesečno. Poleg teh publikacij imajo župe svoje vestnike. Poleg periodičnih publikacij pa izide vsako leto mnogo knjig posvetne in strokovne telovadske vsebine. Z vršitvijo kulturnega programa dobiva češko sokolstvo privržence tudi med izobraženimi krogi, ki so dolgo imeli svoje pomisleke ravno vsled po- vdarjanja enostranskega fizičnega dela. — Te vrste delo pa se je danes tudi sestavno organiziralo za češki sokolski naraščaj, ki se na zunaj zrcali v osrednji komisiji za naraščaj in v lepo ure j evanem mesečniku „ Sokolske Bese dy“, ki ga vodi brat R. V. Novak. Prezreti ne smemo manjšinskega dela. Sokolskim društvom v ogroženem ozemlju se po¬ sveča posebna pozornost. Komisija za manj¬ šine pri Č. O. S. vodi podrobni kataster sokolskih manjšin, natančni seznam ljudi po poklicu, premo¬ ženjske podatke itd. Osrednja komisija odloči, kje treba novega društva, kje denarne podpore, vaditelja, pošiljanje listov iz Prage, predavanj, kam naj se 69 koncentruje pozornost z izletom itd. Močnejšemu društvu v sredini (jednota ochranitelna) se prideli malo sokolsko društvo na meji, za katero skrbi močnejša zaščitnica v telovadnem in vzgojnem oziru. Na Češkem je vse to že izvedeno, kaj pri nas Slo¬ vencih 1 Smo še-Ie pri začetku vsestranske vršitve svoje obširne naloge. Veliko je še dela pred nami, ki čaka še mnogo delavcev. Ali pričeti treba, čim preje, tem bolje. Hladno preračunjeno delo je rodilo nepriča¬ kovano velike uspehe, ki so stopnjema rastli. Najlepšo sliko rastočih uspehov so podali češki vsesokolski zleti, ki so se vršili poleg že obeh naštetih (1882, 1887) v letu 1895, 1901, 1907 in VI. se vrši v 1. 1812. Na zadnjem zletu v Pragi je izvajalo proste vaje nad 7000 telovadcev, za 1. 1912 je pr- pravljeno telovadišče za 10.128 telovadcev. Kdor je enkrat videl veliko lepo slavnost slovanske telesne in duševne moči v Pragi, nikdar več ne dvomi v veliko bodočnost Slovanov. Od let 90ih iščejo Čehi zveze z inozemstvom. To akcijo je prvi sprožil dr. J. Scheiner. Po njegovem prizadevanju so obiskali češki Sokoli prvič Francoze v Parizu 1. 1889 in pozneje so se ti obiski večkrat ponavljali. L. 1909 so se udeležili mednarodne tekme v Luksemburgu, odtod so obiskali Belgijce in so šli v Ameriko obiskat rodne brate in jim vrnili poset za 1. 1907. L. 1910 so izvojevall češki sokoli svetovno zmago v Londonu, leto zatem (1911) so bili prvi v medna¬ rodni tekmi v Turinu. — Pogosto so Čehi obiskali slovanski jug na primer II. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani (1904), I. hrvatski vsesokolski zlet v Zagrebu (1906) in odtod Črno goro, kamor so po¬ slali leto pozneje celo izvežbanega vaditelja Vilko Kukca. Žal, da se je podjetje končalo z malim uspehom. Bulgarskih junakov zlet (1910) in srbski Beograd, II. hrvatski vsesokolski zlet (1911). Gališke Poljake so drugič posetili 1. 1903 v Lvovu. Objednem se je navezal stik z Rusini. V novejšem času pa vrši Sokolstvo jako važno nalogo na Ruskem. Nad 50 čeških vaditeljev deluje na tamošnjih srednjih šolah. Brat Erben vodi v Petrogradu tečaj za 70 ruske častnike . . , in lahko rečemo : Tyršev te¬ lovadni sestav je na Ruskem zmagal. Sokolstvo obeta postati najbolj važno pojilo vsem Slovanskim narodom. — V Pragi se vršita vsako leto dva celomesečna vaditeljska tečaja. Eden je za člane, drugi za ženske. Iz teh tečajev prihajajo najboljši sokolski delavci. Moč češkega sokolstva nam kaže nad vse jasno najnovejša Statistika za 1. 1910: 37 žup z 80.492 člani, 14.584 članicami (skupno 95.077) 10.981 obrtnega naraščaja, 15.556 šolskega naraščaja, 11.088 ženskega naraščaja, Povprečno telovadi na uro 12.425 članov, 5166 žen, 7981 obrtnega naraščaja 11.876 šolskega naraščaja in 8647 ženskega naraščaja. Češko-slovansko sokolstvo slavi 50- letnico dela, uspehov in zmage. Tyrševo seme je našlo mnogo sejalcev in gre v klas po vseh slovanskih zemljah. Pogled na dobo petdesetletnega dela, truda, upov in razočaranj pa nas uči nedvomno res¬ nico: v smotrenem, vztrajnem delu, na temelju svobode, bratstva in enakosti, krepka sedanjost in mogočna bodočnost Slovanov. Dr. Pestotnik Pavel (Ljubljana I.) O C~—1 NEKAJ O SLOVENSKEM SOKOL¬ STVU . 1 Slovensko Sokolstvo je najstarejše za češkim. Že 27. julija 1862. I. je bil izdan poziv za osnovo telovadnega društva v Ljubljani. Pravila pa mu je vlada še le po trikratni premembi potrdila z odlokom z dne 25. septembra 1863. 1. Po prvotni nameri naj bi bilo društvo obsegalo pripadnike obeh na¬ rodnosti. Imamo potemtakem tu podoben položaj, kakor v Pragi pred osnovo praškega Sokola. Kakor v Pragi pa se je tudi v Ljubljani pokazalo, kako 1 Ta članek so prijavili »Narodni Listy« v velikonočni številki 1. 1911. Ker utegne zanimati slovenske Sokole, ga priobčujemo v slovenskem jeziku. Opomba uredništvo. 71 težko je telovadbo ločevati od narodne stvari. Med dolgim čakanjem na potrditev pravil so se priglašeni telovadci razdelili v dva tabora. Nemci so si osnovali „Turnverein“, Slovenci pa svoje društvo. Prvi občni zbor mu je bil 1. oktobra 1863. Društvo so imeno¬ vali po češkem vzgledu »Sokol" in sicer „Južni Sokol" ter ga oblekli tudi v obleko, podobno češkemu sokolskemu kroju. Rdeča srajca je sicer bodla policijo v oči, naposled pa se je le dovolila. Kot »južnemu" Sokolu pa društvu ni bilo sojeno dolgo življenje. Majhna poulična praska z narodnimi nasprotniki dne 23. julija 1867. 1. mu je naredila konec: 26. julija je vlada ustavila njegovo delovanje na nedoločen čas, 3. avgusta pa ga je razpustila. Okoli trideset članov je prišlo v sodnijsko preiskavo, štirje izmed njih so bili na več mesecev obsojeni v ječo. Toda delovanje društva ni dolgo ostalo prekinjeno. Člani so društvu izbrali novo ime „Telovadno društvo Sokol v Ljubljani" in vložili nova pravila. Vlada jih je potrdila in prvi občni zbor obnovljenega društva se je vršil dne 27. aprila 1868, 1. Kmalu je zopet zavihral v beli Ljubljani sokolski prapor, ki si ga je „Južni Sokol" nabavil iz Prage že 1. 1864. Tudi prapor je imel svoje ovire. Prepovedalo se je postaviti mu na eno stran južno¬ slovanski grb s polumesecem in zvezdo. Dolgo vrsto let je bil ljubljanski Sokol edino sokolsko društvo na Slovenskem in sploh na slo¬ vanskem jugu. Na neštetih prireditvah resnega in zabavnega značaja je družil ljubljansko Slovenstvo ter neštevilnokrat poletel široma slovenske domovine, povsod dobro došel in navdušeno pozdravljan. Ni si bilo mogoče misliti ta čas slovenske narodne slavnosti brez sodelovanja ljubljanskega Sokola. Ne- venljivih zaslug si je pridobil za probujo slovenskega naroda. Do leta 1880. se ni moglo ustanoviti nobeno drugo slovensko sokolsko društvo, ki bi se bilo obdržalo pri življenju. Kmalu po »Južnem Sokolu" se je sicer ustanovil v Kranju »Gorenjski Sokol", prenehal pa je obenem z »Južnim Sokolom". Leta 1869. in 1870. so se ustanovile podružnice ljubljan- 72 skemu Sokolu v Planini, v Postojni in v Vipavi. Živele pa so le nekaj let. Šele v letih 1880 do 1893 — tridesetletnice ljubljanskega Sokola se je usta¬ novilo nekaj društev, ki obstoje še dandanes: v Mozirju, Trstu, Gorici, Novem mestu, Celju, Zagorju in v Prvačini. Slovensko Sokolstvo se tudi sedaj še ni hotelo začeti prav razvijati. Vzroka je deloma morda iskati v tedanjih splošnih razmerah, pogla¬ vitno pa brez dvoma v tem, da se v ljubljanskem Sokolu samem ni moglo ali znalo notranjega dela urediti tako, da bi bilo vzgojilo prave sokolske delavce, ki bi bili sejali sokolsko seme po Sloven¬ skem in skrbeli za to, da vzraste v krepko drevo. Telovadilo se je sicer vedno v ljubljanskem Sokolu. Takoj prva leta že se je sestavilo slovensko telo¬ vadno nazivoslovje (po nemškem) in objavilo v »Nauku o telovadbi" (v dveh delih). Telovadni obisk kaže zlasti proti koncu prvega desetletja presenetljivo velike številke, kakor jih tudi pozneje ni še dosegel iznova. Poleg mnogobrojnega članstva je telovadilo tedaj tudi dijaštvo in naraščaj, nekoliko časa celo ženstvo. Ali to ni trajalo dolgo. Po 1. 1875. telovadi zopet samo članstvo. Vsemu telovadnemu prizade¬ vanju je nedostajalo onega visokega etičnega mo¬ menta, ki ga je vdahnil veliki Tyrš telovadni ideji in ki dela iz nje še le sokolsko idejo ter prinaša velikih in trajnih koristi narodu. Stoprav po 1. 1893. je začel ljubljanski Sokol globlje izpoznavati to krasno idejo in pri tem obenem izpoznavati samega sebe in polagoma izboljševati. Polagoma! Pot je dolga in s trnjem posuta. S trudom odpravljaš ovire, ki ti jih dela lastni „jaz“, pa pomagaš od- stranjati trnje s pota drugim, vzpodbujajoč jih, da se ne usedejo zadovoljno ter gledajo z dopadajenjem nazaj na že izvršeno pot, ko bi morali upreti oči naprej, kjer je še nam vsem tako daleč solnčno lepi cilj. Ljubljanski Sokol je torej krenil na pravo sokolsko pot. Kažipot so mu bili znameniti spisi Tyrševi in njegovih naslednikov. Leta 1896, je začel delovati prvi vaditeljski zbor, urejen po čeških sokolskih načelih. Prizadeva se, da se kar najbolje 73 izobrazi v tehničnem oziru, si kar najgloblje poglobi umevanje sokolske misli ter preustroji vse delo sokolsko v pravem sokolskem duhu. Uvede se v ljubljanskem Sokolu češki sokolski telovadni sestav. Sestavi se nova slovenska telovadna terminologija, kolikor mogoče naslonjena na češko. Prične se zopet s telovadbo naraščaja in ženstva. Ustanovitev vaditeljskega zbora ni bila lahka stvar. Še le 1. 1900 se mu je pravzaprav docela priznala eksistenčna pravica. Ugovarjalo se je, da je država v državi, novemu načinu — dela pa, da ni pri¬ meren razmeram in značaju slovenskega naroda. Da je bilo to delo pravo, da je tudi slovenski narod dovzeten za veliko misel Tyrševo, je pokazal na¬ daljnji razvoj. Ljubljanski Sokol se je počasi dvignil sam, pa je dvignil obenem tudi skoro vsa druga slovenska sokolska društva, ki jih je večina dotlej spala. Vzgojil je sokolske vaditelje sebi, iz njega pa so izšli vaditelji tudi drugim društvom, kjer so sami ali pa njih vzgojenci delovali po novem vzgledu ljubljanskega Sokola. V četrtem desetletju ljubljan¬ skega Sokola se je ustanovilo k osmim starejšim še sedem novih društev in en odsek. Proti 1. 1904., ob dopolnitvi 40. leta ljubljan¬ skega Sokola je novo delo napredovalo toliko, da smo se smeli upati, opreti nanj velik vseso- kolski zlet v Ljubljani. Vršil se je 16., 17. in 18. julija 1904. Ob majhnem številu slovenskega Sokolstva se je v zaželjenem velikem obsegu mogel izvesti zlet le z izdatno pomočjo drugega slovan¬ skega Sokolstva, pred vsem seveda češkega, izpre- voda se je udeležilo okoli 1500 čeških, 490 slovenskih in nad 200 hrvaških Sokolov, prostih vaj pa 640 telovadcev: 365 čeških, 215 slovenskih in 60 hrvaških. Za tedanje naše razmere ogromne številke! S svojo velikansko udeležbo, s svojim vzornim nastopom je češko Sokolstvo v prvi vrsti pripomoglo k velikemu uspehu. Slovensko Sokolstvo je pa s svojim delom pokazalo, da ima voljo in že dosti zmožnosti, slediti velikemu češkemu vzoru. Slavnost ta, kakor je Ljubljana ni še videla dotlej, je bila neprecenljivega pomena za nadaljnji razvoj slovenskega Sokolstva. 74 Vsled nje se je nova smer v njem utrdila docela, slovensko Sokolstvo pa je odslej tudi po številu začelo nagloma rasti. Ob zletu 1. 1904. izkazuje sta¬ tistika v 15 društvih (med njimi eno tedaj še odsek; 16. društvo je še vedno spalo); 1933 članov, 434 telovadcev, 244 naraščaja in 171 telovadk. Po šestih letih, konec leta 1910. pa je bilo že 70 društev s 23 odseki in s 7122 člani, med njimi 1881 telovadcev. Odseki se snujejo tam, kjer ni gotovo, ali je za¬ dostnih pogojev za obstoj samostojnega društva; osamosvoje se eventualno pozneje v društvo. Nara¬ ščaja je bilo na koncu 1. 1910. 2046, telovadk 419 (med 560 članicami v dveh samostojnih ženskih telovadnih društvih ter v ženskih oddelkih nekaterih sokolskih društev), ženskega naraščaja 426. L. 1905. se je ustanovila »Slovenska so¬ kolska zveza". Vsled velikega narastka društev smo v zadnjih dveh letih izvedli organizacijo sokolskih žup. Danes jih je osem. Naši sokolski delovodje, ne preštevilni, imajo težko delo, da mnoga mlada društva in odseke vsposobijo za krepko živ¬ ljenje in jim izobrazijo dobre vodnike-vaditelje. Borba s samim seboj je slej kakor prej naš glavni boj, boj s slabostmi človeka, da ne slabe vztrajnosti in energije v delu za to, da se sami približamo čim bolj sokolskemu vzoru, pa pritegnemo kar največ sobojevnikov v ta boj, kar največ sodelavcev k na¬ daljnjemu, čim dalje bolj intenzivnemu sokolskemu delu. Vsakdanje neprestano zmagovanje v tem boju, vsakdanje krepko delo čim dalje večjega števila delavcev nam prinese naposled tudi zmago nad vsemi nasprotniki, zlasti tudi nad onimi, ki so nam pred nekaj leti vstali v orlovski organizaciji. „Le delavnost, vsakdanja in pravilna delavnost, delavnost razumna in izdatna, ima resnično ceno," pravi Tyrš; tudi tu je taka delavnost največje vrednosti, naj¬ boljše orožje. Kakšne so naše bližnje in daljnje vnanje naloge? V času smo prav, ko se vse sokolske župe pripravljajo na svoje župne zlete. Zaključi naj jih letos sokolski zlet v Domžalah, v važni narodni postojanki, kjer nastopi več žup skupno pod zveznim 75 vodstvom. V dveh letih pa nam bo izvršiti veliko nalogo: tretji slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani. Priredimo ga o priliki petdesetletnice ljubljanskega Sokola 1. 1913. Prizadevamo se, da na tem zletu slovensko Sokolstvo samo nastopi vsaj v takem številu, kakor ob zadnjem zletu s češkimi in hrvaškimi brati vred. Prisrčno si želimo seveda tudi ob III. našem zletu njihovega obiska. L. 1917. se nadejamo vseslovanskega sokolskega zleta v Ljubljani. Razume se, da se kolikor mogoče številno udeležimo letošnjega hrvaškega vsesokolskega zleta v Zagrebu in drugo leto češkega in vseslovanskega zleta v Pragi. Lani smo imeli/prvikrat medzletne tekme, po strogem češkem tekmovalnem redu, pa za sedaj samo v višjem in nižjem oddelku v prostih vajah, na drogu, bradlji, konju na šir, v skoku v višino in v teku. Tekmovalne vaje na orodju so bile z malimi izpremembami iste, kakor pri zadnjih čeških medzletnih tekmah. Tekem se je udeležilo 99 tekmovalcev (4 vrste v višjem, 10 vrst v nižjem oddelku ter 15 neuvrščenih tekmovalcev v nižjem oddelku). Bile so prve tekme take težkosti pri nas in glede na to smemo z uspehom biti zadovoljni. Letos nam je prestati težko mednarodno tekmo v Turinu. Mali smo in težke ovire se stavijo nasproti zadostnemu uspehu. Zlasti skupna vadba tekmovalne vrste je mogoča le jako kratek čas. Če se češki bratje borite za prvo mesto, se moremo mi za sedaj bojevati le za to, da ne bi bili zadnji! Vkljub vsem zaprekam smo se udeležili mednarodne tekme že dvakrat ter nismo bili čisto zadnji. Medna¬ rodnih tekem se je doslej udeležilo največ samo šest vrst najboljših telovadcev evropske mednarodne telovadne zveze, Že udeležba malega naroda sama na sebi je zato častna, pa naj je njegova vrsta tudi zadnja, da le ne zaostane preveč za prednjimi. Sicer pa nam gre pred vsem za korist, ki jo ima posredno celo naše Sokolstvo od take udeležbe. Ob najstrožjem merilu merimo tu svoje moči, da vidimo, kje in koliko še nedostaja, da dospe naša stvar tje, „da se ni treba bati primere z vsem inozemstvom", kakor 76 želi Tyrš ; „kdor hoče manj, je, kakor bi ne hotel ničesar!" Važna podpora sokolskemu delu je sokolski tisk. L. 1904. je začel izhajati mesečnik „Slovenski Sokol", sedaj glasilo Slovenske sokolske zveze. Lani so mu začeli pomagati tudi župni vestniki. Izdajajo jih sedaj nekolikokrat na leto že štiri župe. Sokol¬ skemu naraščaju je namenjen mesečnik „Naša bodočnost". Za telovadno izobrazbo skrbi poleg »Slovenskega Sokola" zlasti tudi „Vaditeljski list", ki izhaja vsak mesec v Kranju. Od 1. 1906. izdaja vaditeljski zbor Sokola v Kranju »Slovenski sokolski koledar.". Lani smo pričeli izdajati tudi telovadne knjige. Izšle so »Redovne vaje", deloma prevedene po dr. J. Vanička spisu „Vyklad cvičeni poradovych“. Upati je, da jim bodo kmalu sledile knjige tudi o drugih telovadnih strokah, nujno že potrebne. Za neogibno potrebno smatramo, da se sezna¬ nijo naši Sokoli vsaj z važnejšimi spisi zname¬ nj ti h č e šk i h s oko 1 s k ih pisateljev. »Slovenski Sokol" je objavil že nekaj prevodov, zlasti Tyrševih del. Ljubljanski Sokol je začel lani izdajati knjižnico »Prevodi in prireditve iz češkega sokolskega slovstva". Doslej sta izšla dva zvezka: »Predavanja izobraže¬ valnega odseka za vaditeljski tečaj Češke Obče Sokolske 1. 1908." in »Miroslav Tyrš“, kratek opis njegovega življenja in delovanja. Sokol 1. v Ljubljani pa je začel izdajati »Sokolsko matico", ki je prinesla dosedaj dva zvezka »Sokolskega evangelija" (prire¬ ditve člankov br. K. Vanička). Vzpodbujamo pa tudi k učenju češkega jezika, zlasti vaditelje. Praktična potreba nam narekuje to prizadevanje, lajšajo ga pa srčne vezi, ki nas vežejo na češki narod in posebno na vrlo njegovo Sokolstvo. Stiki slovenskega Sokolstva s češkim so kar najožji in najprisrčnejši. Pri tem obžalujem le to, da je slovensko Sokolstvo doslej moglo biti samo prejemajoči del te zveze. Za mnogo žrtev, za nešteto velikih in malih uslug se imamo že zahvaliti češkemu Sokolstvu. Kdaj se bomo mogli oddolžiti za vso veliko podporo, ki ste nam je že anklonili češki Sokoli! 77 Sokolska misel je že postala, kar si je o njej želel Tyrš: „nova močna vez plemen, po rodu in jeziku si sorodnih, vez od drugih trdnejša, stvarnejša in trajnejša!« Na zdar! Spisal dr. Murnik Viktor, (Ljubljana). SOKOLSTVO MED SLOVENCI V AMERIKI. Sokolska misel se je začela širiti v Ameriki naj- poprej med ondi naseljenimi Cehi, kjer je prevzelo Sokolstvo vso skrb za ohranitev narodne zavednosti med izseljenci. Poleg telesne in nravstvene vzgoje je moral skrbeti Sokol za splošne narodne kulturne potrebe kakor za ustanavljanje narodnih šol in javnih knjižnic, za prirejanje godbenih in gledaliških večerov, za podpiranje ubogih in ponesrečenih rojakov itd. V takšnih okolnostih se je ustanovil tudi prvi „Slovenski Sokol" v Clevelandu I. 1887. .Ker je pa mnogo bratov v stari domovini slabo poučenih o razvoju slovenskega sokolstva v Ameriki, hočem opisati v kratkih potezah nastoj clevelandskega Sokola, ki je približno enak postanku vseh tukajšnih sokol¬ skih društev. Ob prvem pričetku naseljevanja so imeli Slovenci v Ameriki težko stališče. Nikjer prijateljev, nikjer znancev — vsepovsod samo tuji živelj. Kolikor bolj pa je naseljevanje naraščalo, toliko lažje je bilo slehernemu pomagati do boljšega obstanka. Najprvo so pričeli priseljeni Slovenci ustanavljati podporna društva, ko so se ta utrdila so prišle na vrsto pevske, godbene in dramatične organizacije. Vse to so vršili rojaki, ki niso mirovali v trdem boju za življenski obstanek in so vsak prosti čas uporabili za medse¬ bojno družabno občevanje v tujini. Meseca januarja 1. 1897. so ustanovili Slovenci v Clevelandu pevsko društvo „Zora“ pod vodstvom g. 1. Zormana st., ter si nabavili kroj po sokolskem vzorcu. Toda še istega leta 3. junija se je spremenila 78 Telovadni odsek clevelandskega Sokola. 