Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje štev. 11 Ptuj, dne 23. marca 1962 CENA 20 DIN LetnNc XV. »Tednik« izha|a pod tesn skrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finan^irunjeiit Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon I®?«), čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št. 604-19-1-206 Rokopisov ne \ra< 1500 din Predlog družbenega plana in proračuna pred zbori volivcev v času po 20. marcu tega leta je zajela območje ptujske obči- ne živahna razprava o predlogu družbenega plana in proračuna za leto 1962. Organizacijsko je letos vpra- šanje zborov volivcev v ptujski občini zajeto nekoliko drugače kakor prejšnja leta. Te dni so na sedežih šolskih okolišev zbori ak- tivistov vseh organizacij dotič- nega področja: odbornikov ob- činskega in krajevnih odborov, članov odborov SZDL, članov šolskih odborov in funkcionar- jev vseh družbenih organizmov, ki obravnavajo v prisotnosti na- čelnika tajništva občinskega ljudskega odbora predlog letoš- njega družbenega plana in pro- računa za leto 1962. Ni misliti, da bo s takšno or- ganizacijo zborov že rečena v po- gledu razprave o planu in prora- čunu tudi zadnja beseda. Gre za to, da na teh zborih navzoči po- litično in sploh družbeno aktiv- ni ljudje s terena odnesejo na svoja območja zborov volivcev čim globlje poznavanje predloga plana in proračuna in da pozneje na zborih volivcev zainteresirajo za reševanje problemov v obči- ni čim širši krog državljanov. Gre za to, da bo razprava o pla- nu in proračunu zajela čim šir- še plasti volivcev in da bodo ti lahko s svojimi predlogi, pripom- bami in mnenji vplivali na ob- stoječi predlog plana, na takšno njegovo modifikacijo, kakršna interesom volivcem najbolj ustreza. SKLADI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Ob letošnjem predlogu plana in proračuna gre za več stvari. Vsekakor je potrebno omeniti v tem pogledu, da je bil perspek- tivni plan v številkah v zadnjem času volivcem že dvakrat pred- očen, medtem ko gre sedaj za takšno obrazložitev plana, da bo njegova vsebina dostopna sleher- nemu volivcu. Realizacija plana občine bo namreč zahtevala res- no zavzemanje volivcev na de- lovnih mestih v kmetijstvu kot v industriji, skratka povsod, kjer naši delovni ljudje ustvarjajo narodni dohodek. Precejšnja novost letošnjega proračuna je ustanovitev skla- dov krajevnih skupnosti (odbo- rov). Skladi bodo dobivali sred- stva med drugim tudi s prora- čuna občine, in sicer v določe- nem odstotku (3,5 "/n) od vplača- nih občinskih doklad. Ta sred- stva bo banka sama odvajala na posamezen tekoči račun krajev- ne skupnosti in bodo te lahko po lastnem predračunu izdatkov skozi leto črpale iz tepa računa sredstva za svoje potrebe. S tem v zvezi je potrebno vsekakor omeniti, da s temi sredstvi ne bo mogoče že kar v prvem letu kri- ti vseh potreb v kraju, je pa za- gotovljena krajevni skupnosti določena perspektiva gospodar- jenja v kraju, kor bodo ostala sredstva, ki bodo eventualno presedla potrebe v tekočem letu na računu kraiVvn*^ skvpnosti, za potrebe v naslednjem letu. Na zborih volivcev gre tudi za podrobno obrazložitev nejasno- sti v zve^i s predpisovanjem davrnib obrcTionitev. posebno obrin.skih rtoklad. 7,r> obravnava- nje problrm'^!- v zd-^avs^venem zpvarnvar'11 ^nr^ -kf^cra prebival- stva. kakor (mli za vprašanje razfiripnecra zavarovanja kme- tijcev. y bo'lf>rf» bi nai tudi do- ločena vpi^av^pia «oc'alneE;a var- stva pro^p^jj; na krajevne skup- nosti. Ta in druja vprašania, po- sebno na še obravnavani'* 'p tol- mač-^^nie 7e i7;c'anih obrSpskih erlloknv. bo široko področje raz- prav pa zbor'b volivcev. proračun 1962: mili- jarda \u 42 milijonov m Volivce pa bodo gotovo še prav posebej zanimale postavke pred- loga proračuna, ki bo znašal okrog milijardo in 42 milijonov dinarjev, V t?m znesku je vštet tudi šolski sklad, ki bo absorbi- ral poleg sredstev iz svojih dveh lastnih virov dohodkov v višini 144 milijonov dinarjev še parti- cipacijo na vseh ostalih virih do- hodkov ljudskega odbora z zne- skom 233 milijonov dinarjev. Po- trebno je seveda podčrtati, da so sredstva iz te druge postavke v navedeni višini le okvir in da so, če bi se želeli natančneje izrazi- ti, odvisna od naporov delovnih ljudi v občini, od ustvarjenega narodnega dohodka. Vsekakor je potrebno tudi omeniti, da vso- ta 437 milijonov (144^293) pred- stavlja 39 "/o predvidenih prora- čunskih dohodkov ali 31 "/o vseh dohodkov ljudskega odbora. Šolski sklad bo tako uspel za- gotoviti iz teh sredstev 20 •/» po- večanje osebnih dohodkov glede na lanskoletno potrošnjo, 10 •/» povečanje materialnih stroškov, poleg tega pa bo še možno pokri- ti amortizacijo, ki je šole doslej niso poznale. ZA INVESTICIJE IZ PRO- RAČUNA: NIČ Glede na tako velikanske iz- datke samo za šolstvo in če ne upoštevamo drugih proračun- skih izdatkov, letos ne bo moč ra- čunati na neke investicije iz pro- računa. Investicijski sklad obči- ne pa bo razpolagal letos le z 213 milijoni dinarjev, ker so ostala njegova sredstva še vedno pod zaporo. Od navedenih 213 milijonov bi naj po predlogu dobilo kmetij- stvo 50 mHijonov, industrija 52 milijonov in gostinstvo 79 mili- jonov to pa le v primeru, ko- likor si bodo koristniki pridobili dodatna sredstva iz zveznih, re- publiških in okrajnih investicij- skih skladov. Pri tem bo ostalo še vedno odprto vprašanje razvo- ja obrti, trgovine, ptujskih ko- munalnih potreb, novega poštne- ga poslopja in drugih perečih problemov, ki vsak dan bolj kli- čejo po rešitvi. Delegaciji začasne alžirske in francoske vlade sta v nedeljo popoldne v Evianu podpisali spo- razum. Naslednjega dne natanč- no ob 12. uri so v Alžiru ustavili vse voja^ške operacije. Podftalna armada OAS je sicer nadaljeva- la s teroiris'tičnimi dejanji — njen vo^ditelj, bivši general Salan je celo »prevzel« poveljstvo nad francosko armado in napovedal »boj do konca« —, toda dej&tvc je, da je skoraj sedeminpolletne vojne s tem dnem konec. ZMAGA ALŽIRSKEGA OSVOBODIL- NEGA GIBANJA Francija je preživela od dne, ko je alžirsko ljudstvo prijelo rizu. Pred.sednik de Gaulle je za- radi tega sprejel edino razumno in za svobodoljubno Francijo tudi edino mogoče rešitev — pri- znanje alžirskemu narodu pra- vico do samoodločbe. S svojo od- ločiitvijo pa si je nakopal sovra- štvo tistih, ki so s.početka videli v njem ursničevalca ideje o »francoskem Alžiru«. In prav zaradi močnega no- tranjega nasprotovanja, ki je dobilo svoj najpopolnejši odraz v pKKitalni organizaciji OAS, se je reševanje^alžirskega problema močno zavleklo. Bilo je potrebno mnogo neuradnih in uradnih sti- kov tajne ali javne narave, pre- den je prišlo do zbtžanja nazo- rov in do podpisa sporazuma. KAJ PRINAŠA SPORAZUM Uradno imenujejo sporazum Splošno deklaracijo, ki obsega pet poglavij, Prvo poglavje go- vori o javni oblasti v tako ime- novanem prehodnem obdobju, ki bo zagotovila red in mir ter pri- pravila vse potrebno za referen- dum o tem, ali naj bo Alžir po- vsem neodvisen povezan s Fran- ciijio. Govori tudi o tem, kdo iz- med francoskih državljanov ima pravico sodelovati pri tem refe- rendumu. Referendum naj bi iz- vedli najpozneje v šestih mese- cih. Bodoči neodvisni Alžir bo uži- val vse suverene pravice. Izbral si bo tudi lahko tak političen in družbeni red, kakršen ustreza željam alžirskega naroda. Fran- cozi, ki bodo lahko ostali v Al- žiru, bodo imeli iste pravice kot Predsednik začasne alžirske vlade Benheda Pravilniki o delitvi sredstev odražajo stopnjo razvoja v ponedeljek, 19. marca 1962, je obravnaval Zbor proizvajal- cev Občinskega ljudskega od- bora Ptuj na redni seji pravil- nike od delitvi čistega dohodka in pravilnike o delitvi osebnih dohodkov v gospodarskih or- ganizacijah. Tokrat so bili v obravnavi pravilniki Tovarne glinice in aluminija >Boris Kidrič< Kidri- čevo, Tovarne volnenih izdel- kov Majšperk. Tovarne strojil, Majšperk, Ptujske tiskarne Ptuj, Opekarne Zabjak, PckI- jetja za po«pravila voz ]?; Ptuj, trgovskih podjetij >PanonijaSad- iar< Ptuj. Prvič je zbor zase- dal v zvezi s pravilniki že 15. februarja 1962. Tudi tokrat so bili na seji predstavniki gospo- darskih organizacij, katerih pravilniki so bili v obravnavi. Vsebina 16 obravnavanih pra- vilnikoTT in okrog 30 pravilni- kov, ki še čakajo na obravna- vo, kaže na dve skupini gospo- darskih organizacij. Prva sku- pina je s svojimi pravilniki in ukrepi za zffled resnega dela vsem ostalim organizacijam. Ekonomskim enotam in njiho- vim organom upravljanja pri- znavajo brez vsakega zadržka sposobnost izvrševanja nove funkcije upravljanja v nadalj- nji decentralizaciji