Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt/ Poštni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E
Celovec * četrtek • 25. marec 1999 štev. 12 (3006) • letnik 54 • cena 10 šil. • 0,73 evra
wölken, heim, oblaki, dom.
\
Mestno gledališče Celovec nadalnje predstave bodo: 18.-20., 25.-27., 29., 30.-31. marca 1999 ob 19.30.
Nemško-slovenski gledališki eksperiment
Sosvet bo ponovno ____
razpravljal o podporah
I utri, v petek, 26. marca, bo J ponovno zasedal sosvet za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja. Seja bo v Celovcu na sedežu deželne vlade. Na dnevnem redu je na prejšnji seji prekinjena točka glede razdelitev finančnih podpor za leto 1999. Sosvet je tedaj sledil predlogu predsednika sosveta dr. Marjana Sturma, da se ta točka preloži. Osrednji organizaciji sta namreč tako na željo R Slovenije kot tudi na željo sosveta oziroma R Avstrije izdelali predlog za razdelitev podpor, ki jih predvidevata obe državi za slovensko narodno skupnost na Koroškem v paketu. Ker od R Slovenije še ni bilo odgovora na pravočasno predani predlog, je predsednik sosveta predlagal, da se z odločitvijo počaka še štirinjst dni.
Kako je medtem reagirala R Slovenija, ni znano in tudi predsednik sosveta dr. Sturm tega ni želel komentirati. Za Slovenski vestnik je dejal, da je seja sklicana in da bo sosvet seveda temeljito razpravljal o razdelitvi finančnih podpor za leto 1999. Ob tem bo moral v smislu transpa-rence upoštevati celovito sliko finančnih podpor, ki jih vsi segmenti manjšine prejmejo tako iz Avstrije kot tudi iz Slovenije. Sosvet bo ob tem moral upoštevati tudi podpore drugih avstrijskih ministrstev, kijih prejmejo posamezne organizacije na Koroškem. Vsote iz drugih ministrstev namreč niso tako nepomembne in razprava o preglednosti teh tokov bo olajšala bolj pošteno razdelitev finančnih podpor Urada zveznega kanclerja.
Predsednik sosveta vsekakor računa s tem, da bo sosvet v petek dokončno sprejel razdelitev finančnih podpor za leto 1999. S tem bo končno odločal v prvi polovici leta, tako da bodo posamezna društva podpore prejela tudi v tem časovnem obdobju, -ut
PREBERITE
CELOVEC: Predsednik ZSO in sosveta o novem položaju po volitvah in o odnosih s Slovenijo	Stran 3
PRAGA: Pesniku in pisatelju Janku Messnerju izdali trijezično pesniško zbirko Stran 4
Pretekli konec tedna se je nekako tristo gledalcev od srca nasmejalo uprizoritvi Linhartove komedije Matiček se ženi na odru šentprimoškega kulturnega doma. Na sliki Tone Wakounig (baron) in Miha Kap (Gašper) Stran 5
PREBLISK
■ Le redki tuji komentatorji razumejo Balkan, večina pa jih obsoja Srbe. Prav zanimivo, kako še vedno velja parola »Serbien muß sterbien!«. Daleč od tega, da bi v tem trenutku dal prav Slobodanu Miloševiču. Ta je v svojem obsedenem nacionalizmu resda presegel vse norme civiliziranega ravnanja s kosovskimi Albanci. Toda pri tem bi bilo treba nekoliko upoštevati srbsko dušo. Ta je v svojem bistvu mehka, široka, odprta, v zadnjem desetletju pa prav zaradi tega tudi zelo ranljiva.
Ranljiva, ker je v zgodovini toliko doživela. Turški navali, zgubljena bitka na Kosovem polju, balkanske vojne, av-stro-ogrska okupacija v prvi
svetovni vojni, Hitlerjevo trebljenje v drugi in še in še.
Tudi Albanci niso nedolžni, saj so se v najbolj usodnih trenutkih vedno obrnili proti Srbom in potegnili z njihovimi sovražniki. Srbov je že sto let enako - 7 milijonov. Ves prirastek so v preteklosti pobili sovražniki.
Nemirni Balkan
Medtem ko je Nato odločen z vso vojaško tehniko posredovati, pa je veliko tveganje njegovim vojakom stopiti na to »sveto« ozemlje.
Balkanska kriza se bo nadaljevala, dokler spet ne prevlada Titova vizija sožitja med narodi. Do tja pa je zdaj dolga in krvava pot.	1. R.
Nova davčna reforma
Koalicijski stranki sta se zedinili o davčni reformi, ki bo razbremenila prejemnike manjših in srednjih davkoplačevalcev. Davčna reforma predvideva razbremenitev v višini 30 milijard šilingov. Predlog davčne reforme je bil sprejet različno. Opozicijske stranke so jo kritizirale kot neadekvatno in po-
vršno, a tudi nekateri strokovnjaki so izrazili svojo razočaranje nad njo, ker ne predstavlja »korenite davčne reforme«. Vladna koalicija pa reformo seveda brani in hvali. Navsezadnje bodo davkoplačevalci sami občutili, ali bo davčna reforma razbremenila njihove denarnice.
Deželna vlada v nastajanju
Politične stranke v deželi razpravljajo o porazdelitvi oblasti v deželi. Do 8. aprila, ko se mora sestati deželni zbor, naj bi bilo jasno, kdo bo deželni glavar in katera stranka bo imela katere resorje v vladi. Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm je v izjavi za Kleine Zeitung dejal, da manjšina ne more biti »avantgarda v boju zoper Haiderja« in da bo manjšina v vprašanjih sožitja
preverjala dejanja deželne vlade. Izrazil je upanje, da smo se »vsi izučili iz preteklosti« in bomo znali ravnati v smislu odprtosti sožitja in sodelovanja. V tem smilu je Sturm, v vlogi predsednika narodnostnega sosveta, naslednjo deželno vlado - v katerikoli sestavi - že povabil na skupno sejo s sosvetom, na kateri naj bi razpravljali o vseh odprtih vprašanjih sožitja.
Atomske konice proti Evropi
Položaj po drugi svetovni vojni menda še ni bil tako dramatičen. Ruski premier Primakov je na poti v ZDA v zraku dal obrniti svoje letalo in se vrnil domov. Miloševič je tudi najmočnejšemu pogajalcu Holbrooku povedal, da na ozemlju Jugoslavije ne dovoli nobenih Natovih sil. Po vseh pogajanjih v zadnjem letu je propadel še zadnji poskus prepričati srbskega vodžo. Solana je v torek zvečer v sporazumu z vsemi 19 članicami Nata dal povelje za vojaško intervencijo na Kosovem. Preko noči se
Nedelja, 28. 3.1999
11.30 Farna dvorana Železna Kapla
17.00 Kulturni dom Danica v Šentprimožu
ni zgodilo še nič. Gre za verodostojnost zahoda oz. njegove vojaške organizacije, po drugi strani pa Srbija ni Irak.
Ko to prebirate, je bila morda že sprožena vojaška akcija, morda pa so Miloševiču še pustili odprta vrata, da podpiše politični sporazum o rešitvi kosovskega problema. Morda tudi zato, ker so Rusi sporočili, da so spet obrnili svoje jedrske konice proti Evropi. Vse kaže, da se začenja hladna vojna štev 2. In to na hrbtu preganjanih in nedolžnih žrtev.
PD Lipa
Predstavitev knjige
Martina Kuchlinga »Okamenela sled« Petek, 26. 3. 1999, 19.30
Gospodinjska šola Šentrupert VELIKOVEC
KOMENTAR
/A čitki »našega tedni-\J ka«, da je predsednik sosveta dr. Marjan Sturm ravnal neodgovorno, ko je narodnostni sosvet na svoji zadnji seji preložil obravnavo finančnih dotacij koroškim Slovencem od Urada zveznega kanclerja za leto 1999 na 26. marec letos, niso utemeljeni. Z vso upravičenostjo in moralno odgovornostjo je treba poudariti, da sta obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev - NSKS in ZSO - skupaj z zastopniki orednjih kulturnih organizacij - KKZ in SPZ ter z zastopnikom cerkve - izdelali skupen in usklajen predlog za, razdelitev finančnih podpor v letu 1999, ki jih deli Urad za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu RS in Urad zveznega kanclerja na Dunaju. Prvič v zgodovini je uspelo pripraviti skupen predlog za Dunaj in Ljubljano.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je namreč pozval osrednji politični organizaciji koroških Slovencev, da do 15. januarja letos pripravita skupen predlog, kar se je dejansko tudi zgodilo. Pretekla leta je taisti Urad svojo enostransko in tendenciozno delitev denarja med koroške Slovence (med drugim nobenega šilinga za Slovenski vestnik) utemeljeval s tem, da s Koroške ne dobiva skupnih in usklajenih predlogov.
Toda tokrat je to uspelo, in čeprav so podpisniki usklajenega predloga v Ljubljano (NSKS,
ZSO, KKZ, SPZ in cerkev) prosili, da bi v roku enega meseca želeli vedeti, ali bo ta predlog v Ljubljani dobil svojo veljavo, odgovora že dva meseca ni!
Urad zveznega kanclerja na Dunaju, ki sicer deli manjšo finančno podporo, je doslej vedno dajal jasen odgovor: finančne podpore koroškim Slovencem je razdelil tako kot sta to predlagala NSKS in ZSO. Konsens znotraj manjšine se je izkazal kot najbolj učinkovito sredstvo finančne politike, ki bi lahko bil tudi pozitiven indikator celotne manjšinske politike. Z vso upravičenostjo pričakujemo tako ravnanje tudi s strani republike Slovenije. Argumeti, da koroški Slovenci niso usklajeni v tem primeru ne veljajo več in ne dajejo nobene moralne opore Uradu za zamejstvo in Slovence po svetu, da finančna sredstva deli mimo jasno izražene in pismeno dokumentirane volje koroških Slovencev. Urad za zamejstvo in Slovence po svetu ima sicer vso pravico in možnost, da ravna po svoje in mimo usklajenega predloga koroških Slovencev, vendar
Janko Malle,
tajnik Slovenske prosvetne zveze
so v tem primeru vsi pozivi po usklajenosti brezpredmetni in neresni.
