2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 4. februarja 2010  Leto XX, št. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 4. februarja 2010 Porabje, 4. februarja 2010 DELO GOSPODA IVANA CAMPLINA MORA V PORABJU RODITI NOVE SADOVE STR. 2 KRAJINA BEJLI ŠTRKOV PA BUJTE REPE STR. 3 Misli za svetek kulture Dostafart, gda se s kakšnimi Madžari pogučavam o slovenskom kulturnom svetki, pa njim povejm, ka na té den (8. februar) v Sloveniji vsi svetijo pa njim delat tö nej trbej titi, iskreno povejo, ka so njim nevoščeni. Nevoščeni so nej samo za dela prosti den, liki za tau tö, ka Slovenci poštüvlejo (poštüvlemo) svojo kulturo, svojo rejč. Ranč kultura pa slovenska rejč sta bila tistiva dejavnika (tényező), steriva sta pomagala, ka smo Slovenci leko gorostali v tom tali Evrope, ešče bole pa, ka smo se Slovenci zvün Slovenije ohranili. Svetek slovenske kulture je svetek slovenske besede, slovenske rejči tö, naj bo ta pisana ali gunčana. Istina, ka smo Slovenci v Porabji nej meli velke pisatele, pesnike, dapa meli smo dosti pripovejsti, pravljic, pesmi, stere so se prejkdavale iz roda v rod, meli smo molitvene knjige, katekizmuše, Sveto pismo, štölale so se knjige Mohorjeve družbe... Te so se pripovejdale, štele, spejvale v najbole težki cajtaj tö, po držinaj so se stare materé pa materé z mlajši pa vnuki slovenski pogučavale, v cerkvi se je slovenski molilo, samo šaule so bile tiste, stere so od nas želejle, naj pozabimo gezik pa kulturo naši starcov. Gnesnaden je skurok naaupek, mamo pisatele, vödavamo knjige, novine, poslüšamo slovenski radio, gledamo slovenske oddaje na televiziji, mamo svoje organizacije, kulturne skupine, po vrtcaj, šaulaj se vči slovenski gezik, dosta menje se pa guči slovenski po družinaj, menje moli slovenski po cerkvaj... Mladi, če rejsan radi spejvajo slovenske naute, plešejo slovenske plese, dapa med njimi se vse več čüje vogrska rejč. Če pa zgibimo svojo rejč, zgibimo velki tau svoje kulture tö, vse tisto, ka se je po stau lejtaj nabralo v knjigaj… Tauga se moramo trno abati. Obadva kulturna svetka (slovenski pa vogrski) sta povezana s himnami rosaga. Den madžarske kulture je 22. januar, den, gda je pesnik Ferenc Kölcsey leta 1823 dokončo pesem, stera je kasneje gratala vogrska himna. 8. februar, svetek slovenske kulture, je den smrti najvekšoga slovenskoga pesnika Franceta Prešerna. On je 1844. leta napiso pesem z naslovom Zdravljica, stere predzadnja kitica je gratala himna samostojne Slovenije. Ob svetki slovenske kulture de več programov v Porabji pa v tisti varašaj tö, gde delajo slovenska drüštva. Osrednja prireditev de v organizaciji Slovenske zveze 7. februara v Varaši, za šaulare pa dijake pa v organizaciji Državne slovenske samouprave 8. februara. Marijana Sukič P O Z V A N J E Slovenska zveza Vas lepau zové na svetek SLOVENSKE KULTURE v nedelo, 7. februara 2010, v 14.00-oj vöri v Slovenski daum v Varaši. Program: Dokumentarni film OBRAZI PORABJA Mejšani pevski zbor Avgust Pavel ZSM Gorenji Senik Fotorazstava Karčija Holeca Pogovor z novim murskosoboškim škofom msrg. dr. Petrom Štumpfom DELO GOSPODA IVANA CAMPLINA MORA V PORABJU RODITI NOVE SADOVE Papež Benedikt XVI. je 28. novembra lani dr. Petra Štumpfa imenoval za novega murskosoboškega škofa. Prvi škof dr. Marjan Turnšek je bil imenovan za nadškofa v Mariboru, dr. Anton Stres pa za nadškofa in metropolita v Ljubljani. Minuli teden sem se za bralke in bralce Porabja pogovarjal s škofom msgr. dr. Petrom Štumfom. • Prvi dnevi na škofiji so za vami, kakšni so občutki? »Prvi dnevi so bili lepi, napor-ni in tudi selitveni. Po dvajsetih letih duhovništva sem se selil devetič, drugič kot škof, prej kot kaplan in župnik. Pripraviti sem se moral na praznik umestitve. Bilo je intenzivno, vendar zelo lepo. Najlepše darilo, ki sem ga lahko dobil ob prihodu iz Maribora v Sóboto je, da so me ljudje sprejeli odprtih rok.