delavskega samoupravljanja. Nanje so tudi prenesli razne pristojnosti. V gospfKlarskih organizacijah s popolnimi pravilniki kot je v Tovarni glinice in aluminija >Raris Kidrič« Kidričevo, v To- varni voltienih izdelkov Maj- šperk. v Podjetju za popravilo voz JŽ v Ptuiu, v Strojnih de- lavnicah 07Z. v Pekarni in mlinu Vinko Reš« Ptuj. pri >Pnrutnini« Ptuj in pri Fek- trokovinarju Ptuj so nastale vse notranje organizacijske spremembe, ki jih vsebuje pra- vilnik. Prva 'iknpina podjetij se jp lotila dela v zvo/i s se- stavljanjem novih pravilnikov 7. vso vnemo in .smelostjo, ki je potrebna nri tako važnih spre- memba li. ko se poslavljamo od nrojšnjosra. nepopolnega in pre- liajamo k novemu, boljšemu. Drusra skupina gospodarskih organizacij pa je ostala nekako na pol poti s pravilniki ali ne- koliko dalje in tudi niso dosejr- li popolne drcrntralizacije in reorganizacije, ki sta pač še vedno odvisni od nadaljnjega razvoja Mpd drucim so si pa postavili še tako široka merila za oblikovanje dohodka in za formiran ie «amih skladov, da jim bo ob obstoječem kadru in ob obstoječi organizaciji težko zmagovati vsp analize, ki so po- trebne za dosledno izvajanje pravilnikov. Pri tpj drugi skupini je vzrok ver okoliščin, ki so jih zadrža- le, da so ostali pri pravilnikih na pol poti. Brez posledic ni, da v nekaterih organih samo- upravljanja in T drugih politič- nih organih v gospodarskih or- ganizacijah niso temeljito pro- učili navodil in smernic, ki jih je dal zbor proizvajalcev. Opu- stili so reorganizacijo uprave, ekonomske enote niso prenesli pristojnosti niti na njih organe, ali pa so na nje prenesli pre- rnalo pristojnosti oziroma samo tiste, ki se tičejo delovnih raz- merij. Značilno pri nepopolnih pra- vilnikih pa je, da vsebujejo še precej starega, nekaj prežive- lega iz prejšnjih pravilnikov namesto načel in teženj nove- ga gospodarskega sistema. Pri obravnavi takih pravilnikov kolektivi niso prišli na čista Z novimi pravilniVi se tam ni začelo po novem kot drugod. Prov zaskrbljujoča pa je hlad- nokrvnost, ob kateri so v ne- katerih gospodarskih organiza- cijah pustili spodnjo mejo oseb- nega dohodka pri delavcih (10.000 namesto 15.000 din), medtem ko je na drugi strani pri vodilnih kadrih najdenih dovolj meril, da bi pr^li tako ali drugače čim višje, če ne drugače pa vsaj s posebnimi nagradami, ki često zgubljajo svoj pravi namen in služijo le za umetno povečanje osebnih dohodkov, proizvajalce pa pu- ščajo navezane na spodnjo me- jo osebnih dohodkov, namesto da bi se tudi pri njih potrudili najti merila, ki jih opravičuje- jo na primer boljši osebni do- hodek. V zvezi z vsemi neskladnost- mi v pravilnikih je zbor pro- izvajalcev sklenil dati gosT>o- darskim organizacijam potreb- na priporočila, da bodo ne- skladnosti čimprej odpravljene in da bodo čimprej v vseh go- spodarskih organizacijah pra- vilniki kot morajo biti. V glav- nem pa le velja glede novih pravilnikov, da so zahtevali od vseh kolektivov ogromno dela in da je to delo obrodilo dra- gocen sad, ki daje spodbudo kolektivom za izboljšanje or- ganizacije dela, za boljšo pro- izvodnjo in za višji dohodek, ki naj tudi omogoča izboljša- nje življenjske ravni. Danes prva seja popolne alžirske vlade Včeraj so prispeli v Rabat ske vlade Ben Bela in štirje podpredsednik začasne alžir- drugi ministri vlade, ki so bili od oktobra 1956 zaprti v Franciji. V Rabatu jim je več sto tisoč ljudi priredilo veličasten sprejem. Pozdra- vila sta jih maroški kralj Hasan 11. in predsednik za- časne alžirske vlade Benhe- da. V Rabatu bo danes po- poldne seja začasne alžirske vlade, in to prvič v popolni sestavi, ker bodo na njej so- delovali tudi podpredsednik Ben Bela in ostali alžirski ministri, ki so se vrnili iz francoskega zapora. Lunine spremembe In vremenska napoved za čas od 24. do 31. marca 1962 Lepo, hladno in vetrovno vreme. Poslebsanje vremena bo nastopilo okroa 50. marca. Zadnji krajec bo v četrtek. 29. marca, ob 5'11. C A za orožje v težnji, da se osvobo- di kolonialnega suženjstva, sko- zi več razvojnih faz. Predsednik de Gaulle je takoj po prevzemu oblasti sikušal doseči francosko zmago v Alžiru s pomočjo vo- jaške sile, toda kmalu se je pre- pričal, da s tako metodo ne bo uspel. Osvobodilno gibanje se je močno vkoreninilo med alžir- skim ljudstvom in ga še tolikšno nasilje ni moglo uničiti. Alžirska vojna je kmalu posta- la širše mednarodno vprašanje, a ne zgolj »francoska zadeva«, kot so to skušali prikazati v Pa- domačini. Uporabljali bodo lah- ko francoski jezik v stikih z obla- stmi in predstavniškimi organi. Neodvisni Alžir bo užival go- spodarsko in tehnično pomoč Francije, posebno pri izkorišča- nju rudnih bogasrtev Sahare. Francija bo dobila za 15 let v najem vojaško oporišče Mers el Kebir ter letališča in druga opo- rišča. Število francoskih čet bo- do takoj zmanjšali na 80.000 mož, ostale pa se bodo umaknile iz Alžira v roku 12 mesecev. Vsa nerešena vprašanja, ki jih (Nadaljevan.le na 2. strani) Nekaj članov začasne alžirske vlade, med njimi podpredsednik Benheda stran z TEDNIK PTUJ. DVE 23 VL^PCA 1962 Občinski odbor SZDL Ormož o planu in proračunu One 16. marca t. 1. je bila v dvorani delavske menze »Abo- nent« v Ormožu seja obč. odbo- ra SZDL. Predsednik obč. odbo- ra tov. Kovačič Zlatko je med govorom poudaril pomen druž- benega plana in proračuna ob- čine Ormož za leto 1962. Vstra- jai je na tem, da so člani SZDL doltoi za izvedbo postavljenega plana vložiti vse sile, prav tako važna naloga članov SZDL pa je, da prispevajo k pravilnemu tol- mačenju in nenehnemu pojas- njevanju nalog plana, da bi ga čimpreje realizirali. Predsednik občin;'kega ljudskega odbora tov. Novak Franc je v razlagi druž- benega plana in proračuna obči- ne Ormož omenil, da si komuna mora zagotoviti potrebna finanč- na sj-edstva glede na zakonite možnosti. Občina dobiva vedno večje kompetence in prevzema dolžnosti za izvajanje zakonov, zato pa potrebuje vedno več sredstev. Za nadaljnji razvoj v?€ dejavnosti v komuni in nje same so potrebna ogromna sred- stva. Zato je potrebno zvišati bbčinsko doklado za 2 »/n. Oba zbora obč. ljudskega odbora sta 3la svoji zadnji seji sprejela od- lok o zvižanju davka na vino na maloprodajo. S tem se bodo do- hodki občine zvišali za 17,800.000 din. Potrošniki s tem ne bodo prizadeti, kajti zvišali so se tudi mesečni prejemki. Letos je pred- videno izvajanje obvezne tuber- kulinizacije goveje živine v ob- čim' in melioracija lešniške doli- ne, ker bo veterinarska služba sžmo s takimi ukrepi zatrla me- tli j avost. TEMEUITA ANALIZA PREDLAGANIH SPREMEMB Predstavnik okrajnega odbora SZDL tov. Modec je menil, da je za vse predlagane spremembe v družbenem planu potrebno izvršiti temeljito analizo. Pouda- ril je, da je ormoška občina v kmetijskem pogledu najbolj raz- vita v okraju. Prav zato je ko- muni potrebno pomagati. V raz- pravi ]e pojasnil nadaljnje usmerjanje SZDL kot najširšo pobudnico pri uresničevanju družbenih ciljev. Vložiti je po- trebno vse sile, da bi zasebne proizvajalce zainteresirali, da se bodo posluževali agrotehničnih sredstev. Opozoril je na to, da nekateri proizvajalci na občin- skem območju razipolagajo z me- hanizacijo, ki pa je ne uporablja- jo samo na svojih površinah, temveč tudi na površinah svo- jih sosedov ter znancev — pri- vatnih kmetovalcev. Na ta na- čin škodujejo družbenemu sek- torju, ki zaračunava usluge mno- go dražje, ker mora plačevati za stroje obveznosti. V občini je potrebno hitreje razvijati indu- strijo v neki obliki kooperacije, da se bo lahko zaposlila odvišna delovna sila. USPEHI V KMETIJSTVU Tovariš Ratek je v diskusiji poudaril, da je kmetijsko gospo- darsitvo lani doseglo razveseljive uspehe, da pa letos tudi ne bodo manjši. V kombinatu je zapo- sleno mnogo delovne sile, ki je še vedno ni mogoče zamenjati z mehanizacijo, kot posestvo z njo razpolaga, posebno v sadjarstvu m vinogradništvu. Kmetijski kombinat namerava letos zgra- diti pitališče za SOOO kom pitan- cev. Pri uresničevanju plana je treba stremeti za dvig življenj- skega sitandarda zaposlenih de- lavcev, če hočemo vzbuditi inte- res za zvišanje delovnega učinka. Menil je, da je tudi kmetijskega ' delavca potrebno plačati po vlo- ( ženem delu in uspehu v gospo- | darski organizaciji. Matija Paj- nikar je v razpravi omenil, da je urejevanje komune interes vseh prebivalcev, zaposlenih na ob- močju občine in izven nje. zato naj bi občinsko doklado zvišali enako za oboje. Predsednik občinskega odbora SZDL je ob zaključku seje po- udaril, da se je potrebno vztraj- no boriti za uresničitev postav- ljenih nalog. RDR Z AVTOMOBILOM