Dejstvo, da je letos uspelo za Dunaj in Ljubljano izdelati skupen finančni predlog, je pozitivno in pomeni napredek v prizadevanjih za čim bolj usklajeno manjšinsko politiko. Zato je povsem razumljivo in tudi pravilno, da želi manjšina odgovore glede finansiranja z obeh strani, z Dunaja in iz Ljubljane. Narodnostni sosvet na Dunaju naj bi o razdelitvi dotacij sklepal tako kot predvideva skupen predlog manjšine. Vendar se dejansko odpira vprašanje, ali je to mogoče v primeru, da skupni predlog za Ljubljano ne velja. Ali naj bodo spet prizadeti
Čigava je odgovornost za subvencije koroškim Slovencem?
Slovenski vestnik, ZSO, Slovensko šolsko društvo in kulturne organizacije?
Predsednik narodnostnega sosveta dr. Marjan Sturm je na zadnji seji sosveta z večinsko sprejetim predlogom, da je treba obravnavo finančnih dotacij koroškim Slovencem v letu 1999 preložiti za štirinajst dni, ker je odločilnega pomena, ali se bo uveljavila tran-sparenčna delitev finančnih dotacij tudi iz republike Slovenije, ravnal povsem odgovorno. Zaradi tega kulturna društva in drugi prejemniki subvencij z Dunaja ne bodo utrpeli nobene škode, ker bo 26. marca ta točka z vso gotovostjo na dnevnem redu, kakor to predvideva tudi zakon. Povsem neutemeljeno pa je za-strahovanje »našega tednika«, češ da bodo prizadeta predvsem kulturna društva. To se prav gotovo ne bo zgodilo, saj obe kulturni organizaciji -KKZ in SPZ - stojita za tem, da društvom v letošnjem letu subvencije ne bodo krajšane.
V interesu večjega zaupanja znotraj manjšine in v interesu nadaljevanja iskanja konsenzov znotraj manjšine je sedaj na potezi Ljubljana.
RAZSTAVA INTERAKCIJE
Koroški Slovenci v Bruslju
II n ultimedialna razstava »In-IVI terakcije« je prva široko zasnovana predstavitev ustvarjalnega dela koroških Slovencev v Bruslju. Hilde Hawliček, avstrijska poslanka v evropskem parlamentu, in Jaša Zlobec, slovenski ambasador v Belgiji, sta imela zelo angažirana otvoritvena govora. Otvoritev je privabila izredno veliko število obiskovalcev iz evropskih inštitucij (Evropski parlament, Evropska komisija in diplomacija) in zbudila veliko navdušenje, priznanje in občudovanje za to našo ustvarjalnost.
Dvojna zgoščenka zbora Rož v 26 jezikih je visoko prestižni primer prekoračenja »zvočnega zidu« ustvarjalnosti evropskega pomena. Založniško delo naših založb Drava, Wieser in Mohorjeva daleč presega sam pomen za »manjšino« in je evropska v najbolj plemenitem smislu. Znanstveno raziskovalno delo naših ustanov, kot sta dunajska slovenistika in Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, vnaša pomembna nova spoznanja v evropski diskurz. Zato niso le vitalnega pomena za manjšino, ampak v visoki meri prispevajo k prestižu in znanstveni rele-vanci Avstrije in Dunaja. In to
je enačica za zaposlovanje in gospodarski razvoj. To so tudi spoznali in priznali prestižni sponzorji.
In seveda je na drugi strani tudi za naše ljudi pomembno, da pridejo v stik z mednarodno publiko: tako za Nika Sturma, ki je lahko prvič predstavil svoja dela v Bruslju, kot tudi za Miha Dolinška in Andrino Mračnikar ter skupino Filma mladje ter tudi za mlade slaviste in avtorje kot npr. Erwina Köstlerja, prevajalca Cankarjevih del, ki jih je izdala založba Drava.
Da vse to ohranjamo in gojimo, pa ni samo v našem vitalnem interesu: mednarodno priznani mlajši filozofi, kot npr. Amin Maalouf, so v zadnjem času spoznali, kar sami že dolgo slutimo: prisilno zanikanje lastne (kulturne in jezikovne) identitete privede do motenj osebnosti in travm, ki ostanejo prisotne več generacij in naredijo iz ljudi mase, katere je lahko manipulirati. Dodatno pa z našim delom ustvarjamo umske vire, katere so že zmeraj potrebovali veliki kulturni centri. Evropa pa bo take vire vedno rabila, če bo hotela obstati v mednarodni kom-peticiji. Isto pa seveda velja tudi na regionalni ravni.
V evropski logiki torej podpore v regionalni, strukturni ali pa izobraževalni politiki niso le darovanja, temveč investicije v lastno bodočnost in konkurenčnost. Naša prizadevanja za dvojezične otroške vrtce ali pa za večjezičnost nasploh so potemtakem čisto v evropskem trendu. Interakcije pa so prispevek k senzibilizaciji odgovornih političnih in uradniških struktur.
Zavedati se moramo, da postaja Evropska unija vedno bolj pomembna pri oblikovanju vsakdanjih življenjskih pogojev na lokalni ravni, saj ima večji del zakonodaje držav članic in regij vsaj posreden izvor iz EU-jevske zakonodaje in to velja seveda tudi za vsa življenjska področja koroških Slovencev. Zato je na podlagi evropskega liberalističnega lobiranja tudi samoumevno, da se prizadete družbene skupine samostojno odravijo na pot in da predstavljajo svoje legitimne specifične interese in prispevke na EU-jevski ravni in v primernih strukturah. Poleg tega pa je tudi osrednjega pomena, da tako demokratično odgovorno sooblikujejo skupnost.
Bojan-llija Šturm-Šnabl, asistent v Evropskem parlamentu (prireditelj Interakcij)
M ospredju z leve: Slovenski veleposlanik Jaša Zlobec, razstavljalec Niko Sturm, avstrijska parlamentarka Hilde Havlicek in organizator kulturnih dnevom Bojan-llija-Šturm-Šnabl.	Foto: Eric Luyckfasseel
Dr. Jože Marketz odstopil kot član sosveta
■ Predstavnik katoliške cerkve v sosvetu za slovensko narodno skupnost je Uradu zveznega kanclerja sporočil svoj odstop »iz osebnih razlogov«. V svoji obrazložitvi je zapisal, da se je »sosvet preveč spolitiziral« in premalo iskal konsenz.
Kot smo izvedeli, je dr. Marketz izstopil tudi iz odbora Mohorjeve. Razlogov za ta izstop ni pojasnil..
Radio AGORA
razpisuje delovno mesto uredniškega sodelavca/ke
za načrtovanje in oblikovanje reportažnih in informacijskih oddaj, posebno še za poročila in prispevke iz prostora Alpe-Jadran; za tnoderacijo oddaj; za sodelovanje pri programski shemi; za sooblikovanje radijskega sporeda; za tehniko v studiu pri oddajah v živo in za snemanje oddaj.
Pogoji: odlično znanje slovenščine in nemščine, dobra
izgovorjava, poznavanje kulturnih okoliščin v prostoru Alpe-Jadran, sposobnost dela v skupini, samostojno in odgovorno opravljanje dela, fleksibilnost, interes za nadaljnje poklicno usposabljanje.
Nudimo polno zaposlitev, prijetno delovno klimo z motiviranimi in kreativnimi sodelavci in sodelavkami, uvajalno in dopolnilno izobraževanje.
Prošnje sprejema:
Radio AGORA - poslovodstvo Paracelsusgas.se 14 A-9020 Klagenfurt/Celovec
OB NOVIH POLITIČNIH RAZMERAH
H konceptu sožitja ni alternative
Pogovor s predsednikom ZSO in sosveta za slovensko narodno skupnost dr. Marjanom Sturmom o situaciji po deželnozborskih volitvah, o delovanju sosveta in o odnosih s Slovenijo.
Marjan Sturm (desno): Pričakujem boljše sodelovanje z Narodnim svetom koroških Slovencev (levo predsednik NSKS Nanti Olip)
Ste bili šokirani nad izidom deželnozborskih volitev? Šokiran ravno ne, začuden pa že, ker nisem pričakoval takšnega porasta svobodnjakov.
Očitno je med prebivalstvom že dalj časa »tlelo« in vse te frustracije so se kanalizirale ob volitvah. Zanimivo je, da so svobodnjaki tudi med dvojezičnim prebivalstvom želi uspeh.
Zakaj je bilo tako?
Volitve so ponovno dokazale, da manjšina politično in svetovnonazorsko ni enotna in zaradi življenskih razmer tudi ne more biti. Zato je tudi jasno, da se politično prestrukturiranje izraža tudi pri pripadnikih manjšine. Kdor misli, daje etnična identiteta že hkrati tudi politična, se moti. To je morala spoznati tudi deželna Enotna lista, ki je tokrat zbrala nekaj nad dva tisoč glasov. Torej so manj-šinci večinsko volili druge stranke. Življenske razmere so tisto, kar oblikuje politično zadržanje.
Kaj pričakujete od možnega deželnega glavarja dr. Haiderja?
Deželnega glavarja bo postavil deželni zbor. Kdorkoli bo demokratično izvoljen, bo legitimen glavar. Zato se zame ne bo nič spremenilo, ker sem imel že v preteklosti konstruktivne stike s predstavniki vseh v deželnem zboru zastopanih političnih strank.
Prepričan pa sem, da bo sosvet moral odigrati pomembnejšo vlogo, zato sem na zadnji seji izrekel povabilo naslednjemu deželnemu glavarju, da se, ko bo izvoljen, udeleži seje sosveta in tam prediskutiramo vsa odprta vprašanja in možne rešitve.
