razstavili L* rok ^ in prssniko*. ^.ed daiU SatarSaja, S«Dd.y.a»šHolklls. PROSVETA * 4 p -**- —' > - i', >**fp ' # ^ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrodnlAkl ln uprsvnlftki prostori: «067 South UwndaU A v«. Offioe of Publicatlost ( •o 2867 South Laeadala A v«. TaUphon«, Rockwvll 4004 ■MttMT Jumh I«. 1W. (I Um Aat «f Oho« ol CHICAGO, ill., TOREK. 27. AVGUSTA (august 27), 1940 Accoptanoo for mailing it apoclal r«tc of po«***« proridod for sactton 1108, Act of Od. 8, 101T, authorla«! on Juna 14, 1S18. - ■ ' ■■— 1 ■ Subacription $«.00 Yearly Ste v .—n i ' m h e r ish finbe povzročile veliko r škodo »LIN TUDI BOM-bardiran mM)0N, 27. avg.—London Mtdmcslja so bik sinoči in m zjutraj ponovno bombar-m a zraka. Cez Seat ur sol pški letalci metali bombe, ki ■mročile ogromno škodo. Ta kil največji napad na glavno Mko mesto. Signal, da so pri odšli, je bil dan ob 3:40 im zjutraj. Tarča bombardira so bili rezidenčni distrikti tUjudene delavske četrti. Ko-!«*<> je bilo ubitih in ranje-i, k ni znano. KLIN, 27. avg.—Prebivalci _ so bili pognani iz postelj zjutraj, ko so pričele tuliti m v znamenje, da so se an-j letalci j>onovno pojavili ■atom. Ta je bil ie drugi gbkih napad na Berlin v dveh ieh Napad je trajal samo 40 nt. nakar so Angleži odleteli ej. * jsdon, 26. avg. — Letalski ister trdi, da so Angleži se-Ui KM nemška letala, ki so lirala ozračje in metala * na angleška mesta — 64 iljp in 50 v soboto. V zad-osmih dnevih je bilo uniče-čez tristo nemških bombni- M začetka vojne so Nemci iz-1190 letal. Cez tisoč je uničenih v zadnjih dveh me-ih, 800 pa od S. avgusta, ie pričeli nemški masni na-na Anglijo. ogle^ki letalci so uprizorili natalov na nertiška mesta, rta bombardiranja iz zraka so mesta Frankfurt, Ludwigs-m in Stuttgart ter vojaška ališča v Franciji, Belgiji in indiji. Bombe, vržene na to-utreliva v Frankfurtu, so itile požare. inadski letalci so se sprijeli nemškimi nad nekim angle-n mestom in sestrelili so dva lika bombnika. Zgodilo se" je da so kjftiadski letalci šli boj proti Nemcem kot samo-ina »mota. Doslej Uo sfc boje-proti Nemcem skupno z An- Komunistična propaganda razgaljena Socialistična stranka svari unije tonska bomba*je včeraj pad-v bližini hiše, v kateri biva iiki poslanik Joseph P. Ken-M> koncu vsakega tedna. Ta nahaja v predmestju Londo^ _.Ena bomba je razklala drevo SJw- K«-nnedy je biliaiiu pričele padati bombe, bomb je treščilo na po-fv srtaeA^in-i. kdin. 26. avg. — Tu trdijo, 10 nemški letalci v ofenzivi « Angliji uničiti 61 angleških J*kraj in 66 v soboto, sami »ttgubili :i2 let al. Avtne to- Mm^H Chicago. — Delavski odbor socialistične stranke je opozoril delavske unije; liberalne grupe in mirovna društva na komunistično propagando, ki prihaja iz različnih kotov. Arthur G. Mc-DovvtelK tajnik tega odbora, je razgalil gibanje pod imenom "Emergency Peace Mobilization" kot komunistično. Voditelji tega gibanja so skli cali mirovne demonstracije v Chicagu, ki naj bi se vršile od 31. aVgusta do 2. septembra. Mc-Dowell pravi, da je to gibanje pod komunistično kontrolo, otrok komunistična internacipnale in njenih ameriških agentov. Delavske organizacije je posvari pred sodelovanjem s tem giba njem. | Odbor je odkril, da je bil prv korak glede ustanovitve gjbanja storjen na zborovanju Ameriške ga mladinskega kongresa, ki se je vršilo pred nekaj tedni v Wis consinu, organizacije, katero do-minirajo komunisti. Daily Work er, glasilo komunistične stranke, je glavni list; ki hvali to giba nje. Druge organizacije, ki ga podpirajo, so Delavska zveza, Ameriški zamorski kongres in rasne grupe za cit Ine svobod Ščine ki so bile ustanovljene potem, ko je Unija za ameriške, ci-bilne svobodščine izključila vse komuniste iz svojih vodilnih odborov.' Člani delavskega odboja socialistične stranke, ki so objavili svarilo, so. A. Phillip Randolph, predsednik mednarodne bratovščine železniških V>streščkov Nicholas A. Zonarich, predsed nik unije Aluminum Workers ot I America; Roy Reuther od unije [avtnih delavcev'; James D. Gra-bam, predsednik državne delavske federacije v Montani; J. R Butler, predsednik unije farm skih najemnikov; Andrew Bie-miller, vodja manjšine v državni zbornici Wisconsina; Fred Wolter, predsednik unije elek-tričarjev v Milwaukeeju, in Pau' Porter, urednik lista Kenosha Labor. Vsi ti so nasprotniki raz-tegnitve komunističnega vpliva na gibanje organiziranega delav-stv-a. . / Produkcija gasolina iz premoga Lizbona, Portugalska* 26. avg' — Sosthenes Behn, predsednik nternational Telephone & Tele-graph Co., ki je dospel sem, da se ukrca na letalo, ki bo odletelo proti New ¥x>rku, je izjavil, da bo Španija držala svoje. roke proč od evropske vojne. je prišel sem iz Madrida, kjer je imel več konferenc s španskimi voditelji. Dejal je, da bo dikta-* tor Franco držal Španijo proč od evropskega • konflikta kolikor dolgo bo spolh mogel.. Behn je sklenil sporazum s špansko vlado glede zasežene lastnine telegrafske kompanije, ameriški upravi. NIK SVARI ANGLEŠKO VLADO V c