79 Iv. Jadrič M. Lah C. Kunstelj I. Prevec F. Krže I. Levar H. Bole M. Kos F. Prevec Jos. Debevc Fr. Kunstelj A. Noč „Zora“ v društvo »Slovenski Sokol". Delo je bilo zasnovano, sokolska misel se je dvignila med cleve¬ landskimi Slovenci, ustanovitelji pa so morali vršiti ogromno delo, ki se ne more podrobno popisati. Zapisana so pa njihova imena, ki bodo ostala trajno čislana. Prvi, ki se je zavzel za sokolsko idejo v Ameriki, je bil brat Klinc Anton, ustanovitelj in prvi starosta clevelandskega Sokola, ustanovitelj listov: »Narodna Beseda", „Nova Domovina" itd. Neustrašeno in po¬ žrtvovalno je zastavil vse svoje moči za uspešen razvoj „Sokola“. Bil je mož na svojem mestu, le škoda, da je prehitro odšel v rodni kraj, kjer biva sedaj kot posestnik v Gorenjem polju na Dolenjskem. Takoj ob pričetku so člani pričeli s telovadbo, poleg te so pa gojili tudi petje in gledališke pred¬ stave. Sokol je bil toraj prvo slovensko društvo v Clevelandu, ki je težilo po izobrazbi in razvoju telesa in duha, da bi pa društvo bolj razširilo in okrepilo svoje družabne vezi, je postalo 15. aprila leta 1900. tudi podporno društvo. Člani, ki vzdržujejo taka društva v Ameriki, morajo biti skrajno požrtvovalni, zlasti vsled tega, ker se mora povsod pričeti na novo. Tok priseljevanja je donašal društvu vedno novih moči. Vsled tega se je clevelandski Sokol krepko razvijal in se vedno bolj in bolj spopolnjeval. L. 1907, to je ob desetletnici, je razvil 4. avgusta krasen društveni prapor. Toda tudi v drugih narodnih pod¬ pornih društvih ce je poznal od leta do leta zdaten prirastek in s tem seveda tudi napredek. Tako je postalo mesto Cleveland največja slovenska naselbina v Ameriki, kajti po novem štetju ima 515.563 pre¬ bivalcev in med temi je gotovo nad 20.000 Slovencev. Toda v dobi kratkega obstoja je večkrat posegla koščena roka med sokolske vrste, navedem naj le izgubo častnega člana Benedika Antona, ki je umrl 1. 1909 in je bil za „Sokola“ izredno požrtvovalna in nenadomestljiva moč. Čast njegovemu imenu! Mnogoštevilna clevelandska naselbina pa je brez lastnega krova, navezana le na enega slovenskega lastnika dvorane. Zato se je rodila misel ustanovitve skupnega narodnega doma, kipa je več let spala. Vnovič 80 jo je zopet prebudil krepko razvijajoči se clevelandski Sokol, ki potrebuje za telesno in duševno izobrazbo primernih prostorov. Na izvanredni seji 21. julija 1910 se je postavil temelj bodočemu „Sokolskemu domu" v Clevelandu. Takoj se je pričel zbirati sklad in nekaj tednov pozneje kupil prostor na vogalu Glass ave in Vzhodne 61. ul. za 3000 dolarjev, pozneje se je nakupilo še nekaj sveta, tako, da je sedaj na raz¬ polago 165X60 in 40X35 stavbnega prostora. Na posestvu sta dve hiši, ki se dobro obrestujeta, kajti z zgradbo Sokol ni mogel takoj pričeti. Bratje so marljivo prispevali in se žrtvovali za stvar splošno važnega pomena, mirovali pa niso sebičneži, ki so netili le prepir. Utrjeni v svojem prepričanju so Sokoli tudi te z lahkoto premagali. In prevažen korak naprej bodemo zaznamenovali clevelandski Slovenci takrat, ko bode raz „Sokolskega doma“ ponosno zaplapolala slovenska trobojnica. In da se to čimpreje uresniči, bratje na delo! V zadnjem desetletju pa so se ustanovila v Ameriki ob skoraj sličnih razmerah tudi še po neka¬ terih drugih krajih slovenska sokolska društva. Tako smemo računati, da bodemo ustanovili obenem z otvoritvijo „Sokolskega doma" v Clevelandu slovensko sokolsko zvezo v Zedinjenih državah. To je naša pot, od skromnega začetka smo se dvignili toliko, da stojimo prvi za brati Čehi, ki naj nam bodo vzor narodne zavednosti in požrtvovalnosti! Na zdar! M. Lah, (Cleveland-Amerika). C =1 □ 1=1 TUDI SLABE STRANI. Malo je organizacij, ki bi bile v svojem notranjem ustroju tako popolne, kakor je sokolska. Preskrbljeno je v vsakem oziru za enotno delo in širjenje sokolske misli, za vsestransko izobrazbo članov vseh pokrajin, dobro urejeno skupno nastopanje in reprezentanco nasproti drugim narodom. Vsakemu organu, od društ¬ venega odbora do predsedstva slovanske sokolske 81 6 zveze je poverjeno natanko odmerjeno delo, vsakemu činitelju poseben delokrog, in vsi ti skupaj tvorijo vodstvo, ki nas mora pripeljati do ciljev. Njihov poklic in naše zaupanje jim nalagata težke dolžnosti, velike naloge; toda ne obstojajo samo dolžnosti odborov in vodilnih organov napram podrejenim članom, temveč so dolžnosti, ki jih morajo vršiti poslednji, istotako važne in obsežne. V tem oziru pa se pri nas premnogokrat greši, največkrat vsled pomanjkanja razumevanja in preplitvega za¬ nimanja, zato bi bilo umestno zopet in zopet opo¬ zarjati na tiste slabe strani našega članstva, ki večkrat ovirajo smel razvoj sokolstva in pojmovanje nje¬ govega pomena. Samo na nekatere stvari bom opozoril, le nekaj primerov, kajti za obširno razlago, katera bi bila umestna ter jo je priporočati na pristojnem mestu, ni tukaj prostora. Društva živijo mnogokrat v tej zmoti, da bi jim morala S. S. Z. pošiljati v njihova društva vaditelje, ki bi vadili društvo posebno v strokovnem oziru. Isto se zahteva na še bolj strog način od posameznih žup. In ako se to ne more izvršiti takoj ali v takem obsegu, kakor je bilo zahtevano, potem se večkrat čuje neumestno obsojanje, da društva od Zveze in Zup ničesar nimajo. Pri tem seveda bratje ne po¬ mislijo ogromnih drugih stvari, katere vrši zveza in župa v korist celokupnosti in napredka slovenskega sokolstva, ne pomislijo, da bi tudi njihovi zgoraj omenjeni zahtevi ustregla prav rada, saj bi bilo to res večkrat zelo koristno in velik korak naprej čim v širši obliki bi se moglo vršiti, toda društva obenem s to zahtevo pozabljajo na svojo dolžnost: redno in vestno plačevanje prispevkov. In odkod naj vzame zveza ali župa potrebna, nemala sredstva za vzdrževanje potovalnih vaditeljev; s kakšno pravico morem zahtevati, ako sam nisem storil svoje dolžnosti? Kakor je društvu nemogoč obstoj brez članarine, tako ne more izvrševati zveza in župa svojih nalog brez potrebnih sredstev, katere ji morajo prispevati člani. Saj so ti prispevki določeni na najmanjši mogoči minimum, zato bi se moralo gledati v vseh 82 — društvih, da v prvi vrsti storijo to svojo dolžnost. Gotovo je tudi. da bi se na ta način omogočili sčasoma potovalni vaditelji, posebno za ona društva kjer bi bili ti neobhodno potrebni. Pri tem pa se ne sme nikoli pozabiti prevažne naloge posameznih društev, da si morajo vaditelje, ako jih še nimajo, sama vzgojiti. Mlajše društvo naj pošilja svoje zmožnejše telovadce k izkušenemu načelniku sosed¬ njega, starejšega društva. Bratje, ki se hočejo stro¬ kovno naobraziti naj vzemo knjige in liste ter se uče. Na to pridejo župni in zvezni vaditeljski tečaji, kar je zopet mogoče le tam, kjer so člani že izvršili dolžnost letnega plačevanja prispevkov. Da bi zveza in župa na ta ali oni način vse storila za strokovno izobrazbo vaditeljskega nara¬ ščaja, ki je podlaga napredka, o tem ni dvoma in po možnosti gotovo že danes vrši svojo dolžnost popolnoma, vendar jih znatno zadržuje pri tem delu ravno ta slaba stran članstva, zato je zadnji čas, da ono spozna svojo krivdo ter se po tem spoznanju v bodoče tudi ravna. Nikoli se ne zahteva pretiranih žrtev, ki bi bile morda na kvar razvoju posameznih društev; da pa moramo žrtvovati kolikor toliko, če hočemo uspehov, o tem ni dvoma in za dobro stvar ne more biti to težko ter nemogoče. Pravi Sokol žrtvuje v dosego svojih ciljev čas in sredstva; uspeh je povsod v življenju tem večji, čim večje so žrtve; česar pa smo se obvezali, to moramo storiti. Druga naša slaba stran se pojavlja pri odjemanju in uporabljanju sokolskega strokovnega čtiva. Za razvoj Sokolstva in prodiranje naše misli v najoddaljenejše sloje, za razvoj sistematične vadbe in splošni napredek je strokovno časopisje in enako čtivo eminentne vrednosti, neobhodna potreba. Kar nam nudi »Slovenski Sokol", to je nenadomestljivo, kar prinašajo župni vestniki, knjižnice, tiskana predavanja, poročila itd., brez tega je napredek, ki je dandanes že v tako lepem razvoju, popolnoma izključen. Vendar ne moremo tajiti, da ima premalo naročnikov in čitateljev prvi in da se članstvo premalo poslužuje drugih. 83 6 * Ne samo, da s tem n e pomagamo sokolski literaturi do pravega razcvita in razvitka; sami smo krivi, da ne napredujemo tako, kakor bi sicer lahko — še več: s tem zanemarjamo najboljši vir za strokovno izobrazbo vaditeljev, tistih članov, ki imajo največjo nalogo: pospeševati vsestransko razširjenje Tyrševih idej. In da se to, kar že imamo, uporablja premalo, to nam dokazuje pomanjkanje vaditeljev in ljudi, ki bi temeljito pojmovali namen našega dela in velikost naših ciljev, kajti ravno onih ni, ki bi se s trdno voljo oprijeli premišljevanja in proučevanja tega gradiva, ki nam ga nudi danes domače in češko strokovno slovstvo. To se mi zdi, da sta naši najslabši strani, tukaj je treba poboljška. Zopet so bratje načelniki, vaditelji in odborniki v prvi vrsti poklicani delovati na to, da se odpravijo ti nedostatki. Z dobro besedo na pravem mestu in dobrim vzgledom, je mogoče doseči največ. Vse prevzete d o 1 žnosti i z p o 1 n je v a ti, tudi tistih ne zanemarjati, ki zahtevajo od nas največ žrtev, potem izginejo naše slabe strani, uspehi bodo tem večji in izdatnejši! Ambrožič Miroslav (Trst). C7T3 O O DRUŠTVENIH VOLITVAH. Minulo je leto in društva sklicujejo zopet svoje članstvo, da mu predlože račun svojega delovanja. Ono naj presodi društveno gospodarstvo, ono naj izvoli može, ki bodo vodili društvo v prihodnjem letu. V mnogih društvih pride do razpora in boja, ki mnogokrat ni koristen, pa tudi ne umesten. Na mnogih krajih se bode šlo za osebe, če bi pri tem tudi trpela sokolska stvar. Ali je to zdravo? Prinaša Ii to stvari korist? Tako vprašanje bi si morala predložiti večina članstva v naših društvih. Resničen odgovor bi se glasil: nikoli! Ne za osebe ampak za stvar se gre v prvi vrsti. Sokolstvo si pušča tako rado reči, da je 84 cvet naroda. No, torej zato-li, ker je morda narod raz¬ trgan v stranke in frakcije, mora izgledati ta cvet ravno- tako? Zopet — nikoli! Ravno zato, ker Sokolstvo v resnici hoče biti cvet naroda, mora narodu tudi po¬ kazati, po kateri poti mora korakati. Da politika ne spada v „Sokola“, je bilo že tolikokrat povedano in ravnotolikokrat neupoštevano. Toda tudi to še ni dovolj Poleg političnega strankarstva zadržuje na toliko krajih v sokolskih društvih — priznajmo to žalostno resnico — društveni razvoj osebno strankarstvo. Česar bi se moralo članstvo zavedati v prvi vrsti je važnost volitev. Kajti, koga volimo? Starosto, podstarosto, načelnika in odbor. V odboru je voljen tajnik, blagajnik in drugi činovniki. Kar teh petnajst — nekod več, nekod morebiti manj — bratov med letom izvede, se izvrši v imenu vseh drugih — celega društva, katerega zastopajo in reprezentujejo; ako se pripeti napaka, pade ta zopet na vse ostalo članstvo. Ni mogoče torej dvomiti o važnosti mest, katera morajo zavzemati, in oni so tisti, ki vtiskujejo društvu njegov zunanji značaj. Na to mora misliti vsak član in ko premišljuje sam o sebi, ako ima zmožnosti zato, mora biti sam s seboj zelo strog. Toda tudi ostalo članstvo naj vselej dobro pre¬ mišljuje o onih, ki naj bi vodili ladjico društva celo leto po morju življenja. Kaj nam pomaga, ako si izvolimo na pr. brate, o katerih morda vemo, da so dosti dobri gospodarji, da bi pravilno upravljali društvo v notranjih zadevah, ko pa vemo, da pri tem niso tako dobri Sokoli, da bi ne mogli biti poleg tega dobri veterani itd., itd.? In ako vemo, da tak društveni činovnik ne bere niti enega sokol¬ skega časopisa in tudi niti ne ve, kaj se godi v sokolskem svetu? Toda, žalibog, takih činovnikov je mnogo. In tu je treba postopati odločno in misliti vedno na dobre stvari. Ako je sedel tak činovnik na svojem častnem mestu dolgo, in je tam samo sedel, ne sme nam to biti merilo za nadalje. Mi moramo imeti na čelu dosti izdatnih in sokolsko vzgojenih ljudi. Danes po petdesetletnem obstanku Sokol¬ stva, najdemo take brate skoro v vsakem mestu. Pri 85 tem pa postopajmo popolnoma demokratično, ne glejmo na vnanji družabni stan voljene osebe, ampak pazimo, ako bode ta oseba mogla koristiti naši stvari, V tem smislu poučujmo tudi naš mlad narod, vcepimo mu smisel važnosti trenutka volitev — to je tudi del družabne in narodne vzgoje — in ne vo¬ dimo, kakor se to večinoma godi, ta narod k volitvam na naših občnih zborih nepremišljeno. Učimo ga, da pazi na vse, da se zanima za vse in da ceni svoj glas tako, da se ne da niti od strasti niti od česa druzega zapeljati k temu, da bi ga zlorabil. Ako bodemo tako postopali, bodo gotovo v kratkem času na čelu naših društev ljudje, čuteči in misleči, ljudje, ki bodo stremili za tem, da bode poverjeno jim društvo srečno, da bode končno dospelo do višjih ciljev. Sajovic Evgen (Kranj), II. HRVAŠKI VSESOKOLSKI ZLET V ZAGREBU L. 1911. V dneh 12. do 15. avgusta 1911. je imelo hrvaško Sokolstvo svoj vsesokolski zlet. Kako velikega pomena so za razvoj sokolstva taki zleti, nam pričajo češki vsesokolski zleti, kjer narašča število članov, število telovadcev, število src, ki stremijo za napredkom in svobodo naroda, od zleta do zleta neverjetno visoko. Tudi naš slovenski vsesokolski zlet iz 1. 1904 spričuje in potrjuje to dejstvo. In hrvaški vsesokolski zlet, ki se je vršil gori omenjene dneve v kraljevem Zagrebu, je tudi pokazal zdaten napredek od 1. 1906. Vsesokolski zleti zahtevajo velikanskih priprav in predpriprav. Velik je to aparat, ki mora natančno in točno delovati, zatorej se jači sokolska organizacija kot taka že v tem času ko se pripravlja. V dnevih pred zletom je delo že dovršeno v njej: vsaka mišica je na svojem mestu, vse je tudi duševno natančno premišljeno. In tako spopolnjeno, po svojih sedanjih močeh dovršeno je stopilo tudi hrvaško Sokolstvo pred svoj narod, da mu pokaže svoje delo in si pri¬ lasti srca njegova za prevzvišeno sokolsko idejo. In ta narod je pokazal z velikansko udeležbo, da ima smisel za Sokolstvo: vsa Hrvaška je bila zbrana v kraljevem Zagrebu. Zastopani pa so bili vsi drugi jugoslovanski narodi in severni bratje Cehi so tudi prihiteli, da združeno manifestirajo za sokolsko idejo. Prvi večer dne 12. avgusta je bil na vrtu „Sokola“ in „Kola“ komerz. Velikanski ta prostor je bil prena¬ polnjen deželanov in gostov: Bolgarov, Čehov, Hrva¬ tov, Poljakov, Slovencev in Srbov. Vsi so se čutili med seboj kot ena družina — slovanski narod. Na komerzu sta igrali dve vojaški godbi in tamburaški zbor. Nastopil je hrvaški pevski zbor. — Podstarosta H. S. S. brat Martin Pilar je navdušeno pozdravil zapored vse posamezne narode, in zastopniki teh so mu enako navdušeno odgovorili. V imenu S. S. Z. je burno pozdravljen govoril starosta S. S. Z. brat dr. Oražen. Drugi dan 13. avgusta zgodaj zjutraj so se pričele različne preizkušnje za javni nastop. Nato se je vršil izprevod, ki se je začel ob ’/ 2 11. dopoludne pomikati, in v katerem je sviralo 6 godb in mnogo sokolskih fanfar. Navdušenje je bilo velikansko. V izprevodu je bilo do 5000 Sokolov in sicer : Bolgari (nad 400), češko Sokolstvo (okoli 460), poljski Sokoli (32), Rusi in Rusini (7), slovenski Sokoli (450), srbski Sokoli iz kraljevine (nad 250), srbski Sokoli iz Bosne, Hercegovine in Hrvaške (nad 500), hrvaško Sokolstvo (nad 2200), poleg teh več sto Sokolic in sokolskega naraščaja. — Pred gledališčem se je ustavil izprevod in Sokolstvo se je sklenilo v stik. Zastopniki so izstopili in se zbrali pred gledališkim vhodom, kjer je bil zbran tudi zagrebški občinski zastop. Pevci so zapeli „Liepa naša domovina ...“ Starosta H. S. S. brat dr. Lazar Car je imel tu pozdravni govor mestu Zagrebu in njegovemu zastopstvu. Govor je napravil na vse globok utisk in je izzval velikansko navdušenje. Pevci so zapeli „Hej Slovani. ..“ Tu se je izprevod razdružil in Sokoli so se podali k obedu. V slavnostno okrašeni dvorani umetniškega paviljona se je pa vršil banket, ki se ga je udeležilo 400 87 sokolskih zastopnikov. — Bližal se je čas, ko ima pričeti javna telovadba. Velikansko, jako praktično urejeno telovadišče je bilo vse razprodano: 30.000 gledalcev je bilo navzočih. Točno ob določeni uri, ob štirih popoludne se je pričela javna telovadba, ki je bila bogata po obsegu in dobra po izvršbi. Glavno vodstvo je imel spretni načelnik H. S. S. brat Dragotin Sulce. Telovadba je bila raztegnjena na 3 dneve in sicer so nastopili v nedeljo: hrvaški naraščaj z vajami s praporci; češki, bolgarski, hrvaški, slovenski in srbski Sokoli so izvajali proste vaje (1456 telovadcev); češke Sokolice so nastopile na bradlji, srbski Sokoli (254) so izvajali vaje s palicami; sokolski naraščaj, Sokolice in Sokoli župe Prerado- vičeve so izvajali skupinske proste vaje; slovenski Sokoli so nastopili s 5 vrstami na orodju in z 20 telovadci s hkratnimi vajami na 4 bradljah, ki jih je vodil načelnik S. S. Z. brat dr. Murnik. Kot zaključna točka nedeljske javne telovadbe so bile proste vaje članic za VI. češki vsesokolski zlet 1. 1912., ki jih je izvajalo s precizno eksaktnostjo 74 čeških Sokolic pod vodstvom načelnika Č. O. S. br. J. Vanička. Pondeljek, 14. avgusta se je vršila tekmovalna telovadba H. S. S., pri kateri so bili poleg bratov Cehov za sodnike tudi Slovenci. V višjem oddelku je bil 1. Palčič Br. iz Zagreba z 82' 14°/ 0 ; v nižjem oddelku je dobila prvo mesto vrsta iz Karlovca z 84'4°/ 0 ; v prosti tekmi je bil I. Guteša Ilija iz Zagreba (40 točk); v III. skupini so tekmovali tekmovalci v 7 raznih, posameznih telovadnih panogah. —Med tem si je ogledovalo drugo Sokolstvo zagrebške znamenitosti in je pohitelo tudi na pokopališče, da počasti spomin odličnih hrvaških sokolskih prvoboriteljev dr. Stjepana Miletiča in dr. Jos. Fona. S. S. Z. je poklonila na grob dr. Miletiča venec z napisom : „Slovenski Sokol hrvaškemu vzor-Sokolu“, na grob slovenskega rojaka dr. Fona pa venec z napisom: „Slovensko Sokolstvo ustanovitelju hrvatskega Sokolstva". — Popoldne je bila na Maksimiru velika ljudska veselica, ki je trajala do 9. ure zvečer. Torek, 15. avgusta so se zopet vršile dopoldne preizkušnje za javno telovadbo. Ob 1. uri popoldne pa je bil prirejen v umetniškem paviljonu lunch mesta Zagreba odposlancem slovanskih mest in za¬ stopnikom Sokolstva. V imenu slovenskih gostov je govoril podstarosta S. S. Z. brat Jože Smertnik. — Ob 4. uri popoldne se je vršila dobro obiskana javna telovadba. Nastopila je najprej župa Fonova, ki je izvajala vaje z buzdovani in s ščiti; za temi proste vaje članov za VI. češki vsesokolski zlet 1. 1912, ki jih je izvajalo 160 čeških telovadcev pod vodstvom načelnika Č. O. S. brata dr. J. Vanička; staro junaško igro „Moreška“ je izvajalo 20 članov hrvatskega Sokola iz Korčule; skupne proste vaje članstva (959); orodna telovadba čeških Sokolov sl4vrstami in bratov hrvaških Sokolov z 29 vrstami; vaje s kiji je izvajalo 78 hrvaških Sokolic. Javno telovadbo so zaključili hrvaški telovadci s skupinami na lestvah. Obenem ž njimi je izvajalo na eni strani 16 telovadcev boks, na drugi strani 20 telovadcev borilno metanje. Pokanje iz topičev je oznanilo zaključek javne telovadbe, ki je uspela prav lepo in dobro. Vsak slovanski narod posebej je nastopil s svojo točko in se odlikoval. Hrvaško Sokolstvo si je s tem zletom zopet močneje utrdilo svoje stališče med narodom in do¬ kazalo po svojem delu, da je narodu koristno, ker ga hoče ojačiti nravno in telesno v sokolskem smislu. II. hrvaški zlet je pokazal splošno lep napredek slo¬ vanskega ter še posebno hrvaškega Sokolstva, ki naj mu bode krepka izpodbuda k nadaljnim uspehom. Kostnapfel Aleks. (Ljubljana). SOKOLSKI DOM V PRVAČIN1. L. 1889. je napravil »Tržaški Sokol" v družbi z »Goriškim Sokolom" na velikonočni ponedeljek zlet v Prvačino, v sredino krasne vipavske doline. Do tega dne je bil Prvačanom Sokol nepoznan, a takoj na prvi pogled čilih Sokolov nam je šinila misel v glavo, ali bi se ne dalo ustanoviti tudi pri nas so¬ kolsko društvo. Vse je bilo navdušeno in je kričalo: „Tudi v Prvačini hočemo imeti Sokola". Trije rodo- ljubi — Furlani Leopold, Gregorič Vinko in pisec teh vrstic — so se zbrali, uredili vse potrebno ter poslali v sporazumljenju z „Goriškim Sokolom" pravila na c. kr, namestništvo v Trst v potrditev. Takratni namestnik v Trstu ni bil Slovencem na¬ klonjen. Pravila je sicer potrdil, toda ovrgel je kroj, češ, da je kokarda na klobuku preveč panslavistična. Torej Sokol brez peruti! Osnovalni odbor pa ni držal križem rok ter je deloval z vsemi močmi v dosego zaželjenega cilja. Letal je od Poncija do Pilata cela tri leta. V tem času smo bili vpisani pri ..Goriškem Sokolu", samo da smo lahko nosili kroj. Zaradi tega smo imeli mnogo sitnosti in Furlaniju in Gre¬ goriču je upadel pogum, ker nam je c. kr. namest¬ ništvo trikrat zavrnilo priloženo sliko kroja. „Pustimo vse pri miru“, sta rekla, toda jaz nikakor nisem hotel mirovati. Nekega dne sem se odpravil v Trst k dr. Gregorinu kot k dobro znanemu rodoljubu in vplivnemu možu. Sprejel me je zelo prijazno in obljubil, da dobimo v teku treh tednov dovoljenje za nošnjo kroja. In glej čudo! Res pride v tem času odlok, podpisan od samega Rinaldinija, da je kroj po priloženi sliki dovoljen. Veselje je zavladalo po vsi prvačini. Prvaški Sokol je imenoval dr. Gre¬ gorina v zahvalo za svojega častnega člana v seji z dne 10. aprila 1897, Po dolgih sedmih letih je bilo rešeno torej vprašanje kroja in s tem tudi društvo oživotvorjeno. A kje naj telovadimo? „Pri Melinu“, kjer se nahaja lepa vila z velikimi prostori je gospodoval grof Alfred Coronini, bivši slovenski državni poslanec. Ta je prepustil potom oskrbnika Rubbia svoje prostore Sokolu brezplačno celih 10 let. Poleg udobne telovadnice so nam bili na razpolago za veselice krasni parki in prostrane senožeti. Imeli smo lepo sokolsko ognjišče. Ali kaj se zgodi? Visokorodni grof poda svojo vilo nekemu goriškemu Italijanu, ki odpove Sokolu takoj vse prostore. Sokol je stal na cesti brez strehe. Telo¬ vadili smo odslej le v poletnem času in ob lepem vremenu na prostem. 