Slej ko prej pa je jasno, da so vprašanja, ki izhajajo iz člena 7 ADP v zvezni kompetenci, seveda pa ima neformalno vpliv na zvezni nivo tudi dežela. Mimo tega ne moremo.
V volilnem boju je dr. Haider omenjal ločevanje v šolstvu in ugotavljanje manjšine. Kaj mislite o tem?
Prvič, volilni boj je pač volilni boj. Drugič pa je treba že ugotoviti, da je situacija toliko bolj komplicirana, ker je v zadnjih letih tudi del manjšine, namreč NSKS, sam izpostavljal vprašanje javnopravnega zastopstva oz. »demokratične legitimitete manjšine«, kar seveda brez volilnega seznama, torej brez ugotovitve tistih, ki želijo biti v takem seznamu, ne bo šlo. Tudi R Slovenija se je v resoluciji državnega zbora izrekla za tak model. Torej del manjšine skupaj z R Slovenijo želi neko obliko ugotavljanja manjšine. S tem se je treba spoprijazniti. Naša naloga bo, da najdemo tako obliko, ki bo omogočila tistim silam znotraj manjšine, ki se za tak model ne
ogrevajo, delovanje v smislu odprtosti, sožitja in medkulturnega sodelovanja.
Ugotavljanje manjšine pa bo imelo nujno tudi posledice za dvojezično šolstvo. Kako bomo razrešili ta problem, mi še ni povsem jasno. O tem bo treba še temeljito razpravljati.
Retrospektivno pa se že čudim, da so elite NSKS, tudi taki, ki se poklicno ukvarjajo z dvojezičnim šolstvom, slepo sledili politiki NSKS, ki je zgolj iz oblastnih in maščevalnih razlogov objektivno pristal na pozicije ugotavljanja manjšine. Pričakovati je , da bodo
to svobodnjaki izkoristili in da bodo na podlagi izida volitev v manjšinskem vprašanju močnejši oz. bosta obe ostali stranki oslabljeni. Vsekakor je nova situacija za ZSO velik izziv, da se na eni strani ogradi od etno-centrističnih pozicij in na drugi strani zagovarja koncept odprtosti, sožitja in medkulturnega sodelovanja na vseh področjih in tudi na področju izobraževanja. Mislim, da daje Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin Sveta Evrope platformo za razrešitev tega problema. Tudi v tem smislu, da ne bomo zavirali tistih, ki želijo v
narodnostni geto. Potrebovali bomo pač inovativne rešitve.
To je pesimistična napoved!
Da, a zdi se mi bolj verjetna kot ne. Navsezadnje sta NSKS in R Slovenija vse to zahtevala. Čudil bi se, da koroška politika pod vodstvom svobodnjakov tega ne bi izkoristila. ZSO je dolga leta opozarjala na vse te nevarnosti in bila zato deležna nekvalificiranih napadov, R Slovenija pa nas je še kaznovala s tem, da nam je nenapovedano drastično zmanjševala finančne podpore. To so dejstva. Skratka imamo opraviti s fenomeni slovenskega et-nocentrizma na obeh straneh državne meje.
Kakšne perspektive vidite? Vsaka kriza je tudi izziv. To je treba vedno spet poudariti. Nova situacija terja nove odgovore, ki morajo biti inovativni in preseči stare obvožene tirnice. Razrešiti je treba sledeče probleme :
-	konflikte znotraj manjšine je treba preseči in to v taki obliki, da bodo dobili svojo legitimnost eni in drugi in da bo zagotovljen politični in svetovnonazorski pluralizem. »Balkansko« poenotenje ni sprejemljivo. Kdor želi v geto, naj ima možnosti, da to tudi stori;
-	treba je razrešiti konfliktne odnose z R Slovenijo, ob tem pa je treba vztrajati na tem, da o političnih konceptih odloča manjšina sama, oziroma njeni posamezni subjekti. Če je finančna pomoč R Slovenije vezana na politične pogoje - in v zadnjem času je vedno več znakov, da je temu tako (glej izjave predsednika državnega zbora R Slovenije dr. Janeza Podobnika ob svojem obisku pri EL: »Delitev organizacij po ideoloških kriterijih ni več današnjemu času primerna. Pariteta, polovica desnici, polovica levici, ni pravilna« - NT 26.2.1999) -, potem je to izredno problematično. Sodelovanje z R Slovenijo naj je vezano na ohranitev slovenskega jezika in kulture. R Slovenija mora sprejeti, da koroški Slovenci živimo v Avstriji in delujemo na osnovi avstrijskih zakonov;
-	spremeniti moramo odnos do zgodovine, tudi do lastne. Prof. Larcher je zapisal, da imajo večine legitimističen (»vse kar smo storili, je bilo prav«) in manjšine heroičen odnos do zgodovine (»vedno tlačeni in vedno žrtve«). Ta logika je imela tudi funkcijo »discipliniranja« manjšine in je zavirala odkrito razpravo znotraj manjšine. Marsikaj se je zaradi tega skrilo pod oddejo in marsikateri predsodek v deželi je zaradi tega lepo »cvetel«. Pri tem je tudi ZSO sodelovala ali pa bila pri tem občasno celo vodilna;
-	treba bo najti nove in nekonvencionalne rešitve za sistem izobraževanja. Tu bo tre-
ba predvsem upoštevati sodobno strokovno znanost in evropske izkušnje;
- predvsem pa bo treba intenzivirati odnose in dialog med pripadniki manjšine in večine. Brez tega ne bo šlo. Zgrešena je misel, da bo kdo drug opravil to namesto nas ali celo v našem imenu. Tu bodo potrebni veliki napori za ustvarjanje zaupanja, ker le konstruktivno sožitje od spodaj preprečuje dolgoročno medet-nične konflikte.
In ugotoviti je treba, da predvsem kulturna društva, glasbena šola ipd. v tem smislu
... konflikte znotraj manjšine je treba preseči in to v taki obliki, da bodo dobili svojo legitimnost eni in drugi in da bo zagotovljen politični in svetovnonazorski pluralizem. »Balkansko« poenotenje ni sprejemljivo.
opravljajo zelo pomembno poslanstvo.
Vse to kaže na neke bistvene spremembe politike ZSO Bistvenih spremeb ne bo, ker je to vse že zapisano v programski resoluciji ZSO. Res pa je, da nas je konflikt z NSKS in enostransko poseganje R Slovenije v ta konflikt hromil pri operacionalizaciji naših ciljev.
Tega ne bomo več sprejeli. Zato bo sosvet za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja moral odigrati pomembnejšo vlogo pri razreševanju vseh vprašanj, o katerih sem prej govoril.
... treba bo najti nove in nekonvencionalne rešitve za sistem izobraževanja.
Tu bo treba predvsem upoštevati sodobno strokovno znanost in evropske izkušnje ...
Za ZSO bo tudi bistveno, da mora sosvet upoštevati vse podpore, ki so na voljo manjšini in temu ustrezno razdeliti svoja sredstva. Ob tem bo treba uveljaviti absolutno preglednost finančnih podpor. Situacija zadnjih treh let je bila v tem smislu izredno napeta, ker pač nismo vedeli, pri čem smo. Očitno je nekdo skušal na ta način spraviti ZSO na kolena. Ljudje, ki se poslužujejo takih metod, naj ne govorijo več o »narodni enotnosti«.
Skratka, živimo v času velikih izzivov. Te pa je treba sprejeti in jih razreševati.
Hvala za pogovor!
TRIJEZIČNA ZBIRKA BÄSNE - PESMI - POEMS
Janko Messner spet v zlati Pragi
Šele o pustu nam je prišlo na uho, da te je o božiču povabil Avstrijski kulturni inštitut v Pragi na predstavitev tvoje nove trijezične pesniške zbirke Bdsne - Pesmi -Poems (prevajalec v češčino František Benhart, v angleščino Tom Priestly). Zdaj smo že pod kraj posta, a tvoji zvesti bralci in bralke bojo šele v tej številki SV slišali o tem kulturnem dogodku.
Če v Celovcu ne bi bilo založbe NOREA (Mikše Toni in Marija), v Pragi pa ne prof. Franti-ška Benharta, vnetega slovenista in prevajalca slovenske literature v češčino (saj je prevedel že nad 50 slovenskih knjig) tudi češkega prevoda mojih izbranih pesmi v knjižni izdaji ne bi bilo. Že štiri leta pred menoj je izšel v Pragi Gustav Januš s samostojno knjižno izdajo »Sredi stavka« v češčini.
V središču stare Prage je literarna kavarna VIOLA, ognjišče avstrijsko-slovensko-češke kulturne izmenjave pod okriljem Avstrijskega kulturnega inštituta, ki mu je duša in pospeševalec ravnatelj dr. Manfred Poiger. Tam se hvale vredno kuje srednjeevropska kulturnopolitična vzajemnost, tam je stalen gost tudi slovenski veleposlanik dr. Damjan Prelovšek.
Ni čuda, da se v takšni družbi tudi pesniška beseda »nevidnih« koroških Slovencev počuti enakovredna, dobrodošla, ne kakor na Koroškem, kjer je doma.
V tvojem Zborniku (Celovec, izd. Rapial, tisk Drava) sem videl fotokopijo tvoje literarne diplome »Zlata Praha« iz l. 1977, ki si jo prejel na 14. festivalu televizijskih dram. Torej si bil kot koroški avtor že drugič v tem lepem mestu deležen literarne pozornosti?
Da in ne. Junija 1977 je ljubljanska RTV kot prispevek SFR Jugoslavije vložila mojo televizijsko dramo »Vrnitev« (rež. Tomašič) za predvajanje na 14. mednarodnem festivalu in proti pričakovanju prejela »Zlato Praho« za najboljši scenarij iz 30 držav. Ljubljanski televizar-ski tovariši so od navdušenja tako ponoreli, da so mi »pozabili« poslati telegram in so se po moji zaslugi teden dni mastili in si nazdravljali, mrhunclji nesrečni, do smrti ti - Saša Vuga - ne bom pozabil tega tvojega rodoljubnega odnosa do »zamejskega« tovariša!