Ofenzivo v velikem obsegu napovedana GRČIJA JACI SVOJO ARMADO Rim, 26. avg. — Fašistični urednik Virginio 6ayda piše v istu La Voce dltolia, "da bo Velika Britanija Tfcmalu doživela novo presenečenje^ Angleži se ne bi smeli veseliti; k*!r ni bil še njihov otok uničen. Nemška in talijanska ofenziva pride." Madrid, 26. avg. Španska vlada je prejela ponudbe glecjs gradnje tovarn, v katerih bodo producirali gasolin iz premoga. V Španiji je pomanjkanje gasolina, odkar je bil uvoz ustav-ljeh. Vlada ima le toliko gasolina v svojih skladiščih kot. ga potrebuje za porabo, toda privatne osebe ga ne morejo dobiti. Iz toga razloga se je odločila za produkcijo gasolina iz. premoga. Pričetek registracije nedriavljanov Chicago, 26. avg. — Jutri*se prične registracija- nedržavlja-nov po vsej Ameriki. Vršila se bo v poštnih uradih. Francis Biddle, generalni1 federalni pravnik, je v svojem govoru po radiu zagotovil nedržavljane, da se jim ni treba bati ničesar zveži z registracijo, in odtiaka-njem prs^v On je tudi pojasnil proceduro. Vsi nedržavlja ni od štirinajstega leta naprej se bodo morali osebno registri rati, one pod to starostjo pa lahko registrirajo starši ali pa varuhi. Biddle je naglasil, da kongres ni sprejel zakona za registracijo nedržavljonov z na menom persekucije in preganjanja onih, ki /e pokore zakonom. Angleške čete zapustile Sanghaj Sanghaj, Kitajska,, 26. avg. Zadnji angleški vojaki so vče raj zapustili jto mesto in odrinil proti Singaporu. Akcija je v soglasju z naznanilom angleške vlade. dfl odpoklicala vse svoje čete iz Kitajske. To svarilo, ki ne vsebuje nobenega migljala ojRorakih, ki jih stbrita Italija in-^NemČija, je silo izrečeno, ko so italijanski letalci bombardirali Malto, angleški otok v Sredozemskem morju. Dalo je povod ugibanjem, ali se Italija pripravlja na sunek proti Egiptu iri Balkanu, ali pa. bodo Nemci invadirali Anglijo. Možnost je, da se Italija in Nemčija pripravljata na skupnd akcijo proti Veliki Britaniji. "Nemška bliskovita vojna proti Angliji se še ni pričela," pravi Gayda. "Kar se je doslej zgodilo v zraku in na morju, je le odlomik metodičnih in potrebnih priprav. ItaUjjz in Nemčija običajno ne obveščata svojih sovražnikov o svojih namenih, temveč udarita po njih, kadar pride pravi moment. Ne bo dol go, ko bo Velika Britanija doživela novo 4)resenečenje. Naše svarilo je, naj počaka z razvit jem svojih zastav" Vrhovno poveljstvo je prizna* lo, da so angleški* letalci vrgl' bombe in letake na mosta i Piedmontu in Lombardiji. Dva civilista sta bila ubita in.več po slopij porušenih v napadu na Marianp Čommenžo ln Anlono. Italijani so sestrelili Štiri angje ška letala nad Malto, sami pa so izgubili eno letalo. f Napetost med Italijo in Grčijo še traja, dasi fašistični krogi Ae niso povedali, kakino akcijo bo Italija podvzela proti Grčiji. Ita lljanske čete se žbirajo ob grik meji. / Atene, Grčija, 26. avg. — Gr čija j* pozvala nadaljnje rezer viste k orožju. Poslani bodo v garnlzije ob meji Albanije. Mi litaristične avtoritete so storile nadaljnje korake glede obrambe. Poljska postala bistven del Nemčije C Leipzig, Nemčija, 26. avg. — Običajna letna razstava v tem mestu je !>ila včeraj otvorjena v navzočnosti delegacij iz držnv južnovzhodne Evropo. Nemški govorniki so ob tej priliki nagla-f v prijateljstvo s temi država- lli 4 . Da naciji naredijo mogočen vtis na obiskovalce, je večja sekcija razsjave dobita ime "Zmaga na zapedu." V tej so razstav-jeni topovi, katere so Nemci zaplenili v bitkah v Franciji, Belgiji in Holandiji. Poleg topov je razstavljen drugr vojni plen. Na razstavišču je zastopanih 19 držav s svojimi Jziožhaml. Obiskovalcj so morali včeraj pobegniti v varna zavetja, ko so pričele tuliti sirene v znamenje, da so se sovražni letalci pojavili* v zraku. Angleži so fte prtjj na znanili, da bodo napadli mčšto, v katerem je bila otvorjena ras Htava. ' Berlin, 26, avg. — Hitler je uveljavil dekret, ki določa, da vsa po nemških vojakih okypi rana Poljska je-zdaj bistven del Nemčije. Konferenca članov obrambnega odbora New York, 26. avg, — Sest Američanov, članov skupnega ameriško-kanudskega obrambnega odbora, ae je odpeljalo vlakom v Ottawo, kjer se bodo sestali s kanadskimi člai\l in razpravljali o skupni obramb Severne Amerike proti možno;-strrnvazljo. Newyorškl Supan Fiorello La Guardia, načelnik a meriške delegacije, je pred odhodom dejal, da bo konferenca trajala voč dni. Ta bo prvi se stanek članov skupnogu obrambnega odbora. Urugvaj proslavlja 115-letnico neodvisnosti Montevideo, Urugvaj, 26. avg. _Urugvaj je včeraj praznoval 116-letnico svoje neodvisnosti z zborovanji In paradami. Govorniki so na shodih poveličevali demokracijo In žigosali nacizem in fašizem. V glavnem m^stu so vojaške čete paradirale pred predsednikom Haldomlrom in drugipii voditelji. Domače vesti— Vest iz lndlanapolisa Indianapolls, Ind. — Dne 24. avgusta jo tu umrl llobrofVnani rojak Anton Krapoš, star 72 let u rojen v Dolnji Otlici na Kov-ku nad Ajdovščino. Predno je prišel v Ameriko, v kateri je ži-vel čez Mf» let, je vodil gostilno na Rftvbar4tomandl nad Postojno. Minnesotske novica Hibbitig. Minn., — Dne 19. av-gusta je bil po nesreči obstro-Ijen in smrtno ranjen 19-letnl Jos. Zagornik,-rojen v Ameriki. Umrl je drugi dUn y bolnišnici. Ustrelil ga je njegov tovariš, ko se jc gruča fantov igrala "cow-bpyje." Zapušča star*e In tri brate,.