90 Čez nekaj časa je napravil tukajšni rodoljub, trgovec Pahor dvorano, ki je odgovarjala sili in potrebi. Ker je pa število telovadcev vedno nara¬ ščalo, smo začeli misliti na lastni krov. Zato smo izvolili stavbni odsek. Ta je kupil najprej pripravno zemljišče. V svrho pokritja stroškov smo pobirali Sokolski dom v Prvačini. prostovoljne doneske in prirejali veselice. — Stavbo smo sklenili na rednem občnem zboru 7. septembra 1910; temeljni kamen pa položili slovesno 17. sep¬ tembra i. 1. ob navzočnosti mnogoštevilnega občinstva. Tedaj so nas pa začeli napadati nasprotniki Sokolstva. Na njih napade, ki so bili za nas celo dobra reklama, se odbor ni oziral. Dne 28. novembra 1910 je bila stavba — dolga 32 m, široka 12 m in visoka 8 m — pod streho. Sokol je imel zopet svoje gnezdo. Pri tej priliki ne morem pozabiti požrtvovalnih bratov, ki so delali tako navdušeno, da jih je bilo treba prositi naj se zvrstijo, ker ne morejo priti vsi naenkrat na delo. 91 Sokolski dom je bil slovesno otvorjen 7. julija 1911. Otvoritev prvega „Sokolskega doma“ na Pri¬ morskem ni bila takšna, kakor smo pričakovali. Temu so bile krive razne okolnosti. Slovensko Sokolsko Zvezo je zastopal pri otvoritvi tajnik brat Bogomil Kajzelj. Ob pol 11 dopoldne je pozdravil pred občinskim domom župan došle brate in goste. Nato smo se podali na veselični prostor pred „So- kolski dom", kjer je pozdravil br. starosta v jeder- natih besedah došlece ter podal besedo bratu dr. Leupuščeku, starosti Gš. S. 2. Govornik je raz¬ ložil pomen stavbe, stavil občino Prvačino kot vzgled, kaj napravi človek z resno voljo in s pri¬ mernimi besedami oddal ključe „Sokolskega doma" odbora. Po zahvali br. staroste so zapeli pevci goriškega bralnega društva, godba je zaigrala, brat župni starosta pa je odprl duri in vrste Sokolov so korakale ponosno v četverostopih v „Sokolski doin“. — Popoldne je došlo članstvo »Tržaške sokolske župe" z dr. Rybarem na čelu. Pod slavolokom je ogovoril celokupno občinstvo br. Kajzelj. Nato pa se je vršila javna telovadba, pri kateri je nastopil naraščaj, ženski oddelek in članstvo. Slavnost je zaključila živahna veselica. In sedaj stoji krasna stavba sredi vasi rodovitne Vipavske doline kot kras in ponos cele občine — in priča o našem trudu, boju in boli, da so nam bili krvni bratje najhujši sovražniki. Toda premagali smo vše ovire in zapreke ter zgradili na trdnem temelju požrtvovalnega dela in neustrašene narodne zavesti preznamenito narodno vzgojevališče. Zato se držimo, bratje, še dalje Tyrševega vodilnega gesla: „V pesti moč, v srcu odločnost, v misli domovino!" Mozetič Josip (Prvačina). SOKOLSKI DOM V ILIR. BISTRICI. Med prvimi slovenskimi sokolskimi društvi je bil Sokol v Ilirski Bistrici. Ustanovil ga je že 1. 1867. nepozabni rodoljub Vilhar. Toda takratni snovatelji 92 sokolskih društev, bolje sokolskih podružnic ljubljan¬ skega Sokola, po deželi niso prav pojmih sokolske ideje in njenih nalog, zato tudi niso mogli dati sokolskim društvom pravega temelja in zadostne življenske moči. Tako je bilo vsem slovenskim, sokol¬ skim društvom, ki so se v takratni dobi ustanovila, izvzemši ljubljanskega Sokola, usojeno le kratko Sokolski dom v Ilirski Bistrici. življenje. Tudi Sokol v Ilirski Bistrici je že po komaj štiriletnem životarjenju letal 1871. prenehal obstojati. Kot tipičen spomin na takratno slovensko sokolovanje je zapustil le krasno dragoceno zastavo, ki je bila v hrambi županovi in je še nadalje ob prav slovesnih prilikah paradirala. Pri požaru tovarne za testenine leta 1906. je zgorela sokolska zastava in s tem zginila zadnja sled prvega ilirsko-bistriškega Sokola. Minila so desetletja. Za slovensko sokolstvo je nastala nova doba, doba pravega pojmovanja sokol¬ ske misli in velikega sokolskega dela. Ta doba je leta 1905 poklicala ilirsko-bistriškega Sokola k novemu življenju. Navdušeni mladeniči v Ilirski Bistrici so z 93 požrtvovalnim delom kmalu premagali začetniške težave, nabavili so si vse potrebno telovadno orodje in priredili telovadnico s pravo sokolsko vztrajnostjo v nekem zapuščenem skladišču. Telovadnica na od¬ ročnem koncu trga, v skrajno slabem stanju, ne dovelj razsvetljena, ne zadostno visoka, vlažna, je morala biti vse drugo prej, samo ne udobno ognjišče nepretrganega sokolskega dela. Kako tesno je bilo vaditeljem, ko so videli, prihajati v dnevnem delu izmučene telovadce v to telovadnico, ki ni mogla v njih vzbuditi že s svojo notranjostjo veselja do so¬ kolske samovzgoje, ali mali naraščaj, ki se je v tolikem številu zbiral v neskončnem veselju do telo¬ vadbe v teh zaduhlih prostorih, ali sestre telovadke, ki nikdar niso pozabile na telovadno uro, pa rade prihitele v sokolsko telovadnico, čeprav bivanje v nji ni moglo biti prijetno. Bil je pravi čudež, da so vsi vztrajali . . . zmagovala je ljubezen do sokolskega dela. Vendar v srcih vseh telovadcev pa je nastala nevgasna želja po lepi. prostorni, svitli in udobni sokolski telovadnici. Toda kako naj mlado društvo, ki je komaj poplačalo dolg za telovadno orodje in prispevki članov le težko vzdržujejo ravnovesje z tekočimi društvenimi izdatki, zmaga breme za lastno telovadnico. L. 1909. prirejeni in lepo vspeli zlet notranjskih sokolskih društev v Ilirsko Bistrico je poživil zaupanje v nepremagljivo moč sokolske misli. Zopet je bolj kakor kdaj preje stopila v ospredje misel na lastno telovadnico. Pričeli so se zbirati prispevki. Dne 3. aprila 1910 pa se je na občnem zboru storil odločilen korak. Z velikim navdušenjem se je sklenilo ob mnogoštevilni udeležbi soglasno, da si zgradi Sokol v Ilirski Bistrici svoje lastno domovanje. Spomladi 1911 je že bil pod streho, v jeseni pa so se odprla vrata novega sokolskega sve¬ tišča vsem, ki se hočejo vzmnožiti svoje telesne in duševne sile v korist svojega slovenskega naroda. Ni velika zgradba Sokolski dom v Ilirskki Bistrici, toda praktična po svoji notranji uredbi in prikupljiva po svoji priprosti zunanjosti. Po malem stopnišču stopimo v vežo, na levo je mala društvena soba, na desno vhod na galerijo in pršno kopel, naravnost 94 pa vhod v 13 m dolgo, 10 m široko in 7'5 m visoko telovadno dvorano. Pod dvorano je hišnikovo stano¬ vanje in prostorna klet. Stavbišče je stalo 1600 K, stavba sama pa okroglo 11.000 K. Za Sokolskim domom je še tisoč m 2 zemljišča, ki bo dobro služilo kot letno telovadišče. V letu 1912 odpre Sokol v Ilirski Bistrici slo¬ vesno svoj hram. O tej priliki naj posvedoči s pravim sokolskim delom, da je vreden svojega lepega sokol¬ skega domovanja. Novak Julče (Idrija). SOKOLSKI DOM V DOMŽALAH. Na prostrani ravnini med Ljubljano in Kamnikom leže Domžale, znane daleč naokrog po svoji slamni- karski obrti, vsak zaveden Slovenec pa jih pozna kot narodno ogrožen kraj, kjer se je pogrezalo ljudstvo čimdalje bolj v narodno mlačnost in nezavednost. Slednjič se je zbralo koncem leta 1905. nekaj mož iz Domžal in okolice, ki so sklenili ustanoviti „So- kola“ kot važno narodno, telesno in nravstveno vzgojno društvo. Večinoma so zapustili iz službenih ozirov ti možje v kratkem času Domžale, „Soko!“ pa hrani njihova imena v hvaležnem spominu. Prvo zavetje je dal mlademu društvu br. Kuhar, ki mu je brezplačno prepustil sobo za začasno te¬ lovadnico. Dasiravno prostor ni odgovarjal svojemu namenu, je sprejel „Sokol“ vendar ponudbo hvaležno, ker ni bilo dobiti drugod niti za denar takega pro¬ stora. V takih razmerah je bila pravilna in redna telovadba nemogoča. Telovadce, ki se jih je oglasilo izpočetka precejšnje število, je minilo kmalu prvotno navdušenje in njihove vrste so se krčile bolj in bolj. „Sokol“ je tako životaril par let in društveni odbor, ki je opazoval z skrbjo ta žalostni pojav, je prišel do prepričanja, da je temu zlu odpomoči le s tem, ako se preskrbi telovadcem prostorna telovadnica. Sklenil je torej zidati prepotrebni Sokolski dom. Takoj ob ustanovitvi društva je izdal odbor prošnjo do zavednih rodoljubov, v kteri jih je 95 opozarjal na veliko važnost „Sokola“ v Domžalah in jih prosil za pomoč. Odzvalo se jih je le malo število in odbor je bil prisiljen najeti posojilo pri mestni hranilnici v Kamniku v znesku 15.000 K, za ktero so prevzeli jamstvo bratje: starosta Franc Ravnikar, blagajnik Franc Kuhar, odbornik Josip Adamič iz Domžal in odbornik Milan Jenčič iz Mengša. Jeseni 1. 1908. je kupil odbor od g. Josipa Kuralta stavbišče, ležeče na križišču državne in okrajne ceste, vodeče iz Domžal v Kamnik, za 1975 K. Stavbeni načrt, ki ga je izdelal starosta br. Ravnikar, je odbor po te¬ meljitem razgovoru odobril. Leta 1909. se je začelo zidati in stavba je bila do jeseni pod streho. Mnogo stavbenega lesa so podarili razni posestniki iz domžalske okolice in Črnega grabna, večino potrebnega kamna pa g. Fr. Flerin, trgovee iz Domžal. Nadaljna dela so se izvr¬ šila prihodnje leto in Sokolski dom je bil jeseni 1910. dograjen. Ker ni bil za slovesno otvoritev več ugodni čas, je sklenil odbor, da se otvori Sokolski dom v Domžalah 1. 1911. Ko je bila stavba dovršena, je bilo treba porav¬ nati večje račune, zato je bil odbor primoran znova najeti posojilo v znesku 25.000 K, pri mestni hra¬ nilnici v Ljubljani proti vknjižbi. Iz tega posojila se je vplačal dolg pri mestni hranilnici v Kamniku, ostalo pa se je porabilo za pokritje računov. Dne 19. sveč. 1911 se je vršila v novem domu prva veselica, ki je uspela v moralnem in gmotnem oziru izborno. Dne 6. avgusta 1911 je bila slovesna otvoritev domžalskega Sokolskega doma. Obilna udeležba Sokolov iz vseh slovenskih pokrajin, kakor tudi narodnega občinstva iz Ljubljane in okolice, je do¬ kazala iskrene simpatije zavednih Slovencev do domžalskega Sokola. Sokolski dom v Domžalah ni velika, toda lična in praktična stavba. Poslopje je na eni strani dolgo 31-10 m in široko 9'90 m; na drugi strani znaša dolžina 21 m , širina pa 12'40 m. Glavni vhod je na desnem vogalu. Na desni strani veže je oblačilnica za telovadce, Sokolova soba in stanovanje za stranko, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in jedilne shrambe. 96 Stanovanje ima na levi strani stavbe poseben vhod, v veži pa je ločijo vrata od društvenih prostorov. Iz veže vodijo stopnice v spodnje prostore, kjer je kopalnica za telovadce, društvena klet ter strankina klet in pralna kuhinja. Po drugih stopnicah se pride na galerijo, kjer je odborova soba. Iz veže je tudi glavni in stranski vhod v telovadnico, ki ima notranje svitlobe 18 m dolžine, 9 m širine in 7'80 m višine. Opremljena je s telovadnim orodjem, ki ga je pre¬ skrbela tvrdka 1. Vindyš v Smichovu. V ozadju telovadnice je gledališki oder, na levi strani ženska, na desni moška garderoba in poseben vhod od zunaj. Za Sokolskim domom se razprostira obsežno letno telovadišče prav do železniške proge. S tem naj je na kratko opisan Sokolski dom v Domžalah. Dolžnost nas veže, da se na tem mestu iskreno zahvalimo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k zgradbi. Zahvala naša veljaj tudi dragim Sokolski dom v Domžalah. 97 - 7 ameriškim rojakom, ki v daljni tujini niso pozabili svojega roda in doma, in so nam od svojega trdega zaslužka poslali lep denarni prispevek. Mnogo truda in vztrajnosti je trebalo, da se je zgradila stavba, cenjena na 60.000 K. Treba bo pa še nadaljnega neumornega dela, da ' se poplača dolg v znesku 25.000 K. Upajmo, da bo odbor v svoji priznani de¬ lavnosti skrbel tudi za obrestovanje in odplačevanje te svote, in izbrisal zadnje breme na prepotrebni stavbi. Sokolski dom pa naj zbira v svojih prostorih mladino, ki se bode v njem telesno in duševno krepila, mladino vneto za pravo sokolsko delo, ki bode vsikdar pripravljena krepko braniti pravice svojega naroda. Tomo Petrovec (Domžale). IZ NAŠE KRONIKE L. 1911. Med najvažnejše dogodke v letošnjem sokolskem življenju moramo prištevati mednarodno telo¬ vadno tekmo, ki se je vršila 13. maja v T u r i n u. Sokolstvo je vnovič merilo svoje moči z izkušenimi tekmovalci telovadno visoko izobraženih narodov. Naporna in vroča borba na turinskem tekmovališču pa je iznova pričala o preznameniti in neoporečni vrednosti Tyršovega sokolskega telovadnega sestava. Sokolstvo je_zmagalo — viteška tekmo¬ valna vrsta Češke Obče Sokolske si je priborila I. mesto z 974 69 točk. Zmaga je bila sad neumorne in vestne priprave tekmovalcev, ki so prisegli svojemu voditelju bratu Jindri Vaničku, da pridobe nazaj I. mesto, ki so ga jim odvzeli v Luksem¬ burgu Francozi. In zvesto so držali svojo besedo. V češki tekmovalni vrsti so bili 4 tekmovalci iz Luksem¬ burga (Czada Josip, Erben Fran, Star^ Karol in Steiner Ferdo), ki so se celi dve leti dovrševali in mojstrili za Turin — za izvršitev dane obljube! Poleg teh sta se pa priborila do tekmovalne vrste še Svoboda Svatopluk in Pitl_Karol —- dve izborni moči. Francozi so zaostali za Čehi za 4028 točk. Toda tudi tekmovalna vrsta Slovenske Sokolske 93 Zveze se je držala krepko in pokazala izredno lep napredek. Dosegla je IV. mesto z 881'56 točk. Za tekmovalce v Turinu so bili izbrani: Fuks Karol (Metlika), Kovačič Ivan (Ilirska Bistrica), Pristov Vinko (Škofja Loka), Smole Daroslav (Ljubljana L), Thaler Anton (Ljubljana) in Vidmar Stane (Ljubljana L), vodil jih je brat zvezni načelnik dr. Murnik Viktor; slovenska sodnika sta bila Drenik Bojan (Ljubljana) in Smertnik Jože (Celje). Uspeh slovenske tekmovalne vrste je preznamenit za celo slovensko sokolsko organizacijo in ves slovenski narod ; pokazal je višinsko izvežbanost slovenskega Sokolstva, narodu pa je pridobil častno priznanje in ugled pred inorodci. V turinski tekmi je poslal prvi¬ krat Savez Hrvatskih Sokolskih društava svoje tekmovalce na mednarodno tekmovališče. Tudi ti so častno prestali prvo preizkušnjo; prišli so na Vil. mesto s 687'99 točk. Važno je, da so izšle v Turinu izmed 8 tekmovalnih vrst (Čehi, Francozi, Italijani, Slovenci, Luksemburžani, Belgijci, Hrvati, Rumuni) vse tri slovanske nad vse častno iz trdega boja. Sijajna zmaga Čehov je priborila prvenstvo v telesni vzgoji Slovanstvu, podkrepili sta pa to zmago s svojimi krasnimi uspehi slovenska in hrvatska vrsta. (Natančnejše gl. str. 105). V letošnji kroniki sokolstva je zgodovinske važ¬ nosti II. hrvatski v s es o ko lski zlet, ki se je vršil 13. do 15. avgusta v Zagrebu (glej str. 86). Udeležba na velikih zunanjih prireditvah pa nikakor ni motila notranji razvoj slovenskega sokol¬ stva. Župna organizacija se je spopolnila z ozirom na delitev dela v »Primorski župi“. Veliko število društev na obsežnem ozemlju je oviralo uspešen razvoj te župe. Zato se je razdelila v začetku leta v »Goriško župo“ s sedežem v Gorici in »Tržaško župo" s sedežem v Trstu. Tako je sedaj razdeljena »Slovenska Sokolska Zveza" na 8 žup. ki pa nikakor ne morejo vršiti sokolskega dela tako, kakor bi ga rade. Krivo temu je članstvo z društvenimi odbori na čelu, katerih večina ne izpolnuje svojih dolžnosti napram župni organizaciji niti v moralnem niti v financielnem oziru. Zavedajmo se vsestranskih svojih 99 7 * dolžnosti, bratje, potem šele se bodo prikazali zaže- ljeni veliki uspehi zvezne in župne organizacije. V dobi, odkar je izšel lanskoletni sokolski koledar, je število slovenskih sokolskih društev narastlo. Nanovo so se ustanovila društva v sledečih krajih: Borovnica (23. VII. 1911), Komen (8. XII. 1910), Mavhinje (20. XII. 1910), Stepanja vas (1. X. 1911), Skedenj (1910), Vransko (15. X. 1911) — v samostojna društva so se nadalje izpremenili sledeči odseki: Selo (1910). Št. Jur (1910) in Št. Janž (1910). Število odsekov se je pomnožilo za štiri in sicer je ustanovil črniški Sokol odsek v Oseku (1910), dorn- berški Sokol v Škrbini (1910), Sokol I. v Ljubljani v Vevčah (1911), ptujski Sokol pa v Središču (22. X. 1911). — V okrilju postojnskega Sokola se je ustanovil 1. 1911 ženski tel. odsek. — V celem šteje toraj Slovenska Sokolska Zveza 79 društev (lani 70), 23 odsekov (kakor lani), 2 ženski tel. društvi (kakor lani) in 4 samostojne ženske tel. odseke (lani 3). Skupno število članstva znaša 7192 (lani 7122), izmed teh nosi kroj 2559 članov (lani 2379). Telovadcev je 1769 (lani 1881), med njimi je 229 vaditeljev (lani 241) in 206 vaditeljskih po¬ močnikov in pripravnikov (lani 171). Navi¬ dezno toraj izkazujejo članske vrste malenkosten prirastek vsled članov novih društev, faktično pa moramo zabiležiti upadek. Povzročila ga je predvsem strožja župna statistična kontrola, ki je spravila na pravo mero po nekaterih društvih iz bahavosti po¬ dane prevelike številke. Nadaljna krivda leži na ramah površnih odbornikov in sokolsko premalo zavednega članstva. V premnogih odborih najdemo odbornike, ki se potegujejo za svoja mesta zgolj iz častihlepnosti, za odborniške svoje dolžnosti se pa po izvolitvi prav nič ne brigajo. Od takšnih nikakor ne moremo pri¬ čakovati, da bi budili sokolsko zavest med članstvom in jo propagirali izven njega. In vendar bi bila to njihova dolžnost! V sokolske odbore toraj sokolsko zavedne odbornike! Med člani samimi pa najdemo še vedno mnogo takih, ki se odtegujejo bratskemu občevanju ali pa smatrajo sokolsko delo že za izvršeno s par puhlimi frazami 100 3 c s- 3 H > o E x o c T3 O u. c« C *o d> E N ja •o rt > u P. rt w u > rt X O J« o c n rt c n C a> >• o 55 - 101 - o „narodnem delu“ in z nošnjo rdeče srajce. Bratje, delajmo na to, da zavlada v naših vrstah sokolska točnost in neumornost v izvrše¬ vanju prevzetih dolžnosti, v medsebojnem občevanju pa odkritosrčni bratski odno¬ sa ji in možata sokolska zavednost! — Upadka števila telovadcev je zopet vzrok stroga izvedba statistike. Vendar ni dvoma, da je število tudi v resnici nekoliko padlo. Temu je krivo pomanj¬ kanje dobrih telovadnic, vsakemu telovadcu pa pač ni dano toliko požrtvovalnosti, da bi tudi v takih razmerah redno vztrajal pri telovadbi. Večji del krivde pa leži na vesti nekaterih načelnikov in vadi¬ teljev kot težko breme, ki ga nikakor ne morejo zagovarjati. V mnogih krajih je dovolj članov, ki bi radi redno telovadili, toda načelnik oziroma vaditelji se za nje ne brigajo. Vodstvo članske telovadbe opravljajo le površno in neredno, vsako najmanjšo priliko uporabijo, da izginejo iz telovadnice. Znan mi je slučaj, da je bila članska telovadba prekinjena tri tedne vsled tega, ker je načelnik sodeloval pri neki gledališki predstavi; različne pevske, plesne itd. vaje so takim površnim načelnikom in vaditeljem že zadosten vzrok, da zanemarjajo svojo nalogo. Nič nimamo proti sodelovanju telovadcev ozir. vaditeljev in načelnikov pri izvensokolskih prireditvah, toda gledati se mora na to, da naša stvar pri tem ne trpi škode. So pa tudi načelniki in vaditelji, ki imajo zopet to nesokolsko navado, da telovadcem ne dajo zadostne prilike se dobro izvežbati, sami pa telovadijo zase in se pri zaprtih durih uče težjih in vrhunških vaj, seve, da se potem pri javni telovadbi bolj odli¬ kujejo izmed ostalih telovadcev. Tako postopanje je nesokolsko in najstrožje obsodbe vredno. Drugi zopet nič ne skrbe za lastno izobrazbo in tako pri najboljši volji ne morejo s članstvom naprej. Ti in enaki vzroki pode telovadce iz telovadnic in ovirajo pri¬ dobitev novih. — Nasprotno pa moramo tudi konsta- tirati, da se leto za letom množi število krepko organiziranih in s sokolskim duhom prepojenih vadi¬ teljskih zborov, ki so najboljše jamstvo za močan napredek sokolskega dela. 102 . - Skrb za vzgojo sokolskega naraščaja mora biti vsakemu društvu sveta. Letošnja statistika izkazuje 531 obrt. trg. (lani 391) in 628 šol. naraščaja (lani 1655), skupaj toraj 1159 s o k o I s k ega nara¬ ščaja (lani 2046). Izvenkranjska sokolska društva so gojila predvsem šolski naraščaj; kranjskim društvom je pa bil vsled znane odredbe šolski naraščaj zabranjen, zato so gojila le obrtno-trgovski naraščaj. Sicer se je letošnje leto poslednji nekoliko dvignil, toda društva mu še vedno posvečajo vse premalo pozornosti, kljub temu, da dobimo iz njega najboljše in najza¬ nesljivejše sokolske delavce. Letošnje leto se je nudila društvom, ki se jim je odvzel šolski naraščaj, najlepša prilika, da prično z obrt.