Kot avstrijski državljan pa sem s to nagrado, če se lahko tako reče, prislužil tudi Avstriji
nekaj ugleda (vsaj kakor kak smučarski skakalec). Kje pa! Ker sem si drznil v filmu pokazati velenemške nacionalistične lumparije od plebiscita do 1. 1945, sem jih dobil še enkrat po
riti, saj te moje nagrajene drame še do danes niso prikazali v dunajskem ORF. Tako se ti godi, če kot kulturni delavec-koroški Slovenec stojiš z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa v Avstriji. Za takšnega avtorja pravice na tem svetu ni.
Saj veš, kako je rajnka avstrijska monarhija ravnala s socialnokritičnim Ivanom Cankarjem?
Vem, ko je piskala že na zadnjo luknjo, se mu še zmeraj ni prav
nič smilila in ji je privoščil, naj se valja »v lastnem dreku«.
Kaj tudi po objavi Strutzeve dokumentacije v Zborniku »Ein unerhörter Skandal des ORF« ni bilo nobenega odmeva ne z Dunaja ne iz Spon-
heimerstrasse v Celovcu? Avstrija je mojstrica potuhnjenosti. Slovencem nikoli ni bila mati, še mačeha ne, je treba samo po zgodovini koroških Slovencev listati. Slovensko gimnazijo je minister za pouk Drimmel ustanovil samo iz prepričanja, da bo tako in tako čivknila, ker se ne bo vpisalo dovolj dijakov. A kar zadeva mojo literaturo, je koroški »domovini« prehud tm v peti. Ko ji vržem resnico v obraz, zamiži in molči, ker ima preslabo vest, da bi tvegala demokratičen razgovor o krivicah, npr. o preprečevanju dvojezičnih vrtcev.
Sliši se, da je novi intendant Koroškega radia bolj odprte narave, bolj pogumen za vsebinske zadeve.
Da bi le bil.
In kam drži tvoja prihodnja literarna pot?
Aprila v Budimpešto, jeseni pa v Strasbourg. Če bo zdravje.
Hvala za pogovor.
Op. uredništva: Pisatelja Janka Messnerja sta v Prago spremljali založnica Marija Mikše in koroška pesnica Saška Innerwinkler, ki je tam prebrala nekaj pesmi.
Dr. Damjan Prelovšek, slovenski veleposlanik v Pragi, direktor dr. Manfred Poiger, zastopnica češkega zunanjega ministrstva, avtor Janko Messner in sin obolelega prevajalca prof. Fratiška Benharda.
ROŽANSKA KULTURNA VIGRED
Množica zanimivih in pestrih prireditev
I etos so se kulturne priredit-Lvev okviru Rožanske kulturne vigredi vrstile med 6. in 21. marcem, ponudba pa je bila različna: od predavanj o zdravstvu, planinarjenju, o zgodovini Roža, o južni Afriki in pričevanju o pregnanstvu pa tja do otroškega popoldneva, koncertov ter gledaliških predstav in umetniških razstav je bil na izbiro raznolik kulturni program. Sodelovala so tudi tokrat tista prosvetna in kulturna društva v Rožu, ki so s pripravo tega skupnega kulturnega projekta želela doseči nekoliko večjo medijsko pozornost in dobro obiskane prireditve. Rožansko kulturno vigred sta podprli tudi obe osrednji kulturni organizaciji, KKZ in SPZ. Nekatere prireditve so bile tokrat dokaj odzivne, predvsem dobro pripravljena razstava domačih umetnikov v Ledincah in pa izredno dobro obiskana prireditev, na
kateri so priče časa pripovedovale o izseljeništvu. Zanimanje so zbudila tudi predavanja o zdravstvu in planinstvu, otroške prireditve pa so - in to je razveseljivo - skorajda vedno dobro obiskane. V okviru Rožanske kulturne vigredi so bili tudi običajni koncerti, ki so vsako leto na sporedu. V Kotmari vasi je vigredni koncert pokazal, kaj se v društvu na pevskem področju dogaja, v Hodišah pa je koncert izpostavil predvsem zamisel o kulturnem povezovanju v alp-sko-jadranskem prostoru.
Mnenja o pomenu Rožanske kulturne vigredi so različna. Prej včasih je bilo v ospredju vprašanje izobraževanja (zato tudi naziv Rožans-ki izobraževalni teden), vendar to ni uspelo uresničiti v zadovoljivi meri. Izkazalo se je namreč, da Rožanski izobraževalni teden oz. Rožanska kulturna vigred ponujata pravzaprav vse, kar se na kulturnem področju med koroškimi Slovenci dogaja. Predlogi, da bi se v tem okviru opredelili za eno temo oz. za jasno opredeljeno težišče, ki bi obvezovalo vsa rožanska prosvetna in kulturna društva, niso našli konsensualne podpore. Zato se je pač ustalila praksa, da se vsako društvo uveljavi s tisto dejavnostjo, ki se mu zdi v danem trenutku aktualna.
J. M.
KOTMARA VAS - POMLADNI KONCERT
Zbudi se vigred...
T očno na dan astronomskega I pričetka pomladi je SPD »Gorjanci« v Kotmari vasi preteklo nedeljo priredilo pester vigredni koncert.
Pomladansko prebujanje sodi gotovo med edinstvena pradoživetja človeštva. Medtem ko so ptice že pred tedni zvočno napovedale pomlad, ko je še snežna odeja pokrivala našo pokrajino, so v zadnjih dneh tudi močno pognale spomladanske rože iz tople zemlje. Pomlad navdaja človeka z novo življenjsko energijo, sončni žarki postajajo močnejši in vse bolj prijetni. Na klopeh je videti čedalje več zaljubljencev, stari in mladi uživa-
jo spomladansko sonce in marsikateri zrel človek doživlja »drugo pomlad«.
Številne nastopajoče skupine - MePZ Gorjanci - vodja Jožko Pack, otroška skupina Gorjanci - voditelja Danica Hanuna in Jožko Pack, šolski zbor ljudske šole - voditeljica Martina Feichter, flavtisi, har-monikaša Andi Martin in Helmut Tusch, mladinska skupina Gorjanci z voditeljico Danico Hanuna in citraški ansambel Goritschnig - so z domačimi pesmi v obeh deželnih jezikih ob glasbeni spremljavi pozdravljali in prepevali o novo rojeni pomladi in tako razveselili številno občinstvo v tamkajšnji ljudski šoli ( »Pesem o vigredi« - Luka Kramolc. »Viared-
na« - Pavle Kernjak itd.). Izredno navdušil pa je otroški šolski zbor ob spremljavi glasbil s pesmijo »Na planincah sončece sije«. Omeniti je treba načrtno delovanje otroške in mladinske skupine SPD »Gorjanci«, ki že kaže prve uspehe.
Pozdravne besede je spregovoril predsednik SPD »Gorjanci« Joži Pack; skozi spored pa je vodila dvojezično, s pomladansko nežnim glasom in z globokimi mislimi o vigredi, Sonja Moritsch.
Vigrednega koncerta so se udeležili tudi nekateri častni gostje: župan občine Kotmara vas Thomas Goritsching, njegov namestnik Franz Ebner ter tajnika obeh kulturnih central Nužej Tolmajer in Janko Malle.	M. Š.
Otrnüka domina C.nrianri
slikar Kristijan Sadnikar in skrbel tudi za tehniko ob pomoči Adrijana in Marijana Kežarja.
Zgodba komedije je znana, če ne, pa obiščite nadaljnje predstave, ki naj bi bile po vsej dvojezični Koroški in tudi v osrednji gledališki hiši - Celovškem mestnem gledališču. Upam, da si bodo naši kulturni organizaciji prizadevali za to.
Igralci? Kaj naj rečem? Miha Kap, Sonja Hribar-Marko, Franc Kuežnik, Franc Preinig, Franc Polzer, Micka Hobel po pričakovanju zelo dobri, Tone Wa-kounig ni mogel iz svoje melodramske kože, Radovan Marko je bil nekoliko neroden, presenetila sta de-butanta Silvo Marko in Dunja Wutte, ostale,
Nadja Wakounig, Janja Prunč in Milena
Hartman, kot dopolnilo ustrezne.
Jože Rovšek
Linhartov »Matiček« v prostoru in času
Anton Tomaž Linhart (1756-1795), rojeni Radovljičan, je pred dobrimi dvesto leti živel v dobi slovenskega razsvetljenstva, ko so po dolgotrajnem obdobju katoliške reakcije tudi v tedanji kranjski (slovenski) prostor prodirale ideje svobode. Glavni spodbujevalec in prenašalec teh idej, mentor in mecen,Je bil plemič in trgovec baron Žiga Zois, rojen Tržačan. V tako imenovanem Zoisovem krožku se je poleg pesnika Valentina Vodnika in drugih znašel tudi Anton Tomaž Linhart, škofijski tajnik, uradnik pri kresijskem
uradu, šolski komisar in nazadnje gubernijski tajnik. Zois ga je navdušil za pisanje gledaliških tekstov. Najprej je po nemški predlogi Josepha Richterja »Die Feldmühle« napisal komedijski tekst »Županova Micka«, v katerm se je temeljito ponorčeval iz neškega plemstva na Slovenskem in povzdignil modrost slovenskega kmečkega stanu.
Druga njegova slovenska klasična komedija »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« je nastala po delu francoskega komediografa Beaumarchiasa »Figarova svadba« leta 1770. Uprizoritve ni dočakal, saj so jo prvič igrali šele po marčni revoluciji leta 1948. Njegove razsvetljenske misli, ki so še danes v precejšnji meri aktualne in jih je črpal predvsem iz Moliera in tudi Rousseauja, so bile za tedanjo Avstrijo nesprejemljive in nedopustne.