« • Z umestitvijo ljubljanskega nadškofa msgr. dr. Antona Stresa je izpeljan pretežni del lani napovedanih sprememb v katoliški cerkvi na Slovenskem. Kako ste spremljali spremembe, tako tiste, v katere ste bili sami vključeni, kakor v ostale. V ospredju je bila zlasti sprememba v Ljubljani? »Ljubljanski nadškof je nadškof glavnega mesta naše države. Zato je njegova umestitev imela ne samo cerkveno, ampak tudi družbeno in medijsko težo. Vendar menim, da tudi v Sóboti dogajanje ni zaostajalo za ljubljanskim. Tamkajšnje je bilo bolj protokolarno in lepo, kajti navzoča sta bila tudi predsednika države in vlade, dr. Danilo Türk in Borut Pahor, ministri, poslanci in drugi visoki gostje. Moja umestitev je bila bolj ljudska, prisrčna, obarvana z zakladom različnih veroizpovedi. Poleg evangeličanov s škofom Gezo Ernišo še predstavniki binkoštne, adventistične in kalvinistične skupnosti. Bili so tudi predstavniki madžarsko in hrvaško govorečih vernikov in Romov. Zato je bila slovesnost nekoliko daljša kot v Ljubljani, da so prišli do besede predstavniki verskih in narodnih skupnosti. Spremembe v slovenskem katoliškem vrhu še niso končane, v nekaj tednih bomo dobili tudi novega celjskega škofa.« • Vrniva se v Mursko Soboto, eno izmed treh na novo ustanovljenih škofij. Prvi škof dr. Marjan Turnšek je imel veliko organizacijskega dela, kajti škofijo je bila potrebno vzpostaviti na novo, od začetka. Bo vaše delo nekoliko lažje oziroma bo več časa za druge naloge? »Po nenapisanem načelu bom eno leto spoznaval okolje, kamor sem prišel. Čeprav sem Prekmurec, 30 let nisem živel doma. Prekmurje bolj poznam iz vtisov in osebnega študija, kot iz konkretnega življenja. V tem letu bom čimbolj intenzivno stopil do ljudi, ne bom jih čakal le tu na ordinariatu. Načrtujem, da ne bom samo na slovesnostih, birmah, ampak tudi na veroučnih urah, kjer se želim pogovarjati z otroki. Torej, da škof pride v sredino življenja. Pomagal bom tudi družinam, da bi se morda odločile za več otrok, kjer razmišljamo o tem, kakšna naj bi bila konkretna pomoč. In seveda želim ljudem poglobiti vero v Jezusa Kristusa, in sicer skupaj z ostalimi skupnostmi. Pred kratkim smo se o tem na ekumenskem srečanju pogovarjali predstavniki katoliške, evangeličanske, binkoštne in adventistične cerkve. Torej: družina in poglabljanje vere med ljudmi – sta za mene prednostni nalogi.« • V Pomurju živi več verskih skupnosti, med katerimi je ob katoliški največja evangeličanska. Škofa dr. Marjan Turnšek in mag. Geza Erniša sta poudarjala zgledno sodelovanje, kar smo lahko spremljali tudi izven cerkve, na nekaterih javnih prireditvah, tako neposredno povezanih s katoliško ali evangeličansko vero. »Potreben je dialog med nami. Tako na ravni tistih teoloških stvari ali vsebin, ki nas povezujejo in ne razdružujejo. To je vera v Jezusa Kristusa. Tu smo si edini tako evangeličani kot katoličani. Omeniti moram dobro sodelovanje med cerkvama tudi na karitativnem področju, kjer ne delamo nobenih razlik. Pri tej dejavnosti bomo sodelovali naprej z iskanjem novih možnosti. Nadaljevali bomo z bogoslužnimi srečanji, zadnje je bilo v soboški stolnici, za naslednje sva se dogovorila s škofom Gezo Ernišo in bo v Moravskih Toplicah.« • Ob umestitvi ste posebej in v njihovem jeziku, pozdravili vernike madžarske narodnosti v Prek-murju... »Verniki madžarske narodnosti so močna skupnost, ki je del naše škofije, ki so jo sprejeli za svojo; so ne samo kulturno in narodnostno, ampak tudi pastoralno zelo aktivni, denimo v Dobrovniku in Lendavi, česar se veselim. Hkrati so za nas Slovence izziv, kako naj skrbimo za svojo narodnost, identiteto, kulturo in jezik. Z druge strani so madžarski verniki dobri verniki, kar pomeni, da se v lepem številu udeležujejo nedeljskih bogoslužij. Katoliška cerkev v Prekmurju ima dolžnost, da jim to v polni meri omogoča.