—V Boweyju je umrl 51-letni Marko Radoševič, star naseljo-nec, ki pa ne zapušča kakšnih tjJižniih aortnlnikov.^ Clevelandske vesti Cleveland. — Pred nekaj dnevi Je Ana Traven ftadla tako nesrečno po stopnicah v klet, da si je zlomila vratno kost ln več re-ber. Nahaja se tk»ma v zdravniški oskrbi. — Prihodnjo soboto bosta izročena Frank Urlatnčič in Kmma Koprivnlk, hči Martina Koprivnika. Obilo sročel Nov^grob na zapadu Rentom Wash. -4»red dnevi je umrl rojak Frank Perdik, star 32 let in rojen v Black Dismon-du. Pokojnik, ki Je izvršil univerzo, zapušča Ženo, mater in brata. Ogrska delegacija se vr*~i .......domov ' - ■ / i RAZGOVORI Z BOL-GARIJO ZAKLJUČENI . Letalska nesreča* o . > v Jugoslaviji Rusija zahteva prehod skozi Dardanele Midllmdsn so bile bom-■Miran. jk> izročilu, ki ga je' ^uradna časopisna agen- ^ skupine nemških letal ijapadl, |(.ta|iWa v Nort», »Mu^Manstonu, Canterbury-,n Rarn^atu ter pomorsko 1 v 1'ortsmouthu. Nemška jI- potojflt* neki an- 1 ^nik v bazi. ustavila" tri*K parnik Standard ■ 26. avg. ^ Ame-2» R J. Hanna, lastni-Oil Co.f je MU M: približala >#'Wju. Ta je bila že rr r;^ ladja, katero je * ^a ol.r^ja straža rf^- Po identifikaciji •"'H Jla naprtj, ne da bi ^kana Mehika je ojači-' vsem svetni obrež- J, TJ!!****** *ovori«. da f ni ^^mentje akušali omtje z« revolucio- Železniški promet med Švico in Nemčijo otvorjen Bazel, Švica, 26. apr. — Železniški promet med tem mestom in Nemčijo je -bil včeraj obnovljen. Zveza je bila pretrgana 30. junija. Obnovitev prometa pomeni, da švicarski delavci lahko odhajajo na delq na drugo stran meje. j Angleški otroci dospeli v Neu) York New York, 26. avg. 77 angleških otrok je dospelo sem z vlakom, iz Montreala, Kanada, kjer so ife izkrcali zadnjo sobo- ; to. Grupo je sprejel Marshalz Y Field. načelnik Ameriškega od^T l»oim za polnoč beguncem. Ts od-X*)T jim bo preskrbel domove v Ameriki. • ' Joneš in Walker v Roo-seveltovem kabinetu Washingten. C., 26. avg — Jesse Jonesr na< elnik federslne posojilne uprave, in Frank Walk er, bosta dobila sedet v Roose-veitovem kabinetu. Jone s bo na sledil trgovihskega Ujnika Har ryja Hopkinaa. Walker pa |MO-ralnega pošUrJa Jamesa A. Far M rK - - Berlin, 28. avg. — 0JK)—Tu-kajšnje radijske jsistaje so dalo radijsko vest zagrol»ške radijsko |s>staje, v kateri je reče-no, da Je prišlo do hud« neareče, ko je,na jugoslovanskem Krasu (vapnettčevih hrilsjvnlh formacijah neiHstrodno za Primorjem In na jugoslovanskem Primorju sa-mtim) .strmoglavilo letalo, ki Je letelo iz Zagrobs v Hpllt. Vozilo je neko Službeno komisijo In enajat oseb > prišlo pri tem ob svoje življenje. Imena ubitih oseb niso podrobno ugotovljena, niti ne kraj nesrečo. — Met' 7m-greismi In Bpljtom pa obratno se vrAl redni promot dvakrat ns dan z letali skozi celo poletno se-, zono. f Belgrsd, 22. avg.-.(JK) —Po | vesteh iz Ankare je Sovjetska unija predložila Turčiji zahtevo, m,i dovuli v slučaju vojne svo IssU n -prehod skozi dardanelsko iiSino »Kijnim ladjam Sovjetske HvoIhmIh pn*h»sla se naj ima nanašati na vsak slučaj vojne, v katero bi bila Hovjeaska unija zapletena. Turški- poalfnlk v Moskvi liajdsr AftaJ, ki Je Iril poprej več let turški iKisIsnik v lielgracio, je dosjiel v zvezi s to rusko zahtevo v Ankaro, kjerse posvstujs s pmlsediilkom tHrtk" »,puniik« UnfM-tom Inonuom In ' |,m zunanjim turškim ministrom ftukruom Hsragjogluom. Pogajanja -o mi- vsdrst v tekuinae pričakuje se, da da TuVčlJa kak d*. | fHlitlven odgovor 'šs Za nekaj dni. Budlmpešla, Ogrska, 26. avg. — Ogrska je poklicala na tisoče rezervistov pod zastavo, uveljavila ukrepe glede zaščite pred napadi iz sraka ter-poslala čete na mejo Sodmogražke potem, ko . so bila objavljena poročila« da ao se |M)gajanJa z Rumunijo razbila. Militaristlčne aktivnosti so oživele, ko so se ogrtki delegat je vrnili v Budimpešto iz Turnu-Severi na, kjer so ae pogajali s reprszentantl Rumunijo. 