V HIŠO # Včeraj se je v vasi Strmec ori Rogatcu zaletel s fiatom v hišo Drago Čemetiič iz Celja. Nesreča se je zgodila zaradi spolzke ce- ste n-3 ovinku, tako da ie vozilo žaneslo Poročajo, je avto- mobil deloma prefil steno In po- kuka! v hišo. Na vozilu je škode i-3 nad 200 00 dinarjev, medtem ko sta voznik in sopotnica le laže poškodovana. Nov park v središču Trbovelj ^ Zadnje dni tebruarja so za- čeli v Trbovljah na Trgu revolu- cije med poslopjem Narodne ban- ke, spomenikom revolucije in re- stavracijo Turist urejevati obse- žen park. Vzporedno s tem bodo uredili tudi prostor ob spomeniku revolucije. Prav bi bilo. če bi ob teh delih uredili še razsvetljavo spomenika. -an Tečajnice kuharskega tečaja pri Tumažu Drugo leto vec kuharskih tečajev na območju občine Ormož Prejšn.jd teden je na območju , komiune Ormož bil zaključen zad- nji kuhair&ki tečaj. V letošnji zim- ski sezoni so bili na območju ob- čine kuharski tečaji v Trnovcih, Tomažu. Cerovcu in Pršetincih ter so fa.iali po 14 dni. Predava-| n>a s P- diktičnim delom so bila v gasilskih domovih. Dekleta, ki ni- so letos obiskovale kuharskega tečaja si to želijo prihodnje leto. Zato bo prihodnje leto potrebno zadovoljiti željam mladine in jim om?qočiti pr dobiti si potrebno znanje za živl.jenje. R Dr. jo v našem življenju gojimo, in ne tmsja vplivati na omejevanje pravic javnosti, da je obveščena o problemih in pojavih v procesu našega demokratlinega raz- voja. Na pripombo novinarjev, da bi posa- mezne gospodarske organizacije utegnile zapreti vrata tisku z utemeljitvijo, da ti skrivnost tudi tisto, kar ni skrivnost, je dr. HrnčeviC pojasniK da bodo to storili samo tisti, ki tudi že sedaj ne žele, da bi javnost zvedela, ksj se dogaja v njihovih kolektivih, skratka tisti, ki se boje družbene in javne kritike. BaansiHHBHF* • v Avstriji nov atom- ski inštitut Avstrijski prosvetni minister dr. Heinrich Dnmmel je včeraj od|?jrl nov atomski inštitut in spusti^ v pogon iedrs^e Gaulle pozdravno br- zojavko, je bil predsednik Tito. V njej je izrazil veliko zadovolj- s^tvo .jugoslovanskih narodov ob sklenitvi sporazuma, ki pred- stavlja zgodovinski dogodek in dokaz državniške modrosti. Ugodne ocene ob tem dogodku ie dal ves svetovni tisk z red- kimi izjemami skrajne desnice. Miroljubni svet si samo teli. da bi čimprej odločno ukrojili Sa- lanovo »opozicijo^ in tem pri- nesli Alžiru zares popoln mir. ' Sradi] 9 Mim ii mm eio Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko, objavljenih v In- deksu 1962, štev. 3, so lani pro- izvajalci družbenega sektorja (po podatkih, vzetih iz tromeseč- nih poročil podjetij, ki so v letu 1960 zgradila 82 »/o vseh stano- vanj v družbenem sektorju), do- gradili 36.116 stanovanj s površi- no 1,765.828 kvadratnih metrov, kar pomeni v primerjavi z letom 1960 povečanje pri številu novo pridobljenih stanovanj za 24,1 "/n, pri površini pa za 26,4»/«. To je veliko večji prirastek, kot je bil ugotovljen v letu 1959 do 1960, kar dokazuje znatno povečahje stanovanjske graditve lani. Po ljudskih republikah je bilo lani in leta 1960 zgrajenih sta- novanj s površino: Iz teh podatkov je razvidno, da se je lani najbolj povečala do- graditev stanovanj v Hrvatskem in v Srbiji, predvsem v ožji Sr- biji ter končno v Črni gori. Nadalje so objavljeni tudi po- datki o številu in površini nedo- grajenih stanovanj ob koncu po- sameznih let, ki kažejo razvese- ljivo zmanjšanje števila in po- vršine nedograjenih stanovanj. To dokazuje velik napredek v gradbeni in drugi operativi, s tem pa tudi veliko boljše obete za pridobitev novih stanovanj v bližnji prihodnosti. Koeficient nedokončanih stanovanj (pri- merjava števila oziroma površi- ne nedograjenih stanovanj ob koncu leta s številom zgrajenih stanovanj oziroma površin) kaže, da je bil v zadnjih dveh letih v vsej državi koeficient naslednii: Stanovanja Površina 1960 1961 1960 1961 1,98 1,44 1,91 1,48 Število oziroma površina ne- dograjenih stanovanj so se zmanjšali zlasti na Hrvatskem, v manjši meri v Sloveniji in v Bosni, medtem ko je bilo v Sr- biji nedokončanih več stanovanj kot konec prejšnjega leta, kar velja zlasti za ožjo Srbijo in zla- sti za Beograd. • Teheran: iranski šah bo obiskal ZDA Iranski šah Riza Pahlevi bo 10. aiprila na vabilo predsedni- ka Kennedyja obiskaj ZDA, To so danes uradno sporočili ▼ iranski orestolnici # Danes |>o .\dolf Hchtnann. obsojen na smrt, vnovič stopil pred »odnike. Yitzhak oishan (na sli- ki desne) hg predsedoval petčlanskemu sodišču, ki bo odločalo o Eichm annovetn prizivu Eichman« je sedaj v zaporih Ramle, ki jih vidimo na sliki zgoraj. PTUJ. DSE 23. MARCA 1962 TEDNIK Stran 1 Tudi v Pondvincih bodo gradili nasilski dom Gasilsko diruštvo v Podvincih se je tuidi odločilo za aktivnost po zgledai mnogih druqih gasilslčh diruštev v občini Ptuj s tem, da , je sklenilo zflraddti gasilski dom v velikosti 20 krat 10 m. ki bo služil tehničnim potrebam druš- tva, še bolj pa splošno izobraže- valndm in ostelim potrebam orga- nizacij in društev. Tudji v Pod- vincih se bodo lahko zihirali ob raiznih prilikah in praznovanjih in se bodo lahko razveselili po na- pornem delu in vsakdanjih sikr- beh. Nov pasdlski dom v Podvincih bo imel qeražo, ki bo lahko tudd prostor za prireditve, sejno sobo. gaiixierobo, sušiilni stolp in sani- tarije. Za graditev je že vse v teku pri občinskem ljudskem odboru v Ptuju pa tudi pri občinski in okrajni gasilski avezi Ptuj in Ma- ribor, kair se tiče lokacije, grad- benega dovoljen.je in same zgrad- be ter njene notranje raporedi- tve. Med prebivalstvom se že zbirajo prijave, kako bo kdo pod- prl graditev doma, ta z lesom diru<|i z vožnjami, tretji z delom, z denarjem itd. Za Podvince bo gasilski dom velikega pomena, zato pa tudi ka- že vise prebivalstvo za njegovo graditev vse raizumevanje. Raču- najo, da tim pomoči tudi ne bo odrekla KZ in vse gospodarske organdizacij, ki imajo razne po- slovne stike s Podviinci v zvezi z odikuipom kmetijskih pridelkov in ždivine. Z dovršenim gasilskim domom se bo v Podvincih izačel čas raz- nih možnosti vsestranskega udej- stvovan.jia vseh dinjštev na tem območju, ki jim je naipredno izo- braževanje in razvedrilo glavni namen. Na domačwn odiru v Pod- vincih bcido večkrat Dokazali svo- je sposobnosti tudi učenci, ki im^ijo vedno mnogo gledalcev. 19 t. m. je bilo v Središču, predavanje o varnosti v prome- t tu. Predavanja se je poleg članov ' Avto-moto društva udeležilo tu- ' di številno prebivalstvo iz Sre- dišča in bližnje okolice. Preda- vanje je priredilo Avto-moto društvo Središče, predaval pa je tov. Klobučar. Predavanje so po- nazorili trije filmi, ki so prika- zovali vse možne ne.«reče v cest- nem prometu in način, kako se jim lahko izognemo. Posebno zanimanje za taka predavanja ima mladina, kar se je tudi pokazalo v nabito polni dvorani. Posebno pozorni so bili poslušalci ob predavanju filma o pijanih voznikih motornih vo- zil v cestnem prometu. Ob raz- širitvi cestnega prometa morajo upoštevati varnost na cesti tudi pešci, kolesarji in vprežni vo- zniki. Vsekakor bi bilo potrebno takšno predavanje vsakemu dr- žavljanu, če hoče doseči v pro- metu vso možno varnost. dredisce SEMINAR ZA VODJE SINDIKALNIH PODRUŽNIC Občinski sindikailni svet v Or- možu je sklenil pripraviti eno- dnevni seminar v delavski re- stavraciji »Abonent« v Ormožu. Namen seminarja je, usposobiti določene člane sindikata za vod- je sindikalnih pvodružnic, da bo- do sposobni voditi delo na svo- jem območju. Udeleženci semi- narja bodo iz vseh področij ob- čine, SEMINAR ZA VODJE AKTIVOV LMS v delavski restavraciji v Or- možu je bil, 19. t. m., seminar za predsednike in sekretarje aktivov LMS Ormož. V prvem delu seminarja je predsednik okrajnega komiteja LMS Slavko Ožbalt seznanil mladince z vlo- go dela mladine v komiuii. Po vsakem predavanju je bila dalj- ša razprava o konkretnih nalo- gah in vlogi posameznega akti- va v komtmi. Predaval je tudi načelnik oddelka za gospodar- stvo občine tov. Križmančdč o perspektivnem razvoju občin«. Mladinci so na seminarju skle- nili, da bodo aktivno sodelovali pri gradnji vodovoda v Ormožu in da bodo tudi sodelovali na zveznih in republiških delovnih akcijah. Drugi del semin^ja bo 8. apri- la t. 1. ko bodo razpravljali o so- delovanju mladine z ostalimi or- ganizacijami v komimi, o delu sekretarja in predsednika v ak- tivu in o delavskem samouprav- ljanju. Po seminarju bo mladin- ski ples. RDR GASILKA VAJA Za klatenje in goljufije 11 mesecev zanora čeprav je Galun Ivan iz Prvenc štev. 2. star komaj 33 let, se je tokrat že petič zagovarjal pred sodniki. Po poklicu je čev- Ijarsld