« • Za Porabske Slovence ste povedali: »Čeprav živite v drugi državi in drugi škofiji, ste moje veselje in moja posebna skrb.« Vaše umestitve se je udeležil tudi sombotelski škof dr. András Veres, s katerim je navezal sodelovanje vaš predhodnik, dr. Marjan Turnšek. Večkrat ste omenjali izjemno vlogo pokojnega gospoda Ivana Camplina, ki jo je imel pri ohranjanju slovenstva v Porabju s tem, ko je maševal na Gornjem Seniku v letih, ko tam ni bilo slovenskega duhovnika. »Ne morem zanemariti minulega dela gospoda Ivana Camplina, ki ga je vložil v slovenske ljudi onkraj meje, torej v Porabju. To delo mora ostati oziroma mora roditi sadove. Zato imam namen v kratkem obiskati župnika Ferija Merklija na Gornjem Seniku in tamkajšnjo slovensko skupnost in generalnega konzula mag. Draga Šiftarja v Monoštru. Priprave na o-bisk potekajo in če se dogovorimo, se bom srečal tudi s slovenskimi organizacijami, ki delujejo v Porabju. Rad bi bil navzoč v Porabju. V kakšni obliki, na kakšen način, o tem se moramo dogovoriti tudi s sombotelskim škofom, ki me je že povabil na obisk v Sombotel. Gotovo bova govorila tudi o Porabskih Slovencih oziroma o tem, kako jim nuditi v bodoče pastoralno oskrbo v slovenskem jeziku.« • Za konec še sporočilo bralkam in bralcem Porabja? »Bog Vam daj friške pameti! (Frišek – ki se duševno in telesno dobro počuti – po dr. Vilku Novaku v Slovarju stare knjižne prekmurščine, opomba avtorja). Pomeni, da ne zamrete v svoji samobitnosti, ampak da ste vedno kreativni, kar dalje pomeni, da znate z vedrino in svežino gledati tudi ne samo v sedanjost ampak tudi v prihodnost. Torej: friško pamet, znajti se tudi v situaciji, ko ne samo preživim, ampak se veselim kot Slovenec v okolju, kjer pač sem.« Ernest Ružič (foto: N. Juhnov) Msgr. dr. Peter Štumpf, Beltinčan, novi soboški škof, (na sredi) na svečanem ustoličenju v murskosoboški cerkvi »Jaz pa pojdem na Gorenjsko,« - so naši starci spejvali pa spejvamo mi tö eške gnes. Naše novine Vas zovéjo na dugo-dugo paut, na šteroj mo se z Varaša pelali prejk Ljubljane na slovensko maurdje. Med bregami pa dolami, od varašov do gaušč, včási po šurki, včási po krivi poštijaj mo spoznali najlepše krajine Slovenije. Med potjauv mo pripovedavali od zidin pa lidi, od šeg pa gesti, od zgodovine do najnovejši cajtov. Pelajte se z nami – z Goričkoga v Piran. Z Goričkoga v Piran – 1. Krajina bejli štrkov pa bujte repe Goričko Če bi se na paut spakivali pred dvajstimi lejtami, bi nej naleki prišli z Varaša prejk grajnce na Goričko. V tisti cajtaj se je mogo vsikši auto kaulivrat na Hodoš pelati, avtobusi pa na Dugo ves pri Lendavi. Leta 1992 so oprli mejni prehod Gorenji Sinik-Martinje, deset lejt kisnej pa eške na Verici-Čepincaj. Tak smo Porabci dosta bole pauleg Goričancov prišli. Pred prvov bojnov je tau sploj ovak bilau, ka sta bejdvej krajini k Vogrskomi rosagi valon bili. Našo Porabje je v istini en tau Goričkoga bilau, tau se eške gnes po lesaj pa mali bregaj vidi. Lidgé gučijo skor gnako rejč kak mi, zavolo toga pa so naši najbaukši padaške. Gda se človek po gorički vesnicaj pela, leko na raufankaj (dimnik) ramov vidi dosta gnejzd, s šteri mali bejli štrki glavau vötiskajo. Takši ftičov dosta najdemo v krajini Őrség tö, štrk je prej domanji ftič z enkraj pa drügi kraj grajnce. Škoda samo, ka je vsikdar menje geste, zatok je moramo trn’ skrb meti. Na Goričkom je gnauk sploj dosta lidi iskalo pa najšlo ednoga djagra, šteri je na te ftiče strejlo, depa naši sausadge vzimi tö priskočijo na pomauč betežnim štrkom. Na 1 centi slovenski euronov leko vidimo ranč tau ftico, štera je simbol cejloga Prekmurja. Tam se s čuvanjom krajine ovak največ spravla Krajinski park Goričko, šteri