-trgovskim naraščajem. Zato je neumevno, da je večina društev to prevažno panogo sokolskega dela tako »navdušeno" zanemarjala. In kaj se da doseči z obrt.-trgovskim naraščajem je pokazal Sokol 1. v Ljubljani 2. VII. in zatem ljubljanski Sokol v Domžalah 6. Vlil. Poleg telesne vzgoje pa izvršujemo z izobrazbo obrt. trg. naraščaja važno narodno nalogo, kajti šolski naraščaj se uči v šoli, obrt. trg. naraščaj je pa pripuščen samemu sebi in prav vsled tega se poizgubi v tej dobi mnogo mla¬ deničev, ki bi sicer lahko mnogo koristili. Zdaten napredek pa opazimo letos v krogu sester sokoli c. Njihovo število je narastlo na 724 (lani 560), med njimi je bilo 471 telovadk (lani 419) z 40 (lani 25) vaditeljicami in vad. pri¬ pravnicami. Telovadbo gojenk je zadela ista usoda kakor šolski naraščaj, zato je znašalo število gojenk le 199 (lani 426). Splošno se pa ženska telovadba le še ne more izmotati iz mladostnih povojev. Manjka nam dobrih telovadk vaditeljic, ki bi se potrudile vzbuditi med slovenskim ženstvom zanimanje in umevanje za. sokolsko idejo, zato so uspehi le težko dosegljivi. Napredek ovirajo pomanj¬ kanje resnosti in vztrajnosti in iz tega izvirajoč nereden obisk. Vendar moiamo pripomniti, da so na letošnjih prireditvah telovadke prav dobro nastopile v prostih vajah brez in z orodjem. Zatoraj smemo zreti v tem oziru z mirnostjo v bodočnost in moramo podpirati povsod žensko telovadbo, kjerkoli se pojavi veselje 103 za njo. Pri tem pa skušajmo spretnejše telovadkinje teoretično in praktično vaditeljsko izvežbati, da bodo lahko prevzele same vodstvo ženskih odsekov. Slovenska sokolska organizacija je pokazala v preteklem letu vsestransko pomnoženo delavnost. Za strokovno izobrazbo sokolskega vaditeljstva se je storilo pač toliko, kolikor je bilo v danih razmerah mogoče. Celjska župa je priredila od 15. I. do 12. III. 1911 svoj prvi župni vaditeljski tečaj, ki se je vršil ob nedeljah in praznikih in ga je obiskovalo 28 telovadcev. V istem času je priredil mariborski Sokol ravno tako zasnovan vaditeljski tečaj za okoliška društva, ki je štel 25 udeležencev. V župi Ljubljana I. se je vršil II. večnedeljski vaditeljski tečaj od 2. II. do 12. III. 1911; udeleževalo se ga je 44 bratov in sester, povprečen obisk na dan 22, na uro 26 kurzistov. V gorenjski in ljubljanski župi so se sestajali večkrat ob nedeljah popoldne vaditelji in boljši telovadci vžupljenih društev. Vsled mnogoštevilnega prirastka novih društev in odsekov, ki so brez pravih sokolsko vzgojenih vaditeljev, je potreba takih tečajev in se¬ stankov v župnem okrožju nujna. Njihov namen je seznaniti med seboj sokolske delavce, jih praktično in teoretično poučiti o sokolskem gibanju. Taki provi- zorni tečaji in sestanki so velikega pomena, dobro vpli¬ vajo na razvoj sokolskega gibanja, vendar ne prinašajo v polni meri zaželjehih sadov. Zato je potrebno delovati na to, da bi se vršil vsaj vsako drugo leto reden zvezni vaditeljski tečaj z gotovimi obveznostmi po češkem vzorcu. Takšna vaditeljska šola Češke Obče Sokolske se je poslednjič vršila meseca avgusta 1911 v Pragi. Udeležilo se je je 70 čeških in 30 slovanskih vadi¬ teljev; izmed Slovencev je obiskal ta tečaj Jezeršek Egon, vaditelj Gorenjske sokolske župe ter ga dovršil teoretično in praktično z odličnim uspehom. Letošnja zletna doba je bila zelo živahna. Župni in mnogoštevilni društveni zleti z javno telovadbo, dobro uspeli domači nastopi nam pričajo o uspešnem in marljivem delu po telovadnicah. Veselo znamenje napredka je, da je postavila polovica žup na spored svoiega župnega zleta župno tekmo. Župnih zletov je bilo 8, društvenih zletov z javnim nastopom in JC4 pešizletov 109, domačih nastopov 37, poleg tega se je udeležilo slovensko sokolstvo mednarodne tekme v Turinu in II. hrv. sokolskega zleta v Zagrebu. Izmed izletov navedem le župne in zgodovinsko važne društvene priredbe. Mednarodna telovadna tekma v Turinu 13. V. 1911. V turinski tekmi je tekmovalo 8 evropskih narodov, katerih vrste so prišle na sledeča mesta: I. Čehi (974-69 točk, 86*56%), II. Francozi (934-41 točk, 82-98%), III. Italijani (899*86 točk, 79 91 %), IV. Slovenci (881-56 točk, 78*29%), V. Luksem¬ buržani (830-22 točk, 73*73%), VI. Belgijci 0737*21 točk, 65*47%), VII. Hrvati (687*99 točk, 61*1%), VIII. Rumuni (230*49 točk, 20*46%). — Vseh mogočih dosežnih točk je bilo 1126. — Tekma je obsegala orodno in prosto tekmo. V v prvi so prišli na prva tri mesta: I. Italijani (551*75točk), II. Cehi (539*20 točk), III. Francozi (529 točk); pri drugi pa: I. Cehi (262*74 točk), II. Francozi (243*16 točk); III. Slovenci (215*11 točk). — Izmed Slovencev je dosegel največ točk Vidmar St., zatem slede: Kovačič, Fuks, Smole, Pristov, Thaler. Glej str. 98. II. zlet Novomeške Sokolske Župe v Černomelj 2. VII. 1911. Zleta se je udeležilo 125 čl. v kr. vseh vžupljenih društev; poleg tega deputacija Sokola iz Ogulina. Po obhodu po mestu se je vršila javna telovadba. Zagrebške proste vaje je izvajalo 52 telovadcev, pri orodni telovadbi je nastopilo več vrst, nato je nastopila vzorna vrsta na drogu in bradlji. Uspeh povoljen. I. zlet Tržaške Sokolske Župe 2. VII. 1911 na Verdeli pri Trstu. Zleta se je udeležila tudi Gš. S. Ž. Dopoldne poskusna župna tekma. — V sprevodu 200 čl. v kr. — P r i p o pol¬ dan s k i telovadbi 12 vrst na orodju, 90 tel. pri prostih, 80 tldk. vaje s šerpami, goj. (60) s praporci, tldk. (24) na bradljah z zvišano lestvino. Z ozirom na to. da so nastopili izključno le začetniki uspeh zelo povoljen. Otvoritev Sokolskega Doma v Prvačini 9. VII. 1911. Navzočih nad 400 čl. Gš. S. Ž. in T. S. Ž., nekaj sokolskih deputacij, S. S. Z. je zastopal br. Kajzelj Bogumil. Ključe je izročil dr. Leupušček, starosta Gš. S. Z., društvenemu starosti Mozetiču Jos., nakar so Sokoli korakali v četverostopih v »Sokolski dom“. Pri popoldanski telovadbi je nastopilo pri zagrebških proštih vajah 80 telovadcev, zatem so sledile proste vaje naraščaja z zastavicami, nato pa so izvajale telovadke vaje z obroči. Pri orodni telovadbi je nastopilo na raznoterem orodju več vrst. Slavje se je končalo z dobrim vspehom v vsakem oziru. 105 II. zlet Gorenjske Sokolske Župe v Škofjo Loko 9. VII. 1911. — Razvitje prapora Škofjeloškega Sokola. Poleg G. S. Ž. deputacije I. S. Ž., L. S. Ž. in^S. Ž. L. I. — Župna tekma: a) tekma za prvenstvo G. S. Z. (obvezna in poljubna vaja na drogu, bradlji, konju na šir in krogih, veleskok čez 140 cm visokega konja vzdolž, skok v višino 150 cm, v daljino 5*5 m, ob palici 2*2 m, 2 prosti vaji, plezanje po 9*2 m dolgi vrvi, metanje kocke (15 kg) in dviganje 50 kg težkega ročka): izmed posameznikov — I. Pristov V. (Škofja Loka) 93%, ostali od 49*6 —■ 88%; b) tekma v nižjem oddelku (obvezna vaja na drogu in bradlji, poljubna vaja na konju na šir, skok v višino (130 c/n), metanje kocke (15 kg) in 2 prosti vaji): 4 vrste in 4 posamezniki — I. vrsta Jesenice (85%), ostale 73—82%; 1. Mirca Mir. (Jesenice) 94%, ostali 60—92%. — Pri razvitju govorili Marinček M., st. G. S. Ž., dr. Kušar J. praporščak G. S. Ž., notar Lenček, župan in dr. Zakrajškova kumica. — V izprevodu 318 čl. v kroju. — Javna telo¬ vadba: pri župnih prostih vajah 83 telovadcev; na orodju (2 droga, 2 bradlji, krogi, konj, koza, skok v višino in daljino) 9 vrst.; 16 telovadk iz Kranja in Tržiča je izvajalo ženske proste vaje za VI. vsesokolski zlet v Pragi; 2 vrsti kranjskih telovadk na krogih in komb. 2 konjih; telovadkinje iz Žirov so nastopile z^vajami z obroči;. nastop vzornih vrst na orodju (5 vrst G. S. Ž., 1 vrsta I. S. Ž., 1 vrsta L. S. Z. in 1 vrsta S. Z. L. L (krogi, drog, bradlja, hkratno 2 bradlji, konj, miza). — Splošno je uspel nastop docela dobro in tudi so se držali tekmovalci v težki tekmi prav krepko. II. zlet Sok. Župe Ljubljana I. v Kamnik 16. VII. 1911. v Poleg vžupljenih društev deputacija G. S. Ž. in L. S. Ž. Župna tekma: a) višji oddelek (obvezna in poljubna vaja na drogu, bradlji, konju na šir, skoku v višino in daljino, v teku in prosti vaji): Izmed poedincev — 1. Miklavec Fr. (Sokol 1.) 94* 12 °/ 0 , ostali so dosegli od 61*76—84*31 %; b) nižji oddelek (kakor v višjem oddelku): 19 poedincev — I. Kocjan Vinko (Sokol II) 95*09%, ostali od 40—94*12%; c) tekma društev v prostih vajah I. Sokol v Ribnici z 63 točkami. — V izpre¬ vodu 257 čl. in 52 nar. — Pop. nastop: proste vaje obrt. trg. nar. (,50 dečkov); pri župni orodni telovadbi 8 vrst (2 droga, 2 bradlji, krogi, konj vzdolž, miza, skupine na lestvah); vaje članic s kiji (24 telovadkinj); orodna tel. naraščaja (5 vrst na 2 drogUi, bradlji,, konju „na šir in kozi); nastop vzornih vrst. G. S. Ž., L. S. Ž. in S. Ž. Lj. I. na krogih, drogih, bradlji in hkratno na dveh bradljah. Proste vaje so zaradi dežja odpadle. — Uspeh deloma prav dober, v celoti dober. I. zlet Celjske Sokolske Župe v Središču 16. VII. 1911. Med vsemi slovenskimi župami združuje Celjska Sok. Župa največ društev in zavzema najobsežnejši okraj, zaradi tega so mnoga društva župnemu središču preoddaljena in se ne morejo uspešno udeleževati župnih prireditev. Iz navede- 1C6 nega vzroka se niso udeležila posavska društva I. župnega zleta, sicer so pa bila zastopana vsa druga vžupljena društva in pa varaždinski Sokol. — V izprevodu 156 čl. v kroju. — Telovadni spored: I. zagrebške proste vaje je izva¬ jalo 48 telovadcev: II. na orodju (drog, bradlja, konj, skok) je nastopilo 7 vrst. — Uspeh je bil v splošnem povoljen. II. zlet Goriške Sok. Župe v Ajdovščino 23. VII. 1911. Zleta se je ud-ležila tudi Tržaška Sokolska Župa. Ude¬ ležba pri župni tekmi je bila slaba, kajti za višji oddelek se je oglasilo 6 tekmovalcev, za nižji le 6, za prostovoljni samo 7. Izmed teh je bil v višjem oddelku I. Miklavc Ivan (Gorica, 86'67 %), v nižjem oddelku I. Kralj Ivan (Gorica, 95%) in v prostovoljni tekmi I. Bratina Franc (Ajdovščina, 85%). — V izprevodu je bilo nad 400 čl. v kroju. Javno telovadbo je otvoril obrtni naraščaj (80) z vajami s palicami; članstvo (100) je nastopilo z zagrebškimi prostimi vajami; ženski oddelek (60) je izvajal vaje z obroči; na orodju je nastopilo 10 vrst in sicer: 4 iz Gorice (krogi, drog, 2 bradlji), po 1 iz Solkana (drog), iz Ajdovščine (bradlja), iz Dornberga (drog), iz Podgore (bradlja', iz Prvačine (drog) in iz Verdele (drog). Telovadbo so zaključile skupine na 2 bradljah. — Uspeh telovadbe je bil zadovoljiv. Pri orodni telovadbi je bilo orodje preenolično, kje je ostal konj, koza, različni skoki? Vobče pa je pokazal zlet lep napredek goriškega Sokolstva. II. zlet Idrijske Sokolske Župe v Št. Petru na Krasu 30. VII. 1911. Zleta so se udeležile tudi deputacije Gš. S. Ž., hrvat- skege Sokola iz Volosko-Opatije in Sušaka. — V izprevodu 150 čl. v kroju. — Pri popoldanskem nastopu je izvajalo zagrebške proste vaje 80 telovadcev, celjske vaje s kiji 30 telovadkinj, pri orodni telovadbi 8 župnih vrst (4 dro¬ govi, 2 bradlji, konj na šir, skok v višino) — nastop vzornih vrst: idrijska župna na drogu, vrsta hrv. Sokola iz Voloske na drogu, vrsta idrijskih telovadkinj na bradlji z visoko naskočno desko in vrsta ilirsko-bistriških telovadkinj na bradlji. — Zlet je v celotnem oziru izpadel dobro. II. zlet Ljubljanske Sok. Župe v Domžale 6. VII. 1911. — Otvoritev Domžalskega sokolskega doma. Pri izletu so sodelovale tudi C. S. Ž., G. S. in S. Ž. L. I-; po deputaciji so bile zastopane I. S. Z., N. S. Ž. in T. S. Z. V izprevodu 370 članov v kr. Pri otvoritvi sta govorila: br. Petrove (tajnik domžalskega Sokola) in dr. Triller K., st. L. S. Ž- Pop. telovadbo je vodil br. dr. V. Murnik, nač. L. S. Ž.; I. proste vaje naraščaja (40) s palicami II. ženske proste vaje za VI. vsesokolski zlet v Pragi so izvajale ljublj. in kranjske telovadke (27); III. skupine naraščaja (32) na lestvah zagrebške proste v vaje članstva (122 telovadcev); V- orodna telovadba: C. S. Z. 2 vrsti, G. S. Ž. 3 vrste, L. S. Ž. 5 vrst, 107 S. Z. L. I. 1 vrsta (drog, bradlja, krogi, konj na šir in vzdolž, skok v višino in daljino); VI. vzorne župne vrste na orodju: Celjska (konj na šir), Gorenjska (drog), Ljubljanska (krogi), Ljubljana I. (bradlja), kombinirana vrsta,(bradlja);. VII. hkratne vaje telovadcev (20) G. S. Ž., L. S. Z. in S. Z. L. 1. na 4 bradljah. — Uspeh celotno prav dober. II. hrvaški vsesokolski zletv Zagrebu 12.-15. VIII. 1911, Zastopano vse slovansko Sokolstvo. Slovenska Sokolska Zveza se je udeležila tega zleta korporativno po 450 članih v kroju in je nastopila z izbranimi telovadci. (Natančneje glej stran 86). Po statistiki za 1. 1911 telovadi 'jedva 24‘59°/ 0 članstva. Toda še ti telovadci so nastopali na javnem telovadišču v pičlem številu. Vzemimo n. pr. število telovadcev pri prostih vajah na župnih zletih: največ jih je nastopilo v Gorenjski župi (50 91 °/ 0 vseh župnih telovadcev), najmanj iz že navedenega vzroka v Celjski župi (10 88 °/ 0 vseh župnih telovadcev), na ostalih župnih zletih se giblje to število med 48’88°/ 0 in 3185°/ 0 . Pri društvenih nastopih je bilo v tem oziru mnogo bolje; kajti nastopalo je 97°/ 0 do 71 °/ 0 vseh telovadcev. — Množica zletov in javnih nastopov pa nam je podala tudi še v drugem pogledu zanimivo sliko sokolskega dela. Zleti marljivih društev so uspeli prav dobro, njihovi telovadci so se odlikovali po vsestranski izvežbanosti; nasprotno so pa pokazali telovadci brezbrižnih društev površno in neredno vadbo. Pomniti je, da ne goji sokolstvo telovadbe zaradi javnih nastopov, ampak ti naj bodo za občinstvo le slika notranjega dela po telovadnicah. Sokolska telovadba ima namen vsestransko telesno in nravstveno dvigniti sokolsko članstvo in ako hočemo to doseči, moramo gojiti telovadbo po vsih društvih natančno po vadbenem načrtu, redno in zdržema. V tem pogledu pa se pri nas greši od krasne Bohinjske doline preko Ljubljane tja do Pohorja. Takozvana predpustna ali zimska mrtva doba, samo začasna telovadba pred zletom, večtedenski počitek po zletni dobi, prenehanje s telovadbo po več mesecev, večurna opustitev telovadbe pred raznimi veselicami — vse to so nezdravi znaki v našem življenju. Sicer se res 108 pojavljajo le v posameznih društvih, toda skrbeti moramo, da izginejo tudi iz teh. V mnogih društvih ovirajo pravilno in redno telovadbo neprimerne telovadnice. Ako zahtevamo v naših skromnih razmerah za obsežnost telovadnice vsaj 60 m 2 in za višino 45 m, najdemo po letošnji statistiki, da ima takšen telovaden prostor na razpo¬ lago samo 49 društev in odsekov. (45'25 °/ 0 ); 34 društev ima manjše prostore; 3 društva nimajo telovadnice in telovadijo po leti na prostem, pozimi pa kjer dobe prostor; 2 društvi sta brez vsakega telovadnega pro¬ stora in 20 društev ni podalo naprošenih podatkov. Približno primerno telovadnico, ki obsega 100 m 2 in je visoka 5 m, ima samo 36 društev (33‘3 °/ 0 ), V takšnih razmerah so prisiljena skrbeti društva za samopomoč. Ustanovila so si stavbne odseke in društva, ki imajo nalogo zbirati prispevke za zgradbo lastne telovadnice. Dosedaj ima že 7 društev lastne domove, izmed teh so bili dograjeni trije letošnje leto: 9. Vil. 1911 je bila otvoritev „Sokolskega doma" v Prvačini, mesec dni nato (6. VIII. 1911) je otvoril svoj dom domžalski Sokol, „Sokolski dom" ilirsko- bistriškega Sokola je tudi dograjen in že v rabi, otvorjen bo pa slovesno šele 1. 1912. Lasten krov si stavi litijsko-šmartinski Sokol v Litiji in Šmartnem, in upati je, da se v 1. 1912 izročita obedve telovadnici imenovanega društva svojemu namenu ; v tem času si zgradi svoje gnezdo najbrže tudi še postojnski Sokol. Primerno sokolskemu gibanju se razvija tudi tozadevno slovstvo. VI. letnik »Slovenskega so¬ kolskega koledarja" je izšel novembra 1.1910 v založbi vaditeljskega zbora kranjskega Sokola. Stro¬ kovni mesečnik „Si o venski Sokol" stopa pod dr. V. Murnikovim uredništvom že v IX. leto in je pri¬ našal letos poleg »Vadbene priloge" tudi zanimive slike. Delovanje župne organizacije pospešujejo: »Vestnik go r e n j s k e s o k o 1 s k e župe", »So¬ kolski vestnik" župe Ljubljana 1. in »Vestnik idrijske sokolske župe", ki izhajajo v nedoločenih rokih že drugo leto, letos se jim je pridružil »So¬ kolski prapor", glasilo Goriške sokolske župe. Za naraščaj skrbi mesečnik »Naša bodočnost". 109 Sokol v Ljubljani je izdal v II. zvezku „Prevodov in prireditev iz češkega sokolskega slovstva'* kratek opis življenja in delovanja Miroslava Tyrša. — Zanimanje za strokovno čtivo v sokolskih društvih nam kažejo naslednji podatki: na vse slovenske so¬ kolske liste je naročeno 41 društev z odseki (37'97 °/ 0 ), samo 1 list ima 38 društev z odseki (35'97 °/ 0 ), slo¬ venske in slovanske sokolske glasnike naroča 19 društev (17'6°/ 0 ), brez strokovnega lista je 10 društev z odseki (9'27 °/ 0 ). V tem oziru vladajo v društvih toraj še zadovoljive razmere, nezadostno se pa zani¬ majo za sokolsko slovstvo posamezniki.— 25 sokolskih društev ima lastne knjižnice z 5751 strokovnimi in leposlovnimi knjigami, članom ostalih društev so na razpolago privatne in javne knjižnice. Koščena roka je ugrabila tudi letos iz sokolskih vrst mnogo podpornih in izvršujočih članov. Izmed teh naj omenim dva, katerih imeni sta bili poznani med sokolskimi telovadci. 25. aprila je umrl 26 letni Arnošt Windischer, član ljubljanskega Sokola. Bil je navdušen Sokol in vztrajen telovadec. Udele¬ ževal se je vseh sokolskih priredb in je z dobrim vspehom tekmoval na I. zagrebškem (1. 1906) in V. praškem (1. 1907) vsesokolskem zletu. Sokol I. v Ljubljani pa je izgubil 20. septembra v Božidaru Šibeniku dobrega brata in enega izmed najboljših svojih telovadcev. Šibenik se je udeležil še nastopa izbranih slovenskih telovadcev na II. hrv. vsesokolskem zletu v Zagrebu, dober mesec dni pozneje pa ga je zavratno umorila zla roka v cvetu mladosti 20 let. Vsem umrlim bratom časten spomin! Pregled letošnje dobe nam svedoči o zdatnem kvalitativnem napredku slovenskega Sokolstva. Toda ta nas nikakor ne sme zadovoljiti. S podvojenim delom skušajmo odpraviti navedene nedostatke, s skrbnim izvrševanjem svojih dolžnosti pospešujmo razvoj so¬ kolstva in mu pridobivajmo novih delavcev, kajti važne naloge nas čakajo v prihodnjih dveh letih. L. 1912 se vrši ob priliki 501etnice češkega Sokolstva VI. vsesokolski zlet v Pragi, ki se ga mora udeležiti slovensko Sokolstvo kar najbolj častno. L. 1913 pa praznuje slovensko 110 Sokolstvo svojo 501etnico s III. sloven¬ skim vsesokolskim zletom v Ljubljani, ki mora po številu in delu visoko nadkriliti II. zlet. In da bomo kos stavljenim zahtevam, zato se moramo že sedaj posvetiti resnemu in rednemu delu; kajti „le delavnost, vsakdanja in pravilna delavnost — pravi Tyrš — delavnost razumna in izdatna, ima resnično delo.