8|,ednja je odbila ogrske zahteve glede odstopa Hedmograike ln temu je sledil polom pogajanj. Ogrske avtoritete so odredile zasego privatnih avtomobilov, dšUT ntiie pojiiirtle obrsmbnitr ukrepov. Vladni tiak naglaša, da RumqniJa ne dela po navodilih osišča Rlm-Berlln, ki je odredilo pogajanja. Ogrska bo vztrajala pri avoji zahtevi, da ji mora Rumunija odstopiti Sedmograško, pokrajino, katero Je dobila po prvi svetovni vojni. List Pester Lloyd piše, "ds Ogrska ne bo popustila. Ona mora d«rbiti, kar zahteva, v interesu trajnega miru.' Rumunija «e poslužuje metod Male antante, da dobi javno mnenje ns~avojo stran." . V Budimpešti krožijo govorilne, da bodo pogoJanja med Ogr-| sko In llumunijo obnovljena. Uradni ogrski krogi -poudarjajo, da- Italija In Nemčija Izvajata močan pritisk ita Rumunijo, naj da koncesije Ogrski. Bukarešta, Rumunija, 26. avg. Kumunaki delegatjo, ki ao ae udeležili konferenco z rsprezen-tanti ogrske vlade v Tufnu-8e-verlnu, so se sinoči vrnili v Bu-kareito, kjer so ae (akoj aestall a člairt vlade, l'o aoatanku Je bilo namjtfnjeno,da bo Rumunija Imenovala novo delegacijo, da se I>U pogajala /. Madžari. V |iouče-nlh krogih prevladuje mnenje-, ds bdrejena Vlchy, Francija, 26. avg. — Stalna franeoska armada, ki uk|jučuje tudi vojaško policijo,. Je bila reducirana na 100,000 m<*. Peta i no vs vlada je odredila redukcijo # v soglasju a |H>goJT premirja* Nemčijo, / Ili-rriobili/.aeljr milijonov rs-zervIaUiv se vrši pred očmi na-cljskih oblastnikov. U t a I n o francosko armsdo l»odo cslalej na prt- j .tvorili proleslonslnl vojaki in okrog 20.000 strsžnikov, ki predstavljajo vojaško iiolicijo. I^son Noel, r»l»ščenee za ekonomske zadeva pa ozemlju, ki so gs zajedli* Hitlerjeve čete, Je bil rsarešen svojih dolžnosti. 1 Njegovo pozicijo Je dobil general Fornel de hi lauroncla. Nosi Je bil fraitcoaki poslanik na Polj« Mksm in član komisij«, ki se je podsjais i Nemčijd In Iulijo /led« aklenltve premirja. - TOREK, 27 ovi iz naselbin Pred d»»j«*t',°1 PROSVETA the bnughtbnmbnt tt iiff^ LASTNINA »U)*HWM NABODN« - rOUruKNB JKDNOTB W Ml raUMi for Um lututf stat« (tum oil—•) M«M F«r M« C tam |7M f« r«. tm+0m mmmtrim P * P* •i. JIS«»), m na list m HU«k Roosevelt in Blum Wendell Willkie, republikanski predAdniški kandidat je v ovojem sprejemnem govoru v EHwoodurJnd., tudi ponovil burbonsko laŽ, da je Blumova vlada s/*vojimi delavskimi in socialnimi zakoni zakrivila poraz Francije. W i 11 k i e je podkrepil svojo trditev s tem, da je primerjal Bluma z Rooseveltom, Uk, da Ameriko zadene ista usoda kot je Francijo, če bo Roosevelt Ae itiri leta slabil deželo s svojimi socialnimi reformami. Ameriški nazadnjaki so se zaleteli v dir fl to lažjo (n zdaj se ne morejo ustaviti; menda bodo to ponavljali še 50 let od danes. Celo VVilliam Greeo, konservativni piedsed-nik Ameriške delavske federacije, je postavil burbonce na laž. V glasilu federacije je Green objavil članek, v* katerem pile, da delavski in socialni zakoni Blumove socialistična vlade niso imeli nič skupnega z vojaško trohnobo francoske republike. Stirideseturnik v francoskih industrijah je bil v moči komaj eno leto in v jesjMi 1038 — po monakovski polomiji je bil ie raztegnjen na 60. ur v municijski industriji. V oneitf Času so pa industrije v Nemčiji, ki so gradile bojno maiino, obratovale 48 ur in ta delovnik je bil v veljavi do I..-januarja 1989. Willkie bi rad lovil glasove delavcev, ampak slabo se bo prikupil delavcem, če bo ubiral taktiko industrijskih magnatov, ki neprestano godrnjajo čez zakon minimalne mezde in maksimalnega delovnika, čel, da U zakon ovira obrambo Amerike. Sicer je pa dobro, da je Willkie takoj v začetku pokazal, kam meri. Magnatje mislijo, da .bodo z nategnjeniml -urami dobili več produkta, toda se motijo. Ze zadnja vojna je pokazala, da dalj 11 delovnik ne pomeni večje produkcije. Na Angleškem In v Združenih državah so celo odkrili, da so delavci manj proizvajali, ko so jim podaljšali 1 delovni čas. Neka municijska tovarna na Angleškem je demonstrirala, da so delavci tamkaj producirali 8028 kosov str$Hva, ko so delili 47 ur v tednu; ko pa so delovnik podaljšali na 66 ur, je tedenska produkcija padla na 7128 kosov. Ameriški vojaški poveljniki — ne vsi, toda nekateri — so leta 1917 svarili pred podaljšanjem delovnika v vojnih industrijah. Na primer šef uprav* za vojaško opremo je rekel: "Marsikomu se dozdeva, da bo posam<*7en delavec naredil več v desetih urah kakor v osmih. Izkušnja nas uči, da to ni res. Nekaj dni bodo delavci producirali več, ampak kmalu bodo tako utrujeni, in izčrpani; 'da bodo izdelali manj kot so prej v manj jurah*" Tako govori Jzkušnja. Burboncbse pa niso še nikdar ničesar naučili iz izkušenj in svojih blodenj ne bodo nikdar |M>zabili. To je njihova bolezen ie od pamtiveka, odkar so na svetu. j (n kandidat VVendell Willkie — Iti hoče biti liberalen, haha! — pridno caplja za burbonci in očita Rooseveltu, da žen* Združene države v propast po zgledu socialista Bluma v Franciji, ker noče priporočiti kongresu, nsj podaljša delovne ure v industrijah oboroževanja. Okoli konskripciie I , Nasprotniki konskripcije, ki pravijo, da konskripcija vodi v fašizem (če ni že sama na sebi fašizem!), bi s isto pravico lahko reki i, da vodi v komunizem. Ne vepio, čemu so tako enostranski, da'mislijo It na fašizem, ne vidijo pa komunizem, ki je dvojček fašizma. Ali nima komunistična Ru*l)a konskripcije? You bet, da jo ima — in nol*nih debat *rrt bilo v sovjetski javnosti, ko je bila dekretirana. Ameriški komunisti ne |»obijajo obvezne vojaške službe v Rusiji, o ne, tam je dobra in potrebna, ampak v Amerikfjo pobijajo — tu al dobra in |>otrebnat Hinavci in demagogi, da jim ga ni paral Smešno fe. kak® se v ProSveti razburjamo - in prepiramo zaradi kmu ne razburjamo* Cltvelundska vročina. Oeveland. — Mogoče ste radovedni, kakšno vreme smo imeli zadnje tedne f/ri nas v Cleve-landu in kakšno imamo sedaj. Radovedni ste raqgoče vsled tega, ker atojčiUlrfSt* močno so se razburili naši uredniki pri Napredku in Enakopravnosti. Res je bilo zelo vroče ves ta čas, kar je menda povzročilo, da so se naši fantje tako razburili. In vročina škoduje marsikomu. Tako je škodovala tudi njim, kot sem že zadnjič zapisal v Prole-tarcu. Res ni dobro v taki vročini hoditi na solne« z maslom na glavi. Ampak možaka sta želo kora j žna in sta šla. Rezultat je znan. . - ■—- No, sedaj po dežju sfc je vse dodobrega ohladilo. Upanje je, da letos- ne bo več vročine. Ja, vrgli dnevi so pasji dnevi! Tudi Tonetu Crdini menda škoduje vročina. On še vedno neskončno hvali svojo banko, kateri predseduje. Bolj jo hvali kot cigan kvojega konja. IJvali jo večkrat tudi v Enakopravnosti. Fantje pri tem listu ne pomislida lahko padejo v nemilost pri svojih čitateljih, kakor sta svoj čas padla Pire in Debevc, ko je bankrotirala prednica te banke The North American Trust Co. Komu v korist hodite p6 kostanj v žerjavico? Mi predobro poznamo tiste ljudi okrog tiste Seliškarjeve in Grdinove banke;Gotovo "pa se še dobe ljudje, ki še ne vedo in nasedejo vabam, ko čitajo tako slfedko hvaUsanje. Zakaj ne vpraša Tone Grdina svojega kolega dr. Seliškarja, zakaj vsaj deloma ne da tistega denarja, ki ga imajo tam reveži-vložniki ? Yes; so reveži, ki so pri svojem ••zmrznjenem" denarju lačni in morajo prositi relifa in dela pri WPA, a ga ne dobe. Vsi ti ljudje preklinjajo vse te poštenjake. In možje pri E; menda tudi žele, da bi jih naročniki preklinjali. Tone Grdina zopet pripoveduje ljudem, kako strašansko je pobožen. Na vae pretege vabi član« "najsvetejšega imena" v pobožno molitev. Ljudje menda še niso in n4 bodo pozabili tiste njegov« in sinove afere, ki se je vršila pred petimi meseci na sodišču radi tiste zapuščine po pokojnem Hrvatu Zugiču. Njegovo zapuščino nad $8000 Je Anton Grdina ml. nepostavno pridržal 18 let v vednosti svojega očeta. Kajpak, za Zugičev pogreb sta računala nad $800. Pokojni 2u gič je imel v stari dompvini že no in otroke-slromake. A Ko b: nihče ne bil podrezal pri sodniji, bi gotpvo vse ostalo tiho. In kot ste čitali najprvo v angleških listih in potem v slovenskih, je sodnija spoznala Grdino krivega, ga kaznovala z globo okrog $360 in ga prisilila, da je (ali šta) vrnil denar dedičem oziroma sodišču, kateremu je mora plačati tudi omenjeni globo Zdaj pa vernike poziva na moli te v. Oh, kolika hinavščina! Anton Jankovich, 147. zastopnik. V njegovem podjetju se. je za-počela prva kompanijaka unija v Združenih državah, in sicer takoj, po ludlowskem masakru 1. 1914. Prihodnji mesec bo padla odločitev, kdo naj zastopa delavstvo. V tukajšnjem burbonskem dnevniku Chieftainu z dne 21. avg. sem čital zanimiv članek, ki sta ga spisala D. Pearson in R. S., Allen in je bil priob^" menda po pomoti. Evo vam iz-črpka istega: Sedeča stavka, veJikp hujša kot jo je uprizorila unija CIO .v michiganski avtomobilski industriji, je sedaj, y teku med ameriškimi industrijskimi voditelji. Ta sedeča stavka je proti produkciji orožja sa armado in mornarico, dokler ne vidijo, kake davke jim ho kongres najožil. To je stara borba profitarjev proti ljudskim interesom in začeli so jo sedaj, kv noHo P^ na primer govore v Waski samo za armado ne bodo milijardi dolarjev letno. In jjdfJJJT, ški podvojene mornarice t*>ao * okrog milijarde na leto. ^ Iz tega je razvidno, da^T*^ stala ^^.^^^ksrjH milijarde in pol v m.rJ na vsota za vzdrževsnje vojske ^ su. Ni še toliko ko je toh^^, letni proračun zv^nevlade^ ^ - (Iz ProsvetelT^^ Domače vesti. V avtni nesreči ubiU deklica^ f n-uv-ae gA*, VIrfililJI « bU. P«^" . ^jrfiJ U Jugo^v.J* >« ** . proU f». ' . - m djA Oumffi««, ^FK. 2T. AVGUSTA PROSVpT* , Slovenije mi ^ rsdi borovmic (»-letno deklico v takozvanem ptujskem gos* l * Ptujski <**ti n» Te«j» j0ll. otroci nabirali borov-le Med nabiralci sta bila lt»» r^letns delavčeva hčerka to Lj «eva in aezakonaki [n delavke Antoa J^. Otroci F* pri nabiranjif borov ru« L Zlasti je bil nasiten in Ljan kletni Anton Kac, ki Ej/mkadil v malokdo &avii-Lvo ter ji kotel iztrgati košari-. t borovnicami. jK*|M* mu to li ukoj posrečil«* ja podivjanoc ivao »Ho sunil dekletce tla, da>ikim orodjem wd pogorel do Ul. Škoda zna-okrog 100,000. >j prijatelja s V Ig. Polskavi je star ničvred- rtigalnik povzročil prebivanje tri. Prijatelj je ubil prijate 1». Dogodek se je pripetil ta- IMe. , V gostij hi Mohorko v Zg. Pol- avi ata popivala dčlavca 46-ttni Ferdinand Kolar in 33-lefni lr»nc Trglavčnik. Oba. sta iz _ Pola kave in tudi prijatelja. Zvonik je -prosil Kolarja za M, da bi si prižgal čigareto. mu je posodil avoj stari tolnik, ki ga je Trglavčnik v Pli dal v žep, češ, da ga ne da nazaj. Kolarja je.to tako j**ilo, da se je pričel prepi-Kontno sta se tudi spo-njela in iz gostMne. Ka b 50 m od tam ata se vnovič Na. Tedaj pa je Kolar po-nož in zabodel Trglavdni-Jv vrat, da mu je prereza! žilo ■^nico. Mladi delavec je lfI>jlu izkrvavel, ubijalca pa so naAU doma in ga aroti- -■-'—'— Mssio v ječo v smrt lUd denetimi obsojenci, radi J*™«* pri umoru v Buče-'ani avgusta, je bil tudi kovač Novak* Mihalj iz ** ymi. Bil je obsojen na 3 *»' •eta ječe. * • > Julija so vsi obsojenci -kazen v Mariboru. No- T1 I* v Mariboru niso spre E ker je v mariborski- kaznil- Bi?pirltjn *>rat k P*. Kadi tVga so ga odorc- ^,i l ,1,co v Sr^ski*- r, 1,;i1' «<> mu Jia izbiro ali potuje sam in mZ. ' >,a ukle- rj* vodili pod nadzorstvom. iT * Prvi pogoj. Po- in si je še denar za ja pokojni, predno jo šel od doma izjavil, ida ae nikoli več ne vrne. To dopuOča mnenje, da je Novak izvršil samomor. Pokopali so na pokopališču v Srem-ski Mitrovici. i i \ P^/VLf U Velik požar v Gaber ja Dne 10. jul. >e začelo goreti gos|Kxiai sko poslopje velapoaast-ašee ge. Adele Dečko na Mari-iki sesti v Gaber ju. Ogenj je nastal sredi i. nadstropja, kjer pežajo tttzanico ža živino. Ogenj je zavsel velik razmah in uničil ostrešje,) vse gorljive dele in j bmel j sko sušilnico. Zgorela je tudi velika zaloga -sefca in slame. Na kVaj požara so prihiteli gasilci iz Gaberja in Celja. Po dve urnem gašenju jim je uspelo požar lokalizirati. Skoda se ceni na 160,000 din ter je le delno zavarovana. Zanimivo je, da je to poslopje pogorelo že lansko leto^-Lsrštniča ga je nato obnovila, letos pa ga je znova doletela požarna katastrofa. Sumijo, da je ogenj podtaknila zlobna roka. Tragična smrt družinskega očeta 30 letni/posestnik, mesar in gostilničar Bogomir Brezinšek iz Rogatca je bil do nedavna radi iivčne in duševne bolezni v bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju. Doma se mu je stanje zopet poslabšalo in je pridali misliti, da bo moral zopet v umobolnico. Svoji hčerki -je rekel, da ga bo kmalunoči okrog 11. ure zažgal hi-o. Ogenj je^ajet stanovanjsko hišo in hleve ter uničil vse. Rešili so le 2 kravi. Ljudje^o prihiteli gasit in reševat. To priliko je izrabil Stanjko in vlomil ?ri drugem sosedu . Mavrenu. Tam je odnesel 2 moški obleki. 2 para čevljev, 2 uri, raamo perilo in atroia našla" spečega pod. nekim drevesom. Ko so ga orofcnki zbudili in zvezali, se je Stanjko silno prestrašil in je vae priznal. Povedal je tudi kje je skril ukradene reči, katere so vrnili lastniku,- njega pa oddali v sodne zapored . Le u ' * U Primor ja Zamenjava denarja Gorica, julija 1940. — Z min. dekretom, ki ga je priobčila današnja številka italijanskega uradnega lista "Gaszetta Uffl-ciale", je država opolnomočena izdajati papirnati denar po eno in po dve liri. S tem je dana možnost, da potegne iz prometa nikljasti drobiž po eno in dve liri. ' ^ Težka nesreča pri Šapjanah Šapjane, julija 1940. — Te dni se je na železniški postaji zgodila nesreča. 19-letni šofer Franc Molečičar iz Mutulj je privosil s kamponom iyav do tračnic na postaji, kjer je izstopil, da bi od« rodil nakladanje materijala. Pri tem pa ni videl lokomotive, ki se je neslišno približevala, čoprav ne z veliko brzino. V zadnjem trenutku je še hotel odakočiti, toda bilo je že prekasno. Loko motiva ga je podrla na tla in z roko je revež prišel pod kolesa, ki so mu jo zmasjila. Takoj ao ga naložili na avto vojaškega rdečega križa in ga odpeljali na Rel^o, kjer so mu odrezali roko. Njegovo ptanje je nevarno. S senika je padla Gorica, julija 1940. — V Stan-drežu je padla s senika 45-letna služkinja Katarina Breihec iz Čepovana. Ker je bila v seniku tema, je Katarina luknjo v podu v hlev ter z glavo udarila ob kamen. Našli so jo išele čez nekaj časa, ker je zaradi padca izgubila zavest in"ni mogla klicati na pomoč. Takoj so jo odpeljali v goriško bolnišnico, kjer,so zdravniki ugotovili, da ima počeno Ig-banjo in f'pretresene možgane. Njeno »tanje je zelo nevarno. \ Kaznovana mlekar i ca Okrajno sodišče v Cetadu je obsodilo dne 19. junija t. L48* letno Amalijo Birtič iz Briiča, ker je prodajala aurovo maslo, ki ni bilo »delano po sedaj veljavnih predpisih. Grofica N&gent umrla V Tritu v vili Regina v Bar-kovljah je umrla y~viaoki starosti 90 let grofic* Karoiina Nu-gent roj., (baronica Steiniger. Njen mož je bil nečak alavnega grofa Nugenta, ki ae je za časa Napoleona hrabro boril in proslavil v bojih proti Francozom. Grof Nugent je imel svojo graščino na Trsatu, ki še sedaj stoji. , Baronica 8teininger je bila po rodu iz Gorice. Nem&IM otroci v Trstu Trat, juli 1040—V mesto je prispelo 160 nemških otrok iz Graca na Stajerakem. Otroke so poslali v nalašč zanje priprav ljeno kolonijo na rtu Salvore, kjer bodo ostali nekaj tednov*| Proseki julija 1940.