Pretekli konec tedna nas je v Podjuni razveselil »Matiček«. Ta žlahtna komedija očeta slovenske gledališke igre Antona Tomaža Linharta se je v šent-primoški dvorani pojavila v nekoliko svojski obliki. Po eni strani je bila vsaj za koroški oder zelo razveseljiva, po drugi pa predvsem iz praktičnih razlogov dokaj oskubljena - kar se tiče scene in kostumov. Režiser Marijan Hintereger jo je prav s tem prestavil nekako za 150 let naprej in osebe so postale bližje in bolj razumljive. Sicer pa je »Matiček« večen, le navaditi se je treba različnih interpretacij.
Ob spremenjenih elementih predstave pa je bil odličen jezik. Ohranil je značilno stavčno zgradbo tedanjega časa, bil pa je odlično govorjen. To pa velja kar za vse igralce. Bravo lektorica Metka Damjan! Sceno je po predlogi režiserja poslikal
CELOVEC
Novo
predsedstvo, novi člani
Koroško društvo pisateljev je v petek, 19. marca, na seji upravnega odbora sprejelo šest novih rednih članov. Doslejšnjim 31 članom so se pridružili Reinhard Kacian-ka, Gerard Kanduth, Annemarie Kanzian, Bertram Karl Steiner, Günther-M. Trauhsnig in Josef Winkler.
Na rednem občnem zboru istega dne je bilo izvoljeno tudi novo predsedstvo. Predsednik je Günter Kanzian, njegov namestnik je Janko Ferk. Kot tajnica je bila izvoljena Annemarie Kanzian, blagajniške posle je prevzel Gerard Kanduth. Ostali člani upravnega odbora, ki bo deloval naslednji dve leti, so Reinhard Kacianka, Hans Müller, Engelbert Oberno-sterer in Andrej Kokot. O novih programskih smernicah bo odbor razpravljal že v kratkem.
A. L.
NA ČEŠKEM
Oktet Suha
Oktet Suha se bo pod pokroviteljstvom Avstrijskega kulturnega inštituta v Pragi od 26 do 29. ljiarca odpravil na turnejo po Češki. V petek in soboto bo zastopal Avstrijo z dvema na-
stopoma na mednarodnem festivalu International choir festival v Ustiju nad Labem, kjer bodo sodelovali še skupine in zbori iz Nemčije, Poljske, Litve, Madžarske Slovaške in Češke. V nedeljo bo gostoval pri pobrateni skupini Calata v Ostravi. Ta skupina se je koroški javnosti predstavila pred dvema letoma na suškem gradu.
Uspela Kontaktna leča '99
Kot vsako leto so tudi letos dijaki slovenske gimnazije organizirali tradicionalno »Kontaktno lečo«. Tokrat v Napo-leonstadlu nasproti deželnega sodišča. Pričela se je v sredo. 17. marca, ob 18.30 uri, končala pa v petek 19. marca, v poznih urah.
Program v sredo je pričela z branjem Maja Haderlap, večer pa so nadaljevali kantavtor Vlado Kreslin, skupina Romano Pralipe, ki je igrala glasbo Romov, in skupina Young Do-
Martin Kuchling
zer, ki so igrali rock'n roli. dvorana Napoleonstadla prvi dan žal ni bila napolnjena, zato pa je četrtkov program privabil kar nad 400 ljudi.
Četrtek se je pričel z koncertom Bitch Boys in predstavitvijo filmov skupine »Film mladje«. Nato pa se je pričelo divjanje ob spremljavi skupin Texta, Total Chaos in DJ Gümix, ki so izvajali glasbo Hip Hop.
Petkov program se je pričel zelo mirno z branjem Martina Kuchlinga, ki žal ni napolnil dvorane. Nastopile so še skupine Fantastic Lungi Band, ki so igrali rock'n roli, Mih Group in Sponk, ki je bil višek Kontaktne leče. Profesionalci (Puschnig, Sitter, Steif in Winkler), zbrani v eni skupini so predstavili jazz, v kakršni obliki ga le redko slišimo. Toda obiskovalcev ni bilo toliko, kolikor so jih organizatorji pričakovali. Dvorano jih je polnilo le okoli 200.
Glavna organizatorja, Julia Poprat in Milan Obid, sta se zelo potrudila in postavila na noge tako »Kontakno lečo«, kot si jo predstavljamo. Pa tudi, če so bile kake male napake, kot npr., da niso imeli redarjev, jima lahko odpustimo, saj sta tako obsežno prireditev organizirala prvič.
M. R.
PESEM ZDRUŽUJE GESANG VERBINDET 1L CANTO UNISCE
Pesem petih zborov iz treh držav
Ob 95- letnici obstoja Slovenskega prosvetnega društva »Zvezda« v Hodišah, je društvo priredilo koncert pri Habnarju na Plešerki/Hodiše. Že zaradi naslova »Pesem združuje/Gesang verbindet/Il canto unisce«, je na koncertu sodelovalo kar pet zborov iz treh držav.
Pozdravni pesmi je zapel Oktet Hodiše, ki pa je zaradi obolenja dveh pevcev nastopal samo šestimi. Toda to ni bistveno vplivalo na kvaliteto izvedbe. Nato je povezovalka Danica Urschitz pozdravila go-
ste iz Trsta, s katerimi je SPD »Zvezda« tudi pobrateno. Pozdrav je bil tudi v italijanskem jeziku. Po vsem pozdravljanju pa so zapeli vokalna skupina »Karantanija« s Prevalj v Sloveniji, Ženski komorni zbor Glasbene matice/Coro feminile di Trieste«iz Trsta v Italiji, kvartet »Die Rosentaler« iz Šentjakoba v Rožu in kvartet »A cappella« iz Dobrle vasi. Skupine in zbor so peli zelo kvalitetno in tudi povezovalka Danica je tekoče in tudi humorno vodila skozi vso prireditev. Če bi se vsa društva prizadevala za tako medsebojnost, bi najbrž lahko postavili na noge še mnogo več, saj je tema kulturnega združevanja teh treh držav zelo aktualna.
Prireditev je uspela in bila je tudi potrebna, čeprav dvorana ni bila polna, kar je prav škoda, saj so take prireditve in koncerti v Hodišah in Ško-fičah bolj redke.
M. R.
Hodiški oktet
PRIREDITVE
ČETRTEK, 25. 3._______________
CELOVEC, Mladinski dom -Strokovno pedagoško združenje
17.30	Občni zbor
CELOVEC, Mladinski dom - SPZ, Strokovno pedagoško združenje
19.00	Monokomedija: »Joooj, tako sem prišel na svet«
BILČOVS, v zgornjih prostorih Posojilnica-Bank Bilčovs
19.30	Otvoritev razstave pod geslom »Veselje nad ustvarjanjem je najina pot«
GRADEC, KSŠŠG - KSŠŠG
20.00	2. fešta »Yellow pinki«
PETEK, 26. 3._________________
TINJE, v Domu - Sodalitas
19.30	Narečje - žive korenine;
arhaizmi v koroških narečjih. Predava univ. as. dr. Ludvik Karničar, diskusijo vodi M. Vrbinc
VELIKOVEC, Gospodinjska šola Šentrupert - PD Lipa
19.30	Predstavitev knjige Martina Kuchlinga »Okamenela sled«
ŠTEBEN, gasilski dom 27. GLobaški kulturni teden
20.00	Diapredavanje »Avstralija«; predava: Dietmar Malle
SOBOTA, 27. 3.________________
RAVNE NA KOROŠKEM,
Osnovna šola - ZKO Ravne
19.00	Zaključni koncert »Od Pliberka do Traberka«
TINJE, v domu - K KZ, SPZ, Katoliški dom Sodalitas
9.00	Uspešno vodenje seje / sestanka
GLOBASNICA, ljudska šola 27. Globaški kulturni teden
14.30	Otroški popoldan »Skrinjica želja« (Štan Vilar)
GLOBASNICA, farna dvorana 27. Globaški kulturni teden
20.00	Igra »Trije vaški svetniki«
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
20.00	Izredni občni zbor
PLIBERK, hotel Breznik - KIB
21.00	Koncert »mih group«
NEDELJA, 28. 3._______________
GLOBASNICA, pred občino -Kulturno društvo Bokvarji
8.00	»Največje velikonočno jajce Koroške«
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana - SPD Zarja
11.30	Plesna predstava »Kekec«. Nastopa: plesna šola Mojce Horvat iz Ljubljane)
ŠENTJAKOB V ROŽU,
Regionalni center
14.00	Film: Drabosnjakov pasijon
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica
17.00	»Kekec« - Plesna šola Mojce Horvat iz Ljubljane
DUNAJ, Interkulttheater
20.00	Igra: »Tu se da nič drugega kot pisati pisma«. Nastopa: starejša mladinska gledališka skupina SPD Bilka iz Bilčovsa
GLOBASNICA, pred cerkvijo sv. Heme 27. Globaški kulturni teden
20.00	Zaključek - blagoslovitev
rozalskega križa; sodeluje MoPZ Franc Leder Lesičjak
PLIBERK, Posojilnica - ZSI
20.00	Priče časa pripovedujejo o preganjanju koroških Slovencev
POSOJILNICA-BANK Borovlje/F'erlach
razpisuje tajniško mesto
Išče kvalificirano/ega in angažirano/ega sodelavko oz. sodelavca s samostojnim in zanimivim delokrogom v tajništvu.
Kvalifikacija: ■ zaključena šolska izobrazba ■ obvladanje obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi ■ znanje angleščine in zaželeno znanje hrvaščine ■ obvladanje elektronske obdelave podatkov (EDV).
Nudimo Vam zaposlitev v eni izmed največjih slovenskih bank na Koroškem. Posojilnica-Bank Borovlje se v zadnjih letih gospodarsko močno razvija, čaka Vas zanimiv delokrog, ustrezna plača in možnost nadaljnjega izobraževanja. Možen je takojšen nastop službe.