“ In v znamenju take delavnosti krepko naprej! Dr. Gv. S. PRIPOMBE K STATISTIČNI TABELI. J ) Podporni čl. plačujejo mesečno 1 K, izvršujoči 50 h. 2 ) Prva številka naznači tel. ure obrt. trg. nar., druga tel. ure šol. nar. 3 ) Podporni čl. plačajo mesečno 1 K, izvršujoči 40 h. 4 ) Prva številka pomeni tel. ure telovadk, druga tel. ure gojenk; kjer ni to označeno telovadita oba oddelka skupaj. 5 ) Mesečnina za podporne 60 h, za izvršujoče 30 h. 6) Članarina znaša na leto 2 K. 7 ) Podporni čl. plačajo na mesec 1 K, izvršujoči 60 h. 8) Društvo nima telovadnice; poleti telovadi na prostem, pozimi kjer se mu posreči dobiti prostor. 9) Podporni člani na mesec 40 h, izvršujoči 20.h. 10 ) Cl. telovadijo v tednu 3X.v Litiji in 3X v Šmartnem; telovadke pa 3X v Litiji in 2X v Šmartnem. 1J ) Telovadi se v dveh oddelkih. 12 ) Radi pomanjkanja vaditeljske moči društvo ne deluje, podatki so stari. 13 ) Člani plačujejo mesečno po 70 h in po 50 h. KRATICE ZA OZNAČBO ŽUP. C. S. Z. = Celjska sokolska župa. G. S. = Gorenjska sokolska župa. Gš. S- Z. = Goriška sokolska župa. I. S. Ž. = Idrijska sokolska župa, L. S. Ž.. = Ljubljanska sokolska župa. N. S. Z. = Novomeška sokolska župa S. Ž. L. I. = Sokolska župa Ljubljana I. T. S. Z. = Tržaška sokolska župa. PREGLED GOJITVE TELOVADBE SLOVENCEV 112 NA SREDNJIH ŠOLAH V ŠOL. LETU 1910/11.*) 113 114 115 STATISTIČNI IZKAZ SLOVENSKEGA 116 SOKOLSTVA OKTOBRA 1911. 117 118 119 120 121 122 v Pragi. - Bratje, pripravljajte se že sedaj, da se največjem številu! 123 ZVEZA SLOVANSKEGA SOKOLSTVA. Kratice, arh. = arhivar, bi. = blagajnik, čl. = člani, čl. v kr. = člani v kroju, člane. = članice, čtr. = četrtek, dop. = dopoldne, goj. = gojenke, knj. = knjižnica, lep. knj, == leposlovna knjižnica, nač. = načelnik (ca , nam. = namest. nik, nar. = naraščaj, nd. = nedelja, obrt.-trg. nar. = obrtno- trgovski naraščaj, odb. = odbornik (i\ or. = orodjar, pn. = ponedeljek, pnč. = podnačelnik, pop. = popoldne, podpr. = podpredsednik, preds. = predsednik, pr. r. = pregledovalci računov, pst. = podstarosta, pt. = petek, sb. == sobota, sr. == sreda, st. = starosta 'ka), str. knj. = strokovna knjižnica, štr. 1. '= strokovni list (i), šol. nar. = šolski naraščaj, t. = tajnik (ica), tel. = telovadci, tldk. = telovadke, tr. = torek, ust. = ustanovljeno, vad. = vaditelj (ica), v. pom. = vaditeljski pomočnik (ica), v. pr. = vaditeljski pripravnik (ica), vad. zb. = vaditeljski zbor, v. = vinar, zap. == zapisnikar, zv. = zvečer, ž. = žene. Ust. 2. svečana 1908. — Sedež: Praga. Predsedstvo: St. dr. Josip Scheiner (st. C. O. S., Praga), pst. dr. Lazar Car (st. H. S. S., Zagreb), bi. Edo Waraus (bi. Č. O. S., Praga), nač. dr. Jindrich Vaniček (nač. Č. O. S., Praga), pnč. dr. Viktor Murnik (nač. S. S. Z., Ljubljana), t. dr. Antoniu Novotny (Kr. Vino- hrady), pr. r.: dr. Iv. Oražen (st. S. S. Z., Ljubljana), Živanovič Vojislav (Belgrad), dr. Janeček (Zagreb); nam.: Pragr Alojzij (Kolin), Mašek Frant. (Vysočany). V širjem predsedstvu: Kukec Vilko (za Slovence), dr. Janeček Dragan (za Hrvate), Živanovič Vojislav (za Srbe), Atanesov Christov (za Bulgare), dr. Fiszer Xaver (za Poljake), Čl. odbora za Č. O. S.: dr. P. Fiša, A. Kalina, dr. K. Pip- pich, dr. F. Smrčka, V. Stepanek, F. Zeleny, A. Žyka — za H r v. S. S.: dr. F. Bučar, M. Pilar, dr. B. Vinkovič, dr. P. Magdič — za S. S. Z.: Kukec Viljem, dr. O. Rybar, dr. J. Šegula, J. Thaler — za srbsko sokolstvo: St. Todorovič, dr. L. Po¬ povič, dr. V. Besarovič, Kr. Dominkovič — za poljsko so¬ kolstvo: St. Biega, dr. Ks. Fiszer, Al. Walek, dr. K Rovinski, S. Rucinski, Vi. Dursky, Wl. Swiatkiewicz. — V odbor zveze pošlje vsaka sokolska zveza po pet zastopnikov brez ozira na število članov in nadalje za vsakih 10000 članov po enega odposlanca. Z. S. S. tvorijo : Ceskd Obec Sokolska (95077 čl.) Zwiazek polskich gimnastycznych Towarzystvo sokolich v Austryi (24.688), Hrvatski sokolski savez (13.000),Slovenskasokolskazveza (7916), Župa Fruškogorska (1150), Zupa bosensko-hercegovska, Savez sokolskih društava „Dušan Silni" (1472), Zveza bolgarskih Junakov (6000). Zvezni organ: „Vestnik Sokolsky“ izhaja dvakrat na mesec, celoletna naročnina 4 K, z vaditeljsko prilogo 7 K, urednik A. Bilek (Praga II., Ferdinandova trida „Slikuv palač"), upravništvo: Praga II., Tunni ul. tiskarna Gregrova. 124 Priglašeni zleti: 1. 1812 VI. češki vsesokolski (1. vseslovanski) zlet v Pragi (50 letnica češkega sokolstva), 1. 1913 III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani (501etnica sloven¬ skega sokolstva), 1. 1917 III. hrv. vsesokolski zlet v Zagrebu. SLOVENSKA SOKOLSKA ZVEZA. Ust. 1. 1905. — Sedež: Ljubljana. Predsedstvo: St. dr. Oražen Ivan (Ljubljana), I. pst. dr. Rybar Otokar (Trst), II. pst. dr. Pipenbacher Josip (Ljubljana I.), III. pst. Smertnik Josip (Celje), nač. dr. Murnik Viktor, pnč. Drenik Bojan, t. Kajzelj Bogumil (vsi iz Ljubljane), bi. Medic Fran (Ljubljana L), zap. Bukovnik Vilko, odb. Kostnapfel Aleksander (oba iz Ljubljane); odb. nam.: Boltavzar Rajko (Šiška), Dermelj Ljudevit (Ljubljana L), dr. Fettich-Frankheim Oton (Ljubljana II.), Vošnjak Vladimir, pr. r. Mikuž Dragotin (Ljubljana), Praprotnik Avgust (Vič), Verovšek Miha (Ljubljana). Seje zveznega predsedstva se vrše vsaki drugi torek. Zvezni odbor sestoji iz predsedstva in župnih od¬ poslancev. Vaditeljski zbor: nač. dr. Murnik Viktor (Ljubljana), pnč. Drenik Bojan (Ljubljana), Člani vad. zbora so vsi župni načelniki in podnačelniki. Tehnični odsek: nač. dr. Murnik Viktor (Ljubljana), člani: Burgstaller Tomo, Dimic Janko, Drenik B., Kostnapfel Aleksander, Mikuž Dragotin, dr. Pestotnik Pavel, Poženel Al., Slapničar Janko, Vidmar Stane. „S love n s ki Sokol", zvezni organ, izhaja mesečno, Redaktor dr. Murnik Viktor. Letnik VIII. — Celoletna naročnina 3 K. — Uredništvo: Ljubljana, Bleivveisova c. 23; upravništvo: Ljubljana, Kolodvorska ul. 3. V S. S. Z. j e združenih v 8 župah 79 društev, 23 odsekov, 2 žen. tel. društvi in 4 žen. tel. odseki. Članov 7192, čl. v kr. 2559, tel. 1769, vad. 229, vad. pr. in pom. 206, obrt. trg. nar. 531, šol. nar. 628, članic 724, tldk. 471, vad. in vad. pr. 40, gojenk 199. Lastne „Sokolske d o m e“ ima 7 društev in sicer: Celje, Domžale, II. Bistrica, Prvačina, Tržič, Zagorje, Žiri. III. vseslovenski sokolski zlet se vrši 1. 1913 v Ljubljani ob priliki 50 letnice slov. sokolstva. I. CELJSKA SOKOLSKA ŽUPA. Ust, 30. oktobra 1910. Predsedstvo: St. dr. Karlovšek Josip (Celje), I. pst. dr. Rosina Franjo (Maribor), II. pst. dr. Šfiker Ljudevit (Brežice), nač. Smertnik Jože (Celje), tajnik dr. Hrašovec Sandor (Celje), bi. dr. Zdolšek Josip 125 (Celje), odb Stibler Miloš (Celje), odb. nam.: Čulek Josip. (Št. Jur ob j. ž.), Piki J. (Žalec), Velkavrh J. (Trbovlje); pr. r. Jamšek Fran (Rajhenburg), Kunej Benjamin (Celje), Taufer Ivan (Zagorje). Vaditeljski zbor: Nač. Smertnik Jože (Celje, Sokolski dom), pnč. Ilich Eman (Maribor), zap. Čobal I. (Celje), člani so vsi načelniki vžupljenih društev. v Župna društva: 1. o v k r o ž j e C e i j e : Celje z^ods. v St. Pavlu, Mozirje, Šoštanj, St. Jur ob j. ž., Vransko, Žalec z ods. v Braslavčah. II. okrožje Maribor: Gradec, Ljutomer, Maribor, Ptuj z odsekom v Središču, Ribnica, Št. Lenart. III. Posavsko okrožje: Brežice z ods. v Sevnici, Krško, Rajhenburg. IV. o k r o ž j e Z a g o r j e : Hrastnik, Radeče, Trbovlje, Zagorje. V župi je 19 društev s 4 odseki. ČL 1221, čl. v kr. 461, tel. 441, obrt. trg. nar. 75, šol. 122, člani 104, tldk. 58, goj. 15. II. GORENJSKA SOKOLSKA ŽUPA. Ust. 16. januarja 1910. Predsedstvo: St. Marinček Matija (Tržič), I. pst. Dolenc Fran (Škofja Loka), II. pst. Dr. Kušar Josip (Kranj), nač. Sajovic Evgen (Kranj), t. Cvar Josip (Kranj), bi. Valenčič Ivan (Kranj), zap. Sajovic Janko (Kranj), nam. nač. Boštele Silvester (Jesenice), nadz. Ažman Fran (Kranj), preds. izobr. odseka Pirnat Makso (Kranj), odb. nam.: Benedik Fran, Jurman Ivan, Pušelj Janko (vsi iz Kranja), pr. r.: Nadilo Avgust (Škofja Loka), Chladek I. (Radovljica), Rav¬ nik J. (Javornik). Vaditeljski zbor: Nač. Sajovic Evgen (Kranj', pnč. Boštele Silvester (Jesenice), nadz. Ažman Fr. (Kranj), čl. tehničnega odseka: Jezeršek Egon (Zali Log), Benedik Fr. (Kranj), Pristov Vinko (Škofja Loka), Jurman Ivan (Kranj), Sajovic Janko (Kranj). Župna društva: Bled, Bohinjska Bistrica, Borovlje, Javornik, Jesenice, Kranj s .samostojnim žen. odsekom, Ra¬ dovljica, Škofja Loka, Tržič, Železniki z odsekom v Dražgošah. V .župi je 10 društev, 1 odsek in 1 samostojni ženski odsek. Članov 691, čl. v kr. 250, tel. 163, vad. 30, vad. pr. in pom. 15, obrt.-trg. nar. 26, šol. nar. 55, članic. 67, tldk. 26. Župni prispevek za člane 90 h. — Štev. praporov: 3. Župno glasilo: »Vestnik gorenjske sokolske župe“ izhaja po potrebi. 126 III. GORIŠKA SOKOLSKA ŽUPA. Ust. 12. februarja 1911. Predsedstvo : St. dr. Leupušček Jos. (Gorica), I. pst. Mozetič Jos. (Prvačina), II. pst. Saunig Iv. (Bilje), nač. Kranjc Ljud. (Gorica), t. Saunig Bruno (Gorica), bi. Podgornik Andrej (Gorica), nadz. dr. Irgolič Fr., preds. izobr. odseka Schaup Ajd. (Gorica), pr. r.: Jakil Julij (Miren), Toplihar Virg. (Črniče), Zavadlav Andr. (Štandrež). Vaditeljski zbor: Nač. Kranjc Ljudevit (Gorica — Trgovski dom), pnč.: Brajnik Rudolf (Ajdovščina) in Klančič Iv. (Miren). Člani so vsi okrožni in društveni načelniki in pod- načelniki ter nadzorniki. I. okrožje. Nač. Brajnik Rud., pnč. Ličen Jos., t. Bras Mar. II. okrožje. Nač. Kranjc Ljudevit, pnč. Marušič Josip, t. Faganelli Ant. III. okrožje. Nač. Pelikan Bened., pnč. Furlani H,, t. For¬ nazarič Alojzij. Župna društva: Ajdovščina, Bilje, Črniče, Deskle- Plave, Dornberg, Gorica, Kobarid, Komen, Miren, Podgora, Prvačina, Selo, Solkan, Štandrež; odseki: Rihenberk (Ajdov¬ ščina), Brje in Osek (Črniče), Škrbina (Dornberg), Vojsko in Volčja draga (Gorica), Gradišče in Zalošče (Prvačina). V župi je 14 društev z 8 odseki; čl. 1315, čl. v kr. 565, tel. 314, obrt.-trg. nar. 145, šol. nar. 214, članic. 115, tldk. 67. Župni prispevek za člane K L20. — Število praporov: 1. Župno glasilo „Sokolski prapor", ki ga izdaja župa za svoje člane brezplačno in izhaja po potrebi. IV. IDRIJSKA SOKOLSKA ŽUPA. Ust. 20. februarja 1910. Predsedstvo: St. Gangl Engelbert (Idrija), I. pst. Samsa Jos. (II. Bistrica), II. pst. Kutin Fran (Postojna), nač. Novak Julij (Idrija), t. Bajželj Ivan (Idrija), bi. Ferjančič Ivan (Idrija), odb.: Jurman Zdr. (Idrija), Hodnik Fr. (Logatec), Primožič A. (Žiri), Štravs Iv. (Cerkno), pr. r.: Lukan P. (Sp. Idrija), Šin¬ kovec J. (Idrija), Šerko Ernest (Cerknica). Vaditeljski zbor: Nač. Novak Julij (Idrija), pnč. Zaletel Vinko (Postojna), nadz. Pivk Leopold (Idrija), zap. Albreht Zdr. (Idrija), or. Šinkovec J. (Idrija), vad.: Krčnik Fr. (Idrija) in Kržišnik Iv. (Žiri); vad. pom.: Bazovičar Iv. (Spodnja Idrija) in Terdan J. (Cerkno). Župna društva: Cerknica, Cerkno, Idrija, II. Bistrica, Logatec, Postojna, Sp. Idrija, Št. Peter, Žiri; ženski odseki: Idrija, Postojna, Žiri. 127 V župi je 9 društev in 3 samostojni žen. odseki. Čl. 607, čl. v kr. 232, tel. 169, obrt.-trg. nar. 24, šol. nar. II, članic. 222, tldk. 75, goj. 24. Župni prispevek za člane 1 K. — Zupa ima ž u p n.o š t a n d a r d o in 3 prapore. Župno glasilo: Vestnik I. S. Z., izhaja po potrebi in ga dobivajo člani brezplačno. V. LJUBLJANSKA SOKOLSKA ŽUPA. Ust. 8. maja 1910. Predsedstvo: St. dr. Triller Karol (Ljubljana), I. pst. Lenarčič J. (Vrhnika), II. pst. dr. Windischer Fr. (Ljubljana), nač. dr. Murnik Viktor, t. dr. Rupnik Janko, bi. Mešek Jos. (vsi iz Ljubljane), zap. Praprotnik Avg. (Vič), odb. nam.: Rode M., Verovšek M., Bučar A. (vsi iz Ljubljane); pr. r. Boltavzar R. (Šiška), Kajzelj B. in Trtnik V. (oba iz Ljubljane). Vaditeljski zbor: Nač. dr. Murnik Viktor (Ljubljana), pnč. Drenik Bojan (Ljubljana), zap. Mikuž K. (Ljubljana). Župna društva: Borovnica, Domžale, Ig, Ljubljana, Ljubljana — žen. tel. društvo, Šiška, Šiška — žen. tel. društvo, Vič, Vrhnika..— Odsek: Notranje Gorice. V župi je 7 društev, 2 ženski telovadni društvi in 1 odsek. Cl. 873, čl. v kroju 296, tel. 133, obrt.-trg. nar. 123, članic 69, telovadk 36. Članski letni prispevek 50 vin. — Število praporov: 2. VI. NOVOMEŠKA SOKOLSKA ŽUPA. Ust. 6. marca T910. Predsedstvo: St. dr. 1. Schegula (Novomesto), 1. pst. Makar Dako (Metlika), II. pst. Tomič Viljem (Trebnje), nač. Perdan Fran, t. Papež Ljudevit, bi. Jeglič Rado, zap. Gregorc Fran, (vsi iz Novega mesta), odb.: Kozina Viktor (Novomesto), Klinc Ignac (Čer- nomelj), Lozar Filip (Mokronog); pr. r. Zvvitter Davorin in dr. Cel. Jelenc (Novomesto). Vaditeljski zbor: Nač. Perdan Fran (Novomesto), pnč. Fux Karol (Metlika), zap. Matjašič Josip (Novomesto), or. Kozina Viktor (Novomesto), vad. Gregorc Fran in Papež Ljudevit (oba v Novem-mestu). Župna društva: Černomelj, Kostanjevica — Sv. Križ, Metlika, Mokronog, Novomesto, St. Janž, Trebnje; odsek: Gradac (Metlika). V župi je 7 društev in 1 odsek. CI. 571, čl. v kr. 197, tel. 120, obrt.-trg. nar. 27, članic. 67, tldk. 37. Župni prispevek za člana 40 vin. na leto. — Praporov: 1. 128 VII. SOKOLSKA ŽUPA LJUBLJANA I. Ust. 26. septembra 1909. Predsedstvo: St. dr. Pipenbacher Josip (Ljub¬ ljana L), I. pst. Reisner Josip (Ljubljana L), II. pst. Modic Josip (Litija-Šmartno), nač. dr. Pestotnik Pavel (Ljubljana L), t. Marn France (Ljubljana II.), bi. Kenda Janko (Ljubljana L), zap. dr. Lokar Janko (Ljubljana I.), preds. izobr. ods. dr. Fettich-Frankheim Oton (Ljub¬ ljana II), odb. nam.: Berce Jos., dr. Lavrenčič Josip, Vidmar Stane (vsi, Ljubljana L); pr. r.: Vouk Josip, Zajc Jos., Zorčič V. Vaditeljski zbor: Nač. dr.Pestotnik Pavel (Ljubljana, Beethovenova ul. 6), pnč. in župni nadz. Vidmar Stane; člani so vsi vaditelji v župi oziroma načelniki župnih društev in odsekov. Tehnični odsek: Nač. dr. Pestotnik Pavel, pnč. Vidmar Stane, člani: Dimic Jan., Slapničar Jan., Svetlič Nande. Župna društva: Kamnik, Kočevje, Litija-Šmartno, Sokol I. Ljubljana, Sokol II. Ljubljana, Ribnica, Št. Vid, Šte- panja vas; odseki: Vače (Litija Šmartno), Moste in Vevče (Sokol I. Ljubljana), Velike Lašče in Sodražica (Ribnica). V župi je 8 društev in 5 odsekov. Čl. 1113, čl. v kr. 331, tel. 206, obrt. trg. nar. 101, članic. 80, tldk. 49, vad. in vad. pr. 9, gojenk 6. Župni prispevek za člana 1 K; župa plača zvezi pri¬ spevke. — Župni prapor je prapor Sokola v Ribnici. — Str. 1.: Slovenski Sokol, Sokol in Včstnik Sokolsky (Praga). Župa ima 2 lastni telovadnici. Žuj)ni organ je »Sokolski Vestnik", ki izhaja štirikrat na leto. Člani ga dobivajo brezplačno, sicer stane na leto 1 K. Župni zlet s tekmo in javno telovadbo 16. jul. v Kamniku. VIII. TRŽAŠKA SOKOLSKA ŽUPA. Ust. 5. februarja 1911. Predsedstvo: St. dr. Gregorin Gustav (Trst), pst. Grmek Anton (Verdela), nač. Ambrožič Miroslav (Trst), t. dr. Šavnik Janko (Trst), bi. Godina Ivan (Škedenj). Vaditeljski zbor: Nač. Ambrožič Miroslav (Trst, via Caserma 6/6), pnč. Perhauc Jakob (Verdela), jzap. Dekleva Vladimir (Trst), nadz. dr. Savnik Janko (Trst). - Člani župnega vad. zbora so vsi društveni ter odsekovi nač. in v pnč. Župna društva: Mavhinje, Opčine, Skedenj, Trst, Verdela. Odseki: Barkovlje, Prosek. Rojan (vsi pripadajo Sokolu v Trstu). V župi je 5 društev in 3 odseki. Čl. 801, čl. v kr. 227, te). 223, obrt. trg.-nar. 10, šol. nar. 226, telovadk 123, goj. 154. Letni župni prispevek za člane 50 h. Župa ima 1 prapor. 129 9 DRUŠTVA. Ajdovščina (Goriško). St. Lokar Artur, pst. Malik Mih., nač. Brajnik Rudolf, t. Slana Avg., bi. Dolenc Vlad., or. Bras M., odb.: Maggioli K.. Sterle Slavoj; pr. r. Vodeb Rud. in Bratina Fr. — Čl. telo¬ vadijo v tr., sr. in pt. , / 2 9 — 10 zv., vad. zbor v sr. , j 2 10—10 zv. — Str. 1.: Slovenski Sokol (2 izt.), So¬ kolski prapor, Naša bodočnost. Vaditeljski zbor: Nač. Brajnik Rudolf (Aj¬ dovščina), pnč. Bras Marij (vad.), zap. Vulč Fran (vad, pom.), bi. Maggioli K., or. Bratina Fr. (vsi vad. pom.). Odsek ajdov. Sokola v Rihenberku (Goriško). Preds. Cigoja Vinko, podpr. Birsa Jos., t. Pavlica Fr. ml., bi. Čebron Jos., or. Bandelj AL, odb. nam. Ličen M. in Mihelj Aug.; pr. r. Hmeljak Ant. in Gvardjančič Andr. — ČL telovadijo vnd. 3—6. pop. — Str. L: Sokolski prapor. — Vad. pom.: Gvard¬ jančič And., Koradin Fr. in Pavlica Fr. Bilje (Goriško). St. Saunig Ivan, pst. Perič Andr., nač. Blažiča Anton, t. Fornazarič Slavko, bi. Saunig Avg., or. Saunig Lud., odb.: Blažiča R., Savnik Lud., Nemic Tom., Peric J., Zorn. Iv.; pr. r.: Saunig Ant. in Nemic Jos. — ČL telovadijo v sr. in pt. 8—9 zv., v nd. 9—10 dop.; tldk. v čtr. 8—9 zv., v nd. od 10 do 11 dop. šol. in obrt. nar. v pn, 8—9 zv. v nd. 9'l 2 —^0 l l 2 dop. — Str. L: Slovenski Sokol, Sokolski prapor. Naša bodočnost. Vaditeljski zbor: Nač. Blažiča Anton (Bilje), pnč. in zap. Fornazarič SL (vad.), or. Savnik L. (vad. pr.), vad. Savnik Ferdo; vad. pr. Savnik K. in Savnik L.; vad. pripravnici Franja in Zofka Savnik. Bled (Kranjsko). St. Peternelj Jakob, pst. Repe Viljem, nač. Soklič Andrej, t. Erbežnik Ivo, bi. Ple¬ melj Urb., odb.: Dolar P., dr. Hočevar Gabr., Kokalj Iv., Ropret Ant., Stare J , Vrhunc Jože; pr. r. Ple¬ melj Jan. in Pretnar Jan. — ČL telovadijo v tr., čtr. in sb. 8—10 zv., vad. zbor iste dni 7—8 zv., obrt. nar. iste dni 6—7 zv. — Str. L: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Soklič Andrej (Bled), pnč. Piber Karol, zap. Soklič Alojzij (vad.), or. Konič Anton, vad. Sekovanič Ferdo in Stare Jože. 130 Bohinjska Bistrica (Kranjsko). St. Mencinger Ivan, pst. Grobotek Mijo, nač. in bi. Grobotek Mijo m!., t. Odar Martin, odb.: Canker Iv., Grobotek R., Mesar Fr., Ravnik Fr.; pr. r.: Canker Iv. in Mencinger Iv. — Člani telovadijo v tr. in pt. 8—10 zv., ned. 3—5 pop. Borovlje (Koroško). St. Mišic Janko, pst. Sornik Janko, nač. in t. Ravnik Jan, bi. Borovnik Lj.. odb. Borovnik I., Jelenc Ciril, Košutnik Ciril, Ogriz Ant., Turk Miha, Verbič V.; pr. r. Košutnik in Turk. — Čl. telovadijo v pn. in sb. 9—11 zv.; šol. nar, v nd. 9—10 dop. Str. 1.: Slovenski Sokol. Okrajno glavarstvo v Celovcu je prepovedalo nositi članom kroj; zadeva še ni rešena. Društvo ima tamburaški odsek. Borovnica (Kranjsko). St. Macoratti Leo, pst. Petrovčič Fran, nač. Marin Rudolj, t. in bi. Ramovž J., odborniki: Drašler A., Drašler F., Fortuna V., Kavčič D., Majaron L Švigelj I., Urh F.; pr. r. Jan A. in Lebez Iv. — Čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. 9—10 zv.; obrt. nar. v nd. 3—5 pop. — Knj.: 40 knjig. Brežice (Štajersko). St. dr. Sticker, pst. dr. Schmir- maul, nač. Vidmar Ivan, t. Zemljič Jos., bi. Holy J., odb.: Brecio Jos., Levak Andr., Šetinc Jos., Zalokar Ign.; pr. r, Ferenčak I., Ivanetič A. — Čl. telovadijo v pn., sr. in pt., vad. zbor iste dni; tldk. vadijo v čtr., tr. in nd.; obrt.