—88-letni Emilij Cuk s Proseka se je ne varno rami pri prenosu Velikih železnih j4o£č. Zdraviti ae lp> moral 3 tedne. Glasovi iz v naselbin (Nadaljevanj« a 2. atraai.) va priliko, da obiščeva tvojega strica in družino." "Ohrali res?" Bila sem vsa veaela, tako sem ga objela, da bi mu bila kmalu vse kosti polomila 1 t Potem pa smo si napolnili ku-fre in namazali naš avto, da1 bo bolje tekel, ker je imel pred seboj 400 milj dolgo pot. Iz Clevelanda smo se odpeljali 27. julija ob treh zjutraj. Z nama so šle najine hčerke Anne in Albina ter mr. Albin Stražar, ker ga je moj mož hotel imeti s sa* bo, da mu bo žeblje pulil iz koles, ni ime) nič dela. Vožnja je bila prav prijetna. Avto je tekeHcot za stavo po široki in gladkreesti. Tako smo se kar hitro znašli v Indianapoliau, ki je čez 300 milj od Clevelanda. Tpm smo se ustavili pri prijate-ijrh Somraku in Uletu, kjer so nam postregli z gerkira dinarjem, ki ae nam je prav prilegal. Po paturnem oddihu se podamo oa naš končni cilj, to-je k Antonu Roshlu v Terre Hautu, ki je moj stric,. brat moje matere. V stari domovini je bil Plavčkov Tone iz Srednjega GlobodOia, fara Mirna peč. On je prirajžal že blizu svojih sedemdeset let. Pa je is vodno čil in zdrsv. Z ženo Nežko vodita trgovino z grocerijo i»'mesom in drugi m...Opazila sem v prodajalni tadi pralni stroj, kot robce in Ovratnice. Dobi ae tam tudi mehka pijača, ki smo jo veliko pospravili pod svojo streho, zlastij zato, ker je bilo zelo vroče prav tiste dni. V trgovini jim pomaga tudi sin 'JcJhn, ki pa je še "lejdik in fraj." Upam, da bo kmidu dobil svojo življensko družico v pomoč sebi in staršem. Bili smo tudi pri sinu Antonu, ki lastuje svoj dom. Ima prav prijazno hiško sredi rodovitnega vrta. Na svojem vrtu pridela vsakovrstno zelenjavo za domaČo porabo. Koruza mu zraste za dva mofta visoko, da smo se ji res čudili. Moj stric ima' tudi tti hčere To so družine &udy in Joe Bohinc. Sestri imdta namreč Vsa ka enega brata. Tretja hčer je mrs. Marietta. Te tri družine imajo svoje domove v Blanfordu Indiana, ki je 22 milj od Terre Hauta. Tudi tam se bavijo s vrtnarstvom in kokošmi. Prav izvrstpo smo se zabavali pri družini Bob Mirkovič pod zeleno brajdo. Pred hišo smo imeli velik sod penečegs plvs, in tudi "ta kratkega" ni manjkalo. Tako smo vili vsi židanO volje in prepevali sjro slovenske pesmi dolgo v noč. Bili smo tudi na pikniku pri Ižancu na farmi v Illinoisu, blizu Blanforda, Indiana. Tudi tam je bilo pijače in jedače kot na ohceti. Imeli smo tudi muzikan-ta iz Blanforda <— imena, žal, ne vem. Igral je pa že tsko poskočne, ds sem čisto possbils, da imam avojih štirideset let. Tam smo se sešli tudi s mr. in mrs. Andy Končsr, s mr. in mrs. Jack TerČek, in z mr. in mrs. Vrabee. — -- No,'kakor Ima vsaka reč svoj konec, tsko je prišel konec tudi naših počitnic. stajl pred Sremuko Ml-^postaji Martinci, (ko JJLP- JHl iz postaje, so Iju- Novaka, ki je stal ^ hodniku^ob vratih. C|?0 n, HtiU P«tajo, ki je, I* / - Pftr^bno, ds ug£ % T!1 * J- »godilo s potni 1 proge ao rm ' Novaka ob Uru 1,77 7 v*aks al jo zlomi ^ *l- oihoči VeTTkHJrltanl-i. Dejal je, da je to stflišče iz: dajalsko, ko je jasno, da bo vsa Kvropa prišla pod dominacijo Uktatorja Hitlerja, As bo Vsli- ka Britanija poražena v tej voj-• ___ Hherwood je član Odbora sa obrambo Amerik« s podpiranjem zaveznikov. Predsednik tega odbora Je William Allun White, časnikar in republikanec Is Kan-sasa. "Amsrlčani smo že v vojni s Hitlerjem," Je deJnl Sherwood. "Nemški diktator In njegovi zavezniki vodijo vojno proti vsem ljudem, k|r verujejo v svobodo, demokracijo in pravico." Trockijtv odvetnik protestira Mexico Clty, 26. avg. — Albert Goldman, odvetnik lf Chi caga, Je dejal, da Je poslul telegram državnemu tajniku Hullu katerem Js protastiral prot odloku, da truplo l^eona Trocke-ga, umorjenega ruskega boljše-vika, ne sme biti poslano v Zdru žene države, Dalje je rekel, da je apeliral na Hulla, naj prekli Če odlok. V razgovoru z repor ter JI j« Goldman dejal, da vss okolnostj potrjujejo, da Je Frank Jsckson, morilec Trockegs, a-gant sovjetska policije. Ns IsitfvlAča £etia: "Strašno lgčas mi Je na dež«li." Mož: "Meni pa prav nič." , Zena 'Tebi JrlAk« ««eil|e ' Merr UeieneA. ee«r«se; Seet Umm*. Ave Meri M graMk vel v Vmmi CU*. Ps. HOLLYWOODSKA ZVEZDA , ROI^AIJ IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE Spisal E. Stilgebautr. Prevedel Ivan Jontet Mabel Moon je mirno sedlu v bližnji našlo-' njač, si prekrižala noge ter ga zategnjeno vprašala: "AH vas smem vprašati, na kuj cikate? Resnici na ljubo povedano, je meni vse skupaj u-ganka. Te številke Filmskih novic, ki jo drži-te v roki, nisem le videla. Ali je v nji kaj takega, kar zanima vas, ali bi zanimalo mene?" Meulboume Stearns ni vedel kaj reči. Ali dekle res ni nič vedelo o stvari, ki je njega taka razburila? Ali pa je morda zgolj igrala izvrstno komedijo? Da še prepriča o tem, je ravnatelj spremenil svojo taktiko. Z glasom, ki ga je bila sama prijaznost, je dejal: "Ce je res, da še niste videli tega, tedaj prečitajte tole vest." Mabel Moon je prečitiria naznačeno vest v F ionskih novicah, nato pa dvignila svojo lepo zlatolaso^ glavo ter uprla svoje velike vijoličasto modre oči v Steamsa, rekoč: "Gospod, *U> je pa res novica. Jaz da bi se na nos in rta vrat poslovila od Hollywooda in Kalifornijske filmske družbe, še preden sem se odločila za kaj takega! Ta je pa lepa!" Steams