pomočnik, v Prvencih pa ima tudi posestvo, vendar za po- šteno delo ni preveč naivdušen. Najreje se klati iz kraja v kraj in popiva. Za to pa je potreben denar, do tega se pa najlažje pri- de z goljufijami, kadar se najde- jo naivne žrtve. Brez številnih upravnih kazni je doslej zaradi najrazličnejših kaznivih dejanj presedel po za- porih že 17 mesecev. Kaže pa, da so bila ^'sa dosedanja prizadeva- nja za njegov> prevzgojo brezus- pešna. Čim je dobro odsedel zad- njo priso.jeno kazen se je znova lotil umazanih poslov, da bi pri- šel brez truda do denarja. Lan maja je na godjufiv način izvabil od Tašner Franca iz Pr- venc 5.000 din, češ da mu bo za ta denar nabavil smolo, potrebno za parket pri gradnji hiše. Za na- kup smole je potreboval še divo- kolo, ki nuu ga je Tašner posodil. Sevedia je akontacijo za smolo pognal po grlu. Tudi dvokolo je prodali in porabil iztržek za po- dobne namene. Na podoben način je i)z'vabil dvokolo tudi od Miatja- šič Alojza iz Ptuja. Tudi on mu je posodil kolo v prepričanju, da ima opravka s poštenim člove- kom. Tudi to kolo je ob prvi pri- ložinosti prodal, denar pa kot običajno zapil. Na sodišču je obe goljufiji, s katerimi je oba navedena oško- doval za skupno 82.000 din. pri- znal. Za opravičilo je skušal sod- nike prepričati, da sta mu obe žrtvi dolgovali neke manjše zne- ske, pa Si je na ta način skušal dolg poplačati. Seveda se je poz- neje ugotovilo, da n.jegov zagovor ni resničen. Pa četudi bi bil. si na takšen način ne sme nihče po- ravnavati dolgov. Ker vse dosedanje kazni niso doseale zaželjenega prevzgojnega namena, ga je okrožno sodišče v Mariboru tokrat obhodilo na 11 mesecev zapora, • ec Delo mladinske or- ganizacije v Zavrču Komaj nekaj mesecev je od te- ga, odkar smo v Zavrču ustano- vili ustanbvni mladinski aktiv. Prvi uspehi se že kažejo, čeprav še delo ne gre tako naprej, kot bi lahko šlo. Vzrokov je precej, naj naštejem le najvažnejše: mnogo mladincev in mladink se še ne zaveda, kaj pomeni biti član mladinske organizacije in pa, da se je treba mladinskih se- stankov udeleževati v večjem številu, če hočemo, da se bo po- trebno delo in seveda tudi uspe- hi tega dela nekako porazdelili med vse člane. Razen tega pre- cej mladincev ne jemlje sestan- kov resno, kar moti ostale, ki že- le sodelovati. Predavanja v obliki šole za življenje spočetka niso bila obi- skana ravno v velikem številu, vendar so kasneje mladinci in pa tudi odrasli spoznali, da jim takšne zanimive teme ne morejo Škodovati, ampak le koristiti. Še na tem mestu bi se predavate- ljem najlepše zahvalil za zanimi- va predavanja. OSTALI VZROKI NEDELAVNOSTI Drugi vzrok za neučinkovito delo mladinske organizacije pa je predvsem odnos nekaterih ljudi do organizacije same in pa do posameznih oblik dela. Neka- teri člani prosvetnega društva hočejo, da bi mladinski aktiv in pa prosvetno društvo imela skup- no blagajno. Na to mladinska or- ganizacija ne more pristati, kaj- ti člani prosvetnega društva so itak skoraj sami mladinci. Ko je bila v nedeljo uprizorje- na komedija »ZAMOTANA SNU- BITEV«. je bil obisk precej slab. Vzrok za ta neuspeh so strgani plakati in pa tudi bolj slaba re- klama. Mladinci in mladinke, ki so komedijo uprizorili, seveda niso bili zadovoljni, ko so igrali v skoraj prazni dvorani. Žalost- no je tudi to. da na predstavi ni bilo nobenega prosvetnega de- lavca. ki bi morali biti vodniki mladine. Vseeno pa je vredno pohvaliti mladi učiteljici, ki sta ■ BIRRSaaSBBBBBBHBHBaBI NASPROTNO Ona: »Vsakikrat. ko zagledaS kako lepo dekle, kar pozabiš, da si poročen . . .« On: ;;Nasprotno — prav tedaj se vselej spomnim!« CIGAV OCE JE NA.TB0L.TSI? Dva fantka se pogovarjata: Prvi — Moj oče je bogat. Drugi — Moj pa je pameten. Prvi — Moj očka je posodil tvojemu denar. Drugi — Moj ga pa ne vrne. vložili mnogo truda, da bi pred- stava kar najbolje uspela. Mladinci bodo pomagali pri urejanju klubskih prostorov Na zadnjem mladinskem se- stanku so mladinci obljubili, da bodo pomagali pri urejanju klub- ske dvorane s prostovoljnim de- lom. Ta poteza je hvalevredna, saj bo klub nudil razvedrilo tudi mladini, ki bo v njem našla no- vo smer izobraževanja in razve- drila. Upamo, da se bodo odno- si med mladinsko organizacijo in prosvetnim društvom uredili, ko- likor se še niso, in da bo mladina opravičila zaupanje ljudi in mla- dinskega komiteja. -ov JURŠINCI Mnogokai in o mnog očem se piše o Jur.šincih. kar je znak. da je življenje v našem področju do- kaj razgibano, posebno v kultur- nem pogledu. Nimam namena po- sebej poudarjati uspehov, ki jih dasegamo s predavanji Ljudske univerze, z zimskimi vaškimi ve- čeri ob televizi,iskem sprejemni- ku, ki smo si ga sami zaslužili s prosto voljnim delom, s kvalitet- nimi proslavami, z zabavnimi pri- reditvami. z uspehi n-aših mladih ' igralcev-amaterjev, z raznimi te- | ča.ji itd. I Površen opazovalec misli, da ' us(>ehe dosegamo z lahkoto in aa ' niti ne zanima, kdo se s tem tru- di in koliko Včasih se celo spo- takne le ob neuspehe. Iz ust tak- inega opazovalca neredko priha- i jajo očitki na račun ljudi, ki naj- | več. doprinesejo k uspthom v kra- ! ju. Kdo pa so ti ljudje? Imamo i nnogo organizacij in nekatere so precej aktivne ter se trudijo za kulturni divig občanov Značilno pa je, da ravno tisti posamezniki d-ajejo mnogo negativnih pripomb k našemu delu, ki stoji.jo ob stra- li le kot gledalci in kritiVi. Ker je bil letos kar velik dotok -nladih učnih moči na .iur.iinsko šolo, je občutiti mladostni utrio / delu. Prezremo p^i skromnega 3 .sposobnega in požrtvovalnega ijihovega voditelja upravitelja tov. Franca Kovačiča. Prav na tej šoli je opaziti, kako lepo se zdru- žujejo izkustva starejših učiteljev z revolucionarnim poletom mla- dega kadra. Ti odsevajo v lepih odnosih v učiteljskem kolektivu. Kljub temu, da so nekateri člani Prosvetnega društva šli v režiser- ski tečaj, odipade reži.ja odrskih del na remena upravitelja. Nje- gova aktivnost, aktivnast učitelj- skega kolektiva in nekaterih dru- gih ljudi se odraža v delu orga- nizacij. ki uspešno delujejo. Us- pehi učiteljskega kole'Ker bi me žena varala!« A: >^Kdo pa pravi, da bi vas žena varala?- B: vSaj bi to tudi zaslužil!« A: .'Zakaj pa bi to zaslužil?« B: »Ker bi se poročil!« Vsem članom sindikata članstvo sindikalniili podruaiic na območju občine Ptu.i obvdUSi« mo, da bodo na i»od!la0i sld«t>ov i VI. občnega zbora ObSS in VIH. plenuma ObSS ptuj, prve sindi- kalne sektoaiske konference p9 j naslednjem vrstnem redu: I. sindikalna konferenca zdr»v- stvetnih delavcev, prosvetnih de- lavcev in delavcev državnih orqa- nov in družbenih služb, v četrtek, 29. marca 1962, s pričetkom .bl> 8, uri zjutrai v Delavskem v Ptuju; I, sindikalna konferenca obrt- nih in komunalnih delavcev bo v nedeljo 8. aprila 1962 ob 8. uri v veliki dvorani Občinskena tfud- skega odbora Ptuj; < I. sindikalna konferenTedniku« sem bral članek tov. Draga Hasla gleda letošnjega kurentovanja v Ptuju. Ta na koncu pravi, da naj bi se oglasili tisti, ki bi imeli kaj povedati glede kurentovanja. To- rej sem sklenil nekaj napisati in upam, da mi ne boste zamerili. Siccr pravijo, da je kritika vča- sih dobra, imate pa tudi koš. Ce hočem odkrito povedati po mnenju udeležencev iz svoje okolice in tistih, s katerimi sem bil ob času prireditve v Ptuju, lahko rečem, da je bil letošnji nasitop skupin precej manjši od lanskega. Posebno je bilo to opa- ziti na popoldanskem nastopu karnevalskih skupin. Ta del se- veda ni bil za gledalce povsem zadovoljiv, ker je bil prekratek. Ne smem reči, da ni bil zanimiv in lep. Priznati pa moramo, da je bil nastcp predpoldanskih etnografskih skupin boljši od lanskega, seveda zaradi obsež- nosti. Po izjavah so bili gledal- ci s tem zelo zadovoljni. Prek- murska in cerkljanska skupina sta bili zanimivi, le žal da se res skoraj ničesar ni slišalo, kar £0 govorili. Res, zanimivo je bilo gledati povorko etnografskih skupin, v katerih so prikazani nekdanji običaji naših pradedov. Koliko lepše bi še bilo, če bi bili nastopili še iz ostalih krajev Slovenije! Mislim, da bo počasi tudi to uspelo. K predpoldan- ekemu nastopu ni kaj reči. Vse skupine so bile živahne, zani- mive in lepe, od prvih kurentov do zadnje cerkljanske skupine »laufarjev«. Tudi popoldanske skuipine, dornavski »Indijanci,« »Merkurjev harem«, »velikone- deljska tovarna« , »planeti« in drugi, so zaslužile pohvalo. Edi- no to je bilo slabo, da je bilo popoldne vsega premalo. Med samim nastopom sem imel pri- liko slišati razne kritike med ljudmi. Sklenil sem. da vam jih sporočim, mogoče bi vam kori- stile pri naslednjem kurentova- nju: Lani je povorka šla kar str- njeno in povrh še precej naglo po ptujskih ulicah. Ljudje, ki so stali zadaj, zaradi gneče niso dob- ro videli nastopajočih, posebno na tistih mestih, kjer se je nagnetlo preveč ljudi. No. letos je seveda bilo boli.