-trg. nar. v nd. — Društvo ima prapor. — Str. L: Slovenski Sokol, Sokol (Praga), Hrvatski Sokol (Zagreb). Vaditeljski zbor: Nač. Vidmar Ivan (vad.), pnč. Holy Jos. (vad.), zap. Brovet 1. (vad. pom.), bi. Ferenčak V. (vad. pr.), or. Zalokar 1, (vad. pr.); vad. pr.: Ferleš in Vučajak. Odsek brež. Sokola v Sevnici (Štajersko). Nač. Drnovšek Fran, t. Zorko Ivan, bi. Kurent D., odb.: Cimperšek Ks._in Starkel C,; pr. Mešiček Jos, in Tobias J. — Čl. telovadijo v tr. in pt. 9—10 zv., obrt. nar. v nd. 2—4 pop. — Str. 1.: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Drnovšek Fran (Sevnica), pnč. dr. Šlechta Al., or. Trepičar Fran. Celje (Štajersko). St. Smertnik Jože, pst. Stibler Miloš, t. Kralj Drago, bi. Meglič Mirko, odb.: Furlan 131 9 * Fr., dr. Hrašovec Šandor, Rode Dolfe, dr. _ Sernec Janko; pr. r. Berk Jos. in Peternel Iv. — Čl. telo¬ vadijo v pn., sr. in pt. 8—10 zv.; tldk. v tr. in pt, 6—7 zv., v nd. 2—3 pop.; šol. nar. v sr. pt. 1 / a 2 do 3 pop.; obrt. nar. istočasno s čl.; gojenke isto¬ časno s članicami. — Društvo ima prapor. — Knj. šteje 135 knjig; str. L: Slovenski Sokol, Vestnik S. Ž. L. I., Sokol (Praga), Vestnik Sokolsky (Praga), Prapor (Kolin), Zahranični Sokol (Berlin), Hrv. Sokol (Zagreb). Vaditeljski zbor: Tehnično je vodil društvo br. st. Smertnik Jože, pnč. in or. Furlan Fran (vad.), zap. Kralj Drago (vad.), vad. Moškon Viktor; vad. pr.: Dolžan Fr., Kislinger H., Rode Ant. Društvo ima lasten »Sokolski dom“ v Gabrjih pri Celju. Odsek celjskega Sokola v St. Pavlu pri Pre¬ boldu (Štajersko). St. Vidic Jos., pst. Omerzu Dan., nač. Jan Anton, t. Tiršek Jos., bi. Šulcer Adalb., odb.: Bukovec Fr., Rojnik F.,_ Vrečar Fr.; pr. r.: Poznič Ant., Vedenik Ant. ■— Čl. telovadijo v tr. in sb.; šol. nar. v nd. pop. — Knj. šteje 221 knjig; str. 1.: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Jan Anton, pnč. Rozman Jos., zap. Tiršek Jos., bi. Sulcer Adalb., or. Artnik Aloj.; vad.: Bukovec Fr. in Rojnik F. Cerknica (Kranjsko). St. Serko Ernest, pst. Werli Anton, nač. Urbas Anton, t. in bi. Krošelj Jos., odb.: Homovc Jak., Kastelic Jos., Skuk Fr., Žumer lv,; pr. r.: Kravanja Ant. in Stergulc Iv. — Čl. te¬ lovadijo v tr., čtr, in sb. '^-lOzv. — Str. L: Slo¬ venski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Urbas Anton (Cerk¬ nica), pnč. Kastelic Josip (vad.), or. Homovc Jakob (vad.), vad: Meden Jak. in Terpinc K. Cerkno (Goriško). St. Štravs Jernej, pst. Obid Franc, nač. Brelih Peter, t. Trdan St., bi. Tušar V., odb. Carli J., Brelih Iv., Mažgon Fr., Toškan Jak.; pr. r.: Gorjup Lavoslav in Stres Ant. — Čl. telo¬ vadijo v sr. in sb. 9—11 zv. in nd. dop.; vad. zbor V nd. dop.; tldk. v pt. 8—9, goj. v pt. 6—7.; šol. nar. v sb. 7—8 zv. — Str. 1.: Slovenski Sokol, Naša Bodočnost (2 izt.) 132 Vaditeljski zbor: Nač. Brelih Peter (Cerkno), pnč. in zap. Trdan Stanko (vad.), bi. Brelih Ivan (vad.). or. Mažgon Fr. (vad.), vad. pom. Peternelj Fr. Černomelj (Kranjsko). St. dr. Jos. Malnerič, ps. Zurc Ant., nač. Klinc Ignac, t. Cimerman Janko, bi. Ušlakar Jan., odb.: Fabjan AJojzij in Skubic J.; pr. r. Grčar J. in Muc N. — Čl. telovadijo 3 krat na teden, tldk. 2 krat na teden. Černiče (Goriško). St. Volčič Fran, pst. Cigoj Ivan, nač. Ličen Josip, t. Toplikar Virg., bi. Leban Ant., odb.: Faganelj L., Kosovelj Fr., Leban Al., Lojk Andr., Pignatari AL; pr. Baša Fr. in Brankovič Valentin. — Cl. telovadijo v sr. in sb. 8'/ 2 —10 zv., vad. zbor v nd. pop.; šol. nar. v nd. pop. — Str. 1.: Slovenski Sokol, Sokolski prapor, Vestnik So¬ kolska (Praga) in Zahranični Sokol (Berlin). Vaditeljski zbor: Nač. Ličen Josip (Črniče), pnč. Faganelj L., zap. Toplikar Virg., bi. Leban Ant. or. Hvalič Ant. (vsi vad. pom.). Odsek črniškega Sokola na Brjah (Goriško). Preds. Trpin Milan, pdpr. Stegovec Fran., nač. Ličen Iv., t. Pečenko Jos., bi. Birsa Iv., odb.: Čebron Iv., Makovec Ant.,_Mihelj Fr.; pr. r.: Čebron J. in Mo¬ žina Ant. — Čl. telovadijo v sr. in pt. 8—V 2 IO zve. šol. nar. v nd. 3—5 pop. — Str. L: Slovenski Sokol. Sokolski prapor, Naša Bodočnost. Vaditeljski zbor: Ličen Ivan (vad. pom., Brje), pnč. Makovec Ant., zap. Pečenko Jos., bi. Birsa Iv., or. Čebron R. (vsi vad. pom.). Odsek črniškega Sokola v Oseku (Goriško). Preds. Volk Alojzij, podpr. Badalič Ciril, nač. Cigoj-Mirko, t. Rijavec J., bi. Ličen AL, odb.: Konic Ant., Ličen Iv., Samokec Iv.; pr. r. Badalič Fr. in Faganelj Ant. — ČL telovadijo v tr., čtr. in sb. 9 — 10 zv. Deskle-Plave (Goriško). St. Ivančič Adalbert, pst. Stergar Fr., nač. Valentinčič France, t. Podbršček Jos., bi. Ivančič Val., odb.: Valentinčič Anton in Lovre, Zimic Ant.,in Maks; pr. r. Gabrijelčič Fr. in Klavora H. — ČL telovadijo v nd. 4—6 pop. Vaditeljski zbor: Nač. Valentinčič France (Deskle), or. Zimic Rafael. 133 Domžale (Kranjsko). St. Ravnikar Anton, pst, Skok Anton, pne. Košir Peter, t. Petrovec Tomo, bi. Kuhar Fr., odb.: Javoršek Ign., Jenčič Milan, Kircher Iv.,_ Slokar Andr.; pr. r. Gostič Fr. in Tavčar; Tomo. — Čl. telovadijo v pn., sr. in sb. , / 2 9 10 zv., obrt.-nar. v tr. in čtr. 8—9 zv. — Str. 1.: Slovenski Sokol (3 izt.), Naša Bodočnost (4 izt.) Vaditeljski zbor: Pnč. Košir Peter (Dom¬ žale)! or. Javoršek Ignacij (vad.) Društvo ima lasten »Sokolski dom“. Dornberg (Goriško). St. Žnidarčič Rudolf, pst. Vodopivec Andr., nač. Brankovič Andrej, t. Mozetič Fr., bi. Lužnik Rud.; odb.: Križman E., Mrevlje J. in Vodopivec Fr.; pr. r.: Kralj A. in Perozzi M. — Čl. telovadilo v sr. in pt. 8—9'/ 2 zv., nd. 10—11 dop., vad. zbor v tr. in sb. 7—8 zv. — Str. L: Sokolski prapor. Vaditeljski zbor: Nač. Brankovič Andrej (Dornberg), vad. pr.: pnč. Šinigoj Fr., zap. Mozetič Fr., bi. Vodopivec Fr., or. Vodopivec A. Odsek dornberškega Sokola v Škrbini na Krasu (1910): St. Dugulin Avgust, pst. Mohorčič Josip, nač. Lozej Karol, t. Stres Feliks, bi. Šotar Anton, odb.: Bunc K. Jn Mihelj Jos.; pr. rač. Adamič V. in Colja Jos. — Čl. telovadijo v sr. in sb. 8—9'l 2 zv. — Str. L: Sokolski prapor. Gorica (Goriško). St. dr. Leupušček Josip, pst. dr. Irgolič Fr., nač. Kranjc Ljudevit, t. Saunig Bruno, bi. Podgornik Andr., odb.: Bašin Al., Frece Jos., Ivančič Jos., Malik Jos.; odb. nam. Bratuž Iv.; pr. r. Cigoj K. in dr. Podgornik K. — Čl. telovadijo v pn., sr. in pt. 1 / 2 9—10, vad. zbor v čtr. 9—10 zv., tldk. v tr. in sb. 8—9 zv., šol. nar. v sr. in sb. 6—7 zv., obrt. nar. v čtr. 8—9 zv. in nd. 1 / 2 2—4 pop. — Društvo ima prapor. — Knj.: 57 knjig; str. 1.: Slo¬ venski Sokol, Sokolski prapor, Naša bodočnost, Hrv. Sokol (Zagreb), Sokol, Vestnik Sokolsky in Sokolske besedy (vsi trije Praga), Zahranični Sokol (Berlin). Vaditeljski zbor: Nač. in bi. Kranjc Lu- dovik (vad. Gorica), pnč. Saunig Bruno (vad.), zap. Komjanc Jos. (vad.), or. Bratuž Fran, vad.: Miklavc 134 Fran in Klančič Anton; vad. pom.: Kozman Avg., Malik Jos., Miklavc Ivan; vad. pr.: Fajt M., Paš Ant. in Podgornik And. Odsek gorš. Sokola v Kojskem (Goriško). St. Jančič Anton, pst. Feri Ivan, nač. Jančič Albin, t. Lenardič Jos., bh Zuljan Marko, odb.: Persolja Peter, Humar Iv. — Čl. telovadijo v tr. in pt. 8—10 zv. Str. I.: Sokolski prapor. Vaditeljski zbor: Nač. Jančič Albin (Snežatno); pnč. Jančič Vid zap. Marušič Iv. (vsi vad. pr.). Odsek gorš. Sokola v Volčji Dragi (Goriško). Preds. Arčon Albert, pdpreds. Nardin Jos., nač. Gre¬ gorič Jos., t. Musič Ant., bi. Koderman Iv., odb.: Gre¬ gorič, Koderman, Petrovčič; pr. r. Arčon Alb. in Brankovič Jos. — Čl. telovadijo v nd. 8—10 dop., — Str. 1.: Sokolski prapor. Gradec (Štajersko). St. Mohorčič Henrik, pst. Štober Žitomir, nač. Alb.Mikuš, t. Vidmar Iv., bi. Hrovat Alojzij, odb. Umek L, odb. nam. Isek L, Julija Arhova; pr. r. Fischer Fr., Krulej Erm. — Člani telovadijo v pn. in pt. 8—10 zv., v sr. , / 2 9—10 zv.; tldk. v sr. '/ 4 8— 1 / 4 9.— Str. 1.: Slovenski Sokol, Naša bodočnost. Vaditeljski zbor: Nač. Mikuš Albert, pnč. Miklič M., vad. Štober Žitomir in Umek. Hrastnik (Štajersko). St. Roš Miloš pst. Jurko Vid, nač. Sorčan Edvin, t. Šentjurc Ferdo, bi. Gorenje Jernej, odb.: BartoloV., Dragar Alojz., Laznik Drag., odb. nam.: Rainer Jak., Roš Jos.; pr. r. Domitrovič V., Krejči Iv. —• Čl. telovadijo v sr. in pt. 7 — 9 zv., nd. 2—4 pop. — Str. L: Šlovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Sorčan Edv. (Hrastnik), pnč. Peklar Fran, bi. Gorenje Jernej, or. Dragar Alojz. Idrija (Kranjsko). St. Gangl Engelb., pst. Tavzes Fran, nač. Novak Julij, t. Troha Raf., bi. Dežela Fr., odb.: Alič Jos., Demšar Fr., Kobal Alojz., Novak Iv., Šraj Jos., Tušar Jos.; pr. r. Božič Fr. in Velikanje Ant. Čl. telovadijo v pn., sr. in pt. 9—10 zv., vad. zbor v čtr. 8—10 zv., obrt.-trg. nar. v nd. pop. — Društvo ima prapor. — Društvena knj. 370 knjig. — Str. L: Slovenski Sokol, Naša bodočnost, Vestnik Idrijske Sok. Župe, Sokol (Zagreb), Vestnik Sokolski (Praga). 135 Vaditeljski zbor: Nač. Novak Julij (Idrija), pnč. Krčnik Fran (vad.), zap. Albreht Zdravko (vad.), bi. Šinkovec Janko (vad.), Pivk Leopold (vad.). Društvo ima zabavni in trobentaški odsek. Ženski oddelek idr. Sokola. St. Rozalija Tavze- sova, pst. Pepca Tratnik, nač. Malči Kos, t. Lea Kos, bi. Mici Vončina, odb. Franja Koler; pr. r. Minka Mačkovšek in Franja Pelhan. Članice telovadijo v tr. in čtr. '/ 2 8 — 9 zv., vad. zbor v pn. 7— , / 2 9 zv. — Odsek uživa vse udobnosti Sokola v Idriji. Vaditeljski zbor: Nač. Malči Kos (Idrija), vad.: Lojzka Gosler, Mici Kobal in Lucija Troha. Ig (Kranjsko). St. Zdravje Josip, pst. Minatti Alojzij, nač. Minatti Vilko, t. Cankar Anton, bi. Mežan Ant., odborniki: Bolha Ant., Jore Ant.. Škraba Iv., Yirant Fr.; pr. r. Gerbec Iv. in Zdravje Martin — Čl. telovadijo v tr., čtr., sb. 8 - '/ 2 10 zv.; obrt. nar. v sr. in pt. 8— 'l 2 W zv. — Str. L: Slovenski Sokol, Naša bodočnost. Vaditeljski zbor: Nač. Minatti Vilko (Ig), pnč. Bolha Anton. Ilirska Bistrica (Kranjsko). St. Samsa Josip, pst. Hodnik Josip, nač. Tomšič Viktor, t. Tomšič Ivan, bi. nam. Izlakar Jakob, odb.: Bilc R., Cekorič Ivan, Siene Ant.; pr. r.: Ličan Aleks, in Tomšič Josip. — Čl. telovadijo v pn., sr. in pt.; vad. zbor v nd. pop.; tldk. v tr. in pt. 7— 1 / 2 9; obrt. nar. skupno s članstvom. Društvo ima prapor. — Str. k: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Tomšič Viktor (Ilirska Bistrica), pnč. Kovačič Ivan (vad.), zap. Škudor Fr., bi. Tomšič Ivan (vad.), or. Siene Ant.; vad.: Hrvatin Josip, Mohorič Zvonimir, Tomšič Fr., Kovačič Minka; vad. pom. Pečar Ivan; vad. pr.: Oprečnik K., Cer¬ kvenik Jožica. Društvo ima lastni „Sokolski dom“. Javornik (Kranjsko). St. Vilfan Peter, pst. Noč Lovro, nač. Ravnik Fran, t. Štravs Ivan, bi. Dežman Leopold, odb.: Ažman Val., Erzar Jan, Kokal Ivan, Pintar Ant.; pr. r. Baraga J. in Artel M. — Str. 1.: Slovenski Sokol, Naša bodočnost. Vaditeljski zbor: Nač. in bi. Ravnik Fr. (vad. Jesenice-Sava 152), pnč. Vovk Jožko (vad.), t. Erzar J. 136 (vad), or. Vilfan Peter (vad.), vad. Pintar Anton, vad. pom. Štravs Ivan. Jesenice (Kranjsko). St. Humer Lovro, pst. Ravnik Josip, nač. Boštele Silvester, t. Ravnik Janko, bi. Hle- bajna Fr., odb.: Ažman K., Čop R., Kačnik A., More E., Nagode F., Sušnik M.; pr. r.: Ravnik L. in Vidic Z.— Str. L: Slovenski Sokol (2 iztisa), Naša bodočnost. Vaditeljski zbor: Nač. Boštele Silvester (Senožete 40, pošta Javornik), pnč. in zap. Ravnik Jan (vad.), bi. Sušnik M. (vad.), or. Bajt Zdravko (vad.), vad. Ažman Karol; vad. pom. Vidic Zdravko. Društvo ima gledališki in tamburaški odsek. Kamnik (Kranjsko). St. dr. Kraut Alojzij, pst. dr. Karba Rih., nač. Tvrdy Walter, t. Lušin Dominik, bi. Potočnik Fran, odb.: Fabjan Anton, Hribar Fran, Logar BI.; pr. r. Debevec J., Kretnar 1. — Čl. telo¬ vadijo v pn., čtr. in sb. 8—10 zv., vad. zbor v sr. in pred člansko telovadbo; obrt. trg. nar. v tr. in pt. 8 — 9 zv. — Str. L: Slovenski Sokol (3 izt.). — Društvo ima veselični in trobentaški odsek. Vaditeljski zbor: Nač. Tvrdy Walter (Kamnik, Japljeva ul.), pnč. in or. Kerber Matko (vad.), zap. Lušin Dom. (vad. pr.), vad. Hribar Fran. Kobarid (Goriško). St. Juretič Ant., pst. Pignatari Janko, nač. Rakušček Ant., t. Stres Fr., bi. Miklavič Fr., odb.: Gruntar J., Miklavič Alb., Stres J. in Uršič Fr.; pr. r.: Kosem lz. in Matelič Iv. •— Str. L: Sokolski prapor. Vaditeljski zbor: Nač. Rakušček Ant. (vad. pom.), pnč. Matelič Iv. (vad. pom.). Kočevje (Kranjsko). St. Kvas Ignac, pst. in bi. Uderman Andrej, nač^ Osvvald Štef,, t. Boh Slavko, odb.: Brenčič Jak., Čepin P., Honigmann J., Dimic J., Rihar Ant., Suhadolnik Fr.; pr. r. Dimic J. in Rihar Anton. — Str. 1.: Slovenski Sokol, Sokolski vestnik S. Ž. L. 1. Komen (Goriško). St. Švara Josip, pst. Strekelj Alojzij, nač. Štrekelj Jos., t. Žigon Ant., bi. Živic V., odb.: Godnič Anton, Kovačič Josip, Mahovec Anton, Volčič Jos.; pr. r. Jug Andr. in Volčič Val. — Čl. telo¬ vadijo v tr. in čtr. 9— f / 2 11 zv. — Strokovni list: Slovenski Sokol. 137 Kostanjevica,-Sv. Križ (Kranjsko). St. Malnarič Ivan, pst. dr. Alb. Češark, nač. Oswald Mih., t. Bučar Lavoslav, bi. Gerlovič Ivan, odb.: Herkselj Ivan, Hribar Alojz., Kodrič Jos., Strajček Iv.; pr. r. Kenda Josip in Miklavčič Josip. — Čl. telovadijo dvakrat na teden. — Str. L: Slovenski Sokol. Kranj (Kranjsko). St. Sajovic Janko, pst. Valenčič Ivan, nač. Ažman Fr„ t. Crobath Fr. ml., bi. Jagodic Ivan, odb.: Benedik Fr., Cvar Jos., Fock M., Jereb R., Jurman Iv., Pirc C., zastopnica žen. ods, Marija dr. Ku- šarjeva; pr. r.: Meden Jos. in Pučnik Ad. — Čl. telo¬ vadijo v pn., sr. in pt. 9—10 zv., vad. zbor v čtr. V 2 9 — 10 zv., šol. nar. v nd. 11 — 12 dop., pn. in čtr. 6 —7 zv. — Str. L: Slovenski Sokol (5 izt.), Naša bodočnost (5 izt.), Sokol in Vestnik Sokolsky (Praga). Vaditeljski zbor: Nač. Ažman Fr. (Kranj 123), pnč. Benedik Fr. (vad.), zap. Mešek Ivan (vad. pr.), bi. Sajovic Janko, (vad.), or. Jurman Josip (vad. pr.), vad. Sajovic Evgen, vad. pom. Dolžan Fran. Ženski tel. odsek Sokola v Kranju. St. Marija dr. Kušarjeva, pst. Hermina Valenčičeva, nač. Hani Sajovic, t. Ivanka Jager, bi. Iva Berjakova, odb.: Anica Fock, Kosti Mici, Krč Katinka, Pravst Malči. — Članice telovadijo v tr. in pt. 6 — 7 zv. — Odsek uživa vse udobnosti Sokola v Kranju. Krško (Kranjsko). St. Rosman Florj., pst. Arnšek Rudolf, nač. Radanovič Iv., t. Humek Drago, bi. Kerin Fran, odb.: Jurčec Fr., Omerza Ant., Radanovič Jože, Vanič Fr., Završnik Alf., Zierer Pavla; pr. r. Geraldi Fran in Štancer Hinko. — Čl. telovadijo v tr. in pt. 8—10 zv., vad. zbor v sr. 8—9 zv.; tldk. v pn. in čtr. 8 — 9 zv., obrt. nar. v nd. 2 — 4 pop. — Str. L: Slo¬ venski Sokol, Sokol (Praga). Vaditeljski zbor: Nač. Radanovič Iv. (Krško), pnč. Radanovič Jože (vad. pom.), zap. Prezelj Anton (vad. pr.), bi. Jurčec Fr. (vad. pr.), or. Omerza Anton; vad. pom. Arnšek R.; vad. pr. Glogovšek Fran. Litija-Šmartno (Kranjsko). St. dr. Premrov Iv., pst. Tomazin Ferdo, nač. Fincinger Ogneš!., t. Roglič Jakob, bi. Modic Jos., odb.: Juvan T., Fič Val., Raz- boršek Iv., Robavs Jos., Rončan Štef., Debeljak Mih., Demšar Iv. — V Litiji telovadijo člani v pn., sr. in pt. 138 8—10 zv.; tldk. v tr., čtr. in sb. 8—'/ 2 10 — v Šmartnem telovadijo čl. v tr., pt. in sb. 8—10 zv.; tldk. v pn. in sr. 8— , / 2 10 zv. — Skupni vad. zbor v nd. pop. 2—3. — Str, 1.: Slovenski Sokol, Naša bodočnost. — Društvo ima agitacijski, stavbeni in veselični odsek. Vaditeljski zbor: Nač. FincingerOgnesl.(vad.), pnč. Rončan Štef. (vad. pom.), zap. Lajovic Fr. (vad. pr.), bi. Leskovic Fr. (vad. pr.), or. Juvan Tine (vad. pom.); vad. pom. Roglič Ant., vad. pr. Magolič Lud. Odsek lit.-šmartn. Sokola v Vačah (Kranjsko). Preds. Kozjak Rado, podpr. Grilc Jakob, nač. Kristan Josip, t. Juvančič Fr., bi. Ilaš Iv., odb.: Humer Ern., Podbevšek Ivan, Zarnik Anton; pr. r. Končar Jos. — Člani telovadijo v tr., čtr. in sb. — Str. L: Sokolski vestnik S. Ž. L. 1„ Vestnik idrijske sok. župe. Vaditeljski zbor: Nač. Kristan Josip, or. Vrtačnik Albin, vad.: Klinc Albin in Vrtačnik Ivan; vad. pom.: Kolenc Martin in Kres Ign., vad. pr.: Anton in Jernej Juvančič. Ljubljana (Kranjsko). St. dr. Murnik Viktor, pst. dr. Windischer Fr., nač. Drenik Bojan, t. dr. Berce Janko, bi. Skale Pavel, odb.: Bukovnik Vilko, Burg- staller T., Franke L., Kostnapfel Aleks., Mešek Jos., dr. Rupnik J., Zupanc V.; pr. r. Barle J. in Fink V. — Čl. telovadijo v pn., sr. in pt. zvečer; vad. zbor iste dni in ob nd.; obrt. trg. nar. v tr., čtr. in nd. — Društvo ima prapor. Knj. 250 knjig; str. 1.: Slo¬ venski Sokol, Sokol in Vestnik Sokolsky (Praga). Vaditeljski zbor: Nač. Drenik Bojan (vad.— Ljubljana, Gledališke ul. 5), zap. Kostnapfel Aleks, (vad.), bi. Bukovnik Vilko (vad.), or. Rihar Fr. (vad.) in Pogačnik Alojzij (vad. pr.); vaditelji: Burgstaller Tomo, dr. Murnik Viktor, Poženel Alb. in Thaler Ant.; vad. pom. Mikuž Drag.; vad. pr.: Ambrožič Miroslav, Fuchs Al., Malnar Jurij, Simončič Vlad., Štrukelj Fr. Društvo ima veselični in stavbeni odsek. Ljubljana I. (Kranjsko). St. dr. Tominšek Fran, pst. dr. Pestotnik Pavel, nač. Dimic Janko, t. Dermelj Ljudevik, bi. Rozman R., odb.: Fulgassi V., Gorup Dragotin, Kodelja Fr., Mulaček Jos., Slapničar Janko, Zajc Josip ; pr. r. Adamič Fr. in Jerman J. — Člani telovadijo v pn., sr. in pt. t / 2 9— '/ 2 10 zv„ vad. zbor 139 iste dni 8 — '/2 9 zv.; tldk. v sr. in sb. 7 — 1 / 2 9 zv.; obrt. nar. v tr. in sb. 8 —- 1 / 2 10 zv. Društvena knjiž. 480 knjig. Str. L: Slovenski Sokol, Sokolski vestnik S. Ž. L. I., Naša bodočnost, Vestnik Sokolsky in Sokol (Praga), Zahraničny Sokol (Berlin). Vaditeljski zbor: Dimic Janko (Ljubljana, Cegnarjeva ul. 8), pnč. Slapničar Janko (vad.), zap. Duršot Fr. (vad. pr.), or. Petek Niko (vad. pr.), vad.: dr. Pestotnik Pavel in Vidmar Stane; vad. pr. : Dimic Ciril, Matjašič Jos., Stenovec Iv., Svetlič Nande. Društvo ima: godbeni, pevski, trobentaški, vese¬ lični in zletni odsek. Odsek Sokola I. v Ljubljani v Mostah (Kranjsko). St. Remžgar Fran, pst. Heiffel Avg., nač. Starič Jože, t. Erklauc Alb., bi. Kelbel Jože, odb.: Cizelj J., Jerančič Anton, Jesih J., Mlakar Avg., Zorman Ant, Zupan Fr.; pr. r.: Hamberger Fran, Napret Jože. — Čl. telovadijo v tr„ čtr. in sb. 8—10 zv., obrt. nar. v pn., sr. in pt. 8—9 zv. — Str. 1.: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Starič Jože (Selo 45), pnč. Adamič Jože, or. Jeranič Anton. Odsek Sokola 1. v Ljubljani v Vevčah (Kranjsko). St. Kuhar J., nač. Kuhar I. Ljubljana II. (Kranjsko). St. Kavčič Fran, pst. dr. Fettich-Frankheim Oton, nač. Kocjan Vinko, t. Zajec Josip, bi. Marn Fran, odb.: Breskvar Fran, Buh Ant., Kovačič Ant., Krapeš Fr., Miklavec Jos., Bergant Fr., Plankar Jos. — Čl. telovadijo v pn., sr. in pt. 'Ig —10 zv., vad. zbor '/ 4 ure pred člansko telo¬ vadbo; obrt. nar. v tr. in čtr. 7— 1 / 2 10 zv. — Str. L: Slovenski Sokol, Sokolski vestnik S. Ž. L. I., Naša bodočnost, Sokol in Vestnik Sokolsky (Praga). Vaditeljski zbor: Nač. Kocjan Vinko (Ljub¬ ljana, ulica na grad 13), pnč. Buh Ant. (vad. pom.), zap. Smole Iz. (vad. pr.), bi. Stopar Fran (vad. pr.), or. Škoda Josip (vad. pr.); vad. pr.: Gabršek Lad., Gabršek St., Hubscher Jos., Jeras Jos. Ljutomer (Štajersko). St. dr. Chloupek Karol, pst. Rajh Josip, nač. Stajnko Fran, t. Velnar Jože, bi. Veselič Peter, odb.^ Dijak J., Lipsa Mat., Tomažič Ivan, Puconja Fr. — Čl. telovadijo dvakrat, naraščaj 140 telovadi dvakrat. — Društvo ima prapor. — Str. 1.: Slovenski Sokol, Hrvatski Sokol (Zagreb), Vestnik Sokolsky (Praga). Vaditeljski zbor: Nač. Fran Stajnko, pnč. Cimerman Fran, zap: Muršec Mirko, vad. Velnar Jože. Logatec (Kranjsko). St. Hodnik Franc, pst. Hladnik Franc, nač. Smole Daroslav, t. Špan Jos., bi. Skrl Iv., odb.: A. de Glerija, Gosar Jos., Jerina Iv., Lenarčič Iv., Rihar Iv., Šebenik Iv., pr. r. Bajc Ant. in Korenčan Fr. — Čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. vad. zbor v pn. 9—10 zv., obrt. nar. iste dni kot člani. — Društvo ima javno čitalnico, knjig 325. Vaditeljski zbor: Nač. Smole Daroslav (Sp. Logatec), pnč. Šebenik Ivan (vad. pr.), zap. Mihevc Ant. (vad. pr.), bi. Špan Jos. (vad. pr.), or. Poženelj Pavel (vad. pr.), vad.); Kraigher Avgust in Tollazzi Tomo. Društvo ima pevski in stavbni odsek. Maribor (Štajersko). St. dr. Rosina Franjo, pst. dr. Pivko Ljudevit, nač. Ilich Erman, t. Hvalenc Jos., bi. Majer Fr., odb.: Pišek Fr., Sagadin Jos., Šoštarič Iv., Tomažič Iv.; nam. odb. Avgustinčič, Golob, Majerhold; pr. r. dr. Pipuš Rad., Weixl V. — Čl. telovadijo v sr. in sb. 8 — 10 zv., vad. zbor iste dni 8—J/ 2 9 zv., tldk. iste dni 1 / 2 T— 8 zv. — Str. L; Slo¬ venski Sokol, Sokol (Praga), Vestnik Sokolsky (Praga), Hrv. Sokol (Zagreb) — Knj. šteje 250 knjig. Vaditeljski zbor: Nač. Ilich Erman (Ma¬ ribor), pnč. Hvalenc Jos. (vad.), zap. Lainhart Fr. (vad.), bi. Majerhold, dr. Muršič (vad. pr.), vad.: dr. Pivko Lj. in dr. Poljanec Leop.; vad. pr. Pišek Fr., Sagadin Jos., Volčič I. Mavhinje (Primorsko). St. Terčon Ivan, pst. Lenarčič Alojzij, nač. Terčon Valentin, t. Terčon Ivan, odb^: Furlan Iv., Legiša Ant., Legiša Iv., Pečkar Ivan. —• Čl. telovadijo 3., tldk. 2. na teden. Metlika (Kranjsko). St. Makar Dako, pst. Franc, Jak, nač, Fuks Karol, t. Kopinič Julij, bi. Podgornik Anton, odb.: Fleišman L, Fuks R., Rajnier Leop.; pr. r.: Mehora I., Stefanovič U. — Čl. telovadijo trikrat, tldk. dvakrat na teden. — Str. L: Slovenski Sokol, Naša bodočnost. 