Pismene prošnje z običajnimi prilogami pošljite na: POSOJILNICA-BANK Borovlje POSLOVODSTVO
Hauptplatz 16, A-9170 Ferlach/Borovlje
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV
vabi na večere z naslovom
»Priče časa pripovedujejo o preganjanju koroških Slovencev«
•	28. marca 1999 ob 19. uri
v dvorani Posojilnice-Bank Pliberk
•	17. aprila 1999 ob 20. uri v k&k centru v Šentjanžu v Rožu
Nekdanji izseljenci bodo obujali spomine na čase pregnanstva v dobi nacističnega nasilja. Takratnih dogodkov ne smemo pozabiti, zato prisluhnimo tistim našim rojakom, ki so jih doživeli na lastni koži.
Na večere s pričami časa vse, še posebej pa mladino, prisrčno vabimo!
Glasbena šola in ORF - slovenski spored vabita na 25. jubilejni koncert glasbenih šol Gorenjske in zamejstva, ki bo v četrtek, 15. aprila 1999, ob 18. uri v ORF-teatru v Celovcu.
Vaš partner za transport + turizem
15.-18. 4. 99
MEDJUGORJE a. 1.950.-
vklj. 3 x polpenzion 24.-29. 4. 99
M. EINSIEDELN
in LURD	sn. 5.170.-
vklj. 5 x polpenzion 09. 5. 1999
MATERINSKI DAN a. 350.-
vklj. kosilo 13.-16. 5. 99
ODDIH V UMAGU sl 1.160.-
vklj. 3 x polpenzion 03.-06. 6. 99
ODDIH V POREČU si 1.690.-
vklj. 3 x polpenzion 12.-24. 7. 99
NORDKAP šii 15.480.-
glej det. program
9141 DOBRLA VAS
Telefon 04236/2010-12 • Fax 2010-11
STROKOVNO PEDAGOŠKO ZDRUŽENJE
vabi na
redni občni zbor,
ki bo v četrtek, 25. 3. 1999, ob 17.30 uri, v Mladinskem domu v Mikschallee 4, Celovec.
Ob 19. uri sledi melodrama »Joooj, tako sem prišel na svet«.
Nato ste povabljeni na prigrizek.
PRAZNUJEJO: Jožica Dul-
ler iz Podgore - rojstni dan;
Pepej Kumer in Ida Schlies-ser z Bistrice pri Šmihelu -rojstna dneva; Jože Kert - 70. rojstni dan; Fini in Jozej Katnik iz Dravelj
-	rojstna dneva; Franc Gomernik iz Puda-ba - 50. rojstni dan; Tini Malle iz Železne Kaple - 59. rojstni dan; Mihael Schellan-der iz Kovič pri Bilčovsu - osebni praznik; Pepi Šmid iz Podsinje vasi - rojstni dan in god; Samo Sticker iz Šentpetra - 16. rojstni dan; Ferdinand Woschitz iz Dolnje vasi pri Šmarjeti - 89. rojstni dan; Marija Ressmann in Jozej Sticker iz Šentjakoba
-	osebni praznik; Pepi Verdel z Bele pri Galiciji - 73. rojstni dan in god; Tomi Jug iz Železne Kaple - rojstni dan; Jožefina
TOREK, 30. 3._______________
ŠENTJANŽ V ROŽU, k&k - ZSŽ
19.30	Predaja nagrad za najboljše spise na temo »Dekleta in. izobraževanje«
SOBOTA, 3. 4._______________
GLOBASNICA, - Kulturno društvo Bokvarji
21.00 Tradicionalno nošenje bakel
RADIŠE, pred kulturnim domom - SPD Radiše
21.30	Velikonočna baklada
Amruš iz Šentjakoba - rojstni dan in god; Giti Pogačnik z Dobrave pri Dobrli vasi -35. rojstni dan; Marija Müller iz Kovič pri Bilčovsu -50. rojstni dan; Waltraud Dovjak iz Podsinje vasi - 25. rojstni dan in god; Hanzi Male iz Sel - rojstni dan; Franc Kosmak iz Globasnice - osebni praznik; Ana Kežar s Horc - rojstni dan; Toni Suppan s Kota v Selah - 18. rojstni dan; Peter Roblek z Bajtiš - 16. rojstni dan; Martina Kastrun iz Lobnika - osebni praznik; Magda Su-kalja iz Borovelj - 30. rojstni dan; Mirko Štukelj iz Vasje vasi - rojstni dan; dr. Franci Serajnik iz Celovca - rojstni dan; dr. Zdravko Velik iz Celovca - rojstni dan; Ana Wieser iz Čahorč - rojstni dan;
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30).......kultura, slovensko zamejstvo
Sonja Wakounig (-34)....politika, manjšinska družba
Tajništvo......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ................Milka Kokot (-40)
Prireditve ................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
VESTNIK
čestita!
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 25. 3._________
18.10	Rož - Podjuna - Zilja
PETEK, 26. 3.___________
18.10	Utrip kulture
SOBOTA, 27. 3.__________
18.10	Od pesmi do pesmi - od srca do srca
NEDELJA, 28. 3._________
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! Duhovna misel (žpk. Jože Valeško)
18.10	Dogodki in odmevi
PONEDELJEK, 29. 3.
18.10	Kratek stik
TOREK, 30. 3.___________
18.10	Otroška oddaja
SREDA, 31. 3.___________
18.10	Glasbena mavrica 21.04 Večerna oddaja
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDELJA, 28. 3._____________
13.30	ORF 2
Reforma koroškega volilnega reda: Bo vključen tudi manjšinski mandat? • Le ne bomo brali, nas bo pobralo: 5. festival slovenske otroške in mladinske knjige • Pustimo cerkev v vasi in povabimo svet v Globasnico:_ 27. Globaški kulturni teden • Žarko Petan - sedemdesetletnik • Kaj takega: Uspeh ali kariera? • Boj za obstanek v zvezni odbojkarski ligi: SK Zadruga Aich/Dob - Linz
PONEDELJEK, 29. 3.__________
3.45 ORF 2 (Ponovitev)
16.30	TV SL01 (Ponovitev)
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.5
6.00	Dobro jutro, sonce
8.00	Domače viže in zborovska glasba
8.30	Živa
14.00	V taberni
16.00	Od štirih do šestih - informacije o dnevnih dogodkih.
NEDELJA, 28. 3.________________
8.00	Zajtrk s profilom
RADIO AGORA
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.5
OD PONEDELJKA DO PETKA:
10.00	Kalejdoskop
11.30	Infoteka
12.00	Poročila BBC
12.10	Divan (glasba)
13.00	Magazin PO: Alpe-Adria, TO: V pogovoru, SR: Po Koroškem, ČE: Radio Aktiv, PE: Kultura, SO:
Die Welt ein Dorf
18.00	PO: CD tedna, TO: Šport, SR: V pogovoru, OSTALI DNEVI: Glasba.
18.45 Poročila BBC
19.00	Otroški kotiček
19.15 vsako drugo sredo: stay tuned
20.00	Glasba
SOBOTA:
10.00	Forum
11.30	Campus Radio (14-dnevno)
NEDELJA:_______________________
10.00	Evropa v enem tednu (BBC)
11.00	Literarna kavama (ponov. TO 22.00)
Vesele in žalostne novice iz pliberškega kraja
Zima je za nami in težko pričakovana vigred se le počasi oglaša s prvimi toplejšimi sončnimi žarki in prvimi cvetlicami.
V tem pustnem času, v prvih mesecih tega leta, pa je bilo nekaj bplj razveseljivih dogodkov in tudi trenutki žalosti. Začeli bi s poročanjem o spodbudnih novicah, potem pa se spomnili tudi našie umrle Ike Merva.
Kulturni dom že deluje
Nedavno tega je naš kulturni dom odprl svoja vrata oz. športno dvorano. Prišel je težko pričakovani dan in dom je zaživel v veselje vsem nam. V njem pa deluje že tudi gostilna »Dom«. Vrstijo se razne športne prireditve in dom je začel dihati ter opravljati svojo življenjsko vlogo in poslanstvo, da bo postal res pravi dom za vse, ki so dobre volje za sodelovanje in strpnost med narodoma. Težko pa čakamo, kdaj bo dom že vabil na težko pričakovane prireditve in kdaj se bo končno uresničila desetletja želja in potreba po hramu kulture in omike, ki bo povezoval kulturo tu in onstran meje! Vsem nosilcem glavnega bremena in skrbi ter vsem tistim, ki so denarno pomagali, vsa čast in priznanje.
Župnik Ivan Olip povzdignjen v dekana
Nedavno je bil naš ugledni, spoštovani in priljubljeni pli-berški župnik mag. Ivan Olip od krškega škofa odlikovan in povzdignjen za dekana pli-berške dekanije. Po dolgih letih se je sedež dekanije vrnil v Pliberk in prepričani smo, da bo novi dekan mag. Ivan Olip vsestransko buden, delaven, vztrajen v svojem poslanstvu, skrbno vodil in upravljal zaupano mu dekanijo.
Novemu dekanu čestitamo in želimo za bodoče vso srečo in zdravje, da bo imel tudi v
bodoče posluh za svoje ljudstvo ter da bo kljub nekaterim včerajšnikom v oporo in pomoč vsem tistim, ki se z njim vred trudijo, da bi med narodnostnima vladala enakopravnost, sodelovanje in predvsem potrebni resnični mir.
Feliks Buchwald srečal Abrahama
Ne dolgo tega je v krogu svoje družine, sorodnikov in prijateljev praznoval Abrahama gospodar Pukvove domačije Feliks Buchwald iz Nonče vasi. Mlademu Abrahamu iskreno čestitamo in želimo, da bi bil tudi v drugem polsto-letju poln sreče, zdravja in delaven na vseh področjih narodne skupnosti. Bodi tudi v bodoče odkrite in vesele narave, s katerima oplajaš vse poznane s svojo držo in pokončnostjo. Se na mnoga leta! ikej
BOGDAN BORČIČ V GLOBASNICI V okviru Globaškega kulturnega tedna v prostorih globaške posojilnice poteka razstava priznanega slovenskega likovnega umetnika Bogdana Borčiča (tretji z leve). Ogledate si jo lahko do zaključka kulturnega tedna.