«e. Med sprednjimi na- stopajočimi pkupinami je bila primerna razdalja. Iste so imele dovoli č?t=:a za svoja prikazova- nja. Med zadnjimi skupinami pa je bila prevelika razdalja. Bil sem slučajno med Varaždinci, poslušal sem njihovo kritiko in izgladiti sem hotel njihovo ne- razpoloženje. Postavili so mi raz- na vprašanja in tako sem po- stal tolmač. Skoraj polurni pre- sledek m^d zadnjimi skupinami so Vara?.dinci zelo kritizirali. Nestrpno so godrnjali. Pred od- hodom so mi pa priznali, da je Ptuj lepo pripravil ta zabaven nastop. Zaklii^ali so mi: »Do vid- jenja druge ■^ndine. a gledajte. da nas bud^tp tako zabavali.« Bil sem vesel teh be=;ed. Pri nas v Sloveniji imamo še mnogo zanimivega, kar pa je šilo že v pozabo. Ko sem bil .še mlad, sem bil organizator maškerad v našem kraju. Spominjam se, ka- ko so pri nas v Oslu.ševcih vlačili kopanjo, spominjam se svoje- vrstnih podgorskih oračev, lint- vurta, škrata, forminskih in ga- jevskih vojakov. Tudi drugod bi se našlo še kaj primernega, poiskati bi pa morali dobre or- ganizatorje. Takih se v naših krajih še vedno najde. Ce dan- danes pogledamo ob pustnih mai^keradah v dvorane Goriš- nice. Muretinec, Formina, Gaje- vec, Podogorec, vidimo marsi- kaj lepega in zanimivega, kar bi se dalo vključiti v ptujsko ku- rentovanje. Bilo bi dobro na ne- ki način pritegniti organizatorje iz teh krajev k sodelovanju. Pri- pravljalni odbor naj bi poslal vabila krajevnim Socialističnim zvezam ali proisvetnim dru- štvom. Ti naj bi v svojih kra- jih poiskali organizatorje in jih nagovorili za sodelovanje. Seve- da bi moral biti trud organiza- torjev vsaj delno poplačan. Nagrade, ki jih podeljujete, so sicer dobre, nikakor pa bi ne smela izostal' nobena skupina, ki ne bi dobila vsaj delno po- vrnjenih stroškov. Razumljivo je, da sredstev za te namene go- tovo ni preveč na razpolago. Le- po bi bilo, da bi se tudi ptujska podjetja kaj več prikazala, saj imajo večje možno.sti za tak na- stop kakor ostale vaške skupine. Zelo dobra zamisel je tudi izdaja lista »Kurent«, vendar bi imel tudi k temu nekaj pripomniti. Meni jo list popolnoma všeč, po- sebno slike. Slišal pa sem od ljudi, ki pravijo, da je list pre- ozek. Zadnje strani so preveč prazne, naslovov podjetij je pre- več. V zadnjem delu naj bi bila napisana še kakšna pustna šala ali kaj sličnega, da bi bil list še zanimivejši. Izrekam pohvalo pripravljal- nemu odboru, da je tako lepa pri- reditev kurentovanja v Ptuju uspela, saj je pokazal precej do- bre volje. S tem končam svoje pismo in prosim, da bi mi odgovorili. To lahko storite tudi v »Tedniku«. Želim, da bi bil drugo leto še večji uspeh kot leto«. Ivan Dolinšek Osluševci, p. Podgorci Tovariša Dolinška prosimo, da opiše svojevrstne pustne poseb- nosti iz Osluševec, Podgorec, Formina iz Gajcvec, ki jih ome- r.,ia v pismu, in jih pošlje Ptuj- skim etnografskim prireditvam, i Muzejski trg 1. Morda je v teh pustnih šegah mnogo pristnega narodopisnega gradiva, ki bi ga bilo vredno zapisati in s tem iz- trgati pozabi. Najlepše pa bi bi- lo, da bi se prihodnje leto iz omenjenih krajev kar resnično pojavile na ptuj=kih ulicah za- nimive pustne skupine. H. D. Posnetek s karnevala Pr. fnalurantih bo 31. marca prav veseio v soboto, dne 31. marca 1962, zvečer bo v KIDRIČEVEM »MATURANTSKI PLES«, ki ga prirejajo vsako leto matu- ranti ptujske gimnazije. Nanj povabijo profesorski zbor, star- še, predstavnike oblasti in mno- žičnih organizacij društev in pro- fesorski zbor ostalih srednjih šol v Ptuju. Nobeno leto pa ne pozabijo povabiti na svoj ples isivših ptujskih maturantov. Maturantski ples je vsako le- to pod pokroviteljstvom pred- sednika občine Ptuj ali predstav- nika gospodarske organizacije, ki je kazala prejšnja, in to zad- nje leto največ razumevanja za maturante in njihove želje. Te so vsekakor skromne. Po opravlje-_ ni maturi radi prepotujejo del domovine. Njihovo potovanje je pač odvisno od sredstev, ki jih zberejo ob raznih svojih prire- ditvah. z zbiralno akcijo in z mo- rebitno dotacijo občinskega ljud- skega odbora, nekaj pa tudi od lastnih prihrnnkov. Maturantski ples jim ravno ne da mnogo. Za jestvine in pijače na plesu na- stavijo nizke cene. Strežejo sa- mi. Ta ples je pač na pragu naj- resnejših dni, ko si morajo z vso | resnostjo zagotoviti uspeh v raz- | redu in pozneje še pri maturi. ; Potem jim ostane še zadnja j skupna slovesnost ob zaključku i pouka v 4. razredu in ob izročitvi i ključa 4. razreda naslednikom. i Lansko leto so ptujski matu- ranti opustili ceremonial, ki je bil prej v navadi kot nekak po- grebni sprevod, ki je že zastarel, ko pa znajo mladi, veseli, srečni absolventi gimnazije tudi dru- gače pokazati svoje veselje ob končanem študiju na srednji šoli in slovo od profesorskega zbora ter vseh dijakov na gimnaziji. S svojo godbo na grajski kočiji na čelu so šli vsi po mestu in so imeli več občudovalcev kot prej. ko se je in^arsikdo vprašal: »Kaj pa to pomeni?« Godba in petje, nasmejani mladi obrazi bodo ostali najvidnejši znak maturant- skega veselja, ki ga bo precej tu- di sedaj na »MATURANTSKEM PLESU«. Mogoče bodo gostitelji že sedaj komu na uho zaupali, kako si oni zamišljajo letošnji zaključek razrednega pouka in obhod po mestu. L^ihko pa si bo- do tudi to prihranili kot strogo zaupno do samega dneva, ko se bodo pojavili z novim presene- čenjem na ptujskih ulicah. Naj bo že kakorkoli ob matu- ri, ampak sedaj ob »Maturant- skem plesu« bo vsekakor lepo. Igral jim bo ansambel »Les Amis« in pel jim bo France Ba- bic. Ce so bili pri pripravah na ples in pri vabljenih tako priza- devni. kot so pri učenju, bo Na- rodni dom poln njihovih gostov in pravega maturantskega, mla- dostnega veselja. Fokrat so na vrsti maturanti Ze več let so maturantski plesi v Ptuju tradicija. Tudi letošnji četrtošolci ptujske gimnazije je ne bodo prekinili. Pač — samo malo. Preje j^o bili plesi vedno v Ptuju, letošnji, ki ho 31. t. m., pa bo v dvorani restavracije v Kidričevem, kjer je mnogo lepši in primernejši prostor kot je ptujski Narodni dom. Ker pa vsi. ki bi si želeli ude- ležiti te prireditve nimajo svojih avtnmobilov. bodo poskrbeli pri- reditelji za brezplačni avtobusni prevoz. In še eno prijetno pre- senečenje so pripravili — odlič- ni ansambel »Les amis« iz Ljub- ljane bo spremljal našega mla- dega pevca Franca Babiča. Ker je to nekak prvi simbo- lični korak v javno življenje in nekako slovo od dijaških let ob- enem, vas maturantje vabijo, da .sp prireditve udeležite. HUDA POŠKODBil KOLE-, SflRKE V PTUJU Včsrtj ob ledin.h je voz;l v Ptuju po : Masnrykovi ulici .s tovorn-m avtomobilom ; Atitcn Cph. Ko je pripeljal v bližino be- ! tcnskeg« mostu nari pototom Gra>na Je ^ iz neznanega vzrok« lapeVjal v skrajno . levo stran cestiira. k: je precej ozko. ' Sofamo mu naprr.t; pripeljala kole- I sarka Ivanka Marnn. Pr-. "-erainju s to- vorni»kom se je rmedU. trčila v avtr>mo- bil, padla :n pri tem dobila hude poškod- be tdkn da so jo preTVF.i«',! v bo!n'^niro OGENJ TNICIL DOMOV Katmsndu, 22. marca (Reutcr). — Več ti.soč ljudi ]e ostalo hrez strehe Zaradi požara, ki je izbruhnil v Birat- nagaru, kakih 240 km Jugovzhodno od nepalske prestolnice. Požar je trajal 28 ur. Unijenih je 700 hiS tamkajš- njih prebivakrev. NESREČA V GIP.RALTARJU Gibraltar, 22. marca (Reuter). — V libraltarskem prelivu sta včeraj trčili neka turška podmornica in britanska frecata za boi proti podmornicam. Tri- ie člani posadke na turški podmornici 30 i^ili poškodovani. Na obeh ladjah pa ie zaradi trčenja nastaia precejšnja Skoda. MlaiSIn^ se žsli izaisraztti Kot vsako leto, tako bodo tudi letos mladinci iz ormo.