REZULTATI ZANIMIVE ANKETE
Delež zadrug 
in kmetijskih posestev 
v zakupu zemlje
Podatki anketc, ki smo jih objavili v prejšnji številki, kažejo, da 22 oflstotkov zemlje v anketiranem področju ne obde-lujejo lastniki z lastnimi sredstvi. To znaša v devetih ankotiranih okrajih 2S0 tisoč 933 oralov. Od tesra odpade na ožje žitorodno področje 231.031 oralov. To zemljo obdelujejo ali z oddajo v zakup ali z medsebojno pomočjo.
Po podatkiih ankete oddajajo 44 od-stotkov zemlje, ki jo lastniki ne obdeh:-jejo z lastnimi sredstvi, v zakup, 56 od-stotkov pa jn obdelajo s tujimi vpregami. Lastniki v najem vzetih vpreg dobijo pla-čilo v denarju ali v človeški delovni sili: v 61 odstotkih primerov dobijo plačilo v denarju, a v 39 odstolkih primerov pa s človeškim delom. V zakupnih razmerjih pa prevladuje naturalna zakupnina. Tako plačajo za 77 odstotkov skupnih ¦«¦ zakup vzctih površin zakupnino v naravi.
Delež soeialisiičnega sektorja
V ie odnose v obdelavi zemlje stopajo v zadnjem času čedalje bolj tudi sociali-stične gospodarske organizacijc — za-dnige in kmetijska posestva.  Res je nji-
Zemlja, ki jo lastniki obdelu-jejo s svojimi vpregami
Zemlja, ki jo lastniki   ne obdelujejo s svojimi sredstvi
8
stran
24.  II. 1957
NASA
SKtlPNOST
hov  delež  v obdelavi  zemlje   individual-     1 nih kmetov še vedno majhen in znaša le jikroir  12 tvlstotkov površin, ki jih dajejo      i
v zakup ali obdelujejo s lujimi vpregann (podatki za anketirano področje). S kre-pitvijo svoje mehanizacij« in z nudenjem ugodnejših pogojev kractflm pa bi sociali-stična gospodarstva mog^la precej povečati svoj del«ž v obdelavi zemlje, ker io za-htevajo družbene potrebe, so pa zato tudi realne možnosti.
Cene uslug in višina zakupnin
Po delaih podatkih, ki jih je zbrala anketa, so bili cene uslug v obdelavi zemlje in zneski zakupnin različni.   ¦
Predvsem so cene uslttg različne- v po-sameznih krajih. Zasebniti so zaifevali za oranje enega orala 1300 do 2500 dinar-jev, zadruge in kmetij&ka posestva pa 1500 do 2200 dinarjev. V večini primercn je oranje cenejše pri socialističnih gospn darstvih, so pa tudi nasprotni primeri. Ni smemo pozabiti, da zadruge in kmetijsk,, posestva orjejo s traiktorji in da je kako-vost njihovega dela znatno boljša kakor pri zasebihikih, ki delajo z živalskimi vpregami in tudi sicer s slabšhni pripra-vami.
Poudarili smo že, da prevladuje zakup-nina v naravi — izročanje lastniku dolo-čenega dela pridelkov. Zakupnina v de-narju se je gibala od 5000 do 10.000 za oral orne zemlje na leto. To je precej majhna vsota.
Višina dnine se v žitorodnem področju giblje okrog 400 din, v drugih anketiranih krajih pa je nižja (znaša okrog 250 do 300 dinarjev. brez hrane). So tudi pri-meri, ko plačujejo dnino v naturalni ob-liki (na primer 10 kilogranMv žita za cn delovni dan).
Objavili smo samo nekaj podatkov o stanju in ekonomskih odnosih kmetijskih gospodarstev. Dajanje zemi;evzaknp in-dividualnim kmetom in obdelava s tujimi vprcgami negativno vplivati na kmetij-sko proizvoflnjo. Kmetje. ki obdelujejo luj-o. zemljo. niso zainteresirani na kako-vostni obdelavi te zemlje, nit nimajomož-nosti. da bi jo obdelali pravočasno. Obde-lave tuje zcmlje se lahko lotijo šele, ko končajo dela na svoji zemlji. Kmetovalci, ki jcmljejo v za.kup zemljo, po drugi strani niso zainteresirani za vzdrževanjo in izboljšanie rodovitnosti zsmlje, ne iz¦ vajajo agroteliničnih ukrepov in se zado voijujejo z nizkimi  donosi.
Objavljeni podatki, iz katerih je raz-vidna slaba preskrbljenost individualnih kmetov s proizvodnimi sredstvi, kažejo, kakšne so možnosti socialističnih gospo-darstev za uporabo mehanizacije na indi-viduainem posestvu kakor tudi za jema-nje zemlje v zakup. Z dobro obdelavo in nego posevkov imajo zadruge in kmetij-^ ska posestva možnost, da na zemlji, ki j^ vzamejo v zakup, orgaaizirajo naprednfl in razvito proizvodnjo z velikimi pridelkij Prav tako lahko z uslužnostnirai dejav^ nostmi in z raznimi oblikami kooperacij« z indiTidualBimi py>izvajalci v obdela\' zemlje specializirana gt>spodarstva prisp" vajo k izboljšanju obdelave zemlje, k večanjii pridelka in sploh k dvigu kmei tijstvn na vi.šjo in sodobnejšp ravrn tudi na individualnih posestvih. Tc bi bile njH hove važne naloge, od katerib izpolnitv^ bo odvisno, v kakšni meri bodo rplivala na napredek kmetijske proisvodnje, nfl tesnejše povezovanje z individiialnim kmd tovalcem in na spremembo družbenih od^ nosov  na  vasi.