141 Vaditeljski zbor: Nač. Fuks Karol (Metlika), pnč. Fuks Riko. Odsek metliškega Sokola v Gradacu (Kranjsko) šteje 25 članov, izmed katerih jih ima kroj 10. Miren (Goriško). St. Praprotnik Edvard, pst. Jakil Julij, nač. Vuk Vinko, t. Vuk Jurij, bi. Jakilj Niko, odb.: Marušič Jos., Pelikan B., Povodnik Ant., Soban P., Urdih K., Vuk L.; pr. r. Marmolja M., Pahor Ant., Povodnik Ant. — Čl. telovadijo v tr. in pt. 8—9 zv. — Str. 1.: Slovenski Sokol, Naša bo¬ dočnost, Hrv. Sokol. Mokronog (Kranjsko). St. Zajc Anton, pst. Kle¬ menčič Juro, nač. Žlajpah Franc, t. Logar Ljubomir, bi. Žlajpah Anton, odb.: Bregar Jos., Kolb Eg., Lindič Iv., Smrekar Iv.: pr. r. Tekavčič Jos. in Ven- cajz Edv. — Čl. telovadijo trikrat v tednu, obrtni nar. dvakrat v tednu. — Str. L: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Šlajpah Franc (Mo¬ kronog), pnč. Žgajnar Ivan. Mozirje (Štajersko). St. dr. Goričar Jože, pst. Drukar Avg., nač. Goričar Matija, t. Tušek Rado, bi. Holovar Fr., odb.: Filač V., dr. Konečnik M., Miklavc L., Petrič Fr. — Čl. telovadijo v čtr. in nd. 7—8 zv. — Str. L: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Goričar Matija (vad.), pnč. Miklavc Pater (vad.). Novomesto (Kranjsko). St. Vojska Vladimir, pst. Vašič Ivan, nač. Gregorc Fran, t. Papež Lj., bi. Jeglič Rado, odb.: dr. Jelenc, Jevšček K., Kastelic Edm., Kozina^ V., Perdan Fr.; pr. r. Jakše Fr. in Kalčič L. — Čl. telovadijo v pn., sr. in pt. , l 2 9- > l 2 \\ zv., vad. zbor v čtr. 1 / 2 9— , / 2 l 1 zv., tldk. v tr. in čtr. ’/ 2 7—8 zv., obrt. trg. nar. v nd. 2—5 pop. — Str. L: Slovenski Sokol, Naša bodočnost, Hrvatski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Gregorc Franc (vad., Novomesto), pnč. Kozina Viktor (vad.), zap. Matjašič Jože (vad.), or. Papež Ljudovik (vad.), vad. Perdan Fran; vad. pom. Reitz Fran, vad. pr.. Appe Val., Novak Fran. Opčine (Primorsko), St. dr. Sosič Andrej, pst. Ferluga Ferdo, nač. Sosič Ivan, t. Bizjak Jaromir, bi. Hrovatin M., odb.: Malalan Iv. M., Sosič Ant., 142 - Škrlavaj Iv.; pr. r. Sosič Fr. in Vrč Ant. — Čl. te¬ lovadijo v pond. in čtr. 8—9'/ 2 zv., šol. nar. v tr. in sb. 8—9 zv., goj. v sr. 8—9 in ned. 4—5. — Str. 1.: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Sosič Ivan (vad., Opčine 299), pnč. Sosič Fr. (vad. pom.), zap. in bi. Hrovatin Matko (vad. pom.), or. Ravbar Fran (vad. pom.), vad. pom. Vremec Vekoslav. Podgora (Goriško). St. Bandelj Alojzij, pst. Klančič Milan, nač. Faganeli Anton, t. Budal Jos., bi. Slamič AL, odb.: Juretič Evg., Klančič Fran, Perko M., Vagaja M.; pr. r.: Cotič Al. in Sčurk Jos. — Čl. telovadijo v tr. in pt. 8—10 zv., vad. zbor v sr. 8—10 zv.; šol. nar. v tr. in pt. 7—8 zv.; obrt,- trg. nar. v sr. 7—8 zv. — Str. L: Slovenski Sokol, Sokolski prapor, Naša bodočnost. Vaditeljski zbor: Nač. Faganeli Anton (vad. Podgora), pnč. Vagaja Miroslav (vad.), zap. Perko Miro (vad. pom.), bi. Slamič Al. (vad. pom.), or. Bregant Stef. (vad. pom.), vad. Juretič Lud. Postojna (Kranjsko). St. Paternost Fran, pst. Kutin Fr., nač. Zaletel Vinko, t. Vodopivec Jos., bi. Kutin Fran, odb.: Kogej Jak , Kopač Leop., Kraigher Jos., Šeber Maks; pr. r. Dekleva B. in Ditrich Lud. — Vaditelji: Cestnik Fr., Mauer Fr., Vičič Fr. in Zorman Andr. — Čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. */a9— ) / 2 10 zv. — Društvo ima prapor. — Str. L: Slovenski Sokol, Naša bodočnost. Društvo nima posebno sestavljenega vad. zbora. Ženski tel. odsek Sokola v Postojni. St. Slavija Kutinova, pst. Ema Burgarjeva, nač. Stana Kraigherjeva, t. Slava Burgarjeva, bi. Mimi Misle- jeva, odb.: Kogejeva in Pikel; pr. r. Mica Lavrenči- čeva in Slava Burgarjeva. — Člane. tel. v tr., čtr. in sb. 6—7 zv. Vaditeljski zbor: Nač. Stana Kraigher (Po¬ stojna), pnč. Mila Peternostova (vad.), zap. Slava Burgerjeva (vad.), vad.: Mici in Alma Kutin, Ela Lachainer; vad. pr. Zora Paternostova. Prvačina (Primorsko). St. Mozetič Josip, pst. Zorn Henrik, nač. Furlani Henrik, t. Zorn Jak., bi. Tušar V., odb: Gregorič Jak., Vodopivec Rih.; pr. r. 143 Furlani Edv., Gregorič Iv., Peršič Iv. — Čl. telovadijo v tr. in pt. 8—10 zv., v ned. 1 — 3 pop.; vad. zbor v nd. 9—10 dop.; tldk. 3 — , / 2 5 v nd. pop.; obrt. nar. v nd. 10—12 dop. in 4—5 pop. Str. 1.: Slo¬ venski Sokol, Sokolski prapor, Naša bodočnost, Hrv. Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Furlani (vad. Prva- čina), pnč. Zorn Henrik (vad. pr.), zap. Mozetič M. (vad. pr.), bi. Faganelj Fr. (vad. pom.), or. Zorn Andr. (vad. pr.); vad. pom. Šemolje Fr. in Zorn Anton, vad. pr. Furlani Jos. I., Furlani Jos. II., Krpan Ivan. Društvo ima svoj lasten „Sokolski dom". Odsek prvaškega Sokola v Gradišču (Pri¬ morsko). St. Kerševan Josef, pst. Žnidarčič C., nač. Vodopivec Venčeslav, t. Krševan V., bi. Krševan Iv., odb.: Černe Jos., Černe Konst.,^ Žnidarčič Iv.; pr. r.: Krševan Al. in Stubil Em. — Čl. telovadijo v sr. in pt. 8—10 zv.; šol. nar. v nd. 1—3 pop. — Str. L: Sokolski prapor. Vaditelj ski zbor: Nač. Vodopivec Venčeslav, zap. Černe Konst. (vad. pom.), vad. pom.: Stubilj Em. in Žnidarčič Ivan. Odsek prvaškega Sokola v Zaloščeh-Saksidu (Primorsko). St. Golja Fran, pst. Saksida Andrej, nač. Vignitin Fran, t. Saksida Ant., bi. Slejko Ant., odb.: Baša AL, Budilma M., Saksida Jos., Vodo¬ pivec Jos.; pr. r. Lisjak Ign. in Saksida Iv. — Čl. tel. v tr. in pt. 8—10 zv. — Str. 1. Sokolski prapor. Vaditeljski zbor: Nač. Vignitin Fran (vad. pom., Zalošče 293), pnč. Jelen Jožef (vad. pom.). Ptuj (Štajersko). St. dr. Fermevc Ivan. pst* Lenart Fran, nač. Burič Vladimir, t. Skuhala Ferdo, bi. Breznik Tomaž, odb.: Brenčič Alojz., Nemec Alojz., Rodovšek Ant., Sagadin Lj. — Čl. telovadijo v pn., sr. in pt. 8—10 zv. — Str. L: Slovenski Sokol, Naša bodočnost. Vaditeljski zbor: Nač. Burič Vladimir (Ptuj, tvrdka Senčar), or. Rodošek A., vad. Jakopanec Ž. , Odsek ptujskega Sokola v Središču (Štajersko). St. Dogša Srečko, pst. Šala Franc, nač. Borko Rupert, 144 t. Muzek Ljudevit, nam. t. Ivanuša M., bi. Kočevar Fr., nam. bi. Bedjančič I., odb.: Borko J., Rakuša M., Šinko Jož., Zadravec J. . Vaditeljski zbor: Borko Rupert, Veselko M., Grivec Stanko. Radeče (Kranjsko). St. Marinc Filip, pst. Polanc Anton, nač. Est Ivan, t. Trepečnik Bogomir, bi. Moser Albert, odb.: Jazbec Ivan. Ulli Fr., Zahrastnik Fr.; pr. r. Kfipel Božo, Vozel Ivan. — Čl. telovadijo v sr. in pt. 8 — 1 / 2 11 zv., vad. zbor v tr. 8— , / 2 l 1 zv. — Str. i.: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Est Ivan (Radeče), pnč. Jazbec Ivan, zap. Knez Rud. (vad. pom.), bi. Kos Julij (vad. pr.), or. Ulli Fr., vad. pom.: Hočevar Alojz in Višnikar Jos. Radovljica (Kranjsko). St. Kunstelj Rudolf, pst. in bi. Sajovec Fran, nač. Hrovat Ludovik, t. Šmigovc Viktor, odb.: Brovč Jos., Chladek Vek., Dolžan Fran, Kavčič P., Perne Jos.; pr. r. Primožič Leop. in Šega Iv. — Čl. telovadijo v pn., sr. in pt. '/ 2 9—10 zv., vad. zbor iste dni 3 / 4 8— 1 / 2 9 zv., obrt. nar. v tr., čtr. in sb. '/j9— f / 2 10 sv. — Društvo ima prapor — Str. 1.: Slovenski Sokol, Naša bodočnost. Vaditeljski zbor: Nač. in bi. Hrovat Lu- dovik_ (Radovljica 9), pnč. in or. Brovč Jos. (vad.), zap. Šušteršič Mirko (vad. pom.), vad. pom. Kavčič Fr. in Olip. Boštjan, vad. pr. Nešuta Vekoslav. Rajhenburg (Štajersko). St. Jamšek Fran, pst. Lenard Šandor, nač. Rismal Melhijor, t. pl. Rain- hofen Lavoslav, bi. Agrež Fran, odb.: Kacjan Fr., Rainer Srečko, odb. nam.: Šerbec Fr. in Vrščaj Jos.; pr. r. Klanjšek Fr. in Pribošič Iv. — Čl. telovadijo v pn., sr. in pt. '/ 2 9 —10 zv.; obrt. nar. v nd. pop. — Str. I.: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Rismal Melhior, vad. Sušnik Mirko, vad. pr. Vrščaj Josip. Ribnica (Kranjsko). St. Schifrer Anton, pst. Arko Ivan, pnč. Oražem Stanko, t. nam. Juvane Avg., bi. Peterlin F., odb.: Klun Iv., Križman Fr., Lavrič St.; pr. r. Burger Fr. in Kobler Ant. —- Čl. telovadijo v pn., sr. in pt. — Str. I.Slovenski Sokol, 145 10 Sokolski vestnik S. Z. L. L, Naša bodočnost, Sokol (Praga). Vaditeljski zbor: Pnč, Oražem Stanko, zap. in bi. Juvane Aug.; vad. pr.: Klun Iv. in Kramar Iv. Odsek ribn. Sokola v Velikih Laščah (Kranjsko). Pst. Virant Josip. nač. Mramor Anton, t. Fink K., bi. Jereb Fr., odb.: Hočevar Jos., Pucelj Iv., Šte¬ fančič Fr. — Čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. 8—10 zv., — Str. L: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Mramor Anton (Male Lašče), pnč. Jereb Julij, zap. Fink K., bi. Jereb Fr., or. Glavan Josip. Odsek ribn. Sokola v Sodražici' (Kranjsko). Pst. Gruden Matej, nač. Gregorič Fran, t. Lušin Dom., bi. Trdan Jak., odb.: Fajdiga Fr., Mikolič Fr., Oberstar Jos.; pr. r.: Mikolič Fr. in Pirc Ivan. — Čl. telovadijo v sr. in sb. 8—*/ 3 ll zv. — Str. 1.: Slovenski Sokol. Ribnica na Pohorju (Štajersko). St. dr. Škof Miroslav. Društvo že dve leti ne more delovati, ker je brez vaditelja in brez telovadnih prostorov. Selo (Primorsko): St. Mrmolja Josip; pst. Mrmolja Iv., nač. Mužina Anton, t. Pišot Jos., bi. Pišot Iv., odb.: Bavčar Fr. (štev. 69), Bavčar Fr. (štev. 74), Bavčar AL, Pirjevec AL; pr. r. Bavčar Iv. in Lipovž Fr. — ČL telovadijo v tr., čtr. in sb. — Str. L: Slovenski Sokol, Sokolski prapor. Vaditeljski zbor: Nač. Mužina Anton (vad. pom.), pnč. Pirjevec Alojzij (vad. pom.). Solkan (Goriško). St. Čibej Josip, pst. Doljak Ivan, nač. Biležnik Ivan, t. Stritar Zoran, bi. Poberaj Jos., odb.: Komel Avg., Komel Fr., Leban Fr., Ver- dikon lv„ Vižin Ant., Zavrtanik Ant.; odb. nam.: Devetak Jos. in Marušič Jos.; pr. r. Bajt Fran, Mo¬ zetič Ljubivoj. — ČL telovadijo v tr. in čtr. 8'j 2 — 10'/ 2 zv., šol. in obrt. nar. v tr. in čtr. 1 / 2 8— 1 / 2 9 zv. — Str. L: Slovenski Sokol, Sokolski prapor, Naša bo¬ dočnost. — Društvo ima pevski odsek. Vaditeljski jz bor: Nač. Biležnik Ivan (vad. Solkan 151), pnč. Čuk Ivan (vad), zap. Bašin Avg. (vad. pr.), bi. Komel Avg. (vad. pr.), or. Poberaj Jos. (vad. pr.); vad. pr.: Komelj in Šuligoj. 146 Spodnja Idrija (Kranjsko). St. Blažko Vincenc, pst. Hegediš Fr., nač. Lukan Peter, t. Poljanec Andrej, bi. Bozovičar Iv., odb. : Felc Ant., Lapajne Fr., Majnik Fr., Močnik P., Peternel M., Velikanje Alojz.; pr. r. Lapajne Fr. in Šinkovec J. — Čl. telo¬ vadijo v tr., čtr. in sb. 9 — ’/ 2 U zv. Str. 1.: Slovenski Sokol, Naša bodočnost. Vaditeljski zbor: Nač. Lukan Peter (Sp. Idrija), pnč. Bozovičar Iv. (vad.), zap. Velikanje Alojzij (vad. pr.), or. Lapajne Fr. (vad. pr.), vad. pr. Majnik Franc. — Vad. zbor tel, v čtr. in sb. 8—9 zv. St. Janž (Dolenjsko). St. Majcen Ivo, pst. Repovš Anion., nač. Podlogar Jože, t. Štirn Franc, bi. Prijatelj Janko, odb.: Erman Ignac, Erman Ivo, Filip Hinko, Gorenc Franc; pr. r. Majcen Ignac in Repovš Jože. -- Čl. telovadijo v nd., tr. in čtr.. St. Jurij ob Juž. Zel. (Štajersko). St. Čulek Josip, pst. dr. Ipavic Josip, nač. Sevnik Julij, t. Šošter Janko, bi. Receij Alojz., odb.: Mastnak K., Urleb Ivan, pr. r. Drofenik Josip in Kartan Oton. — Čl. telovadijo v sr. in sb. zv. 9 — 11, v nd. pop. 2—5; šol. nar. v sr. in sb. 3—'l 2 5 pop. — Str. !.: Slovenski Sokol (2 iztisa). Vaditeljski zbor: Nač. Sevnik Julij (Dramlje, Sp. Štajersko), pnč. Urleb Ivan, zap. Šoster J., bi. Receij Alojz., or. Šefman Fr., vad.: Ojstriž Blaž in Zdol|ek Fran. St. Lenart Štajersko). St. dr. Gorišek Milan, pst. Klemenčič Ivan, nač. Polič Davorin, t. Stanovšek Fort., bi. Kraigher Ant., odb.: Breznik Fr., Kopic Rado, Zemljič Anton; pr. r. Breznik Fr. in Kopic Rado. — Čl. telovadijo v sr. in sb. t l 2 9— , l 2 l0 zv. — Str. I.: Slovenski Sokol. Št. Peter na Krasu (Kranjsko). St. Bratoš Lovro, pst. Lever Fran, nač. Turek Hugo, t. in bi. Cvetnic Iv., odb.: Česnik J,, Titschman S., Lavrenčič V., Medica Jos., Modrijan Iv., Papež Vekosl.; pr. r. : Medica Jos. in Modrijan Ivan. — Čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. 8V' 2 —11 zv. — Str. 1.: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Turek Hugo, pnč. Papež Vekoslav (vad. pr.), zap. in bi. Cvetnič Iv. (vad. pr.), or. Žele Andrej (vad. pr.), vad. Modrijan I. 147 10 * Št. Vid nad Ljubljano (Kranjsko). St. Šušteršič Fran, pst. Štrukelj Ant., nač. Poličar Vinko, t. Eržen A., t. nam. Bremec P., bi. Goljar Iv., odb.: Krneč L, Matjan Fr., Pečnik Al., Podvoršak St., Zalokar A.; pr. r. Bitenc Iv. in Pipan Iv. — Čl. tel. v tr„ čtr. in sb. — Str. L: Slovenski Sokol, Naša bodočnost. — Čl. je na razpolago knjiž. „Žirovnikovega zbora". Vaditeljski zbor: Nač. Poličar Vinko (Št. Vid), vad.: Kolbe Fr., Mastnak Makso, Podvoršak Stevo. Šiška (Kranjsko). St. Zakotnik Ivan, pst. Ci¬ merman, t. Režek Ivan, bi. Čolnik Alojzij, odb.: Dečman Ivan, Bonač Ivan, Ogrizek Fran; pr. r. Cuznar Jurij in Franzot Adolf. — Čl. tel. v pn., sr. in pt. 8—10 zv. — Str. 1.: Slovenski Sokol, Hrv. Sokol. Škedenj (Primorsko). St. Godina Ivan, pst. Flego Ant., nač. Fonda Marij, t. Godina Andrej, bi. Anton Strmolan-Sancin, odb.: Lah Rad, in Pižon M.; pr. r.: Pahar Mil. in Sancin Ant. — Čl. telovadijo v pn., tr. in čtr. 9 —10'/ 2 zv.; tldk. v pn., tr. in čtr. 8—9 zv.; šol. nar. v tr. in pt. 5'/ 2 —7'/ 2 . Vaditeljski zbor: Nač. Fonda Marij (vad., Škedenj 374), pnč. Pižon Miško (vad.), or. Godina Lovro (vad. pr.), vad. pr.: Godina Silv., Sancin Jos. Škofja Loka (Kranjsko). St. Flis Slavko, pst. Dolenc Fran, nač. Pristov Vinko, t. Mandeljc Ivan, bi. Plantarič lgo v odb.: Gašperin Iv., Potočnik J., Šlemberger Fr., Šmid Jos., Zahrastnik 1.; pr. r. Dei¬ singer Jos. in Guzelj Oto. — Čl. telovadijo v tr., čtr. in sb.. vad. zbor v čtr., obrt.-nar. v pn., sr. in pt. — Društvo ima prapor. — Str. L: Slovenski Sokol, Naša bodočnost, Vestnik Sokolsky (Praga). Vaditeljski zbor: Nač. Pristov Vinko (Stara Loka), pnč. in or. Gašperin Jos. (vad.) zap. in bi. Potočnik Jan (vad. pr.), vad. pom. Vrhunc Gregor. Šoštanj (Štajersko). St. Koropec Ivan, pst. Volk Jaka, nač. Kurnik Anton, t. Vrečko Al., bi. Lukman Ivan, odb.: Brišnik K., Čebul Jož., France Ant., Koruvan A.; odb. nam. Pajger Boh., pr. r. Kolšek V. — Čl. tel. v pn., sr. in pt. 8 — 10 zv.; nar. v nd. dop. — Str. 1.: Slovenski Sokol, Naša bodočnost. Štandrež (Goriško). St. Marušič J., pst. Budal Peter. nač. Rijavic Anton, t. Furlani Vlad., bi. Nanut 148 Fr., odb.: Brajnik Jos., Budal Al., Furlan H., Mučič Al.,_Pavlin Iv., Vižintin Andr.; Rijavic Jožef, A. S. — — Čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. 9—10 zv., tldk. v pn. in pt. VžS - 'MO zv. ~~ Str. L: Sokolski prapor. Vaditeljski zbor: Nač- Rijavic Anton, pnč. Pavletič H., zap. in bi. Nanut Fran (oba vad. prip.) Stepanja vas (Kranjsko). St. Bricelj Ivan, pst. Novak Anton, nač. Brunčič Ivan, t. Lokar Fran, bi. Hlebš Jernej. Trbovlje (Štajersko). St. Počivavšek Anton, pst. Goropevšek Jos., nač. Kužnik Dominik, t. Velkavrh Jos., bi. Režun K., odb.: Feštajn Fr., Kuhar Ant., Letnik Jos., Moll O., Naglav Juro, Tori Jos.; pr. r. Moll Jos. ml. in Omerzu K. — Čl. telovadijo v sr. in pt. 7—9 zv. — Str. L: Slovenski Sokol, Naša bodočnost. Vaditeljski zbor: Nač. Kužnik Dominik (vad.), pnč. Zupan Ivan (vad), zap. in or. Kostanjšek Avg. (vad.), vad.: Močnik Štef., Rinaldo Vacl., Uhan Ant.; vad. pr. Flisek Val. Trebnje (Kranjsko). St. Tomič Viljem, pst. dr. A. Kuhar, nač. Tomič Vilko, t. Goršak Ivan, bi. Plevnik Miha, odb.: Bukovec Ivan, Pavlin Alojzij; pr. r. Plevnik Miha in Praznik Štefan. — Čl. telovadijo trikrat na teden. Trst (Trimorsko). St. dr. Rybar Otokar, pst. dr. Slavik Edv., nač. Ambrožič Miroslav, t. dr. Rekar Ernest, bi. Klemenc Milan, od v b.: Borštnik Vlad., Modic Lj., Primčič Vlad., dr. Savnik Jan., TrebeC Ant.; pr. r. Dekleva Stan. in Dekleva Vlad. — Čl. telovadijo v pn., sr. in pt.: I. odd. 7—8 zv., II. odd. 9—10 zv.; vad. zbor iste dni 8—9 zv.; tldk. v tr. in čtr. 7—8 zv.; šol. nar. v pn. in čtr. 5—6; obrt. nar. v nd. 8—10 dop., goj, v tr. in sb. 5—6. — Društvo ima prapor. — Str. L: Slovenski Sokol, Sokol in Vestnik Sokolsky (Praga), Zahranični Sokol (Berlin). Vaditeljski zbor: Nač. Ambrožič Miroslav (vad., Trst via Caserma 6/6), pnč. dr. Janko Savnik (vad.), bi. Trebeč Anton (vad.), vad. Gruden Fran, vad. pr.: Delak Ant. in Modrijan Vilko. Odsek trž. Sokola v Barkovljah (Primorsko). St. Starec Rade, nač. Martelanc Čvetko, t. Samec 149 Jakob, bi. Pertot Ivan, odb.: Pertot Fr. in Stare Vek. — Čl. telovadijo v pn, in čtr. 8'/ 2 —10 zv., tldk. v pn. in sr. 7—8'/ 2 , šol. nar. v sr. in sb. 5—6. goj. v sr. in sb. 3—4. •— Str. 1. Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Martelanc Cvetko (vad.), vad. Kuščer Lj. in Kuščer Vlad., vad. pr. Pertot Riko. Odsek trž. Sokola na Proseku (Primorsko). St. Ban Ivan, pst. Luxa Mar., nač. Ipavec Herman, t. Ukmar Maks, bi. Ban Aloj. — Čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. 8'/ 2 —10 zv., vad. zbor v sr. 8'/ 2 —10 zv; šol. nar. v sr. in sb. 1 — 2*/ 3 pop.; goj. tr. in pt. 4'/ 2 —6. Str. L: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Ipavec Herman (vad), zap. Kalin Emil (vad. pom.), bi. Veršec Aloj. (vad. pom.), or. Otusu Fr. (vad. pom.), vad. pom. Briščik Ant., vad. pr.: Ipavec Aloj. in Štrukelj Iv. Odsek trž. Sokola v Rojanu (Primorsko). St. Birsa Fran, pst. Slejko Fran, nač. Gruden Fran, t. Šemole Ivan, bi. Mavrič Iv. — Čl. telovadijo v tr. in čtr. 8'/ 2 —10 zv; vad. zbor iste dni 8'/ 2 — 9; tldk. v pn., sr. in pt. 8'/ 2 —9; šol. nar. sr. in sb. 4—5; goj. v sr. in sb. 6—7. — Str. L: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Gruden Fran (vad., ul. S. S. Martini 25), pnč. Slejko Fran (vad.), vad. pom. Germek Ivan. Tržič (Kranjsko). St. Marinček Matija, pst. Pollak Karol, nač. Dobrin Ivan. t. Mally Ivan, bi. Kryštufek Ivan, odb.: Jerman^ Ant., Marčan Jos., Mrak Ivan, Siebler Melhior. — Čl. telovadijo v tr. in čtr. 8-10 zv., tldk. v tr. in čtr. 7—8 zv. — Str. L: Slovenski Sokol, Naša bodočnost. Vaditeljski zbor: Nač. Dobrin Ivan (Tržič — Sokolski dom), vad. Marčan Jos., vad. pr. Jelenc Ant. Društvo ima lasten „Sokolski dom“. Vič (Kranjsko). St. Tribuč Josip, pst. Boltežar Fran, nač. Praprotnik Avgust, t. Jeločnik V, bi. Gašperin Ivan, odb.: Balija Ferd., Gradišar Fr., Lojk Jos., Mihelčič Ivan: pr. r.: Knez Andrej in Sta¬ novnik Gregor. — Čl. telovadijo v sr. in pt. 1 / 2 9—10 zv., vad. zbor v pn. zv. — Str. 1.: Slovenski Sokol. 