ško.g-i <~,b- močja Domaciali pa-i qradnji avto- ceste. Tudi letos bodo za mladince na delovnih akcijah na avtoccsti pri- rejali skoizi vso dobo gradnjo j ceste tečaje in seminairje za šo-1 ferje amaterje, traktoriste, šivilje, j poklicne šoferje in fotoamaterje. Tako ima mladi rod. ki še ni pri- 1 šel do potrebnega poklica, mož- j nost si pridobiti potrebno znanje, s katerim bo lahko v življenju koristil sebi in skupnosti. Letos bodo odšli prvi mladinci qradit^ avtocesto iz Ormoža in drunih ob- j čin okraja Maribor 5. aprila. ObK I LMS Ormož pripravlja sedrm j mladincev zq odhod v briqado. Mladinci so Icmečki fantje in de- kleta, ki še nimajo noboneqq no- ; klica. Radi bi postali traktor i-ti. šivi il je in šofer j' nekateri na si želijo poInžHi izpit za m<^ped. Aktiv LM Tomaž bo pr^slal na prnc''- -olin" drlo dva mlndincn. Velika Nedelja 2 mladince, Ce- rovec in Ivanjkovci tri minHlnce. I R. Dr. POZNJl POMLAD Pomlad je v koledarju, narava pa še ."pi škorec na tepki se žalostno drži. Nazaj iz toplih krajev se je preselil da v hišici na tepki bi gnezdeče zgradil. Ko izmučen je priromal čez gore, dol in breg, tukaj ga je pozdravil veter, led in sneg. Kaj posedaš nemo, vpraša ga fantič, znal si melodije, sedaj ne žvižgaš nič? Mraz kosti mi stresa *.korec odgovori, zemlja je še zmrzla mrčesa najti m. Zelodček moj je prazen, kako bom revež pel? Sonca ni, da vsaj bi ude si ogrel. Poišči, dragi fantič, nekaj za moj kljun, ko pride toplo sonce pa vse povrnil bom! ' Zmka rovarna v Kidričevem I ofpiiincii m grošiev OBISK IZ VARAŽDINA \a povabilo slušateljev Sin- dikalne politične šole Ptuj, bodo v soboto, 24. marca 1%2, pri- speli na enodnevni obisk v Ptuj in v Kidričevo slušatelji Sindi- kalne polftične šole Varaždin. Ob tej priložnosti si bodo gost- je ogledali Tovarno glinice in aluminija >Boris Kidrič« Ki- dričevem in se pogovorili s predstavniki sindikata in orga- nov delavskega s anioupravlja- nja o vpra.šanjih. ki bodo goste zanimala. Popoldne si bodo v Ptuju ogledali znamenitosti na- šef^H mesta in Muzej na gradu. Nato p« bo prijateljsko srečanje slušateljev sindikalnih šol Va- ra zdi na i M Ptuja. Ob srečanju sc bodo pogovorili o delovnih izkii.šiijali in oblikah dola ene in druge šole in začrtali smer- nice 7,fi nadaljnje sodelovanje. Srečanjt^ med slušatelji sindikal- nih politirnili šol je nov po- memben korak v razvijanju in utrievanju trajnega bratstva in uriinteljstva med delovnimi ljudmi varaždinske iu jftujske komune. OBČN! ZSORI 24. MARCA 1962 Člani sindikalne podružnice Komunalne bnnke Ptuj, se bodo ob 14. uri sestali na svoj letni občni zbor, ki se ga bo udeležil član plcnunia ObSS Ivan Gran- da. Ob 15. uri bo v Zadružnem domu na Rogoznici letni občni zbor sindikalne podružnice Opekarne ?:abjek-Janežovci. Članstvo bo ob tej priliki ob- iskal član predsedstva ObSS f ranjo Vučnk. Sindikalna podružnica Tr- govskega ])(>djetja Slovenske porice<< Ptuj, bo z občnim /bo- rom pričela ob 15. uri. katere- mu bo prisostvoval član plenu- ma ObSS llinko Levičnik. Članstvo sindikalne podruž- nice Elektro Maribor- okolica, obrat Ptuj. se bo sestalf) na svoj letni občni zbor v dvorani SZDI. na Bregu ob 15. uri. Obč- nega zbora se lu> udeležil član predsedstva ObSS Jože Sotlar. V mali dvorani Obl.O Ptuj. ho ob 15.30 pričel z delom let- ni občni zbor sindikalne po- družnice Trgovskega porijeija >Mprkur Ptuj. ki se ga ho udeležila članica predsedstva ObSS Fanika Vauda. OBČNI ZBOR 25. MARCA 1962 v Ptujski tiskarni sp ho članstvo sindikalne podružnire *estalo nn letni občni zbor ob <5.30. istpjra pa sp bo udeležil tajnik ObSS Feliks Bagar, OBČNI ZBORI 26. MARCA 1962 Sindikalna podružnica Briv- sko-frizerskega podjetja Ptuj bo imela letni občni zbor ob 12. uri. Prisostvoval mu bo član plenuma ObSS Mirko Vo- da. Na Zavodu za komunalno dejavnost Ptuj bo letni občni zbor sindikalne podružnice ob 13. uri. Udeležil «e ga bo član plenuma ObSS Franc Prešern. OBČNI ZBOR 29. MARCA 1962 bo imela sindikalna podružni- ca Tovarne strojil Majšperk s pričetkom ob 14. uri popoldne. Občnega zbora se bo udeležil {podpredsednik ObSS Lojze Cu- čck. PRVA SINDIKALNA KON- FERENCA 29. MARCA V PTUJU v četrtek. 29. marca 1.1., s pričetkom ob 8. uri zjutraj bo v Delavskem klubu v Ptuju, pričela z delom I. sindikalna konferenca zdravstvenih delav- cev, prosvetnih delavcev in de- lavcev državnih organov in dru/.benih služb. Konferenci bodo prisostvovali člani izvrš- nih odborov, člnni upravnih odborov oz. sveiov delovnih kolektivov, predstavniki usta- nov in zavodov in drusri. Kon- ferenca bo obravnavala naj- aktualnejše probleme s pod- ročij zdravstvene službe, šol- stva in ostalih služb ter spreje- la konkretne zaključke, stališča in prijioročita. ki bodo predlo- ž(Mia Vil. občnemu zboru ObSS Ptuj in ostalim orjranoin v ko- muni. F. B. V Tihem oceanu so od- krili višlo goro od čve- resta v lanskem geo fizičnem letu so raziskovali tudi dno Tihega oce- ana. Blizu Havajskih otokov so pri tem odkrili najvišjo goro na morskem dnu. ki je višja od Mount Everesta, in sicer nič marij ko 10.200 m. To globino so prouče- vali s pomočjo odmeva podmor- skih eksplozij. Raziskovanja so potrdila domnevo o obstoju ogromne podmorske gorske veri- ge, ki .sega od Arktike pa skoraj do polovice zemeljske oble. Dalje so našH na morskem dnu med Mehiko, Srednjo Ameriko in Pe- rujem prostrano in debelo olast vulkanskega prahu, ki priča o vulkanski eksplozi.ii pred 80 tisoč leti. Te vulkan.ske ek.splozijp so bile .šp veliko večje od znanega izbruha na otoku Krakatao leta Dopisujte v TEDNIK PTUJ DNE 23 MARCA 1962 TEDNIK Stran 5 De mi m m i liiiilje Zofka Kveder Otroci še ne poznajo tistih na- 4ih pravil o spodobnosti in vljudnosti. Nobene formalnosti ne ovirajo njihovih s.impatij. No- bena hinavščina ne prikriva mrž- nje in sovraštva. Ce nimajo tega ali onega radd, no, pogledajo ga pisano, povedo mu naravnost, da je grd, in če so posebno odločni, mu pokažejo jezik in ga nabi- jejo, da ve, kaj mislijo o njem. Mi odrasli se smehljamo in sti- skamo roke ljudem, za katere ču- timo toliko kakor za lanski sneg. Niti v sanjah ne pomislimo, da bi rekli temu ali onemu v lice: ti si oduren, surov, neumen, do- mišljav. In če nam je kdo všeč, zanimiv, če bi še tako radi govo- rili z njim in se natančneje se- znanili, gremo mimo, kakor da nam je deseta skrb, ker nam ni predstavljen po šegah in posta- vah našega družbenega življe- nja. Naša Pikica je vrgla na pro- menadi nekemu farntku pesek v obraz samo zato, »ker ji ni bil všeč«. Dobila jih je po roki in vsi smo ji doikazovali, da se to ne sme, in jo učili spodobnosti, olike in hinavščine. Na ulici je zapazila pred nami majhno punčko, za katero se je vnelo vse njeno srce. Pustila me je, šla k dekletcu in jo prijela za roko. Punčkina mama naju je začude- no pogledala. Ali ker se jaz in punčkina mama ne poznava, ker se še nikoli nisva videli, ni bilo dovoljeno, da bi se peljali punčka in Pikica za roko po ulici. Odtrgali sva deklici narazen in šli vsaka na svojo stran. Pikica je jokala in ni mogla razumeti, zakaj so veliki ljudje tako sitni in nepravični in ne dovolijo punčkam, da se sprijaznijo in po- igrajo skupaj, če so ena drugi še ne vem kako všeč. Cemu so ta smešna družabna pravila, če- mu je olikanost, če večkrat ni drugo kakor tisti slavni kitaj- ski zid, ki je tudi že poln lukenj in ne more več ubraniti Kitajcev pred dotikom z zunanjim sve- tom! Ce bi bili jaz in punčkina mama pametni, bi se bili tudi lepo nasmejali druga drugi in si segli v roko. Zakaj meni je bila punčkina mama všeč in jaz njej menda tudi. Tako pa sva šli vsaka s svojim dekletcem ena na desno, druga na levo. Postave družabnih šeg so ka- kor tisti plot iz žice ob nasadih v parku, nizek je, ali poln ostrih trnov, lahko ga preskočiš ali lahko se tudi opraskaš in človek ostane rajši na predpisani stezi. Včasih Pikica pozabi vse nau- ke in opomine, ki jih dobi v teh zadevah, pa se ustavi kjerkoli in kliče kakšno ženskico svoje ve- likosti: »Bebica, bebica, slišaš! Sem pojdi!« »Molči!« se zgražam jaz. »To se ne sme. Ti bebice ne poznaš!« »Ali ona ima žogo, mama, in njen plašček je ravno tako rdeč kakor moj.« Molčim in ne pobijam njenih dokazov. Včasih mislim, da bi bilo prav lepo, če bi si bili tu- di mi odrasli ohranili preprosti način otroškega mišljenja. Vča- sih se primeri, da srečaš koga, ki je podoben tvojemu umrlemu očetu; čudovito te gane njegov obraz. Nekaj besed bi rad spre- govoril s tujcem Ali ne, ne spo- dobi se, pota se križajo. In ta go- spa, tvoja znanka ti je pripove- dovala o njej mnogo lepega. Da- leč v tujini živi in samo po na- ključju se je morda za nekaj ur j vrnila v domače mesto. Saj ne bi ^ bilo nič grdega, če bi .jo ustavila, se ji nasmejala in ji rekla nekaj toplih besed. Morda bi tudi njo veselilo. Ali ne spodobi se .. In že je izginila v drugi ulici in mor- da je ne bom videla nikdar več. Poznala sem neko igralko. Sa- mo iz gledališča namreč. Igrala je lepo in toplo, z globo^kim ču- stvom. Njen glas mi je bil všeč in njen smeh in način, kako se je vedlJa, Sli.