1 # Drveši vasi pri Pliberku V se je nenadoma, skromno in tiho, kakršna je bila vse življenje, od nas za vedno poslovila Ika Merva, roj. Kraut. Pokojna je izhajala iz znane, zavedne in pokončne Svečeve družine na Bistrici. Že v mladih letih so ji starši vcepili zavednost, marljivost in poštenost, katere dobrine sojo vodile vse svoje življenje. Že kot mladenka je sodelovala v kulturi in prosveti in doprinašala svoj veliki delež za ohranitev naše pesmi in slovenske besede.
Kljub neljubim gospodarskim razmeram se je izučila za šiviljo in njeno delo je postalo znano in priznano daleč naokoli. S svojim strokovnim in dobrim delom ji ni manjkalo dela, tako da ni utegnila ustreči vsem željam. Ko so se pred letom fašizma in po priključitvi Avstrije Heim ins Reich zatemnili oblaki na našem obzorju in ljudmi, se je tudi pri znani in zavedni družini Svečevih - Kr-autovih začel križev pot. Leta 1942 pomladi, ko se je pora-
jala pomlad, je prišla tudi trda zima za Iko, katera je trajala do zloma tiranije nacifašizma maja 1945. Kot več sto koroških slovenskih družin je bila izseljena v Nemčijo, da bi Koroška postala čimprej nemška. Ponosno je kljubo-
DRVEŠA VAS
Umrla je Ika Merva
vala usodi in bila prepričana, da bo tega nasilja in krivic enkrat tudi konec.
Kot zavedna Slovenka se je po končani tiraniji z vso svojo ljubeznijo, znanjem in ugledom vrgla na delo. Ko smo spet zaživeli v svobodi in miru, se je pokojna z vso vnemo vključila v vrsto tistih, ki jim je bila glavna skrb ohranitev naše besede. Vodila je številne šiviljske tečaje po naših krajih. Z besedo in delom je
dajala učenkam ne le strokovnost šivanja, temveč tudi oporo v narodnostnem delu. Povsod je uživala ugled in spoštovanje in ni bilo prireditve, da ne bi bila prisotna tudi Ika. Leta 1966 se je omožila s sotrpinom, bivšim taboriščnikom Ivanom Mervo. Po moževi smrti pred leti, je sama s sestro Ančo še bolj šivala in preganjala misli na hudi čas vojne. Uživala je zasluženi pokoj in bila delovna do svoje smrti. Veselila seje vigredi, da poženejo rože, da izgine mrzla zima. Pospravljala in pripravljala se je na to svoje 86. leto. Vendar je nenadoma odšla brez slovesa, ne da bi pričakala mlado jutro nastajajoče vigredi.
Delovni, zavedni ter ponosni Iki želimo, da se po dolgem delu v domači zemlji pliberške njive počitka naužije večnega spanja.
Žalujočim sestram Pepi in Anči ter vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
ikej
RAVNE NA KOROŠKEM / RAZSTAVA FOTOGRAFIJ
Ob 50.
obletnici
fotokluba
Tukajšnji »Foto-dia krožek« društva upokojencev, ustanovljen lansko leto, je ob petdeseti obletnici ustanovitve Foto kluba na Ravnah na Koroškem (takrat še Guštanja!), pripravil razstavo barvnih fotografij iz zbirk Miroslava Korošca (1926), Franca Kamnika (1922), Blaža Kajzerja (1940) - nekdanjih članov Foto kluba - ter Franca Pod-meninška (1929), Štefana Ve-varja (1927) in Draga Gostenčnika (1961). Avtorjem je skupno občudovanje narave; pri tem gre enim za mogočni svet gora, drugim za poraščen planinski svet ali pa detajle cvetja in listja. Zabeleženi so učinki sončne svetlobe in skozi teleskop približani lunini kraterji. Nostalgiji bodo zadostili posnetki iz domačega okolja, potepuškim dušam pa spomini iz daljnih eksotičnih dežel.
Foto-dia krožek šteje okrog deset članov in med njimi so tudi soustanovitelji nekdanjega Foto kluba, ki je po vojni deloval najprej v prostorih gimnazije, saj so ga tudi ustanovili z namenom usposabljanja mladih ljubiteljev fotografije. Pozneje
NOGOMET
Začetek sezone v 1. razredu D
Medtem ko so moštva v podligi in drugih razredih še v zimski pavzi, se ta konec tedna prične prvenstvo v 1. razredu D. Žitara in Rikarja vas igrata na tujem, Šmihel in Železna Kapla pa bosta vigredni del prvenstva začela na domačem terenu.
Tekmovalni načrt v 1. razredu
16.	krog (27./28. 3.): Vovbre -Rikarja vas, Eitweg - Žitara vas, Šmihel - Maria Rojach, Železna Kapla - Šentlenart
17.	krog (3./4. 4.): Železna Kapla - Vovbre, Šentlenart - Šmihel, Žitara vas - Grebinj, Labot - Rikarja vas
18.	krog (10./11. 4.): Rikarja vas - Žitara vas, Šmihel - Železna Kapla
19.	krog (17./18. 4.): Šmihel-Vovbre, Železna Kapla - Klo-pinj, Metlova - Rikarja vas, Ži-
se je Foto klub preselil v druge temnične prostore, kjer so člani nadaljevali z mentorskim delom in izpopolnjevali sami sebe, a sčasoma nove razmere temu niso bile več naklonjene. Vzgojili pa so nekaj dobrih fotografov, pripravili razstave in zabeležili številne trenutke časa.
Razstava v prostorih Društva upokojencev, ki so jo odprli 22. marca in bo odprta do konca meseca kaže tudi veliko mero občutka in natančnosti članov krožka pri njeni postavitvi, kar je zahtevalo potrpežljivost in čas. Izdali so tudi bilten, kjer so predstavljeni tako ravenska fotografska tradicija kot avtorji del.	S. Š.
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) in Zadruga-Market Pliberk vabita na seminar
OLJNICE
uspešna pridelava in vprašanje sort • sončnice ogrščice, soja (inž. Loitsch Bernhard, oljarna Bruck an der Leitha) • lan, mak, osat in druge alternative (inž. Köppl Peter, Kmetijska zbornica Zgornja Avstrija)
• buče, golice v okviru pridelave in predelave oljnic v Sloveniji (prof. dr. Bavec Franc, univerza Maribor, fakulteta za kmetijstvo)
POZOR oljarji! Za vaš uspeh so vam na razpolago neodvisni vrhunski specialisti!
TOREK, 6. aprila 1999, od 13.30 ure do 17. ure,
v Kulturnem domu v Pliberku
Prispevek: ATS 100,-(za člane KIS ATS 50,-)
tara vas - Labot
20.	krog (24./25. 4.): Vovbre -Žitara vas, Rikarja vas - Ruda, Šteben/L. - Železna Kapla, Klopinj - Šmihel
21.	krog (1./2. 5.): Šmihel -Šteben/L„ Železna Kapla - Eitweg, Maria Rojach - Rikarja vas, Metlova - Žitara vas
22.	krog (8./9. 5.): Žitara vas -Ruda, Rikarja vas - Šentlenart, Eitweg - Šmihel, Grebinj - Železna Kapla
23.	krog (12./13. 5.): Šmihel-Grebinj, Železna Kapla - Rikarja vas, Maria Rojach - Žitara vas
24.	krog (15./16. 5.): Rikarja vas - Šmihel, Žitara vas - Šentlenart, Labot - Železna Kapla
25.	krog (29./30. 5.): Klopinj -Rikarja vas, Šmihel - Labot, Železna Kapla - Žitara vas
26.	krog (5. 6.): Rikarja vas -Šteben/L., Žitara vas - Šmihel, Metlova - Železna Kapla
KOROŠKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO 1999
Zmaga šahistov SŠK »Obir« I
Prva šahovska ekipa Slovenskega športnega kluba »Obir« iz Železne Kaple je v tretjem krogu play off-tekmovanja za obstanek v 1. razredu-vzhod slavila drugo zmago. Dobila je
dvoboj z ekipo iz Bad Bleiber-ga s 4,5 ; 3,5.
Za Kapelčane so tokrat zmagali Dušan Jokovič, Harald Wolte in Andreas Ojster, remizirali so Wolfgang Moser, Andreas Karner in ravnatelj Jožef Hanschou, izgubila pa sta Hans-Christian in Johann Wolte. SŠK »Obir« I je s 13,5 točke pri vrhu lestvice in si je več ali manj že zagotovil obstanek v 1. razredu koroške šahovske lige. I. L.
SVETOVNI REKORD V PLANICI
Letošnii zvezdi Ineebritsen in Schmitt
219,5 metra - Norvežanu In-gebrigtsnu nov svetovni rekord, Nemcu Martinu Schmittu pa kristalni globus.
Olaniška letalnica v dolini I pod Poncami je konec preteklega tedna spet pisala zgodovino: v petek je Nemec Martin Schmitt kot prvi človek v zgodovini smučarskih poletov poletel na 214,5 metra, Norvežan Tommy Ingebrigtsen pa je 24 ur kasneje izboljšal komaj postavljeni svetovni rekord na 219,5 metra. Tako Ingebrigtsen kot tudi Schmitt in Japonec No-riaki Kasai, ki je v nedeljo poletel na 214 metrov, so presegli stari svetovni rekord Norvežana Lasseja Ottesena iz leta 1997, ki gaje dosegel prav tako v Planici.
Kljub izgubi svetovnega rekorda je bil 20-letni Martin Schmitt veliki junak Planice ‘99. S prvim mestom v petek, drugim v soboto in tretjim v nedeljo si je zagotovil skupno zmago v Planici, tako rekoč z
zadnjim skokom pa je še prehitel Finca Janneja Ahonena in osvojil tudi veliki kristalni globus, nagrado za najuspešnejšega smučarskega skakalca v tekmovalni sezoni 1998/99.