150 Vaditeljski zbor: Nač. Praprotnik Avgust (Rožna dolina 148), pnč. Lojk Josip, or. Bekš Zoran. Odsek viškega Sokola v Notranjih Goricah (Kranjsko). Nač. Kušar Jakob, t. Geoheli Jos., bi. Geohelli Štef., odb.: Alič M., Lojer Fr., Novak Ant., Sedaj Iv., Založnik Mat., Zorc Ant.; pr. r. Kušar Iv. in Novak Val. — Čl. telovadijo v sr. in sb. 8—10 zv. — Str. !.: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Pnč. Geohelli Jos. (vad.), or. Zorc Anton (vad. pr.), Novak Anton (vad. pom.) Verdela pri Trstu (Primorsko). St. Germek Anton, pst. Švalc Ant., nač. Perhauc Jakob ml., t. Sidarič Jos., bi. Trobec V., odb.: Dequal Drago, Kariš Jos., Negode Milj.; pr. rač. Schmidt Hinko in Šušmelj Fr. — Čl. telovadijo v sr. in pt. 9—10 zv.; vad. zbor v pn. 8'/ 2 —10 zv.; tldk. v tr. in čtr. 8>/ 2 —9*/2; šol. nar. v sr. in sb. 4'l 2 —5'l 2 , goj. sr. in sb. 2 — 3. — Str. I.: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Perhauc Jakob ml. (vad., Trst, Aquedotto 38), pnč. Sidarič Jos (vad.), zap. in bi. Ponikvar Milan (vad.), or. Dequal Drago (vad.), vad. Lavrenčič Aug., Mijot Iv. in Negode Milan; vad. pom.: Germek, Ferluga in Komeljič. Vransko (Štajersko). St. Schauer Fr., pst. Apat Lavoslav, nač. Jakše Ivan, odb.: Brinove Ivan, Golob Ivan, Korenčič Tom., Košenina Karol, Meglič R„ dr. Šerko Edo, nam. odb. Turnšek Fr.; pr. r. Meglič Simon in Železnik Anton. Vrhnika (Kranjsko). St. Tomšič Ivan, pst. Jurca Josip, nač. in t. Perne Viktor, bi. Kunstelj Ign.. odb.: Anton Jos., Jelovšek Karol, Kos Ivan, Krmavner St., Markelj Št., Šetina D., Tischler lv., Tomšič M.; pr. r. Grampovčan Andr. in Jurca Fr. — Čl. telo¬ vadijo v tr. 8—10 zv. in nd. 10—12 zv.; obrt. nar. v čtr. in sb. 8—10 zv. — Str. L: Slovenski Sokol. Vaditeljski zbor: Nač. Perne Viktor (Vrh¬ nika). pnč. Markelj Štefan, zap. Žitko Fr. (vad. pr.), bi. Kopač St. (vad. pr.), or. Vihtelič P. (vad. pr.); vad. pr.: Nagode Anton in Pisler Edvard. Zagorje (Kranjsko). St. Poljšak Ferdo, pst. Korbar Dragotin, nač. Jesih Miroslav, t. Taufer lv., bi. Ahčan Rud.; odb. Bajcar Iv., Blažič SL, Drnovšek 151 Ferd., Firm Iv., Kolenc Alojz., Koprivc T., Levstik Jan, Uršič Drag. — Čl. telovadijo v sr. in pt. zv. in nd. dop.. tldk. v tr. in čtr. zv. in nd. pop. — Društvo ima prapor. — Str. L: Slovenski Sokol, Naša bodočnost, Hrv. Sokol, Vestnik Sokolsky (Praga). Vaditeljski zbor: Nač. Jesih Miroslav, pnč. Steiner Drag., vad. Golob Fr. in Zorko M.; vad. pr. Šafner L in Zabavnik R.; or. Križnik Otmar; vadi¬ teljice: Jožica Jerin, Berta Miilier in Vera Weinberger. Društvo ima lastni ..Sokolski dom“. Žalec (Štajersko). St. Piki Franjo, pst. Vabič Vinko, nač. Kukec Viljem, t. Petrič Arnošt, bi. Zorčič Fr., odb.: Jug Jos., Marout Jos. (praporščak), Naraks Ivan, Pilih V., Pristovšek Fr. — Čl. telovadijo v tr. in pt. 8 — 10 zv. — Str. 1.: Slovenski Sokol. „ Vaditeljski zbor: Nač. Kukec Viljem, pnč- Šušteršič Jos., zap. Petrič Arnošt, bi. Zorčič Fr., or. Pilih Viktor. Odsek žalskega Sokola v Braslovčah (Štajersko). St. Plaskan Anton. pst. Cizelj Jožef, nač. Strozer Konrad, t. Delea A., bi. Vrankovič Fr., odb. Rataj in Rus. — Telovadi se enkrat v tednu. — Str. 1.: Slovenski Sokol, Naša bodočnost. Železniki (Kranjsko). St. Demšar Ivan, pst. Dermota Jakob, nač. Demšar Slavko, t. Dolenc Melh., bi. Thaler Gabr., odb.: Demšar K., Dolenc K., Je¬ zeršek Egon, Klopčič M., Primožič Jak.,_ Vidmar Fr.; pr. r. Hafnar Ant. in Košmelj Jos. — Čl. telovadijo v čtr. in sb. 8—10 zv., vad. zbor v sb. 10—11 zv. — Str. L: Slovenski Sokol, Naša bodočnost. Vaditeljski zbor: Nač. Demšar Slavko (Že¬ lezniki 8), pnč. Vodlak Stanko (vad.), zap. Jezeršek Egon (vad.), or. Veber Ant. (vad. pr.). Odsek železn. Sokola v Dražgošah (Kranjsko). Žiri (Kranjsko). St. Primožič Anton, pst. Dolenc Matija, nač. Kržišnik Ivan, t. Rihar Jos., bi. Strlič M., odb.: Demšar V., Kržišnik Ant., Spreitzer Leop., M. in Iv. Žakelj; pr. r. Hallter J. in Kržišnik Ant. — Čl. telovadijo v tr. in čtr. 9—11 zv., nd. 2—4 pop.; vad. zbor v sb. 9—11 zv. — Str. 1.: Slovenski Sokol. 152 Vaditeljski zbor: Nač. Kržišnik Ivan (Stara vas 41), or. Tratnik Jos., vad. Demšar Vinko in Reven Ivan; vad. pom. Vidmar Alojz. Društvo ima lasten „Sokolski dom“. Ženski telovadni odsek Sokola v Žireh. Nač. Franca Oblak, t. Marija Lazar, bi. Minka Močnik, odb.: Slavka Burnik in Dolenc Ivana, pr. r. Burnik Slavka. — Tldk. telovadijo v sr. 9— , / 2 l 1 zv. in v nd. '/24—5 pop., goj. telovadijo s tldk. — Odsek uživa vse udobnosti Sokola v Žireh. Vaditeljski zbor: Nač. Franca Oblak, (Nova vas 20), pnč. Vera Demšar; vad. Franja Oblak. Žensko tel. društvo v Ljubljani (Kranjsko). St. Franja dr. Tavčarjeva, pst. Marija dr. Kokaljeva, nač. Tilka Debevec, t. Minka Kroftova, bi. Minka Jelačinova, odb.: Vida Obreza, Angela Presker, Ana Sever, Elza Skalarjeva, Milka Vidmar; pr. r.: Ana Hudovernikova in Dina Tavčarjeva. — Članice telo¬ vadijo v tr. in sb. 6—8 zv. — Str. 1.: Slovenski Sokol, Vestnik Sokolsky (Praga), Hrv. Sokol (Zagreb). Vaditeljski zbor: Nač. Tilka Debevec (Gle¬ dališka ul. 5), vaditeljice: Ang. Presker, Vida Obreza, Ana Sever; vad. pom. Ana Skalarjeva; vad. pr.: Ema Baraga, Irma Splichal, Žensko telovadno društvo v Šiški (Kranjsko). St. Zakotnik Albina, pst. Pirkovič Ivana, nač. Čolnik Marija, t. Strupnik Marija, bi. Celarc Marija, odb.: Mitereger A. in Ivana, Pušar A., Škarjevec M.; pr. r. Pirkovič Iv. in Mitereger. — Članice telovadije dvakrat na teden in uživajo vse udobnosti Sokola v Šiški. SLOVENSKA SOKOLSKA DRUŠTVA V AMERIKI. Cleveland-Ohio U. S. A. (Ust. 1897). - St. Kalan Josip, pst. Hočevar France, nač. Debevc Josip, t. Hudovernik Fran (Cleveland, O., U. S. A. — 1243 East 60, St. Street), bi. Pekolj Ivan, odb.: Noč Andrej, Peterlin Anton, Špehek Ivan, Kerže Fran.JJrbas Jurij. Čl. 107, čl. v kr. 100, tel. 23, šol. nar. 25. Čl. tel. petek od 8.—10. zv. — Vpisnina 25t, mesečnina 50L — Društvo ima prapor. Str. I.: Slovenski Sokol. 153 Telovadni odsek: Nač. Debevc Josip, člani: Bele H., Jadrič Ivan, Kos Mihael, Krže F., Kunstelj C., Kunstelj Fr., Lah M., Levar 1., Noč A., Prevec F. in Prevec J. ■ Joliet III. U. S. of. A. (Ust. 1905). — St. Sitar Jos., Zalar Jos. nač. Ferko M., t. Završnik Franc, (Joliet 111. US_. A. 1002 U. Chicago St.), odb.: 5; pr. i.: 2. — Čl. 125, tel. 24, nar. 15. — Str. L: Slo¬ venski Sokol. — Ima pevski in godbeni odsek. Vaditeljski zbor: Nač. Cankar Ferd., pnč. Ferko M., čl. vad.: 2. Waukegau Illinois S. Amer. (14. II. 1909). — St. Varšek Mat., pst. Divjak Iv., nač. Grebenc Alojzij, t Škrbec Anton, bi. Mahnič Ivan, odb.: Jerina Janez, Popit Peter, Železnik Anton; pr. r.: Jerina Janez in Popit Peter. — Člani telovadijo v tr. in pt. 7—9 zv., vad. zbor v nd. 9—10 dop., tldk. in šol. nar. v tr. in pt. Čl. 87, čl. v kr. 75, tel. 32, šol. nar. 24, članic 21, tldk. 16. Vpisnina 2—4 dolarje, mesečnina 50°. — Društvo ima prapor —Telovadnica meri 122 m 2 , visokost 9 m. — Štev. izletov 7; predavanj: 2. Vaditeljski zbor: Nač. Grebenc Alojzij (vad., Waukegau Illinois, Cor Me Allister — 10tii St.), pnč. Oven Ivan (vad.), zap. Slana Jernej (vad.), bi. Mahnič Ivan (vad.), or. Kozlevčar Fr. (vad.), vad. Hribar Jos. SAVEZ HRV. SOKOLSKIH DRUŠTAVA. Ust. 1. 1904. — Sedež: Zagreb. Predsedstvo: St. dr. Lazar Car (Zagreb), I. pst. Martin Pilar (Zagreb), II. pst. dr. I. Poščič (Vo- losko), I. t. dr. Dragan Janeček (Zagreb), II. t. Milan Lovašen (Zagreb), bi. Evgen pl. Vukič (Zagreb), nam. bi. Milan Juračič (Zagreb); red. dr. Fr. Bučar; upr. V. Anton; arh. Iv. pl. Bojničič; nač. Dragotin Šulce (Zagreb), I. pnč. Iv. Dončevič (Osjek), II. pnč. V. Mahorič (Koprivnica); pr. r.: Jos. Hanuš, A. Kern, V. Novotnj', A. Rogina, M. Zemljak (vsi iz Zagreba). Tehnični odsek: Nač. Drag. Šulce (Zagreb), I. pnč. Iv. K. Dončevič (Osjek), II. pnč. V. Mahorič (Koprivnica), t. P. Horvat (Zagreb), čl.: dr. Fr. Bučar, Jos. Hanuš, J«s. Dobričevič, R. Muževie, M. Pilan (vsi iz Zagreba), Drag. Kubiček (Karlovac), Drag. Gerbl (Bjelovar). 154 Red. komisija: Dr. Fr. Bučar, dr. L. Car, D. Sulce. Zvezino glasilo: Hrvatski Sokol, urejuje dr. Fr. Bučar. Hrvatsko sokolsko zvezo tvori 15 žup s 130 društvi, v katerih je nad 13000 članov; med temi je do 4667 telovadcev (Vad. 350.) in 341 telovadk, šol. nar. 1310, obrt. nar. 254 iu in 260 goj. V zvezi nista Tvrtkova in Vičevičeva žnpa. ŽUPE. I. Ž.JFonova — sedež Zagre v b. St. dr. Fr. Bučar, nač. R. Muževič. Čl. 1 88, nar. 172. — 1I. V Ž. Gunduličeva — sedež Dub¬ rovnik. St. in nač. dr. Melko Cingrija. , „ 46 1 „ B II. „ „ „ , 46 1 Bas-krilovka v formi trompete . . „ 72 3 trompete Es . . . ■ . po K 44 „ 132 1 Sokolski Bas Es ali F . . ■ ■ ■ „ 140 Za 8 mož skupna cena . K 480 Manjša društva lahko plačajo na obroke. Svoj k svojemu! Zahtevajte cenike za glasbila, klavirje, gra¬ mofone i. t. d. F Tvrdka združenih čevljarjev v Ljubljani, Wolfova ul. 14 priporoča svojo zalogo in naročila po meri vseh vrst obuval, lovskih, gorskih, telovadnih čevljev in vseh v to stroko spadajočih izdelkov. Po¬ strežba točna in solidna. 1 lEl Najizvrstnejše in najboljše tamburice (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja prva sisečka tovarna tamburic T3EFUŠIN SISEK (HRVAŠKO). Ta tovarna je bila odliko- vana na pariški razstavi 1. 1900 in na milanski 1. 1896. vsega glasbenega ____ . so tudi vsakovrstne se¬ kirice (note) za različne inštrumente v zalogi. Priporočajo se še izvrstne gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike in okarine. V isti tovarni izhaja tudi strokovni list „Tamburica a po enkrat na mesec ter stane za celo leto 8 kron z glasbeno prilogo vred. Za vsak instrument se jamči. — Veliki cenik s slikami se pošlje na zahtevo zastonj. o MRRIJR DREMIK m n LjfUBLJHNH Kongresni trg. = n 6 ) v (Q_ Velika zaloga oblek za telovadbo in tekme ter vseh sokolskih potrebščin. LUD. ČERNE ° Zlatar, trgovec z ■ urami in očali ter zapriseženi . = cenilec -= LJUBLJHNH, Wolfova ulica 3 priporoča svojo izborno zalogo briljant* nega, zlatega in srebrnega blaga in raznovrstnih ur. Lastna delavnica za po* pravila in nova dela. Staro zlato, srebro in dragulji se kupujejo ali zamenjajo. „Slavija“ vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. Ogromni rezervni fondi K 51,093.948-96 jamčijo za — • - =^= popolno varnost. ===== BANKA „SLAVI J A“ ima posebno ugodne in prikladne načine za zava¬ rovanje življenja. Razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti rodi¬ teljev, za doto otrokom. Razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Gmotno pod¬ pira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim dobrodelnim namenom. Stremi za izbolj¬ šanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje generalni zastop banke „Slavije“ • v Ljubljani. Dolžnost vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo, bodisi za življenje ali pa proti požaru, le pri slo¬ vanski banki Slaviji. Podpirajmo torej domač slo¬ vanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. , l Rudolf Rus urar in trgovec v Kranju. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. . Priznano najboljše blago. == Na zahtevo pošljem cenik brezplačno. Suftno za sokolske obleke in za sokolske haveloke ter tudi za druge vrste obleke priporoča izvozna hiša sukna in modnih tkanin za gospode in gospe Ppokop Skorkovsky in sin v Humpolcu na Češkem. Vzorci se pošiljajo gratis in franko. — Zelo -- zmerne cene. —.—.. ■■■■= rn o o o o ffi Hodna in špnrtna trgniina Pavel Magdič : Ljubljana : ^ Hotel pri MhHču nasproti gl. pošte. Priporoča svojo zalogo so¬ kolskih potrebščin, kakor rdeče srajce, ovratnike, zapestnice, gumbe, čepice, peresa, kokarde, iglice, znake, monograme za pase, pase, telovadne jopice, hlače in čevlje, narodne zastave in znake ^ J. o o o o Ceniki na razpolago. JcS Narodna trgovina cvetlic J.Wider, Ljubljana umetni in trgovski vrtnar. Trgovina cvetlic : Šelenburgova ulica 3, v bližini pošte. Vrtnarija: Cesta na Rožnik 25. r Takojšnja izvršitev Zunanja naročila točno, vsakovrstnega vezenja Za dobro in točno po- cvetlic, šopkov in strežbo jamčim kot vencev. |\fi član Sokola. '"t- & ^ ^ ^ ■’t‘ -t. Nanovo opremljen hotel pri,Slonu 4 s sobami za tujce in najtočnejšo postrežbo priporoča slav. občinstvu in br. Sokolom LOORO REBOLJ g Kranju. Istotam prodaja šivalnih strojev in koles. Tovarna za sukno in volneno blago Leop. Brdi in sinovi v Žirovnici na Češkem priporoča cenjenim sokolskim društvom blago lastnega izdelka za sokolske kroje (surke, hlače, bave= loki), izdelano po predpisu Č. O. S. Najtrpežnejše po zmernih cenah. Za stanovitnost barv se jamči. Vzorce na zahtevo franko. Opf. / Solidno blago po čudo= >!>= vito nizkih cenah GRIČAR s ME](1C LJUBE/JRNH Prešernova ulica štev. 9. Velika zaloga izgotovlje¬ nih oblek za gospode, dečke in otroke. Konfek¬ cija za dame. Ceniki se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. 19 & ^7 H.5UTTMER Ljubljana Največja trgovina ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „XKO“. Št. 412. Srebrna s 3 močnimi pokrovi K 32'50. St. 413. Srebrna z 2 močnima pokrovoma « 28-50. St. 414. Kovinasta s 3 pokrovi . . . «18-—. Št. 415. Kovinasta z 2 pokrovoma . . « 15 50. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Deln. glavnica K 8,000.000. Rezer. zaklad K 800.000. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče transakcije, ka¬ tere je pripravljena najkulantneje izvršiti. Denarne vloge sprejema na knjižice in v tekoči račun ter jih obrestuje po 4'/ 2 od sto. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpečavajo s čeki o svojem imetju. Sprejema naročila na vrednostne papirje, preskrbuje nakup in prodajo vseh vrst rent, za¬ stavnih pisem, prijoritet, delnic in srečk. Pri nakupu vrednostnih papirjev za Vojaške ženitninske akcije se ozira v prvi vrsti na kolikor mogoče visoko obrestovanje in preskrbuje vse tozadevne manipulacije. Predujme na vrednostne papirje daje proti primernim obrestim, sprejema Borzna naročila za dunajsko, praško, tržaško in inozemske borze, katere najkulantneje izvršuje. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Stavbene kredite dovoljuje pod ugodnimi pogoji. Zavaruje srečke in druge vrednostne papirje proti kurzni izgubi pri izžrebanju. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Sprejema v Depot in oskrbo vrednostne papirje. Prodaja Večje srečke na tekoči račun; v tem slučaju vloži kupovalec na račun 20 — 30 od sto kurzne cene in ostanek pa lahko odplačuje v poljubnih obrokih. Izvršuje najkulantneje Izplačila na vsa tu- in inozemska mesta. Vsa vprašanja se rešujejo z obratno pošto. Ravnateljstvo. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. % Sobolshi strokovni zavod Milosla« Zach PRAGA, Žitno ulico 40. Vzorne telovadne obleke Vzorni sokolski kroji Pelerine s kapuco iz ne¬ premočljivega blaga Bronzore plakete F. a P. Rogovi — Sablje Blago za sokolske kroje Dokolenlce » Telovadni čevlji « & II P 2 r r a— Mizarsko podjetje z električno silo brata M. Ržman v Kranju se priporoča v nabavo telo¬ vadnega orodja, kakor tudi hišne oprave in vseh v to stroko spadajočih izdelkov •v Čevljarska delavnica brata J. Zamljena LJUBLJHNH Sodna ulica štev. 3. Priporoča se za vsa v „ njegovo stroko spada* joča dela. Izdeluje pred* pisane telovadske in prave gorske čevlje. w ol_w_fo 2 * Kdor rabi traverze in železniške šine za oboke, strešno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, naj se obrne na trgovino z železnino FR. STUPICA - LJUBLJANA - Marije Terezije cesta 1. Tam se dobi vedno svež Portland- in Roman-cement iz sloveče dalmatinske tovarne. Mreže in žice za ograje, trav¬ niške brane, plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za žito, oprava za mlekarne ter vse poljedelsko orodje. Glavno in edino zastopstvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski razstavi v Zagrebu in na jubilejski razstavi v Pragi s prvim darilom odlikovanih slamoreznic, mlatilnic in gepeljnov. Amerikanski stroji za košnjo in obračanje mrve, motorji in železne blagajne vedno v V_ J Na češkoslovanski narodopisni razstavi po¬ čaščen s prvo ceno in častnim diplomom. Na deželni jubilejni razstavi odlikovan s sre¬ brno kolajno. Na lvovski razstavi počaščen s prvo ceno, srebrno kolajno. a a a Tovarna za vzorno telovadno orodje br. Josipa Vindpša Praga - Smihov, Vi,l< " ,,a ‘ ,sM ullca štev. 816 se priporoča za popolno vzorno urejevanje sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših in praktičnih sestavah. Novost: Bradlja s patentno prevozno sestavo in patentna razdeljiva bradlja. Konji, koze in drugo težje orodje s patentno prevozno sestavo. Velikanska ugodnost za šolske telo¬ vadnice. Na dokaz tega je na razpolago mnogo pohvalnih pisem, ne samo tukajšnjih, nego tudi inozemskih. Garancija eno leto. Cene so jako nizke, plačila v mesečnih ob¬ rokih. Navadno orodje je vedno pripravljeno za razpošiljanje. Cenovniki, proračuni in na¬ črti za popolno ureditev telovadnic se po¬ šiljajo na željo zastonj in franko. Popravila se kar najceneje zaračunajo. ■= II >==> II- 1=1 II- Oll Bratom Sokolom ‘it?! priporočam svojo že mnogo let ob¬ stoječo in sedaj nanovo preurejeno knjigo¬ veznico Jos. Dežman, Ljubljana Sv. Petra nasip št. 7. Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših. Posebno solidna in cena vezava knjig za društvene, ljudske in zasebne knjižnice. Ve¬ zanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje : vseh raznih del, ki spadajo v : : : knjigoveško stroko. : : w Cene sigurno najnižje! -p* Pri večjih naročilih do 10% po¬ pusta v namen, kakršnega določi : : : : naročnik : : : : o Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3. Največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Rezervni zaklad I milijon 200 tisoč kron. Sprejema vloge vsak delavnik. Obrestuje po ^ 4 V|. brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5 °/ 0 obrestim in najmanj V/o amortizacije. Vpeljane ima domače hranilnike in Kreditno društvo. Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. Zobozdtavniški in zobo* tehniški atelje (9 '(G) ©j ©j OrEOJ. GLOBOČNIK okrožni zdravnik in zobozdravnik FRANC HOLZHflLHER koncesionirani zobotebnik ( 9 * Kranj v Hlebšovi hiši nasproti rotovžu Vaditeljski zbor Sokola v Kranju je izdal Statistični zapisnik za sokolska društva. Cena v platno vezanemu zapisniku 3 K. Zadošča za 2 leti. Slovenski sokolski koledar. I. letnik raz¬ prodan. — 11. letnik z mnogobrojno vsebino (Va- niček: Naše dolžnosti, Vadbeni načrti za članstvo, Določbe za javne nastope i. dr.l za 1. 1907 še v zalogi. — 111. in IV. letnik razprodan. — V. letnik za 1. 1910 in VI. za 1. 1911 z mnogolično vsebino I le v malem številu še na razpolago. — VII. letnik za 1. 1912 z bogato vsebino. Cena 1 K, s pošto 1*10 K. Dobiva se edino le po naročilu na: Vaditeljski zbor Sokola v Kranju. •• -- •• NI. PIRC trgovina z mešanim blagom v KRANJU, tik župnijske cerkve priporoča O o svojo zalogo raznovrstnih tkanin, zlasti domačega platna. Obenem opozarja na svojo barvarijo v Kranju ( , Savsko predmestje št. 27 (( - •• Mestno hranilnico JI v Kranju | obrestuje hranilne vloge po 4 1 / 4 % brez odbitka novega rentnega davka, ka¬ terega plačuje hranilnica iz lastnega, in pripisuje narasle obresti vsakega pol leta, ne da bi bilo strankam zglašati se radi tega pri hranilnici. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mlado¬ letnih otrok in varovancev. Hranilnica posoja na zemljišča po 5 °/ 0 na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let po¬ polnoma poplača posojilo 100 kron z ob¬ restmi vred, ako plačuje hranilnici vsa¬ kega pol leta po 3 krone. Splošni rezervni zaklad Z84.000 K. Koncem oktobra 1911: Stanje hranilnih vlog nad 5 milijonov kron, posojil na po¬ sestva nad 3,200.000 kron, občinskih po¬ sojil nad 462 kron. 1 Postaja c. kr. drž. železnic Mlinski proizvodi naj= finejših vrst, kakor: pšenična moka iz naj= izbornejšib pšeničnih provenijenc, pšenični greš, zajamčeno čiste otrobe i. t. d. i. t. d. P. n. trgovci, pozor! Doktorja pl. Trnkoczyja redilni prašek za pra¬ šiče, rogato živino i. t. d. se dobi pod imenom mnsTiH Prodajalna cena 50 v za 1 zavitek, 250 za¬ vojev franko 62 K 50 v, torej čisti dobiček 62 K 50 v; 45 zavojev franko po pošti 14 K 40 v, dobiček 8K lOv; 15 zavojev za po- skušnjo, nefrankovanih 4 K 80 v, dobiček 2 K 70 v (slednji kot poštni zavoj pod 5 kg) proti povzetju ali predplačilu zneska. Plakati in reklamni listi zastonj v vsakem jeziku. Tovarniška zaloga lekarna Trnkoczy v Ljubljani. GRAND P R I X ! London, Pariz, Rim in Dunaj. Najvišje odlikovanje! Dpužbaso.Cirila in Metoda J-J v Ljubljani priporoča blago, ki se prodaja družbi v korist: Vžigalice (Iv. Perdan, (Ljubljana), kavina pri¬ mes (Kolinska tovarna, Ljubljana), peresa (Jern. Bahovec, Ljubljana), svinčniki (Iv. Bonač, Ljubljana), pralno milo (A. Gabršček, Go¬ rica), čistilo za kovine, tla in čevlje (Golob in Volk, Ljubljana), krema za usnje in čevlje (1. Ke¬ ber, Ljubljana), svalčični papirčki in ovitki (A. Jacobi, Dunaj Vlil.), cilindri za svetilke (Kollmann, Ljubljana), čaj in rum (Fr. Kovač in Ig. Novak, Ljubljana), zagumb- nice, igle, razni priveski (P. Mag¬ dič, Ljubljana), drože (Salokar, Ljubljana), platno (Škaberne v Ljubljani), klej in črnilo (Weixl, Maribor), milo in sveče (Pilna- ček, Kr. Gradec, Češko), smodke (A. Avsenik 82, Cuortland St. New-York Amerika). Najboljša godalo iz lesa in hovin 9. F. Čemenj “S Gosli, viole, cella, base, kitare, citre, mandoline, flavte, klarinete, oboe, fagote in vsakovrstna ko¬ vinska pihala, edino najdovr- šenejše kakovosti, za primerno nizke cene priporoča c. kr. dvorni založnik V. F. ČERVENY IN SINOVI v Kraljevem Gradcu. Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenil