SVOBODNA SLOVENIJA Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 315759 Ano (Leto) VIII (3) No. (Štev.) 36 “ E SLOVENJA LIBRE” BUENOS AIRES, 7 . SEPTEMBRA (SEPTIEMBRE) FRANQUEO A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N“ 3824 SKRB ZA MLADINO V Belem Dvoru v Beogradu je Tito meseca junija ob zaključku šolskega leta sprejel študente višje partijske, t. j. komunistične šole “Djur o Djakovič”. Poleg študentov so bili navzoči vsi vodilni možje sedanjega jugoslovanskega komu¬ nizma in stebri njegove krvave dik¬ tature: Aleksander Rankovič, Ed¬ vard Kardelj, Milovan Djilas, Mo- ša Pijade, Franc Leskošek, Boris Kidrič in drugi. V odgovoru na pozdrav novih ab¬ solventov višje komunistične šole Zelo bi pa grešili starši sloven¬ skih otrok v svobodnem svetu, če bi zanemarjali vzgojo svojih otrok. Tu v Argentini, ali kjerkoli dru¬ gje na svetu, žive v polni svobodi. Nihče jih ne preganja, nikjer ne poznajo Ozne, ničesar se jim ni jo stalno, da ima tudi svobodni svet za mladino polno nevarnosti in marsikatero mlado življenje se še prehitro okuži v slabem okolju in pozneje staršem prizadeva pre- nekatero težko rano. To imejte pred očmi starši slo¬ venskih otrok, da bodite tu pri nas v Argentini, ali v Chile, USA, Ka¬ nadi ali Avstraliji. Najsvetejši za- ! klad imate v svojih otrokih. Pazi- ten ) treba samo pomi- , ga ne boste izgubili. Svoje šiiti, kako težko stalisce imajo (jtroke Vzgajajte tako> kakor so jih starši doma, ko nimajo niti ene ure mirne in brez strahu, ko se mo¬ rajo bati celo lastnih otrok, da jih ne bi nevede in nehote izdali v “šo¬ li” in morajo s krvavečim srcem je Tito poudarjal svoje veselje nad opazova ti j kako jim komunisti dejstvom, da so bili med študenti \ m i a dino kvarijo ne le mladi, ampak tudi “starejši tovariši, polni volje, da bi se učili in prodrli v globino teorije Marxa- Engelsa-Lenina. na kateri temelji socialistična graditev” kakršno po¬ stavlja sedaj ti tov komunizem. V svojem govoru je nato Tito na več mestih naglašal nalogo jugoslo¬ vanskih komunistov, ki obstoja v tem, da vodijo “borbo za čistost te znanosti” in da bodo v “praksi iz- Resnično dvakrat bi grešili star¬ ši slovenski otrok v svobodi, če te velike sreče ne bi izkoristili in bi znale naše matere doma, da bodo iz njih zrastli verni in pošteni lju¬ dje, ki se ne bodo sramovali ne svojih staršev in ne rodu, iz ka¬ terega so izšli. Kot taki se bodo s svojo sposobnostjo in z visokimi moralnimi kvalitetami vključili kot koristni člani v človeško druž¬ bo. Ljudje jih bodo cenili in bodo o njih povsod, kjerkoli bodo pač zanemarjali svojo mladino ter jo Siveli s ponosom dejali: to so pa prepuščali ulici. Zavedati se mora-' otroci slovenskih staršev! Ameriški iovci sestrelili prvi sovjetski bombnik Ameriško zunanje ministrstvo je ob- j ga bombnika nad korejskim bojiščem je javilo poročilo, ki ga je prejelo od vr- svetovni tisk objavil z velikimi naslovi. vajali teoretične postavke naših ve- hovnega poveljnika vseh oboroževih sil Namah se je prebivalstva posebno v od likih učiteljev”, partija sama pa ZN na korejskem bojišču generala Dou- komunistov ogroženih državah znova lo- “mora biti nosilka delovnega U- glasa MacArthurja, da je dne 4. sep- | tila zaskrbljenost — to je bilo čutiti stvarjalnega poleta in kontrole, tembra popoldne pomorske sile ZN na I pred vsem v Angliji — kjer je ta dogo- mora voditi vsa področja dejavno- zahodni korejski obali preletelo dvorno- dek postavil korejsko zadevo v novo luč S ti v državi.” 1 torno bombniško letalo, ki je imelo na in je vojno nevarnost med demokratskim Tako je Tito znova potrdil vse sebi znak rdeče zvezde ter je nato ta- in komunističnim blokom potisnil zopet to, kar mi kot poznavalci komuniz- koj pričelo streljati na ameriškega lov- ma in njegovih metod o njem do- C a, ki je tedaj vršil obveščevalno služ- močno v ospredje. Sovjetska zveza je na sestrelitev le- bro vemo in nas O tem ni treba več bo. Ameriški lovec je na ogenj iz sov-j tula močno reagirala in je poslala USA odločno protestno noto, v kateri nagla- ša, da sovjetsko letalo ni bilo v “vojnem prepričevati. Važno pa je to za “ko- jetskega letala odgovoril in ga sestrelil, ristna budala”, ki jih je v svobod- j iz morja so nato potegnili truplo iz nem svetu še vedno dosti in ki mi- sestreljenega sovjetskega bombniškega področju”, da ni bilo “oboroženo” ter da slijo, da se je Tito spreobrnil, da letala ter so ugotovili, da je imel oilot; so ga ameriški lovci enostavno “napad- je celo prenehal biti komunist. j sovjetskega letala pri sebi dokumente, li” in sestrelili. Tu pa vidimo, da ima celo vi- ki so bili izstavljeni na ime: poročnik soko komunistično šolo, V kateri Še Mišin Fenadis Vasiljev. spopolnjujejo komunistične učite¬ lje, da jih potem stranka lahko po¬ šilja po celi državi zastrupljat predvsem mladino s pravim, “či¬ stim” komunizmom, kakor so ga učili Marx - Engels in Lenin. Na to smo se spomnili prav v teh prvih septembrskih dneh. ko bodo doma zopet odprli šole. Kako lepi so bili včasih ti dnevi, polni družinske prazničnosti. Mamice so lepo oblekle svoje ljubljenčke in jih vodile v šolo k vpisovanju. S kakim ponosom je zdrav, rdečeličen krat¬ kohlačnik nosil svojo šolsko torbi¬ co! S kakim veseljem je srednje¬ šolska mladina zbirala knjige za novo leto! Pa visokošolci! In s služ¬ bo božjo se je pričelo novo šolsko leto. A danes? Starši s strahom v srcu pričakujejo leta, ko bodo mo¬ rali poslati svoje najdražje, kar imajo, svojega otroka, v šolo. Ni¬ majo ga s čim obleči, obuti. Nima¬ jo niti svinčnikov, peres, ne zvez¬ kov. Niti tega ne. Tako skrbi ko¬ munistična diktatura za šole. Za te najpotrebnejše stvari ni dena¬ rja, dovolj je pa sredstev za vi¬ soko komunistično šolo in dovolj denaria za njene obiskovalce. Pa še večja skrb tesni srca star¬ šev šoloobveznih otrok doma. Za¬ vedajo se, da morajo svoje otroke poslati v zavode, ki niso več šole, v katerih bi se učili koristnih stva¬ ri za šivlienje, ampak samo za¬ strupitevalnice, v katerih komuni¬ zem podira in ruši svetišča prave, verske domače vzgoje in mladino spravlja na svoja temna pota. Go¬ tovo se precej mladine izgubi, vsa pa gotovo ne, čeprav je izpostavlje¬ na vsem mogočim šikanam. Mnogo slovenskih družin živi v svobodnem svetu. Čeprav je bilo težko zapustiti dom, domačo zem¬ ljo, pa so raje storile tudi to in so s svojimi otroki odšle v sicer tu¬ je, toda svobodne dežele. Po začet¬ nih težavah so si že uredile mirno življenje. Njihovi otroci zahajajo Od USA zahteva visoko odškodnino tako za letalo, kakor tudi za pobito po- Ameriško zunanje ministrstvo je pre- : sadko. Razen tega zahteva posebno pre¬ dnje poročilo takoj poslalo tudi Var- J izkovalno komisijo. USA tudi opozarja, nostnemu svetu. I da bo imel lahko ta dogodek dalekosež ■ Novico o sestrelitvi prvega sovjetske- I ne posledice. TITO IŠČE REŠITEV ZA OHRANITEV SVOJE KOMUNISTIČNE DIKTATURE Tito in Kardelj sta v družbi še neka¬ terih vidnih jugoslovanskih komunistov odšla na počitnice. Če Truman lahko prebije počitnice na svoji predsedniški jahti, zakaj bi si takega ugodja ne pri¬ voščila tudi jugoslov. komunistična prvo¬ borca “za enakost in bratstvo”. In sta se tako tudi onadva podala na izlet po Jadranskem morju. Počitnice sta že zaključila. Tito je namreč nato že sprejel angleškega pod¬ tajnika v zun. ministrstvu Ernesta Da- viesa. Mož je kljub temu, da mu je ko¬ munistični režim izkazoval vse časti, moral le spoznati, da je v deeli “nekaj gnilega”. Po svoji vrnitvi domov je na¬ mreč izjavil, da je v Titovi Jugoslaviji povezavo teh treh držav. Tem angleškim načrtom so pa Ame¬ rikami, če smemo to verjeti avstrijskim Virom, krepko stopili na pot. Kot pro¬ tiukrep so skoro iste dni, ki je bil o- dobren kredit Francovi Španiji v višini 62 milijonov dolarjev, nakazali na ra¬ čun titovine novih 15 milijonov dola¬ rjev posojila. Na zahodu menijo, da je dolar še vedno tako močna vaba, da bo Tito prav rad segal po njej in zato dajal tudi protiusluge in ne bo silil iz ojnic. Titovo ljubimkanje z Amerikanci po¬ vzroča preglavice edinole Italijanom, ki se čutijo prizadete vsled izgubljenega položaja. Medtem, ko se bodo v pred- marsikaj, kar *bi v Angliji označili za dverju State Departementa in ZN za¬ devali s komolci grof Sforza, Kardelj Bebler in drugi, bo v Kremlju prosjačil Togliatti Stalina, naj vendar ne začne še s kaznovanjem uporniškega Tita. Vsaka sovjetska akcija proti njemu, bi ga morala pognati še bolj na zahod in bi tako Jugoslaviji dala legitimacijo za “totalitarni socializem”. Gotovo ga pa to vprašanje ni v prvi vrsti zanimalo, ker je takoj nato dejal, da za eno državo “primerna ure¬ ditev” še ni zadovoljiva za drugo. S tem je pač hotel povedati približno isto, kot Victor Martinez 50 - Buenos Aires Argentina rechaza la prefension soviefica sobre la Antartida En una conferencia de prensa, el ministra de relaciones exteriores. Dr. Paz, di6 a conocer la contestacion argentina al pedido de Rusia de participar en cualguier discusidn internacional sobre la Antartida. La Cancilleria, que rechazd la gestion, ha respondido que estima innceptable" la pretensidn sovietica. Ademas reaiirma que en estas re- giones La Argentina ejerce soberania de derecho y de hecho con ante- rioridad a cualquier otra potencia". La comunicacion argentina, que fuč leida por el doctor Paz, a los cronistas, es la siguiente: El Mimsterio de Relaciones Exteriores y Culto presenta sus saludos a la embajada de la Unidn de las Republicas Sovieticas Socialisias, y acusa recibo de su memordndum de fecha 8 de junio ultimo. Expresa dicho memordndum el interes de la Union de las Republi¬ cas Sovieticas Sociahstas en participar en las deliberaciones que se rea- licen para determinar el rdgimen a que eventualmente pudiera ser so- metido el Continente Antartico. Sehala, tambien, que el gobierno de la U.R.S.S, no puede consentir que una cuestion tan importante como la del regimen de la Antdrtida sea resuelta sin su participacion, y solicita se le haga conocer el punto de vista del gobierno argentino sobre esa cuectidn. "Al respecto, el gobierno argentino reafirma que la Antdrtida Ar¬ gentina, territorio nacional que pertenece a su soberania, no es suscep- tible de entrar a formar parte de ningun regimen general que pudiera afectar al continente antartico. Asimismo, considera que no podila ser- lo ninguno de sus archipielagos australes a dicho continente. "La Nacion Argentina ha proclamado reiteradamente que sus legi- timos titulos geogrdficos, histdricos y juridicos, le dan derecho sobre un sector del Continente Antdrtico, que en documentos diplomaticos y car- tas gecgraficas oficiales se denomina Antdrtida Argentina. En dicho sector la Republica ejerce soberania de derecho y de hecho con ante- rioridad a cualquier otra potencia, realizando, ademas de la pertinente ocupacidn efectiva y permanente, los correspondientes actos de gobier¬ no y administracion, para mantener ante el consenso internacional el valor absoluto de sus imprescriptibles derechos. "Por lo demds, la Antdrtida Argentina forma parte de la Antdrtida Sudamericana, que ha sido de clarada por Argentina y Chile de su le- gitima pertinencia, con exclusion de cualquier oiro interes foraneo, faltan- do solo determinar la linea de comun vecindad entre ambos paises en esa zona. "En consecuencia, al contestar el memordndum de esa embajada, el gobierno argentino considera inaceptable la pretension del gobierno de la U.R.S.S." Argentina zavrača sovjetske pohlepe po Antartidi Zunanji minister dr. Paz je na tiskovni konferenci časnikarjem sporo¬ čil odgovor argentinske vlade na sovjetsko zahtevo po njeni udeležbi na katerihkoli mednarodnih razgovorih o Antartidi. Zunanje ministrstvo, ki je ta sovjetski predlog zavrnilo, poudarja, da "smatra sovjetske zahteve za nesprejemljive in naglasa, da Argentina izvaja svojo suvereniteto v teh področjih po pravu in dejansko poprej, kakor pa katerakoli druga sila. Odgovor argentinske vlade, katero je prečital zunanji minister dr. Paz, glasi: Zunanje ministrstvo sporoča veleposlaništvu ZSSS svoj pozdrav in potrjuje njeno spomenico z dne 8. junija. Omenjena spomenica navaja že¬ ljo ZSSR, da bi se udeležila razprav o položaju, v katerega naj bi more¬ biti prišlo področje Antartide. Prav tako navaja, da vlada ZSSR ne more pristati, da bi se tako važno vprašanje kot je položaj Antartide rešilo brez njena udeležbe. In v tej zadevi, da hoče vedeti za stališče argentinske vlade. V tej zadevi argentinska vlada znova poudarja, da Argentinska An¬ tartida, nacionalno področje, nad katerim izvaja svojo suverenost, nika¬ kor ne more tvoriti dela karkšnegakoli splošnega stanja, ki bi se moglo nanašati na antarktični kontinent. Pravtako smatra, da se isto nanaša tu¬ di na vsa južnotečajna otočja v bližini omenjenega področja. Argentina je ponovno že poudarila, da ji njeni zakoniti, zemljepisni, zgodovinski in juridični naslovi dajejo pravico do enega sektorja an¬ tarktičnega kontinenta, ki se v diplomatskih dokumentih in zemljepisnih kartah imenuje Antartida Argentina. Na omenjenem sektorju Republika izvaja pravno in dejansko suverenost že pred vsako drugo silo, izvršujoč razen dejanske učinkovite in stalne zasedbe tudi zadevne vladne in u- pravne posle, da s tem vzdržuje pred mednarodnim forumom absolutno vrednost svojih nepreklicljivih pravic. Razen tega tvori Antartida Argentina del južnoameriške Antartide, katero sta Argentina in Chile proglasili za svojo zakonito pripadnost z izključitvijo kateregakoli tujega vmešavanja, nista si pa edinole še dolo¬ čili skupne razmejitvene črte med obema državama v tem področju. Z ozirom na vse to, odgovarjajoč na spomenico tega veleposlaništva, argentinska vlada smatra za nesprejemljive zahteve sovjetske vlade." je to storil med vojno Churchill, ko je v tt • ... - bodočnost, česar pa Togliatti tako kot Kairu v pižami lezec na zofi poslušal , 6 poročila brit. zastopnika pri Titu, ki je Churchillu navajal, da se okoli Tita zbi¬ rajo komunisti in da so organizirani iz | Moskve. In Churchill ga je nato vpra¬ šal, če si je Jugoslavijo izbral za biva¬ nje po vojni. Ko mu je Mac Lean to za¬ nikal, mu je Churchill odvrnil, kaj ga lotem ta problem še razburja! Tako pač izgleda demokracija v prak¬ si po mnenju ljudi, ki so kriv! za gorje v tem delu Evrope, v katerem so posta¬ vili na oblast peščico komunistov, da še danes z nepopisnim nasiljem strahuje narod. V zvezi z Daviesovim obiskom v Beo¬ gradu pa so nekateri dunajski listi obja- Vili poročilo, da si je predstavnik labu- V ljudske in srednje šole. Učitelji rištične vlade V Beogradu prizadeval, in predstojniki zavodov SO Z njimi da bi ustvaril osišče Dunaj—Beograd— zadovoljni. , Atene. To naj bi bil angleški načrt za Italijan, kakor tudi kot komunist ne sme dopustiti, ker bi v tem primeru bi¬ la italijanska kom. stranka obsojena na politično smrt. Vsako ljubimkanje pa prinese, če že ne težjih posledic, vsai slabo ime. Kdo bo ob titovsko - ameriškem ljubimkanju prišel ob dober glas, bodo pokazala pri¬ hodnja leta. SRDITI BOJI NA KOREJI Na južnokorejskem bojišču se v preteklem tednu položaj ni dosti spremenil. Krvavi boji so divjali skoro vse dni ter se je težišče ko¬ munističnih napadov prenašalo z juga na sever in obratno. Ameri¬ kanci in južni Korejci so v v glav¬ nem zadržali stare bojne linije. Ponekod na srednjem delu bojišča so sicer kom. čete izvedle nekaj manjših vdorov, vendar pa brez večje nevarnosti za Taegu in edino uporabno cesto proti Pusanu. Le pri Pohangu na vzhodni obali so komunisti na enem sektorju po¬ maknili bojno črto za devet km proti jugu. Nikjer pa se jim ni po¬ srečilo napraviti prodora. V boje so z ameriške strani prvič stopili novi težki ameriški tanki tipa Patton. Vse kom. napade so Ame¬ rikanci odbijali z mogočno letal¬ sko zaščito, svoje protinapade pa ščitili z nad 1000 letali vseh vrst. Prve britanske čete odhajajo po kratkem oddihu iz Pusana na boji¬ šče, na poti pa so tudi Filipinci, Novozelandci in drugi. Mac Arthur je VS poslal novo poročilo o položaju na bojišču, v katerem hvali visoko bojno mora¬ lo ameriških in zavezniških čet, poudarja pa, da potrebuje še več pehote. Omenja tudi poročila o zbi¬ ranju kitajskih armad na korej¬ sko - mandžurski meji in rekruti¬ ranje Kitajcev v severokorejsko vojsko. Konec vidnih uspehov komuni¬ stične vojske na Koreji je zabele¬ žila tudi Moskva, ko je prvič v svoji radijski oddaji priznala u- spešnost ameriških protinapadov in brezupno in neučinkovito pri¬ zadevanje komunistov, da bi po¬ gnali Amerikance v morje. V od¬ daji pravi, da “se ameriške čete lrrvf fiKoDflrmi TV)T*PT ^ Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires. 7. IX. 1950 - Ano del Libertador General San Martin Oblična uspeha naših smučarjev Janez Flere državni prvak v nordijski kombinaciji, Dinko Bertoncelj tretji v slalomu — “Kandahas de los Andes” Ob skrajno slabem vremenu je bil 18. avg. izveden slalom kot prvi del IX. ar¬ gentinskega državnega prvenstva v alp¬ ski kombinaciji. Ker so poleg najbolj¬ ših argentinskih smučarjev startali tudi reprezentantje USA, Chile ter Franci¬ je, so tekme dobile značaj močne med¬ narodne konkurence. Proti pričakovanju je zmagal Ameri¬ čan Griffith, ki je s svojim krasnim in hitrim stilom zadivil publiko ter potrdil svoje uspehe na letošnjem svetovnem prvenstvu v Aspenu. Tudi Pablo Rosen- kjaer je dosegel lep čas ter se kot naj¬ boljši Argentinec plasiral na IV. mesto. Najbolj pa je prenesetil Bertoncelj, ki Dinko Bertoncelj na snežni poljani. je v prvem teku dosegel peti najboljši čas, v drugem pa je vozil malo previd¬ neje in je tako v skupnem zasedel VII. mesto ter se kot tretji Argentincec pla¬ siral pred dvema Sev. Amerikancema, tremi Čilenci ter Francozom. Rezultati: I. Jim Griffith, USA, 1, 45”2; II. Dodge Brooks, USA, 1,53”3; III. Sergio Navarette, Chile, 1,55”5; IV. Pablo Rosenkjaer, Argentina, 1’55”8; V. A. Hammersley, Chile, 2’02”; VI. Luis de Ridder, Argentina, 2’03”3; VII. Din¬ ko Bertoncelj, Argentina, 2’03”7. Sledi¬ jo: Pyron, USA; Zimmermann, Argenti¬ na, Jung, Argentina itd. Pri damah pa je zmagala Ana Maria Dellai pred Inge Kaltschmidt. Drugi del prvenstva, to je tekma v smuku, pa je bil 22. avgusta ob zelo slabih snežnih pogojih, kajti neprestano deževje zadnjih dni je spravilo progo za smuk v skrajno težavno stanje. Za¬ radi tega je bilo tudi precej težkih pad¬ cev. Zmagala sta zopet oba Severno- Amerikanca, na tretje mesto pa se je v odličnem času plasiral Argentincec Luis de Ridder. Prvi Čilenec je prišel šele na peto mesto in takoj za njim Bertoncelj. Rezultati: I. Jim Griffith, USA, 2’ 29”4; II. Dodge Brooks, USA, 2’31”5a III. Luis de Ridder, Argentina, 2’34”1; IV. Pablo Rosenkjaer, Argentina, 2’35; V. A. Hammersley, Chile, 2’38”5; VI. Dinko Bertoncelj, Argentma, 2’46”. Končni rezultati alpske kombinacije za argentinsko državno prvenstvo so sledeči: I. Pablo Rosenkjaer, C. A. B.; II. Luis de Ridder, C. U. B. A.; III. Din¬ ko Bertoncelj, C. A. B. Naslednja velika tekma je bila “Kan¬ dahas de los Andes”, katere so se ude¬ ležile ekipe Argentine, USA in Chile. Med reprezentanti argentinske ekipe je bil tudi Dinko Bertoncelj. Končno se je vreme le toliko izbolj¬ šalo, da sta FASA in Club Andino Bari- loche lahko izvedla tekme v skokih, ta¬ ko v samostojnih, kakor tudi za nordij¬ sko kombinacijo. Od naših so skakali: Flere, Bertoncelj ter Duhovnik. Tekmo¬ valci so bili razdeljeni v dve kategoriji in sicer: “Novicios”: 1. Janez Flere, 194.9 točk; II. Tito Benavidez 194.2 točk; Otto Jung 180 točk. I. Kategorija: 1. An¬ drej Noworyta 208.6 točk, II. Gustl Lant- sehner 205 točk; III. Dinko Bertoncelj 202 točk. Letos je FASA prvič izvedla tudi državno prvenstvo v nordijski kombina¬ ciji (tek na 18 km in skoki), katero je z velikim naskokom točk osvojil Janez Flore in ker so tekme v skokih veljale obenem za klubsko prvenstvo je postal Flere tudi klubski prvak v nor¬ dijski kombinaciji za leto 1950. Dne 23. avgusta je Club Argentino de Ski izvedel veliko mednarodno smučar¬ sko tekmo “Kandahas de los Andes”, katere so se udeležili 3 Sev. Američa¬ ni, 5 Čilencev ter 12 Argentincev, med njimi tudi Bertoncelj, ki je s svojim si¬ jajnim uspehom v slalomu dokazal, da spada med najboljše južnoameriške sla- IZ TEDNA V TEDEN ARGENTINA Iz svobodnega sveta USA: Truman je imel preko radija dolg govor ameriškemu narodu o potre¬ bah čim< večjih naporov in žrtev za ob¬ rambo USA in ostalih demokracij pro¬ ti komunizmu. V govoru je poudarjal potrebo po zvišanju davkov in vojaških proračunov ter utemeljeval politiko Stg- te Departmenta do Koreje in Formoze. Objavil je, da bo zvečal število oboro¬ ženih sil v najkrajšem času vsaj na 3 milijone in opozarjal ameriške nasprot¬ nike (ZSSR in njene satelite) na nevar¬ no igro, ko se hočejo spustiti z USA v borbo. Izjavil je tudi, da je povsem od ZSSR odvisno, če se bo sedanja vojna Ha Koreji razširila v splošen svetovni požar. Pododbor ameriškega senatnega zu¬ nanjepolitičnega odbora je izdelal pod¬ roben načrt o delovanju ZN v slučaju, če bi ZSSR izstopila z organizacije. Senatorji poudarjajo v uvodu, da bo or¬ ganizacija brez ZSSR in njenih sateli- tev lepše in hitreje reševala svetovna vprašanja. Demokratski senator Harley Kilgore je z drugimi senatorji izdelal načrt o hitrih in potrebnih ukrepih proti ame¬ riškim komunistom v slučaju vojne med USA in ZSSR. Senator poudarja, da mora USA zgraditi koncentracijska taborišča za komuniste in dati FBI-taj- ni policiji pooblastila o hitrih in bre¬ zobzirnih nastopih proti “rušilcem in izdajalcem lastne države.” Vrhovni ameriški letalski poveljnik Vandenberg je odstavil letalskega ge¬ nerala Andersona, ker je v letalski šo¬ li v Maxwellu izjavil, da naj mu “vr¬ hovno poveljstvo samo izda ukaz in bo uničil pet skladišč atomskih bomb v ZSSR.” Poveljnik Vandenberg je k svo¬ jemu ukrepu izjavil, da se Anderson zavzema za preventivno vojno proti ZSSR, da pa “USA ne bo prva napadla sovražnika, ker je njen glavni namen lomiste. Vendar se mu pozna, da je na tekmah z močno mednarodno konkuren¬ co še novinec ter mu manjka one rutine in sigurnosti, brez katere uspeh na tako težkih tekmah ni lahek. Tako je še več ali manj navezan na tisti” če ne bi zadel ...“in tako je bilo tudi v smuku na¬ slednji dan. Pri padcu 50 m pred ciljem je izgubil dragocene sekunde, ki so ga stale izgubo enega izmed prvih mest v smuku, kakor v kombinaciji. Tehnični rezultati so sledeči: Slalom: 1. Griffith, USA, 1’39”9; Brooks, USA, 1’42”8; III. Bertoncelj, Argentina 1’47”6. Smuk: 1. Griffith, USA, 2’15”9; II. Hammersley, Chile, 2’16”0; III. Benavi¬ dez, Argentina, 2’16”7. Kombinacija: 1. Griffith, USA, 0,00 točk; II. Brooks, USA, 5.68 točk; III. Ovrum, Argentina, 9.55 točk in Berton- Janez Flere po končanih smučarskih tekmah. celj se je kot tretji Argentinec plasiral na VII. mesto. S tem so letošnje smučarske tekme na Catedralu zaključene. France. * Svobodna Slovenija v imenu Sloven¬ cev v Argentini iskreno čestita g. Fle- retu in Bertonclju na doseženih uspehih na letošnjih smučarskih tekmah, kakor tudi vsem ostalim rojakom, ki so se jih uedeleževali, z željo, da bi naša od¬ lična smučarska trojka — Jerman— Flere—Bertoncelj — na smučarskih tekmah prihodnje leto dosegla še lepše uspehe in tako tudi v smučarskem špor¬ tu povečala dober glas, ki ga Slovenci uživajo v Argentini, v svoji novi domo¬ vini. vojno preprečiti, ne pa jo izzvati.” Za preventivno vojno proti ZSSR se je pojavilo gibanje tudi med številnimi senatorji ter je njen glavni zagovornik demokratski senator McCellar, ki je izjavil, da “se mora oborožiti do zob in potem pozvati ZSSR na sodelovanje z zahodom. Če bo ZSSR odgovorila nega¬ tivno, potem moramo mi sprožiti prvi Strel, ker bo itak svetovna vojna posta¬ la neizogibna.” Ob otvoritvi “Kampanje za resnico”, ki jo je organizirala pod vodstvom bi¬ všega ameriškega poveljnika v Berlinu Claya organizacija Križarska vojna resnice”, je prvi govoril general Eis e n- hower, ki je poudaril, da “ameriški vo¬ jaki sedaj umirajo na Koreji za ideale demokracije, medtem ko bodo v Moskvi, Pragi in Varšavi trdili, da za ameriški im perij alizem.” Poudaril je tudi potre¬ bo po postavitvi čim večjega števila močnih radijskih postaj za tujino, ki bo¬ do popolnoma svobodno z jasnimi be¬ sedami govorile svetu o resnici demo¬ kracije. Glavni namen te organizacije je ustanoviti “Radio svobodne Evrope’ , ki bo imel na razpolago veliko število močnih radijskih postaj, preko katerih bodo začeli vsesplošno propagandno go¬ njo proti komunizmu. V petek, 1. sept., je predsedstvo VS prevzel britanski delegat Jebb ter se je Malikovo izigravanje s tem končalo. U- speh zahodnih zaveznikov na tem zase¬ danju je bil ta, da so z 9:1 glasu (Ma¬ lik) poklicali na zasedanje tudi južno- korejskega delegata, medtem ko so Ma¬ likovo zahtevo po pripustitvi severno¬ korejskega delegata odbili z istim števi¬ lom glasov. Na dnevni red so z ameriškim pristan¬ kom aprejeli tudi vprašanje Formoze ki gd USA zagovarja s tem, da ta otok ni kitajsko ozemlje, ker ga je imela pred vojno Japonska in se vprašanje ne mo¬ re rešiti pred sklenitvijo miru z Japon¬ sko. ZSSR je namreč vložila pri VS pro¬ test zaradi “ameriške agresije”. Prav tako je ZSSR kot posrednica vložila protest Maocetunga zaradi ame¬ riškega bombardiranja neke vasi na mandžurski strani korejsko-mandžur- ske meje. Ameriški delegat Austin je predlagal sestavo preiskovalne komisi¬ je, ki naj ugotovi dejanski stan in izja¬ vil, da je USA v slučaju potrditve Mao- cetungove obtožbe pripravljena v goto¬ vini poravnati škodo zaradi morebitne¬ ga bombardiranja. Peto zasedanje glavne skupščine ZN, ki se bo 19. septembra pričelo v New Yorku v vojni in politični napetosti, smatrajo opazovalci kot odločilno za nadaljno usodo te organizacije. Bo to prvo zasedanje te skupščine, ko se za¬ hodna demokracija in vzhodni totalita¬ rizem že dejansko bijeta na bojnem po¬ lju. Postavljajo sedaj vprašanje, če bo ZSSR še nadalje ostala v ZN‘ ali pa iz¬ stopila. Menijo, da se bo sovjetski dele¬ gat Višinski boril v glavnem za tri za¬ hteve: 1. pripustitev kom. kitajskega delegata in izgon Čankajškovega; 2. priznanje severne Koreje kot samostoj¬ ne politične enote z enako pravico v ZN in 3. obsodbo ameriške 1 “agresije” v Koreji in na Formozi. Če bo Višinski propadel v vseh treh zahtevah, menijo, da je gotovo, da bo ZSSR izstopila iz ZN. Nameravajo pa v tem slučaju or- ganizijo obdržati in jo še bolj povezati. V USA se je število zaposlenih od izbruha vojne na Koreji zvišalo za nad en milijon. Zaposlenih je sedaj v USA 62,367.000 oseb. Brezposelnost z vsa¬ kim dnem vidno pada. ★ FRANCIJA: Vlada je prepovedala več rdečih španskih emigrantskih lis¬ tov. Tako kot Belgija in Anglija bo tudi Francija podaljšala vojaško službo, da bo razpolagala z 20 divizijami. Predsednik strasburškega zaseda¬ nja H. Spaak je ob koncu razgo¬ vorov podal novinarjem daljšo izjavo; med drugim pravi: “Zasedanje je vse¬ kakor rodilo sadove, ki jih ne kaže pod¬ cenjevati; poudarjalo pa se je prezgo¬ daj, da mora do Združene Evrope priti že v avgustu letos ali pa sploh do nje prišlo ne bo. Takšno naziranje je nesmi¬ selno. Edinost Evrope zahteva dolgega in težkega dela.” Kot bistveno napako tega zasedanje je Spaak navedel preveč številno vsebino razgovorov, preveliko pestrost problemov in vse preveč samo načenjanje razprav, ne pa predložitev točnih načrtov in mnenj. ★ ANGLIJA: K ostremu Churchillove¬ mu napadu zaradi dobav orožja ZSSR je Attlee odgovoril v parlamentu ter Churchilla primerjal baletki na odru, češ da se na parlamentarni tribuni prav tako ponaša in vedno samo to ve pove¬ dati, da bo brez njega na krmilu Angli¬ je ta šla v propad. Attlee je parlamen¬ tu izjavil, da dobave ZSSR ne gredo na škodo Anglije in da je pred časom to kupčijo odobrila tudi konservativna stranka ob glasovanju v parlamentu. Vlada je pripravila zakon o podalj¬ šanju vojaške službe na dve leti ter o povišanju prejemkov za vojake in ofici¬ rje. BEVIN je načelno pristal na organi¬ zacijo nove nemške policijske sile. Zastopniki 12 zun. ministrov, članov vrhovnega sveta Atlantskega pakta, so sporočili svojim vladam sklep Vrhov¬ nega odbora, naj takoj prično “z naj¬ večjo možno produkcijo orožja”. Za¬ stopniki zun. ministrov, ki predstav¬ ljajo nekako vrhovno vojno poveljstvo V mirnem času za vseh 12 držav-članic, bodo svoja zasedanja nadaljevali v Nev Yorku ter jih pred glavnim zasedanjem UNO končali. V svojem dosedanjem po¬ ročilu zahtevajo imenovanje vrhovnega poveljnika sil Atlantskega pakta v ose¬ bi katerega ameriških generalov; avia- cijo naj bi prav tako prevzel Amerika- nec, suhozemsko vojsko Francoz ter mornarico Anglež. ★ ZAH. NEMČIJA: Zav. so Berlinu da- ii nov pravni položaj samostojne po¬ krajine in samostojnega mesta, niso pa priznali pravice, da se Berlin priključi zah. nemški državi. Adenauer je v posebni spomenici zav. zahteval popolno obnovitev nemške su¬ verenosti ter ojačenje ameriških posadk V podrobnostih prihajajo Nemci do zah¬ teve o prenehanju vojnega stanja. Pri svojih zahtevah uživa Ad e nauer popol¬ no podporo tako svoje kakor tudi socia¬ listične stranke. Študijsko-delovna misija zaveznikov za Nemčijo je predložila konferenci treh zun. ministrov USA, Anglije in Francije naslednje predloge o novih u- krepih v Nemčiji: 1) bonnski vladi je treba prepustiti precejšen del samostoj¬ nosti pri vodstvu zun. politike, 2) pri urejanju notranjih vprašanj je dati Nemcem čim več svobode, 3) nem¬ ško republiko je treba pooblastiti za se¬ stavo dovolj močne policijske sile, ki bo lahko kljubovala akcijam vzhodne kom. policije. Sv. Oče je poslal 74. letnemu kongre¬ su nemških katolikov pozdravno pismo, v katerem poziva katolike vsega sveta, naj se z vsemi silami postavijo v dejav¬ nost izgraditve močnega jeza zoper pro¬ diranje komunistične doktrine dialektič¬ nega materializma. To je, po izjavi Sv. Očeta, najnujnejša naloga ne samo nem¬ ških, pač pa vseh katolikov na svetu. Sv. Oče poudarja izrecno, naj verniki ne obupajo, kajti ta boj ni obsojen na pro¬ pad, ampak naj se zavedajo, da je na stotine milijonov katolikov na svetu in da se večina narodov nahaja še na bo¬ žji strani. ★ AVSTRIJA: ZSSR je pripravljena, ponovno pristopiti k razgovorom za avstrijsko mirovno pogodbo. * IZRAEL: Min. predsednik Ben Gu- rion je poslal svojim rojakom v USA prošnjo, naj mladi državi priskočijo z dolarji na pomoč, kajti zaradi zadnjih paničnih nakupovanj v Izraelu, kopiče¬ nja zlata pri privatnikih in črne borze se judovska država nahaja pred finanč¬ nim kaosom. ★ JAPONSKA: MacArthur je v Tokiju izjavil, da je “Japonska pripravljena, da spet stopi v družind svobodnih naro¬ dov." V izjavi je nakazal potrebo po sodelovanju Japonske v azijskih vpra¬ šanjih in po vojaški pomoči, ki bi jo Ja¬ ponska lahko nudila demokracijam v borbi proti komunizmu. Za železno zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: V procesu proti tatovom tajnosti o delavnosti FLRJ atomskih znanstvenikov so bili obsojeni prof. Ilič, Mihael Karageorgi- čev, Slavko Krabljevič ter še nekateri drugi na več let zapora. Bebler je v New Yorku izjavil, da je Kominformska blokada proti FLRJ pre¬ cej resna zadeva, ker je popolnoma preokrenila postavljeni plan dela, na kar je bila FLRJ vlada prisiljena, pois¬ kati si drugod partnerjev, ki so z njo kot enakovrednim partnerjem postopa¬ li in še postopajo. Odločno je Bebler za¬ nikal, da bi se FLRJ pričela nagibati proti zahodu, dasi ima sedaj večino Predsednik republiki general Pe¬ ron si je pred dnevi ogledal dela pri graditvi športnega stadiona za Ra- cing klub na Avellanedi. Novi sta¬ dion bo lahko sprejel 150.000 ljudi, imenuje se pa Presidente Peron. Predsednik general Peron je te dni sprejel večjo delegacijo tveze inte¬ lektualcev. Dia del Inmigrante — Dan imig¬ rantov je praznovala Argentina dne 4. septembra. Glavno ravnateljstvo za imigracijo je v ta namen priredi¬ lo zahvalno službo božjo v imigran- skem hotelu za vse delo, ki so ga v Argentini opravili novonaseljenci za njen gospodarski razmah. Pri služ¬ bi božji je bilo navzoče osebje glav¬ nega ravnateljstva za imigracijo, i- migrantskega hotela in predstavniki imigrantov. Slovensko imigrantsko skupino so zastopali gg. Janez Hladnik, Anton Orehar in tajnik Društva Slovencev Franc Pernišek. V Buenos Airesu so se 2. septem¬ bra spominjali 105 oblotnice smrti Bernardina Rivadavia, odličnega ar¬ gentinskega rodoljuba, ki je med drugim ustanovil buenisaireško uni¬ verzo in nešteto drugih kulturnih u- stanov. Rivadavia je kot predsednik republike tudi podpisal prvi dekret, o možnosti naseljevanja novonase- ljencev v Argentini. V Buenos Airesu se je pred dnevi mudilo 350 zdravnikov iz Rosario. Sprejel jih je tudi predsednik repu¬ blike. Zdravniki so mu obljubili vso svojo podporo za izvedbo vseh njego¬ vih načrtov. Argentinski šahisti sodelujejo na svetovnem šahovskem prvenstvu v Dubrovniku, ter se z jugoslov. ša¬ histi bore za svetovno prvenstvo. Ministrstvo za industrijo in trgo¬ vino je naročilo vsem pivovarnam in ostalim tovrstnim obratom, da mora¬ jo povečati izdelavo ledu in z njim pripraviti take zaloge, da bodo lju¬ dje v letnih mesecih z njim lahko za¬ dostno preskrbljeni. Mestna občina v Bs. Airesu je v dogovoru z vladami posamezniki pro¬ vinc zaradi dovažanja živil v Capi¬ tal. Buenosaireška občina je priprav¬ ljena dati proizvajalcem živil iz no¬ tranjosti republike na vseh svojih trgih v Capitalu potrebne prostore za prodajo uvoženih živil. S tem mi¬ sliti mestna občini doseči znižanje cen živilom. V Palermu v Bs. As. bodo v soboto odprli XV. mednarodno razstavo ple¬ menske živine. Posamezni chakristi so pripeljali na razstavo krasne ek- semplarje svoje plemenske živine. V notranjosti republike je ponekod huda suša. Posebno občutna je v Pampi, Cordobi, Santiago del Estero V Cordobi imajo po vseh cerkvah molitve za dez. Mestna občina v Bs. Airesu je imela v prvih šestih mesecih 30.000.000 pesov prihrankov. Vlada je izdala dekret, ki določa, da lahko vsak javni uslužbenec v Ar¬ gentini pripada katerikoli dovoljeni politični stranki. Glavna delavska zveza je začela že s pripravo za proslavo 17. oktobra, ki se bo kot druga leta zaključila z velikim zborovanjem na Majskem trgu. Vse govorice o odstopu Stantona Griffitha ameriškega veleposlanika so v Washingtonu odločno zanikali. Las Lineas Aereas del Estado so prejšnji ponedeljek slavile desetlet¬ nico svoje ustanovitve. V tem času se je argentinsko trgovsko letalstvo ze¬ lo razširilo in moderniziralo ter da¬ nes razpolaga z najmodernejšimi pot¬ niškimi in prevoznimi letali, ki vzdržujejo letalske zveze s Sev. A- meriko in Evropo. Zimski učni čas bo na vseh šolah do konca t. m. Prva japonska ladja po drugi sve¬ tovni vojni bo prispela 9. t. m. v Bs. Aires. trgovine z zahodom, “živeti hočemo v miru z vsem svetom in služiti stvari mi¬ ru v okviru UNO. Vedno pa zakteva- mo enakopravnost z vsemi. Ako bi nam ZSSR to enakopravnost priznala in z na¬ mi kot enakimi postopala, bomo spet po¬ stali njeni prijatelji,” je zaključil Beb¬ ler. Aretirana sta bila v Beogradu bivša poslanca prve skupščine sedanje FLRJ Lupšič in Trajan, češ da sta po nasvetu romunskega poslaništva pripravljala nasilno odstranitev Tita. Buenos Aires, 7. IX. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ohmce iz Pravilnik o obmejnem pasu. Na pod- j nih oper, zatem razni šaljivi nastopi, lagi določil zakona o gibanju na meji, kramljanje in petje Ježeka, itd. Zatem je notr. ministrstvo v Beogradu pred- pa igra, petje, ples, pri katerem so so- pisalo poseben pravilnik o življenju in delovali: Ivo Anžlovar, Maks Bajc, Sve- gibanju v obmejnem pasu. Omejni pas tozar Banovec, Jože Bevc, Ruša Bojc, obsega zemljiški pas ob državni meji 15 i Lujo Drenovec, Emil Frelih, Maks Fu- jač v p. v Ljb., Vinko Demšar, po doma- tisk je pred dnevi poročal, da je zagreb- km v globino državnega ozemlja in bodo v bodoče smeli v njem prebivati samo jugoslov. državljani in od teh samo ta¬ ki, ki bodo imeli posebne osebne izkaz¬ nice. Ostali ljudje, ki bodo hoteli priti v obmejni pas bodo pravtako morali za¬ prositi za posebno dovoljenje. Poleg ob¬ mejnega pasu določa pravilnik tudi dr¬ žavni mejni pas, ki obsega zemljiški pas vzdolž državne meje, širok 100 m v globino državnega ozemlja. Tudi v ta pas smejo razen pooblaščenih uradnih oseb prihajati samo jug. državljani, ki tu stalno žive. V Sloveniji spadajo v obmejni pas sle¬ deči okraji odn. kraji: Okraj Sežana: (ves okraj v obmej¬ nem pasu). rijan, Slavko Laznik, Vekoslav Janko, Pavle Kovič, Vida Kovičeva, Lucijan Orel, Marijan Pestotnik, Stane Potokar, Vera Remčeva, Bogdana Stritarjeva in Drago Zupan. Sceno je oskrbel Franci Scagneti, gla¬ sbo Bojan Odamič, salonski orkester pa vodi Danilo Muser. Prva predstava je bila 13. julija, v opernem gledališču. Pomanjkljiva preskrba z jajci. V ljb. tisku beremo, kako se nekdo pritožuje nad slabo preskrbo z jajci. Ljudje ne pridejo do njih niti v času, ko je bilo poprej jajc povsod v izobilju. Kakor dru¬ god, je tudi tu odpovedal komplicirani in nesposobni aparat, ki po deželi dela po navodilih iz prav tako nesposobnega centra. Tako zagotavlja preskrbo z jaj- Okraj Gorica: Lig. Zapotok, Medana, ci “republiški odkupni plan”, posamezni Kožbana, Neblo, Višnjevik, Šmartno, Cerovo, Vipolže, Kozana, Kojsko, Ajše¬ vica, Št. Peter pri Gorici, Vrtojba, Buko¬ vica, Bilje, Miren, Renče, Opatje Selo, Kostanjevica, Vojščica, Temnica, Kam- breško, Ročin. Okraj Tolmin: Čiginj, Volče, Liven, Idrsko, Sužid, Kred. Borjane, Logje, Se¬ dlo, Breginj, Žaga, Bovec, Log pod Man¬ gartom. Okraj Jesenice: Rateče—Planica, Kranjska gora. Gozd-Martuljek, Dovje- Mojstrana, Jesenice, razen krajev Je¬ senice in Slovenskega Javornika, Žirov¬ nica, Begunje na Gorenjskem. Okraj Kranj: Sv. Ana, Sv. Katarina, Jezersko, Leše. Okraj Šoštanj: Solčava. Okraj Slovenj gradeč: Črna Muta, Gu- štanj, Kotle, Slovenjgradec, Koprivna, Mežica, Leše, Prevalje, Št. Danijel, Li¬ beliče, Črneče, Dravograd, Maremberg, Trbonje, Gortina, Pernice, Sv. Primož nad Muto. Okraj Maribor: Brezno, Remšnik, Sv. Ožbalt, Kaplja, Sv. Duh na Ostrem vr¬ hu, Sv. Križ, Gornja Kungota, Crknica, Št. Ilj. Selnica ob Muri, Ceršak, Slatki vrh, Plodršnica, Jurovski Dol, Kungota, Kamnica, Selnica ob Dravi, Puščava. Okraj Radgona: (ves okraj v obmej¬ nem pasu). Okraj Murska Sobota: (ves okraj v obmejnem pasu). Okraj Dolnja Lendava* (ves okraj v obmejnem pasu). Kočevske ceste so v zelo slabem sta¬ nju. Vse so preobremenjene zaradi pre¬ važanja lesa iz kočevskih gozdov in pre¬ moga iz rudnika. Posebno slaba je ce¬ sta iz Ribnice v Kočevje in cesta na Rog. V Ljubljani so julija meseca odprli “Veseli teater”. Umetniško vodstvo je prevzel Božo Podkrajšek. Za krstno predstavo je bil določen naslednji spo¬ red: Uvodna pesem, za njo komična o- pera v enem dej. “Pridite jutri” z bo¬ dicami zoper birokrate, sestavljene po¬ glavitno iz odlomkov in arij popular- če Bahač v Žireh, Franc Jerko v Črnu¬ čah, Jožef Kurent, čevljarski mojster in pos. iz Gmajne pri Črnučah, Ivan Kert, v. ind. poslovodja v Šmartnem pri Stra¬ žišču, Anton Jakov v Polju, Dušan Fe¬ renčak v Rušah, Danica Logar v Dom¬ žalah, Jože Zagradišnik. biv. lastnik Amrove gostilne v Novi Štifti pri Gorn¬ jem gradu, Ivan Cvek, šolska sestra Ma¬ rija Košak, s. Dolorosa v Donžalah. Med titovimi in italijanskimi oblast¬ mi je bil sklenjen dogovor, po katerem je bila meja med Jugoslavijo in Italijo pet dni odprta, da so ljudje iz titovine lahko prišli na obisk k svojcem v Gori¬ co. Ljudje v “kom. raju” so se te ugod¬ nosti poslužili v tako velikem številu, da so mesto Gorico skoro preplavili. Ker v titovini ljudje po trgovinah nič ne do¬ be, so ljudje naravnost drli v trgovine in v njih vse pokupili. Med titovimi in it. oblastmi je pa bilo v dogovoru o od¬ prtju mejo za 5 dni tudi določilo, da se morajo vsi ljudje vrniti nazaj v titovi- no. Kakor nam poročajo iz Gorice pa je kakih 250 ljudi kljub temu ostalo v Go¬ rici in jih bodo sedaj it, oblasti poslale nazaj v titovino Jugoslavijo. Tito hvali svoje zapore... Inozemski ški nadškof dr. Stepinac v zaporu tež¬ ko zbolel na jetiki in da je vsled tega sil¬ no oslabel. Ta novica, ki je preko Duna¬ ja šla po celem svetu, je bila v sedanjem času, ko bi Tito rad dobil čim več ugod¬ nosti od zahodnih demokracij za rešitev svojega zavoženega petletnega plana in narodnega gospodarstva, zelo nepri¬ jetna. Zato je pohitel in preko svojega propagandnega ministrstva vrgel v svet sporočilo, da novice o bolezni zagrebške¬ ga nadškofa dr. Stepinaca ne odgovarja¬ jo resnici in da je res ravno narobe. Po zatrjevanju titove propagande naj bi se dr. Stepinac v zaporu kar dobro počutil. V njem naj bi se celo zredil... Številni inozemski poročevalci, ki se mude v Ju¬ goslaviji, pa svojim listom poročajo, da v Jugoslaviji ljudje stradajo, da nimajo najpotrebnejših živil. In to ljudje, ki ni¬ so v zaporih. Svojim političnim nasprot¬ nikom pa naj bi komunist sedaj postal tako naklonjen, da bi jih v zaporih hra¬ nil bolje, kakor pa ljudi, ki morajo kot sužnji garati za kom diktaturo!! Taki kom. trditvi se smejojo ljudje doma, kaj šele v svetu, ki ima sedaj o stanju v ti- tovi komunistični diktaturi čisto pravo sliko! Natečaj ■ “okrajni ljudski odbori” so pa zadolže¬ ni, da odkupijo po svojih odkupnih pod¬ jetjih določeno število jajc, ti pa so zo¬ pet “odkupni plan” razdelili na posa¬ mezne “krajevne ljudske odbore”. Jajca naj bi pa odkupovala potem posamezna “zadružna” podjetja. Tako je na eni strani uradni “šimelj”, ki hodi svojo birokratsko pot, na drugi strani pa lju¬ dje, ki naj bi jajca preskrbeli. Med obe¬ ma ni nobenega pravega razmerja, kar je čisto razumljivo, ker ogromna veči¬ na ljudi z režimom in njegovimi pred¬ stavniki ne mara imeti ničesar skupne¬ ga. In tako jajc ni. Če pa jih režimski priganjači le kje istaknejo, pa jih pu¬ ste ležati po 14 dni pri sebi, d« se kva¬ rijo, istočasno jih pa po mestih ni do¬ biti. Umrli so: Darko Bele, strojnik v Kra¬ nju, (se smrtno ponesrečil v Široki pe¬ či), Marija Pavliček, roj. Breči v Ljb., Anton Kobal v Naklem pri Črnomlju, p. Evstahij Berlec, gvardijan na Brezjah, Fani Bebler, roj. Ragusin v. Ljb., Anton Vrhovec, posestnik v Stepanji vasi, Franc Porenta, pos. v Zavogljah, Fran¬ čiška Einhauer, roj. Cotič v Ljb., Juli¬ jana Zanc v Novem mestu, Josip Še- lovin, biv. trg. zastop. v Dravljah, Sil¬ va Grah, poštna uradnica v p. v Celju, Anton Štrumbl, orožn, podp .v p. v Ma¬ riboru, Franc Erjavec, v Ljb., Joško Udovič, dijak v Planini pri Rakeku, Jo¬ sip Kralj, žel. vlakovodja v p. v Novem mestu, Frančiška Sirnik v Dravljah, Vinko Repež v 'Ljb., Janez Grad v Po¬ lju ,Leopold Jager v Ljb., Alojzija Kre¬ pel v Velenju, Roman Kavčič, dijak v Ljb., Pavlina Dolničar, roj. Kobau, vdo¬ va po mizarskem mojstru v Ljb., Miloš Karničnik, biv, trgovec v nebotičniku v Ljb., Josip Čas v Šoštanju, Ana Marija Breščak v Novem mestu, Karel Teka- vec v Ribnici, Josip Počkaj v Ljb., Da¬ nica Marinšek na Pšati, Franc Berton¬ celj, jermenar v Ljb., Karl Logar, biv. pos. in gost. v Hrastniku, Frančiška Be- nedetič v Ljb., Jakob Cesar, žel, nadkur. Slovenci Muenos Aires LEP USPEH MLADEGA SLOVENSKEGA PIANISTA Družba za prirejanje koncertov “Ge- rard” je pretekli teden priredila v Cor¬ dobi glasbeni festival. Nanj je povabi¬ la tudi dvajsetletnega slovenskega pia¬ nista Antona Solerja, ki se je že z ne¬ katerimi svojimi nastopi pred argentin¬ sko javnostjo prav dobro predstavil, predvsem pa je uspel s svojim orgel¬ skim koncertom v aprilu letos v baziliki V Devoto, o katerem je tudi argentinsko časopisje pisalo silno laskavo. Na festi¬ valu je igral z velikim uspehom sklad¬ be Liszta, Debussi-ja in Chopina. Vese¬ li smo, da se slovensko ime češče pojav¬ lja tudi na glasbenem področju v veli¬ kem svetu. OSEBNE NOVICE POROKE: Argentina: V župnijski cerkvi v Villa Ballester sta se v soboto, 2. sept. t. 1. poročila g. Stanislav Mala¬ lan in gdč. Nada Pavlovčič. Mladi par je poročil kapucin g. Jakop iz Cordobe. Anglija: V Tomworthu, Staffs, sta si 1. julija obljubila večno zvestobo gdč. Helma Weir in g. Karl Vind; v Fern- dale, južni Vales, sta stopila v sv. za¬ kon 22. julija gdč. Maureen 01eworth in g. Anton Intihar; v Londonu sta 22. julija stopila pred oltar para in sicer gdč. Marija Ana Por in g. Mihael Hanj- žič ter gdč. Vera Šporn in g. Martin Hrašovec. Avstrija: V Grazu si je ing. chem. g. Rado Lončarič iz Maribora iz¬ bral za življensko družico gdč. Inge Gruber iz Graca; Malava: V Singapore sta se v tam. stolnici poročila 21. juni¬ ja gdč. Milica Jug in g. Franc Čepuš. Nevesta je živela prej v Angliji. Vsem mladim parom ob vstopu v novo življe¬ nje iskreno čestitamo! v Argentini Družina sreča. V družini Vinka in Marije Bokalič so 27. avgusta t. 1. do- dobili v Quilmesu sinčka, ki je bil krš¬ čen prejšnjo nedeljo in je dobil ime Ja¬ nez. V družini Antona Lozarja v Bahia Blanca se je pa 30. avgusta t. 1. rodila hčerkica, katero so krstili na ime Sil¬ vija. Hčerkico sta dobila tudi Rudi in Cvetka Bras. Čestitamo! Bolezen. Jože Štefanič, naš agilni vrtnar in kmetovalec