šala sem, da je zelo bolna. Hotels sem se seznaniti z njo, jo ustaviti v parku, obiskati jo na stanovanju, zahvaliti se ji za užitek, ki mi ga ie dala s svo- jo umetniško igro. Dolgo sem se ftho+avljala. "Potem sem zvedela, ž" lezi. da ne bo več vstala. Kunila sem nekoč šonek vijolic in hotelJi iti k nii. Vendar s^m se ^ vrnila NeVski^ni čudni obziri mi i »^iso dali dalje. Morda bi se bila j čudil«, 'nenavadno i<» Pozneje^ ic j umrla. In meni je še danes žsl. i da je nisem nnznala osebno, da ji nisem «ftorl;i majhnega, tre- nutnega veselja. Mi odrasli ljudje =mo tako po- časni v svojih odločitvah. Večkrat mislim o tem. kako T^reprosta ie otroška duša Kar je črno, ji je črno in kar je belo, ji je belo. Ne pozna še nians, stop- njevanja in drobnih razločkov, ki begajo nas odraisJe. Mi potre- bujemo za vse toliko besed in iz- razov, otroci pa čisto lepo žive s tistimi nekaj pojmi, ki so si jih zapomnili. Mi se vedno bojimo, če smo res vse prav povedali, natančno in korektno določili stvar, otroci pa niso nikdar v za- dregi zaradi takih pomislekov. Z nekaj pojmi žive imenitno. Jaz, sirota vsak teden nekaj- krat šivam punčke, ki jih naša Pikica uniči. Za božič je dobila štiri. Po naključju je vsak, ki jo je hotel obdariti, kupil punčko. Razume se samo po sebi, da so bolezen, nadloge in nesreče pri taki družini na dnevnem redu. Črna punčka ima izpuljeno ro- ko, zlatolasi se je utrgala frizu- ra, tisti, ki ima rdečo obleko, se je utrgala noga v kolenu, eni se razpara obleka, drugi so se iz- gubili gumbi. Jaz šivam in po- pravljam, kar je mogoče. Pikica samo pride, položi punčko • na pisalno mizo in zapove: »Na, ma- ma, šivaj!« Te dni se je igrala z mizo in stolčki. Zelo mična miza je in stolčki so še za njene punčke premajhni. Ni torej čuda, da se ji je eden potrl med njenimi ne- potrp>ežljivimi in nerodnimi pr- stki. Pa ni je mnogo skrbelo, vzela je razvaline, postavila jih meni na mizo in ukazala kakor vselej: »Na mama, šivaj!« Zasmejala sem se, ampak če stvar prav pogledam, ni rekla nič smešnega. Z izrazi, ki jih ima na razpolago, je prav jasno po- vedala, kaj hoče. Včasih učinkuje otroška pre- prostost na nas odrasle narav- nost pesniško. Vozili smo se ponoči po želez- nici. Mimo okna so letele iskre. Na stotine in tisoče. V temni noči je bilo to prekrasno. Nepremič-. no sem sedela pri oknu in gle-! dala v noč, v katero so tkale j iskre bleščeče zlate niti. Oči se; mi niso mogle nagledati sijajne ^ in učinkovite podobe. Rkica je spala. Ko se je prebudila, sem jo vzela v naročje, (Ja vidi tudi ona. Tlesknila je z rokami vsa začudena in vzradoSčena: «0, glej, mama, sonce pada!« je vzkliknila Kako lepo je to rekla: Sonce pada! Se nikdar ni slišala besede »iskra«, a glej, vendar je tako dobro opisala vtis letečih isker. Mogoče je bila celo prepričana, da tudi sonce i>ada, da svetloba in ogenj podata, kakor pada dež. Ce bi odrasel človek mislil kaj podobnega, bi se prestrašil in strah bi mu uničil vsak užitek lepote. Otrok pa vidi samo le- poto in ne misli dalje. Morda smo mi odrasli zato tako temni in revni na veselju, ker preveč razmišljamo, ker vedno hitimo dalje, ker se vedno žene- mo za »potem«, da da nam seda- njost brez koristi in užitka skop- ni v rokah. Kadar je sonce, se bojimo dežja in v sreči se bojimo solz. Strali pred prihodnjostjo nam zastrupi vsak smeh in vsa- ko vesel,je. Otroku pa je bakren krajcer, kar je meni zlat dukat Zavidam ljudi, ki imajo mno- go iluzij, oni so najbolj podobni otrokom. Iz revije Otrok in družina Koristni nasveti KAPRE si lahko pripravimo tu- di iz domačih rastlin. Zato so primerne zelene bezgove jagode, semenske stroki kreše kapucinke in še zaprte cvetne glavice mar- jetic. Stroke kreše prerežemo in poberemo ven semenke Potem napolnimo s stroki, bezgovimi ja- godami in marjetičnimi cvetnimi glavicami, vse seveda oprano, porcelansko posodo, lahno poseli- mo in dobro premešajmo. V na- stalem razsolu pustimo kapre do naslednjega dne, nato pa jih na- polnimo v stekleničko, ki jo za- lijemo z vinskim kisom, zama- šimo in neprodušno zapremo z voskom ali pečatnim voskom. SIR pod steklenim zvonom ne plesni, če položimo zraven kocko sladkorja. Sladkor vsrka vso vla- go. Kal le OAS? Revija >U. S. Ne\vs And World Report« navaja nasled- nje podatke o organizaciji taj- ne vojske — OAS — v Alžiri- >OAS v Alžiriji — ,tajna vo.i- ska' nasel.ienih Evropejcev, ki terorizira alžirska mesta in Pa- riz — je neka.| več kot tolpa teroristov. V Alžiriji ni več ko 3000 ko- mandosov OAS. To so revolve- raši in bombaši: Francozi, Španci, Italijani, Maltežani in bivši nemški nacisti. Bombašev OAS v Parizu in drugih francoskih mestih je še manj, ni jih več od nekaj de- setin. Toda ta majhna skupina uživa podporo neobičajne mre- že. imenovane .internacionalna OAS'. (zven Alžirije se dobro znani ultraši skrivajo za mednarodno OAS. Bivši fašisti v Italiji, biv- ši nacisti v Nemčiji in falangi- sti v Španiji — še vedno urad- na stranka v Fraiicovi državi — to so simpatizerji OAS. Madrid je velika baza inter- nacionalne OAS. Krancov svak Serrano Suner skrbi za stike voditeljev OAS v Madridu. Ofi- cirji španske vojske prav (ako tajno sodelujejo z agenti OAS proti (ie GauHovi PVanciji. Italijanska podružnica inter- nacionalne OAS je dobro orga- nizirana. Napad na italijanske- ga potrole.jskega inagnata En- rica Mattcja, ki so ga skušali ubiti, pripisujejo OAS. Alžirski teroristi pravijo, da namerava Mattei črpati alžirski petrolej za muslimane. Po internacionalni OAS se več manjših strank skrajne desnice v Evropi zdaj trudi oživiti fašizem. Za zdaj pa nič ne kaže, da se jim bo to po- srečilo.< mnm m hrči Bolnika presenetijo napadi in krči nenadno in nepričakovano. Ni odveč, če človek vsaj površ- no pozna nekatere nepreveč red- ke bolezenske slike, ki jih sprem- ljajo napadi in krči. Tako ga ti bolezenski pojavi ne bodo mogli presenetiti, ker jim bo znal priti do živega .s primernimi sredstvi. V našem sestavku se bomo do- taknili le srčnih napadov ter žolčnih in ledvičnih krčev. SRČNA ASTMA se pojavi, kadar odpo- ve levi srčni prekat. Zavoljo te motnje naglo zastane pljučni krvni obtok. Ta zastanek sproži refleksne mehanizme, ki tečejo preko dihalnega centra v male možgane; posledica je napad. Bolniku skoraj popolnoma vza- me sapo, prevzameta ga občutek, da se bo zadušil, in smrtna gro- za. Nadaljnji bolezenski znaki so bledica, potenje, modrikaste ust- nice in pojavi razdraženosti v območju dihal, podobno kakor pri bronhitisu. Napadi trajajo različno dolgo, a zelo redko pol ure ali več. Ce nastane tako ime- novani srčni edem (vdor serum- ske tekočine iz pljučnih kapilar v pljučne mehurčke) se lahko končajo s smrtjo. Vzroki srčne astme ao kronič- na obolenja srca, visok krvni pri- tisk, obolenja koronarnega ožilja in težke bolezni ledvic, povezane z visokim krvnim pritiskom. Napadi srčne astme so pred šti- ridesetim letom starosti redki, pogosto pa mučijo srčne bolnike med petdesetim in sedemdese- tim letom Za bolezen naj se ta- koj pozanima zdravnik. Prehra- na naj bo lahka, z malo tekočin. Med napadom je zaradi pomanj- kanja zraka priporočljivo odpre- ti okna in posaditi bolnika v udoben naslanjač V viakem pri- meru je treba poklicati zdravni- kal napad ANGINE PECTORIS je posledica nezadostne prekrva- vitve srčne mišice zavoljo funk- cionalnega krča ali sklerotičnega zoženja srčnega ožilja. Zanj so značilne zbadajoče ali krčevite srčne bolečine, ki pogosto sevajo v desno rame. Možna sta silno razburjenje in smrtna groza. Kot stranska bolezenska znaka na- stopita včasih slabost v želodcu in bruhanje. Glavni vzroki so živčne mo^t- nje. arterioskleroza in splošna srčna šibkost. Napade angine pectoris opažajo tudi pri tako imenovanih krizah srčnega pri- tiska in pri nekaterih srčnih hi- bah, paroksimalnl tahikardiji (iz- redno naglo bitje srca. ki ima značaj napada) v težkih oblikah anemije, (slabokrvnost), preko- merni funkciji žleze ščitniče in v klimakterju. naj zmeraj nosi s seboj kako sredstvo proti krčem (nitroglice- rinski preparati)! ŽOLČNI NAPADI se javijo z naglo nastalo bolečino na des- ni zgornji strani trebuha, ki uteg- ne sevati tudi v področje med lopaticama. Krče lahko sprem- ljajo splošna nemirnost, bledica, nagnjenost h kolapsu. hudo po- tenje in po>nanjkan,j€ sape. Vzroki so mehanično zamašen žolčni odvodni kanal (zaradi kamna), funkcionalni krči, zami- šitve ali draženja, nastala zaradi vnetja, v žolčnem mehurju in kanalih. Napad utegne sprem- kislih, zelo začinejnih m mastnih jedi, alkohola in kave. Priporoč- ljiva so lahka odvajalna sredstva (kure z mineralno vodo!). Posve- tujmo se z zdravnikom. LEDVIČNI KAMNI nastanejo iz nekaterih sestavin seči v ledvi- cah, v ledvičnih kanalčkih in zla- sti v tako imenovanih kotanjah. Ce zaide kamen v kak sečevod, ga lahko zdraži, da se začne krčevito ožiti. Posledica so zastoji vode in LEDVIČNI KRCi. Krčevite bolečine v ledvicah se- vajo tudi v sečevod, mehur, dim- ]je in notranjo stran beder. Spremljajo jih slabost, bruhanje, mrzel pot in splošen nemir. Najpreprostejša, lahko doseg- ljiva sredstva so vroči obkladki in vroče pijače, torej toplota v vseh oblikah. Značilnih ledvičnih krčev pa ne povzroče zmeraj led- vični kamni; za primer navedimo samo zoženje sečevodov zavoljo drugih obolenj (tuberkuloza!), led- vične tumorje itd. Za preprečevanje ledvičnih krčev priporočajo kure z mine- ralno vodo, dieto (vprašajmo zdravnika, ker so ra različne vrste kamnov predpisane različne diete), mnogo gibanja, morda v obliki lahke gimnastike. Vedimo, da se pri vsakem obo- enju, ki ga spremljajo napadi in krči, moramo zateči po nasvet k zdravniku. Natančno diagnozo in diferencialno diatnozo (ločitev od , ostalih obolenj, ki imajo podobne ' bolezenske znake) lahko postavi, samo zdravnik in on tudi pred- Piže ustrezno obliko zdravljenja, i Naše zdravje Napad traja različno dolgo, ne- kaj sekund ali minut, včasih pa se vleče do ene ure. Najhuši, zelo dolgi napadi so znak srčnega in- farkta, pri katerem se običajno trombično zamaši kaka koronar- na arterija ali kaka njena stran- ska žila; zaradi pretrganega do- vajanja hrane v to ali ono pod- ročje srca utegne nastopiti srčna smrt. Tudi za angino pectoris bolni ljudje naj takoj obiščejo zdrav- nika. Brezpogojno naj se izogi- bajo hudega razburjenja, pre- utrujenosti, nikotina in alko- hola; žive naj mirno, urejeno življenje. Med napadom je potrebno za- gotoviti dovolj svežega zraka, priporočljivi so tudi vroči ob- kladki na okolico srca. Bolnik Ijati kratek čas trajajoča, neko- liko višja telesna temperatura. Daljša, višja temperatura je lah- ko posledica infekcije. Za žolč- nim krčem podobnimi znaki se utegnejo skrivati predrtje že- lodčnega čira, bolečine zaradi ledvičnih kamnov, vnetje slepega črevesa, obolenje želodčne slinav- ke itd. Bolnik naj leže v posteljo, pije vroče pijače (metin čaj in mle- ko), damo mu tople obkladke (tu- di zavojčke fanga (fanja je neko zdravilno blato), vroče vrečice la- nenih semen ali krompirja). Vča- sih pomagata že termofor ali grel- na blazina. Vroče obkladke da- jemo nekajkrat dnevno, tako dol- go. dokler koža ne zardi. Preprečevalno deluje primerna dieta. Zlasti naj se bolnik izogiba ZI\IAI\IOST TEHMIKA NEUNIČLJIVI AVTOMO- BILSKI PLAŠČI Iz sintetičnega kavčuka »ci- spolv tanien« bo začelo ai..e- riško podjetje Firestone naj- kasneje čez dve leti izdelovati avtomobilske plašče, ki bodo baje uporabni tudi še potem, ko bo avto že zdavnaj za staro ša- ro. POVOJ, KI ZAUSTAVLJA KRI Na mednarodnem kongresu zdravnikov v Dublinu na Ir- skem so prikazali tudi nov ki- rurgični povoj, ki je takoj za- ustavil krvavenje, ko so ga po- ložili na rano. To iznajdbo označujejo kot enega najpo- membnejših odkritij in napred- kov na tem področju. LABORATORIJSKI GRANIT Vse kaže, da bodo kmalu iz- oblikovali metodo, po kateri bo niog(K-e sintetično proizvajati granit. Pred šestimi leti so pri- dobili granit iz ognjeniškega stekla, nemški znanstvenik Winkler pa je nedavno izposta- vil pritisku 2000 atmosfer na 800 stopinj segreto glino, ki se je spremenila v umetni granit z lastnostmi naravnega. ZAŠČITNE OBLEKE IZ VOLNE PROTI OGNJU Na Nizozemskem so začeli s proizvodnjo zaščitne obleke proti ognju, ki je v celoti iz volne in tehta 23.000 gramov. Ime so ji dali 3>Firebird<. Oble- ka je univerzalnega tipa s pri- padajočimi zapestnimi rokavi- cami. Proizvajajo jo iz nekega volnenega sukna, ki je specit no preparirano kot zaščito pro- ti direktni vročini in toplotne- mu žarčenju. Ker je zelo laliko in prožno, je nosilec popolno- ma svoboden pri gibanju. Ta obleka bo zlasti dobro prišla gasilcem in reševalcem. SVETLA BARVA ZA LETALA v bližnji prihodnosti namera- vajo v ZDA prepleskati letala z zmesjo, od katerih se bo od- bijala svetloba letalskih žaro- metov, tako da bodo letala tudi ponoči v najgostejši megli vid- na do osem kilometrov daleč. UMETNE KOSTI IN ŽILE Na kongresu nemškega ki- rurškega združenja so ugoto^'ili med drugim, da bi mogle cev- ke iz plastičnih snovi uspešno nadomestiti poglavitne žile v človeškem telesu. Nevarne ra- kaste otekline na hrbtenici je mogoče odpraviti s tem, da pri- zadeta vretenca povsod em na pot. 17.50 Plesni orkester .Max eger 18.00 Poročila — aktualnosti do- a in v svetu. ;8.10 »Temni s-t 18.45 udski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 i popularne domače skladbe v izvedbi rkester RTV Ljubljana. 19.30 Radijsiti levnik. 20.00 Dva velika zabavna or- istra. 20.30 Štiristo let klavirske glas- !. 21.00 Pojoči mozaik. 22.00 Napoved asa. poročila, vremenska napoved in regled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK. 29. MARCA I i 5.00—8,00— Dobro jutro: (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- Iročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- mep.ska napoved in obvestila 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pietro Mascagni: Prizor iz opere »iris«. 11.15 Ruski leč-3j za jačetnike — 46. lekcija (ponovitev). 11.30 S po- pevkami po svetu. 12.00 Poročila. 12.05 Prisluhnite kvintetu bratov Avsenik. 12,15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve oneva in objava dnevnega sporeda, 13.15 Obvesti- la in zabavna glasba. 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja. 13.50 Igramo za vas. 14.15 Ottorino Respighi: Stari napevi in plesi za lutnjo. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah polušalcev. 18.00 Po- ročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Nicolo Paganini: Štiriindvajset ka- pric zd violino in solo. 18.28 Flavtist Jcan Pierre Ram.pal in črmbalistka Vik- torie Svihlikova izvajita Tretjo komorno sonato Františka Ksaverja Richterja. 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Obvestila. 19.05 Radi bi vas zabavali. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer do- mačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester Alfred Scholz. 21.00 Literarni večer. ,21.40 Lucijan Marija Skerjanc: Nokturno za violino in klavir in Kvintet za pihalne instrumente. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan, PETEK, 31. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutn! (pisan glas- beni spored) — vmes jb 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregjed tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Obraz iz stare francoske glasbe. 11.15 Naš podlistek — Prvoaprilske ša- le in potegavščine — II. 11.3,=i Pitmi La- tinske Amerike. 12.00 Poročila. 12.05 Vesele domsče v izvedbi Komornega zbo- ra RTV Ljubljana 12.15 Radijsk:i "Kmečka univerza. 12.25 Melodiie oh 1"' ?'i. 13.00 Napoved časa. poročila vre- ri"nska napoved, rrireditvp dneva in ob- i^ra dnevnega sporeda. 13.i.=i Obvestila in zabavna glasba 13.30 "ojo jugoslo- vanski basisti. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pojte z nami . . . 17.05 popoldne s slovenskimi skladatelji. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v sve- tu. 18.10 V narodnem in zabavnem to- nu. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.00 Ob- vestila. 19.05 Slovenske popevke— vmes hammond orgle. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 johann Sebastian Bach: II. bran- denburški koncert. »0.15 Tedenski zuna- njepolitični pregled. 20.30 Glasbena med- igra. 20.35 Spoznavajmo svet in domo- vino. 21.35 Zabavne melodije. 22.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBO-TA, 31. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored! — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Boris Kovačič s svojim a;nsamblora. 11.15 Angleščina za mladino. 11.30 Po dvanaj- stih ob vedri zabavni glasbi. 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmečka godba p. v. Silva Tnmšeta. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 .Melodije ob 12.25 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13 30 Za zabavo in za razvedrilo. 14.05 Skladbe o nesti'i in deželah Franz Liszt: Be- nrfke in Neanelj, Aleksmdrr Borodin: V stepah srednje Azije, Bedrich Smetana: Iz čeških locov in gajev. 14.35 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.00 Poročila 17 05 Gremo v kino 17.50 Ki- tara m mandoline. 18.oo Poročila — .iktiialnosti dom in v s^etu 18.in Ne- kaj priborov iz Dvorakovo Rus^Ike 18.45 Okno v svet 19.00 Obvpstjia. 19.05 Zdaj p? ka' po domske. 19.Radiiski Htipv- n^k. 20 on Vrsoii tivodnj takti. ?n.2n iarnii"s Pprrpt-'ean For^st; Korporaia se dr?i Rtnoi.i. 20 5n Melodiie za prijeten krner tpina 22.00 Napoved Fasa. poro- čila. vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednii dan.