Schmitt je v skupnem seštevku sezone 1998/99 osvojil 1753 točk, Ahonen 1695, Ja-

*
Zmagovalec svetovnega pokala Martin Schmitt po rekordnem poletu
ponec Noriaki Kasai, zmagovalec nedeljske tekme, pa 1598.
Z dvema svetovnima rekordoma ter s 25 poleti preko 200 metrov je izredno dobro organiziran finale svetovnega pokala v smučarskih poletih v Planici vsekakor izpolnil vsa pričakovanja organizatorjev kot tudi blizu 100.000 obiskovalcev, ki so se pretekli konec tedna v izrednem vzdušju zbrali v dolini pod Poncami.
Avstrijskim kot tudi slovenskim skakalcem žal tokrat ni šlo po načrtih. Se najboljši pri Avstrijcih so bili Schwarzen-berger, Widhölzl, Loitzl in Homgacher, najboljši slovenski skakalec pa je bil dvakratni zmagovalec svetovnega pokala Primož Peterka, ki pa tokrat -kakor Avstrijci - ni mogel poseči v boj za najvišja mesta.
I.	L.
Končna razvrstitev Planica
’99 (tri konkurence): 1. Martin Schmitt (Nemčija) 240, 2. Noriaki Kasai (Japonska) 210,
3. Hideharu Miyahira (Japonska) 180, 4. Kazuyoshi Funaki (Japonska), 5. Christof Duffner (Nemčija) 116
Končna razvrstitev v svetovnem pokalu 1998/99:
1. Martin Schmitt 1753, 2. Jan-ne Ahonen 1695, 3. Noriaki Kasai 1598, 4. Kazuyoshi Fu-
naki 1589, 5. Hideharu Miyahira 935; 7. Andreas Widhölzl 833, 8. Stefan Homgacher 813 Končna razvrstitev Svetovni pokal (po državah): 1. Japonska 6201, 2. Nemčija 4394, 3. Avstrija 3586, 4. Norveška 2494, 5. Finska 2457, 6. Slovenija 598
Blizu 100.000 obiskovalcev se je konec tedna zbralo v Planici in praznovalo neverjetne rekorde
NOGOMET - REGIONALNA LIGA
V derbiju ni bilo zmagovalca
SAK: Mallegg, S. Sadjak, Zanki, A. Sadjak, Dreier (R. Orače), Vrabac, Roy, Eberhard, Pajantschitsch (85. Hajnžič), Lessnigg, Uremovič Pliberk: Matschek, Lutnik, Mosser, Krewalder, F. Wriessnig (79. Skorjam), Škof, Bajrovič, Urnik, D. Wriessnig, Lisič (77. Huber), Miklau Zadetki: Bajrovič (17.), Lisič (33.); Vrabac (4L), Eberhard (81.) Rdeči karton: D. Wriessnig (27.), Uremovič (27.)
Rumeno-rdeči karton: Lutnik (57.); Roy (70.)
KI edeljska tekma med Pliber-IM kom in SAK ob začetku vi-grednega dela prvenstva v regionalni ligi naj bi pokazala razpoloženje obeh moštev po zimskem odmoru. Navijači pa so videli le malo dobrih akcij, saj je bolj prevladovala borbenost.
Pliberčani so bili od začetka v rahli terenski premoči in so prvič premagali vratarja SAK Mallegga v 17. minuti (Bajrovič). V 27. minuti je sodnik Smole, ki tekme ni imel prav v
rokah, razdelil prva dva rdeča kartona za Uremoviča in tudi Pliberčana Daniela Wriessniga.
Možnosti za zadetek so bile v tej fazi predvsem na strani pli-berške ekipe in tako je v 33. minuti Lisič drugič zadel v gol SAK. Nato pa so Pliberčani izgubili koncentracijo in SAK se je končno zbudil. Zadetek kratko pred odmorom (41.) Dinka Vrabca je bil izredno pomemben za motivacijo ekipe.
Po odmoru so Pliberčani vse bolj popustili in izključitev li-bera Lutnika v 57. minuti je bila nadaljna oslabitev. Tekma ni nudila več kakih posebnih viškov, vsaj do 81. minute, ko je Eberhard po gneči v pliber-škem kazenskem prostoru dal gol in izenačil na 2 : 2.
Po koncu tekme so si bili navijači enotni v mnenju, da tako SAK kot tudi Pliberk ob začetku tega nogometnega leta še nista na višku svojih zmožnosti. Medtem ko je imel SAK težave s priigravanjem možnosti, si je
Pliberk precej svojih dobrih možnosti klavrno zapravil. Pri SAK je predvsem treba omeniti vratarja Mallegga, ki je pokazal izredno lepo obrambo.
V naslednjem krogu je za SAK na programu tekma na domačih tleh proti St. Florianu. Roy in Uremovič bosta morala pavzirati zaradi izključitve v derbiju. Pliberk pa bo gostoval pri WAC in vprašanje je, ali bo trener Franz Pollanz zmožen postaviti dobro ekipo, saj mu je izpadla celotna obramba. Poleg v derbiju izključenega Daniela Wriessniga in Lutnika se je namreč rahlo poškodoval tudi Franz Wriessnig in Krewalder bo moral pavzirati zaradi rumenih kartonov.	T. C.
REGIONALNA LIGA
1.	Hartberg	14	12	1	1	35:7	37
2.	Pasching	14	7	5	2	17:8	26
3.	Gratkorn	13	6	4	3	27:18	22
4.	Wels	13	4	8	1	16:10	20
5.	Voitsberg	14	5	4	5	18:18	19
6.	Leibnitz	14	4	7	3	10:10	19
7.	SVR Lienz	14	5	4	5	14:17	19
8.	SAK	14	4	6	4	18:20	18
9.	Šentvid	14	3	8	3	12:12	17
10.	WAC	14 4 4 6 20:17 16
11.	Pliberk	14	3	6	5	16:20	15
12.	St. Florian	14	3	5	6	19:28	14
13.	LUV Graz	14	3	2	9	16:35	11
14.	Grieskirchen	14	1	2	11	16:34	5
Pogovor z Jurijem Peržem
Kakšni so cilji SAK v vi-grednem prvenstvu v regionalni ligi?
Menim, daje ekipa v primerjavi z jesensko sezono zrelejša in kvalitetnejša. Pozimi se je okrepila z Ewaldom Pajant-schitschem, ki nam bo v dobro oporo. Zato je minimalni cilj obstoj v regionalni ligi, v bistvu pa z bitko proti izpadu nočemo imeti nobenega opravka. V glavnem pa želimo že postaviti temelje za naslednjo sezo-
no, vseeno v katerem razredu bomo igrali.
»Vseeno v katerem razredu bomo igrali« - kakšno je mnenje vodstva SAK o krizi regionalne lige?
Klubi se ubadajo z mislijo, da bi v primeru, da se ne bo nič spremenilo, bojkotirali regionalno ligo. Naša zahteva je, da mora prvak neposredno v 1. zvezno ligo. Vendar je tudi finančna podpora neobhodno
potrebna, ker imamo velike izdatke, zaradi neatraktivnih nasprotnikov pa komaj kaj gledalcev in s tem tudi skorajda nobenih dohodkov. O teh dveh predlogih in še o drugih smo klubi sklepali na naši zadnji seji pri Koroški nogometni zvezi. Naslednja procedura bo, da bodo o tej zadevi diskutirali na občnem zboru Avstrijske nogometne zveze aprila letos na Predarlskem.
Hvala za pogovor!
ODBOJKA
SK Dob slavil zmago proti Gleisdorfu
Ali je bil efekt novega trenerja Vladimirja Pridala ali pa kaj drugega: SK Dob se je vrnil na pot zmagovalcev. Na tujem je ekipa namreč v prepričljivem razpoloženju premagala Gleis-dorf/Weiz s 3 : 1.
Dobljani so bili izredno dobro pripravljeni na nasprotnika in so s koncentrirano igro prevladovali. Prvi set so sicer zgubili, toda v naslednjih treh so se z borbenostjo in novo motivacijo »vrnili v tekmo«.
Vsekakor, prva tekma pod trenerjem Pridalom je bila velik uspeh in Dob se je zdaj spet uvrstil na 2. mestu v play-offu, kar bi pomenilo obstanek v 1.
zvezni ligi. Na sporedu je še šest tekem, v katerih naj bi Dobljanom v tem razpoloženju uspelo obdržati 2. mesto.
Lestvica v Play-offu
1.	Fürstenfeld 4 12:08
2.	SK Dob 4 8 : 7 4
3.	Steyr 4 6:64
4.	Döbling 4 7:84
5.	Gleisdorf/Weiz 4 5:92
6.	Linz 4 3 : 10 2
ŠPORTNE VESTI
Smučanje
Michael Sablatnik je na avstrijskem šolarskem prvenstvu v skupini šolarji I osvojil dve 3. mesti, in sicer v superveleslalomu ter v kombinaciji. V slalomu pa je postal celo viceprvak.
ŠAHOVSKI OREH 56	" Silvio Kovač
Hort - Bern/Varna 1962
Po ostri varianti kraljevo-in-dijske obrambe je beli zagospodaril po odprti h liniji, vendar izgleda obramba črnega uspešna. Velemojster Hort, ki
iii
f g h
je na potezi, pa misli drugače. Z učinkovitimi potezami razbije obrambo črnega in zmaga. Poizkusite in uspeli boste!
Rešitev št. 55
Beli je z žrtvijo skakača l.Se4:! razbil črni kmečki klin in po l...fe4 2.Le4: zagospodaril na veliki beli diagonali. Pri tem sta mu v veliko pomoč tudi trdnjavi na odprti a in e liniji. 2...Se7 3.Ta8! Tcc7 4.Lg6! in beli lovec je zagospodaril na šahovnici. Črni se je vdal! Na 4,..Lg6: Tee8: z odločilno prednostjo belega.