v Lopezu, Prov. Bs. As., je zbolel in se je zatekel zara¬ di zdravljenja na kliniko v Juarez. Že¬ limo mu skorajšnjo popolno ozdravitev! Prihod novih Slovencev. V torek, 5. septembra t. 1. sta prispela z ladjo Mon- te Verde iz Italije v Argentino Ivo Vad- njal z ženo Stano, roj. Krušič. Cipolletti (Rio Negro) Gospod urednik! Ravnokar sem posadil nekaj iglavcev pred našo bajto. Pismonaša mi, je zročil Vaše pismo in takoj sem se odločil, da Vam napišem nekaj vrstic. Res mnogo nas je v tej deželi in vsi radi slišimo, kako se godi temu ali onemu, kako se je znašel v babilonskem centru ali v drugih, za večino, nepozna¬ nih krajih. Večkrat čitamo, da se naši smučarji iz Bariloche pridno udejstvu¬ jejo na Catedralu, kako junaški skala- ši osvajajo mogočni Tronador, da se v Mendozi kar dobro imajo in da v Cordo¬ bi pogosto pečejo “asado”. Pa vzamimo zopet v roke karto velike Argentine. Vsak izmed nas že ve, kje so Bariloche, t. zv. argentinska Švica ali morda Gorenjska. Ker mi nikoli ne pozabimo lepot naše zemlje in poznamo posebnosti nekaterih drugih dežel, prav radi iščemo podobnosti v krajih, kjer živimo in jih po svoje imenujemo. Pus¬ timo za nami Bariloche in se podajmo Slovenci nimamo uradne narodne him¬ ne. Največ se je uporabljala kot taka “Hej Slovenci”, včasih pa tudi “Lepa naša domovina”, ki so jo Hrvati prog¬ lasili za svojo himno, ali pa kaka dru¬ ga. Da bi novi naseljenci in protikomuni¬ stični Slovenci imeli skupno narodno himno razpisuje “Ddruštvo Slovencev” v Buenos Airesu natečaj za besedilo “Slovenske narodne himne”. Tega nate¬ čaja se morejo udeležiti vsi v svobod¬ nem svetu živeči slovenski pesniki. Himna naj ima najmanj dve kitici. Besedilo mora biti tako, da bo primerno za petje pri narodnih in drugih prire¬ ditvah, kakor tudi pri cerkvenih sloves¬ nostih. Za besedilo, ki ga bo razsodišče spre¬ jelo kot najboljšega, bo takoj razpisan natečaj za melodijo. Razsodišče bo sestavljeno iz predsta¬ vnikov slovenskega kulturnega in jav¬ nega življenja v svobodnem svetu. Za najboljše delo, ki ga bo razsodi¬ šče sprejelo, razpisuje “Društvo Slov e n- cev” v Buenos Airesu 500.— pesov na¬ grade. Besedilo Slovenske narodne himne je treba poslati do 28. februarja 1951 v zaprti kuverti na naslov: “Društvo Slo¬ vencev” (razsodišče za Slovensko narod¬ no himno), Victor Martinez 50, Buenos Aires. V tej kuverti z besedilom him¬ ne mora biti vložena še druga kuverta z geslom ali številko, v kateri pa mora biti ime in priimek in natančen naslov pesnika, ki delo pošilja. Društvo Slov e ncev v Buenos Aires Buenos Aires, 7. septembra 1950. Ano del Libertador General San Martin proti severo-vzhodu. Občudujmo za tre¬ nutek "pohorske” lepote v San Marti¬ nu de los Andes, obiščimo v Juninu p. Ludvika, se ustavimo med indijanci v Alumine in jih povprašajmo po njih uči¬ telju pok. Janku Beningerju... V spremstvu “de los gauchos” nada¬ ljujmo pot skozi “divjo Arizono” ob kristalni reki Limay vse do kraja, kjer ga kalne vode reke Neuquen spreminja¬ jo v Črno reko — Rio Negro. Tako smo prispeli v rodovitno argentinsko Califor- nijo. Ne bomo se mogli načuditi velikim sadovnjakom, ki so obdani s stenami vi¬ sokih topol. Ustavimo se in okušajmo kvalitetno sadje, popijmo kapljico “je¬ ruzalemčana” “in si oglejmo nove hmeljske nasade. Sem so pred 20 in več leti prišli med drugimi pionirji tudi Slo¬ venci in zaorali ledino neizmerne pušča¬ ve. Kraški svet in tuje gospodstvo jih je prisililo, da so šli po svetu za boljšim kruhom. Motika in lopata sta bile njih spričevalo. Nise se ustrašili močnih vetrov, ki so jih ovirali pri vsakem delu. Postavili so si “ranchos”, kolibe iz bla¬ ta in vej in začeli obdelovati zemljo. Ko so izravnali teren, so odprli kanale za namakanje, posadili topole, da jih zašči¬ tijo pred vetrovi in tako osnovali bodo¬ čo “chacro”. Prvi pridelki so bili krom¬ pir in detelja za živino. Več let so mo¬ rali čakati, da je obrodilo sadje... (Nadaljevanje na 4. strani) HUGO WAST 35 . G 6 6 DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM. Vtis teh 5000 samomorov je bil stra¬ hoten. Gospa Hilda je prenehala loviti losose in se je nemudoma vrnila v Bue¬ nos Aires. Skupščina se je zbrala na izredno zasedanje. In niso, še nehali go¬ voriti najboljši govorniki - vsak za svoj politični blok _ ko se je razjarjeno in nepočakano ljudstvo vzdignilo in zažga¬ lo vseh teh “Tisoč zelenih vrat’’. Prav tako na hitro in skrivnostno, kakor so se sestale obupane šivilje, so se namreč zbrali možje, ne da bi jih za¬ sačila policija, in so zažgali do tal to trgovsko podjetje ter tako dali zadoš¬ čenje pravici. Tedaj pa so se spomnili, da iznajdi¬ telj te osovražene mašinerije, stari Blumen, ni umrl, temveč je samo “na hladnem” v Palomaru ter čaka na vsta¬ jenje. še to se manjka, da bi se spet pokazal v življenju! Velika procesija ogorčencev s e j e napotila tja s skle¬ pom, da iztrebi tudi tega pa na kakršen¬ koli način. Tisoč in tisoč trupel je ležalo v teh znanstveno pripravljenih krstah, ki so stalno bile čuvane pod isto temperatu¬ ro, da ni ugasnilo življenje v njih. Ljudstvo je sovražilo ta ‘‘predpekel’’ bogatašev, v katerega so se bogatci lah¬ ko umaknili pred nevarnostmi življenja in zavarovali svoja življenja za boljše dni po deset in stoletjih. Na ogenj z njimi! Na ogenj! Pa ne samo z iznajdite¬ ljem Tisoč zelenih vrat, tamveč tudi z vsemi tistimi, ki sta jim oblast ali de¬ nar dala možnost, da so bogastvo in čast in ideje naroda dali kot kupčijsko blago v roke peščice tujcev! Razjarjena množica je začela znaša¬ ti te “zaboje posušenega mesa” in jih skladati v kolosalne piramide, jih polila s plinom in zažgala. Da ste videli, kakšen ogenj je potem, ko je prežgal krste, začel topiti zmrz¬ njeno meso ki je prestrašeno začelo vstajati, pa se zopet sesuvati v ogenj. Stari Blumen se je še posebno pres- I trašen zbudil; odprl je široko oči in za¬ čel vpiti naj zmanjšajo električni tok, si¬ cer se bo spekel. Verjel je nadvomno, da je prišla njegova ura, ko se bo spet dvi- i gnil, da vidi čudoviti razmah svoje us¬ tanove, svojega finančnega računa, da pa so se tehniki te “človeške hladilni¬ ce” zmotili in spustili preveč kalorij v zmrznjene ude. Nesramo in surovo grohotanje je od¬ govorilo na njegove klice. Odgovoril je s kletvami, vzdihi, z obljubami kope de¬ narja tistemu, ki ga reši. Nesrečnež je spoznal, da ni ogenj pomota tehnikov, temveč maščevanje ljudstva, iz katere¬ ga je izbruhnila jeza enkrat za vselej. Kmalu nato so se prav take tožbe za¬ čele po drugih krstah, pokrov ene ali druge je odletel in kakor lutka se je dvignil polmrtev trup s spačenim obra¬ zom. In ljudstvo, ki je najbolj divja zver, kadar se napije kolektivne besnosti, je imelo za vsak krik samo sarkastični smeh; in če se je iz kakšne krste dvig¬ nil “mrlič” in v krikih hotel uiti pred to resnično in tako grozotno smrtjo, ga je tisoč rok prijelo na begu in ga narav¬ nost vrglo nazaj na to čudno grmado, ki jo je samo božja pravičnost mogla zažgati, da se je izbrisal svetopisemski greh: odtrgavanje plačila delavcu. Preteklo je že nekaj časa, odkar so utihnile zadnje obljube in kletve Zaha- rija Blumena, ko so šele pritekli gasilci, ki so mogli samo še z mrzlo vodo gasiti pepel ‘‘grmade” koncem, 20. stoletja. Policija ni nastopila pred nočjo, tem¬ več šele potem, ko so se ponoči mno¬ žice požigalcev zadovoljne razšle. In kakor v opravičilo te zamude se je “na uho” govorilo, da je bilo med živimi mnogo takih, katerim požig “zamrznjercev” ni pomenil katastrofe (med temi je bila tudi gospa predsed¬ nica Hilda!), temveč naravnost olaj¬ šanje posla, kajti novovstajenje že “mrt¬ vih” oseb bi jim gotovo težave življenja samo še povečalo in zamešalo. Mrtvi morajo umreti-za zmerom. -—Konec prvega poglavja— Drugo poglavje P o k o 1 j Dati ‘‘ljudstvu’’ orožje v roke je slab¬ še, kakor pa dati revolver v roke otro¬ ku. Ta zadnji še okleva in ne ve, kako bi ga rabil ima še vedno strah pred njim. Ljudstvo pa dobro ve, kaj ima; ne misli na to, da bo lahko še kdaj kaznovano zaradi tega, izproži in se ptve krvi naravnost opijani. Kakor je v Španiji leta 1936 žalost¬ na vlada predsednika Azane razpustila vojaščino in se naslonila na “milico”, tako so tudi v Argentini odstranili naj¬ prej poklicne častnike, razrahljali vo¬ jaško disciplino, vzeli dobro ime voja¬ kom ter oborožili neodgovorno roko “ljudstva”. Neumnost, ki je bila enaka samomo¬ ru. Pravijo, da je bil gospod Guillotin, iznajditelj giljotine, prvi človek, ki mu je bila odsekana glava z giljotino. Pa to ne odgovarja zgodovinski resnici, kajti Guillotin je umrl šele leta 1814 narav¬ ne smrti, potem, ko je že četrt stoletja delovala “Lojzka”, kakor so pravili v pr¬ vih časih tej strašni iznajdbi. Gotovo pa je, da so naivni politiki, ki so ver¬ jeli v absolutno dobroto “ljudstva” ka¬ terega je z lahkoto vladati z dobrimi nasveti brez policije, vedno plačali svo¬ jo naivnost z glavo, kadarkoli so svo¬ jo teorijo hoteli spremeniti v resnič¬ nost. S to stvarjo je — Narobe Satur¬ nus: on je požrl svoje sinove, tu pa si¬ novi požro svojega očeta. Po požigu Palomarja je buenosaireš- ko “ljudstvo” privleklo na dan nekaj starega orožja, s katerim so se pijani od besnosti kot zver, ki je užila prvo kri, vrgli na novo klanje. Pfuj! še so se kadile njihove kosti v pepelu, ko se je ljudstvo s stisnjeno pestjo vrglo nad mesto in iskalo novih krivcev. Nič bi preje ne potolažilo njihovega besa, kakor če bi v tem trenutku mo¬ gel kdo razjarjenemu “ljudstvu” po¬ streči z nekaj tisoči fratrov in nun, z nekaj stotinami zakristij in cerkev, da bi jih pobilo in zažgalo do zadnjega krča in zadnje deščice. Toda preteklo je že nekaj let, odkar so vladne oblasti pognale iz države cerkvene redove in zaprle cerkve. Zdaj jim je bilo žal, da so ravnali ta¬ ko neumno. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 7. IX. 1S50 - Ano del Libertador General San Martin SLOVENCI Anglija HENGOED Iz “Pisma” g. Ignacija Kunstlja Hengoed je zelo zanimiv kraj. Ima dve postaji, čeprav ni nikjer niti za ped ravnega prostora. Na križpoti je, pa si inženir ni nič belil glave, kako bi uredil, postaji je postavil drugo nad drugo. Še ime jima je dal; spodnji in zgornji (Lov in High Le vel) Hengoed. če bi radi v drugo dolino, pa stopite samo po stopnicah, pa boste na drugi postaji, kjer tudi že nepotrpžljivo čaka vas že¬ lezna cesta. Le za trenutek obstanem ter se za¬ zrem po svetli dolini. Že me prijazen možak vpraša: Kako vam ugaja ta de¬ žela? In nisem mu samo iz vljudnosti, ampak prav iz srca pritrdil, da je kraj zares lep. Globoko pod nama v dolini se Vije potok, od tu, se ne vidi, da je rud¬ nik zamazal vodo, ob njem temna cesta, dokler je ne skrije ovinek. Po robeh va¬ lovitih gričev pa ! v vrstah stražijo svet¬ le hiše. Malo je pravega polja, le trav¬ niki zelene in na ozarah drevesa dopol¬ njujejo lepo sliko. V daljavi pa moti črni dimnik, ki z nekaj zgradbami kaže ru¬ darju pot pod zemljo, da tam trga črni PO SVETU kamen, ki mu daje kruh, In na vrhu go¬ lih hrihov je nakopičil ostanek, potem ko je kamen očistil, kakor bi hotel zgra¬ diti nov svet, ker je imel premalo pro¬ stora v dolini. Nikjer pa ni videti premoga. Vedno me je to čudilo. Povedali so mi, da še kar “gorkega’’ takoj odpeljejo, ostanejo samo puste številke, ki povedo mero, koliko je rudar nakrampal s svojim de¬ lom. Blizu je morje, blizu je nešteto to¬ varn in vse to rabi moči, da more dati dela in kruha drugim tisočem. Skoraj bi pozabil, da sem prišel na o- bisk k fantom v Hengoed. Tik za želez¬ nico je široka cesta s sivo hišo, ki so jo preimenovali v “Slovenski dom.’’ Živa okna svetlo gledajo na okolico ter pri¬ čajo o delavnosti rodu, ki ga je usoda pognala v svet. Fantje so dobro vedeli, da me je samo radovednost prignala v njihov svet in niso bili nič hudi zaradi tega, pač pa so mi hitro, rekel bi, kar z jezika jemali vprašanja. “Poguma je bilo treba”, je zatrjeval Janez, “da smo se tega lotili. Ako ku¬ pite takole bajto, še ni vse, saj vam o- stanejo le prazne stene. Treba je po¬ stelje, da se rudar naspi in odpočije, (Nadaljevanje s 3. strani) Pa obiščimo danes naše ljudi. Ponosni gospodarji nam bodo razkazali svoje “ehacre”, nas gostoljubno sprejeli na njih domovih in nam prav radi pripove¬ dovali, kako so živeli in se borili. Moti¬ ko in lopato so zamenjali z najmoder¬ nejšimi poljedelskimi stroji. Njih pre¬ vozno sredstvo so luksuzni automobili in kamijoni. Ta ali oni nas bo povedel v svoj nekdanji “rancho” in tam začei svojo zgodovino. Čuva ga kot muzej, da bodo sinovi vedeli, kako so njihovi star¬ ši živeli... Ko takole večkrat zaidem po svojih vsakdanji opravilih na chacre naših lju¬ di, si mislim: Med nami je vendar nekaj ljudi, ki bi želeli priti na zemljo. Ni¬ sem poklican, da bi delal propagando ali vsakemu poštenemu slovenskemu kmetu in onemu, ki čuti z zemljo bi svetoval naj pusti tovarniški dim in si čim prej pomaga, da pride do svoje zemlje. Pri tem pa naj se ne boji no¬ tranjosti dežele, vedno pa naj pazi pri izbiranju, na mu klima, pogoji zemlje kot take in bližina transporta zagotovi¬ jo lepo bodočnost. Drugič pa kaj več. Lepo Vas po- zdravlje Dr. Leskovar. Salta Nekako tri meseca je že tega, kar smo prispeli v mali znano Salto. Kdor pride sem iz vlažnega Buenos Airesa, takoj prijetno občuti suh, prijeten višin¬ ski zrak. Saj ima mesto Salta 1.200 m nadmorske višine. Mesto je po številu prebivalstva in tudi po površini nekoli¬ ko večje kot Ljubljana. Zelo lepa je o- kolica in me močno spominja na do¬ mače kraje. Visoki in manjši hribi obda¬ jajo mesto okrog in okrog. Na visokih grebenih se še sedaj lesketa sneg. Zi¬ mo smo imeli precej mrzlo. En dan je tudi snežilo. Staronaseljenih Slovencev je tu men¬ da 6. Novih nas je nekoliko več. Nekaj nas je zaposlenih v novem lesnem pod¬ jetju, ki spada v največja tovrstna podjetja v mestu. Ima ga madžarski novonaseljenec. Nas Slovence ima zelo rad in nas stalno vprašuje, če imamo kakega znanca, ki bi lahko prišel k nje¬ mu v službo. Ker se od drugih močno razlikujemo pri delu, imamo seveda tu¬ di plačo( polovico boljšo. Življenje je tu dosti ceneje kot v Bs. Airesu. Tudi zelenjava vseh vrst je po¬ ceni. Veliko imamo pomaranč. Stanova¬ nje je tudi tu težko dobiti, vendar ga pa vsak prej dobi, kakor pa v Buenos Airesu. Lepe pozdrave vsem! F. P. Slovenski Izseljenski Oder Ciudadela — Buenos Aires NEDELJA, 17 SEPTEMBRA 1950 OB 18 URI JAKOB ŠKET: "MIKLOVA Z A L. A ” Ljudska igra v šestih slikah po istoimenski povesti. Vstopnice: v predprodaji v Ramos Mejia, Alvarado 350 (T. E. 658 - 0827) po $, 5 — 4 — 3 — 2. Tisti, ki so razkristjanjali ljudstvo, ; so zdaj spoznali novo vrednost teh bo¬ žjih služabnikov: v danih primerih bi lahko potolažili ljudski bes s svojim mučeništvom. “Ljudstvo” je zato iskalo novih žrtev: in čudno bi bilo, če bi jih ne našlo v de¬ želi, kjer peščica skrajno bogatih posa¬ meznikov izkorišča skrajno uboštvo drugih. Tu bodo slej ko prej trčili vkup izkoriščevalci z iskoriščevanimi. Tedaj je neki govornik vrgel v enem izmed ne- številnih klubov besedo, ki je vžgala kot iskra sod smodnika: strahotno obdolži- tev, ki jih je pričakovalo pet milijo¬ nov ubogih človeških bitij, skritih v svo¬ jih hišah. Zakaj so tako s strahom pričakovali to besedo? Joj! Zato, ker so poznali do¬ bro nesrečne zgodbe svojega naroda, določenega za preganjanje že od naj¬ starejših faraonovih časov. Preganjano skoro v vseh deželah Evrope, se je to pleme zateklo v Argentino, kjer je do¬ bilo mimo zavetje v deželi Svobode. V sedemdesetih letih se je pleme razboho¬ tilo in tudi razrasti© v gospodarsko ve- lemoč. Poleg velikih bank koncem stoletja so pripadale tej rasi tudi majhne trgovine, skladišča, farmacije, pekarne, razpro¬ daje blagov in tobaka, vsega tega, kar je v neposrednem stiku s potrebami naj¬ širših vrst; njihove so bile tudi ogrom¬ ne stanovanjske hiše, kjer so se gomi- iale osebe srednjega stanu. Poleg tega tudi vsa gledališča in kinematografske ; dvorane, Ta rasa je bila končno edina, ki je odločala o argentinskih košnjah in argentinskem mesu, ona je določala na borzi c mo, po kateri morajo pridelke prodajati producenti. Nekega dne pa so hoteli, kakor svoj čas kralj David na višku svoje slave, Vedeti ta število obrezancev in njihovih žena; r>»pravili so štetje v državi in na¬ šli zadovoljivo stanje: pet milijonov v državi, ki šteje trideset milijonov pre¬ bivalcev. Čeprav so se skoraj vsi tega pleme ca rodili v državi, se vendar le ni¬ so smatrali za Argentince, niti jih Ar- genti rici niso smatrali za svoje. Zvesti svojemu rodu, so bili ponosni, da pripa¬ daj*. izvoljenemu narodu, ki mu je dolo¬ čena usoda gospodovati vsem drugim na zemlji. Svete prerokbe, stare že 4000 let, so zvenele v njihovih ušesih in gibale nji¬ hova srca, kakor dviga veter morske talove. Ali naj bi dediči tako veličastnih na- povedany odpali od svojega zakona in svojih prerokb zdaj, ko se približuje 'polnost časov’? Čeprav so bili raztreseni od hrupa svoje trgovine, so več ali manj jasno razumevali te preroške besede; in če¬ prav so živeli v eni izmed v najbolj svo¬ bodnih dežel na svetu, so živeli svoje narodno avtonomno življenje, prilep¬ ljeni na svoje navade in svojo skupnost, ter so predstavljali tako državo v drža¬ vi. treba je žlice in loncev, da miza ne o- stane prazna. Tudi ni dobro, če lahko vsak gleda skozi nezagrnjena okna. Za¬ vese so drage. Prav pravijo, da je vsak začetek težak, tudi naš je bil. Hvala Bo¬ gu, sedaj smo že na zeleni veji. V nekaj letih letih bomo vse odplačali in bomo res na svojem. Fantje se sami sebi ču¬ dijo, češ kako smo mogli biti tako dol¬ go v pustem hostelu. Tu imamo lep mir, v hotelu ga ni bilo. Dobro si zaspal pa je prišel “šiht” domov in te zdramil, saj veste, da knap ne more pri¬ ti tiho. Posebno še, če je doma po celi Evropi. Za nas pomeni naš dom rešitev. Mir imamo in na svojem smo. Seveda gospa Ana še doda v kuhinji marsikaj, da se počutimo kot doma, saj nam ku¬ ha po naše in to, čemur smo bili nekoč Vajeni. No, sicer pa pridite in poglejte. Sami boste presodili, ali smo bili prid¬ ni.” V obširni sprejemnici smo posedli kot stari znanci v pogovoru. Reči moram, da je za tako kratek čas, dom zares dobro urejen. Velika je družina samih mladih ljudi, ki so dobri delavci, ki pa tudi sklede ne puste polne na mizi. “Morda vas zanima naše delo,” ja za¬ čel Tine, kot bi uganil moje misli. “Bolj po sili razmer smo postali rudarji. Ko smo prišli sem, smo dobili na ponudbo le delo na kmetih ali v opekarnah ali pa v rudnikih. Svetovali so nam rudnik ker kot drugi povedo, se še največ za¬ služi tu. Prvič ni bilo prijetno, ko nas je “šala” peljala nekaj sto jardov na¬ vzdol, pa smo se kmalu privadili. Ves¬ te pa, da si ven radi pomagamo. Rudni¬ ki so različni, pa tudi delo je različno. Sedaj naši fantje delajo na skoraj vseh jamskih delih: merilec, ko¬ pač in zidar. Kot slišim drugod tudi v skupinah prevzamejo delo, da je več za¬ služka. Osnovna plača res ni velika, pa je prilika za nadurno in akordno delo, kar tudi več prinese v žep. Ne¬ kaj nad dve leti smo tu, pa smo si kar precej pomagali.” ‘Še to povej, da smo tudi domov mno¬ go pomagali domačim, ki so v stiski,” se je oglasil Lojze. “Hudo pa je, da so precejšni davki. Če nekaj več zaslužiš, pa že plačaš kar velik del tega za do¬ hodnino. In še samski davek. Saj se bi poženili, pa je tako tvegano tu. Že do¬ ma so rekli, da je loterija, tu je pa še več kot loterija”. “Za varnost pa je dobro preskrbljeno. Res so še nezgode, a od prvega trenut¬ ka smo vedno slišali: Varnost najprej! Prav pazili so na nas v prvih tednih. Sedaj smo se pa že sami privadili. Če opazite, da se kje kaj prične rušiti ali so vsaj znaki o tem, je» treba kar pohi¬ teti. In če svetilka pokaže, da je nekaj plina, pa se je treba umakniti, da se o- čisti prostor. Mnogo nesreč se obvarje- te s pazljivostjo.” “Zanima vas najbrž tudi uredba v rudnikih,” se je oglasil Jaka. “Vsem se pozna, da so bili pred kratkim še v privatni oskrbi. Našli boste opremljene z najmodernejšimi stroji iz Amerike, ko je le nekaj delavcev pri stroju, da ga uravnavajo, pravtako pa tudi s staro ©BVESTIU4. opremo in poniji, ki prevažajo “hunte.” Počasi pa jih preurejajo, ali pa jih zap- ro, če se zdi, da se eksploatacija ne iz¬ plača. Marsikaj zanimivega je v jami. Rad bi vas peljal tja, da bi sami vide¬ li, saj je težko opisati naše življenje pod zemljo. Nihče od nas ni bil doma ru¬ dar, tu pa, saj ne boste zamerili, če povemo, da nas imajo radi, ker smo do¬ bri in stalni delavci”. “Res je različno delo in tudi različ¬ na uredba v rudnikih. Zato boste sliša¬ li dokaj različne sodbe. Tudi se domači¬ ni trudijo, da nas obdrže pri tem delu. Tudi če bi povsod bili sami stroji, bodo vsaj za stroje rabili delavce. Tako mo¬ remo razumeti njihov pritisk, da nas ne izgube. Pa tudi, ako bi lahko menjali de¬ lo, mislim, da bi večina ostala pri tem, kar dela Sedaj. Zdi se mi, da smo se kar dobro privadili.” “Na delo priti ni nobena težava,” se je oglasil Jože. "Si tudi glav ne beli¬ mo s tem. Imamo kolesa, včasih stoji pred hišo kar pet motornih. Vsak čas lahko ujamete na cesti pod mostom av¬ tobus. In še delavski avtobusi, ki pose¬ bej vozijo delavce do rudnikov. Z malo denarja vas peljejo in nikamor ni treba hoditi peš. Nekateri rudniki še nimajo kopalnic. Tako se more rudar očistiti šele doma. Nihče takega rudarskega za¬ morca ne gleda postrani ter se ne boji, da bi mu zamazal še tako moderno vozilo. Večina pa že dela v rudnikih, kjer se po delu lepo okoplje ter potem preobleče ter mu še na avtobusu radio zapoje, da je boljše volje na poti do¬ mov.” “Vidite tako je z nami, slovenskimi rudarji na Angleškem. Pojdimo še o- koli hiše, da si boste ves naš dom ogle¬ dali, “je povabil France, ki pa sam ne dela v rudniku, temveč skrbi, da bo na pustih hribih zrastel nov gozd. Na prednji strani je po tukajšni nava¬ di vrtič, obdan z živo mejo in posejan z travo, ki jo je pa treba večkrat post¬ riči, mejo in travo -namreč, da ne zras- teta preveliki. Med rožami ne manjka hagelja in rožmarina. Vrt je za okras in zrcalo pri hiši, pa tudi ponos vsake družine je. Tudi zadaj je v bregu nekaj gredic za zelenjavo in za kokošjo druži¬ no, ki dela hude skrbi Anici. Dom ima zares lepo sončno lego. Son¬ ce zjutraj prisije zaspancem na postelj in če ni oblačno, se kar dobro lahko og¬ rejete. Pravijo sicer hudobneži, da je sonce tu racionirano, pa ne vedo, da ima dežela preveč vode, ki je tudi v zraku ne zmanjka. Wales je znan po dežju, le Manchester ga preseže. Tam je treba ob najbolj jasnem dnevu vzeti s seboj dežnik, ker velja “ne hvali dneva pred večerom!” Prostori v hiši so lepo razdeljeni, ve¬ liki in dobro ohranjeni. Nudijo pa fan¬ tom vse, kar more taka hiša nuditi. Mladost je te fante ohranila pri pogu¬ mu za življenje. Volja do življenja jim je pomagala preko vsega, kar so doži¬ veli v teh letih. Vsak izmed njih bi lah¬ ko napisal dolgo povest resničnih doži¬ vetij, ki bi bili na marsikateri strani pretresljivi, da bi se začudeni vpraševa¬ li, ali je mogoče, da more človek vse- to preživati. I Čas je hitel. Z obljubo, da se skoraj vrnem, sem se odpeljal dalje po dolini na zapad pogledat, kako gre farmarjem v zelenem južnem WaleSu. O njih pa prihodnjič. DRUŠTVENI OGLASNIK Zastarelo pošto naj dvignejo: Pismo od Stanke iz 'Ljubljane; Ada¬ mič Anton, Benko Jakob, Borštnar Jo¬ ža, Božnar Jože ali Tone, Čopič S., Co- tičeva družina, Česnik Ivan (3), Čuk Katarina, družina Čušin, Čušin Jožef, družina Danijelič, Dr. Est Jože, F. Tone od Silve Bajt s Klanca pri Tolminu, Fatur Zdravko, Ferkolj Milan, družina Furlan, Furlan Albin, Godčeva družina, Gorenšek Karol, Horvat Silvester ( 6p.), Horvat Viktor, Hribar Jože, Hribar Mi¬ hael, Jakša Janez Južina Franc in Mi¬ lena (8 pisem), Klun Jože, Knap Ivan (2 pismi), Kočevar Ciril, Kožar Stanis¬ lav, Kočevar Frančiška, družina Ko- mavli, Kožuh Franc, Kramer Franc, Ku¬ kavica Vida, Lavrenčič Andrejka, Lav¬ renčič Rudolf, Lavrih Anton, družina Levpušček, Lobnikar Franc, Markulin Alojzij (5), Miklavc Franc, Mlinar An¬ ton, Močilnik Janez, Motoh Anton, Mu¬ sar Jože, Pahole Stanko, Pauer Ivanka, Pečnik Franjo (2 pismi), Perko Dane, Peršuh Janez (2 pismi), Petkovšek An¬ ton, Pirnat Marijan, Plut Janez, Pože¬ nel Marica, Pučko Povel, Puntar Anton, Rajher Ivan (6 pisem). Reven, Rojšek Ivanka, Rozina Rudolf, Sajovic Mari¬ ja, Selan Frančiška, Sluga Pepca (2 pismi), Smole Jožef, Smolič Anton, Strašek Jožefa, Štraus Eli, Šuštarič Franc, družina Šušteršič, Ing. Švigelj Mitja, Tomšič Branko, Tomšič Zlatko, dr. Turk Alojzij, Turk Ivanka, Vetrič Vilibald, Vidmar Frane, Zobec Jožef, Zupančič Josip, želko Franc in Žnidar¬ šič Franc. Navedena pisma naj naslovniki dvig¬ nejo v pisarni Društva Slovencev, — Vic tor Martinez 50. — "(ASA B 0 Y U " OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160 OPOZORJAMO ne veliko in lepo izbiro ur švicarskih znamk in sicer RECORD, UNVER, DELOS, HIDALGO, v najmodernejših obli¬ kah. — Vse imajo triletno jamstvo, so avtomatične in protima- gnetične. POPRAVILA UR IM ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO Vsak dan odprto do 20 ure, ob sobotah popoldne pa se lahko zglasite v na¬ šem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338 Dto. 5 Lastnikom stavbišč v Lanusu. V nedeljo dne 17. septembra t. 1. ob pol treh popoldne bo interesentom na razpologo naš inženjer za razmetjitve v notranjosti parcel. Posloval bo na stav- biščih v Lanusu. Vabljeni so zlasti oni, katerih stavbišča nimajo povsem pravo¬ kotne oblike. Odbor. V nedeljo, 10. septembra, bo ob treh popoldne v Don Boscovem zavodu v Ra¬ mos Mejia sestanek SFZ. Na sporedu je zanimivo predavanje, za katerega je naprošen g. Košiček, zanimivosti po sve¬ tu. Duhovni vodja Mernik bo pa dal du¬ hovno misel. Vabljeni vsi fantje. Odbor Pevski zbor “Gallus” še vedno spre¬ jema prijave sa mladinski pevski zbor. Ko bo vpisovanje zaključeno, bo odbor sklical starše prijavljenih otrok zaradi dogovora za pevske vaje. Odbor DARILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. P AN E T H g Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 Trgovina z nabožnimi predmeti in papirjem K SAW1A JULIA” VICTOR MARTINEZ 39 NUDIMO VAM LEPO IZBIRO KOT: kipe, podobe, slike, križe, kropilčke, srebrne pozlačene svetinjice, verižice, razne obeske, zlate obeske za ure. PODOBICE vseh vrst, tudi za krst in prvo obhajilo. Sveče in kadilo. ŠOLSKE POTREBŠČINE: zvezke, pisemski papir vseh vrst, pe¬ resa in svinčnike. RAZGLEDNICE za voščila in mesta Buenos Aires. NALIVNA PERESA in BIROME za vsak okus. ALBUME in vogličke za albune. ŽEPNE notese in beležke. MISALE: Kasteljansko - latinski. Vse te predmete pogrešaj u v domovini. Napravite jim veselje, če jim jih pošljete, ker tega doma nimajo. Pomagajte jim. Pridite, oglejte si! CENENI PAKETl-PRVOVRSTNf) BLAGI) VSI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI IZGUBI Zahtevajte naš novi cenik! “TR A N SITO” ENCOMIENDAS I NTERNA CI O N ALES URADNE URE; OD 9. DO 18. CANGALLO 439. Oficina 602 T. E. 34-9185 Imprenta ''Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644