je. povzel: "Gospodična Moon, vi govorite, kakor bi vsaj stali pred tako odločitvijo! Potemtakem veste, na kaj vse to cika. C« vam -ni. znano, kdo in zakaj je poslal tole vest v Filmske novice, tedaj morate vedeti, kam mert. Prosim, bodite tako prijazni in povejte mi, Česa se to tiče, da bom vedel, kako naj ae odločim." "Kako naj se odločite, gospod? Kaj pa to pomeni ?" Mabel Moon je bila nenavadno mirna in hladna. Melbournu Steamsu se je zdaj nenadoma zazdelo, da je silno podcenjeval to dekle vse mesece, odkar jo je poznal; in da je to dekle, ki je s svojim nastopom rešilo pogina film "Kleopatrina amrt," povsem nekaj drugega kot se je zdelo in delalo. To ga j4 spravilo V nemajhno zadrego. Mož je vedel, kaj hoče, ampak prav nič mu ni dišalo, da bi ga kdo navil in ožel. Toda tudi Mabel Moon je vedela, kaj hoče. Nazadnje je Stearns spet spregovoril: "Ali ai morda telite spremembe, gospodična? Ali vas Hollywood več ne zadovoljuje? Ali niste zadovoljni s svojim položajem pri Kalifornijski filmski družbi? AH ste se zato morda obrnili na kakega agenta? V tem slučaju bi bilo bolje, da ste se poprej posvetovali menoj." Mabel Moon je na rahlo zmajevala z glavo. V roki je držala solnčnik svetlomodrc barve ter z njim delala po podu razne geometrične oblike. Dekle je vedelo, da to nekatere moške zelo draži, zlasti Steamsa, o čemur se je bila že prepričala. * Ampak to pot se Stearns ni dal razburiti, pač pa je postal že bolj prijazen, ko jo je na: govorU: "Vrste mi storili zelo ,y4ike uMtugo, ko ste bili tako dobri, da ste mi pomagali iz veliko zadrege in ne da bi -mislili na se (to moram takoj poudariti) prevzeli vlogo. Kleopatre, čeprav je bila v glavnem že dovršena." Njegova opazka je zelo zabavala mladenko.' Stearns jo je bil izuatil namenoma, da bi dognal, kako dalejr je že napredovala mlada igralka v svoji saimizaveati. Če se tu ne spotakne, ai je mislil, ko je nastavil zanko njeni samoljubnosti, tedaj ne bo imel lahkega posla z njo. Ribica resnično ni hlastnila po trnku! "Gospod Stearns!" je Mabel prepričevalno vzkliknila, "jaz sem vendar atorijalle svojo dolžnost kot uslužbenka vaše družbe^ mi ne pride na misel, da bi me kdo mogel smatrati za dovršen posnetek neprekosljive Astori. Slučaj Je bafi nasproten in prav zato —" "Kaj! Prav zato, gospodična Mooir?" "Gospod Stearns, nehaj va se igrat! slepe miši! yest v Filmskih novicah, ki se tiče mene in ki stm jo zdaj prvič videla, gotovo soglaša z resnico v toliko, da sem res dobila ponudbo. Vloga, ki se mi ponuja, je seveda povsem drugačna od Astori ne, za katero sem le za silo zamašila vrzel, ki jo je ustvarila smrt v njenem zadnjem filmu. O tem sem #i na jasnem. Dejstvo namreč je, da so moje zmožnosti usmerjene docela v drugo smer. Mabel Moon -je igrala avojo igrb tako sijajno, da jr začel dvomiti o sebi celo inače Izredno prevejani Melbourne Stearns, ki je bil navajen takele ptičice ovijati okrog mezinca. Mož res ni vedel, kako bi se je lotil. Ali bi ji priznal, da je v pravem, potem pa jo skušal podcenjevati, da bi zniial njeno ceno? Prekleta reč! Ko bi vsaj vedel, kdo se poteguje za njo! Mabel Moon je videla Steamsovo zadrego, toda pomagati mu ni hotela, temveč ga je lepo pustila/da se je mučil na rkžnju negotovosti. Po precejšnjem obotavljanju je Stearns na-posled spravil iz sebe: "Zelo nerad vas izgubim, gospodična Moon." .....Mabel je čakala na to priznanje. Njena ra- .mena so se vzravnala. , , i "Za božjo voljo, go§jK>d Stearns!" je vzkliknila, "Tega pa res kar ne morem verjeti. -Nadomestila za tako začetniiko ničlo kot sem jaz pač ne bo težk bino. - ^ 2. MARSELJEZA, spisal v spomin 150■ letnice francoske Velike revolucije Herman Wendel. - »t 3. SLOVENSKI POLITIČNI PROBLE-l Ml. Spisal Anton Dermota. : V te te tri knjige dobite poštnine proito J za $1* # ..... t* Velika zaloga drugih knjig v slovenikem | in angleškem jeziku. Pišite po cenik I Knjigarna Proletarca { 2301 So. Lawndale Ave. - Chicago, IHinoii K ' • tfi F. Wagner (levo) in Arlhnr J. Altmever. načel flMMMk' NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEJO Po sklepa II. redne konvencije se lshko nsro« "S prliteje eden. dva, tri. itlrl aH pet U »nov is ene druiins k ni ni. List Prosveta stane sa vse enako, sa flane ali nKiss« eno letno naročnino. Ker pa tlani le plsČsj tednik, ee Jim trn priiteje k nai tn enako, sa v»l r tednik, bode moral tistrčlan is dotične druline. ki i* naročena na dnevnik Prosveto, to Ukoj nasnanit. ^ in obenem doplačati dotično vsoto listu Pro«vftta. aso tedaj mora upravniltvo snilati datum sa to vsoto-nspsčnika (liksfs. X l»ROSVKTA, SNI'J, 2657 8o. U^ndaie Ave. Priloženo poAilja* naročnino aa 1*»« Pro.veto vsote ».• ^ .....* ......Ct aoitvs m .Ird^fk 1) I . I Naslov «#.«». Ustavite A«Aik In ga pripi«te k moji nare^M ■oje družine: .......G dreH"*« <)•••«•»••«,...,.......................... ~ .....Cl dre«»s * 4y .......ČLdre«v.l« ~ / • eeoeee*eeeo««eoe«ee*oe*oeees e m** * * . ■ * — n • V - *** Mo*«*........ Nov naročnik. »Vsi • ^ ■ Država .Star ! ..