dosta vküper dela s sausadnjim vogrskim narodnim pa avstrijskim krajinskim parkom. Tipično panonsko ižo leko vsikder bole na rejdki vidimo na Goričkom, zvekšoga so tau stari rami ali muzeji. Če stoj dosta penez má, leko eden takši ram gorobnauvi, tau delajo v krajini v najnovejši cajtaj Englandarge pa Holandci. Panonska iža je navadno cimprana, z blatom ometana pa na bejlo pofarbana. Inda je vsikša soba v rami ejsktra dveri mejla na dvoriške, zidine so bile oblike litere L ali U. Ime »Selo« nika drügo ne znamenüje, kak »ves«. V tajoj goričkoj vesnici blüzi vogrske grajnce leko najgir turisti vidijo eno okrauglo, malo cerkev. Kapejlico svetoga Nikolaja so zozidali pred sedemstau lejtami, erična je od svoji fresk znautra na steni pa od lesene streje. Je pa tak mala, ka samo štirideset vörnikov nut mesto má. Cerkev je znana eške po tom, ka v njej zvün katoličanov včási evangeličani tö meše slüžijo. V Sloveniji luterange zvekšoga samo v Prekmurji gestejo, tau zatok, ka je ta krajina gezero lejt pod Vaugrami bila, v etom rosagi pa je bole slobaudno bilau ovak vörvati. Luterange so Prekmurji v 18. stoletji dali prve druknivane knige pa oprvin dojobrnauli Sveto pismo v domanji gezik. V drügi talaj Slovenije so vse protestante že pred tem cajtom vözagnali. Tau so naredili takši gospaud-ge, šteri so na priliko živeli na gradi v Gradi. Tau veuko zidino so zozidali v 12. stoletji pa ništerni Goričanci pravijo, ka je najvekši grad v cejloj Sloveniji. Istina, ka 365 sob má, ranč telko, kelko je dni v leti. Grajske gospé so prej leko vsikšo nauč indrik spale. Gnesnadén proba občina s kem več turistov pozvati pa grad gorobnauviti. Najvekši program pri zidini je Nauč comprnic v novembri, na šteroj vsikder 20.000 lüdi vküppride. Med pelanjom po Goričkom leko popotnik dosta njiv vidi s posejano dino, štero v knjižnoj rejči zovéjo »ajda«. »Ajd« znamenüje v starom slovanskom geziki pogan, zatok dino zovéjo »poganjsko žito« tö, ka so go Mongoli iz Ažije pripelali v Evropo. Gnes cvetéjo bejli-žuti cvejtke na dosta mejstaj v Sloveniji pa pri nas tö. V zimskom cajti dine ne vidimo, geste pa kaj drügo za gledati. Od Trejkralovoga dale je na Goričkom tö fašenski cajt. Ka je krajina inda s Porabjom edna bila, leko vidimo na tom, ka pri nji tö držijo borovo gos-tüvanje. Ranč tak, kak v našoj krajini, naredijo norlavo gostüvanje pa vlečéjo baur te, gda se je v vesi v fašenskom cajti niške nej oženo. Cejla ves ali več vesnic se nutnaravna, gestejo baurov oča, baurova mati, mladoženec pa sneja, turbaš, starešina, ciganji pa eške bohoci. Gnesnaden je takšo gostüvanje že gratalo turistični program. V indašnji cajtaj je biu na Goričkom najvekši problem, ka je v maloj krajini dosta lidi živelo. Gazdüvanje na grüntaj je nej moglo krüja dati vsikšomi. Tistoga ipa je eške nej dosta fabrik bilau v vogrski varašaj, vsikša držina je vnau-go mlajšov mejla. Vleti so ojdli moški kak šumaške na tihinsko, držino pa so doma njali. Pred prvov bojnov je dosta mladi lidi odišlo slüžit v Meriko. Dekle, štere so doma ostale, so leko žalostno spejvale: »Vöra bije, sunce mi zahaja, gda se dragi v Ameriko odpravla.« »Mariška« pa je nej samo gorička dekla bila, liki tisti cug tö, šteri je iz Murske Sobote prauti grajnci pri Hodoši pelo. Leta 1963 so té cug dojstavili, pa samo leta 2001 znauvič prejkdali. Od tistoga mau se Goričanci pa Porabci ležej pelajo v Soboto pa dale v Ljubljano. Eške gnesnaden je na Goričkom dosta lidi, šteri nemajo slüžbe. Ovak je té tau Slovenije najbole agrarna krajina, ka znamenüje, ka se lidgé zvekšoga s paverskim delom spravlajo, če rejsan zemla trn’ žmetno rodi. Grünti so sploj mali, lüstvo pauva za sebé pa za maro zvekšoga kukarco, pšenico pa cukerno repo. Peneze si leko zaslüžijo z odavanjem mlejka pa mesa, ništerni pa majo gorice, gde grauzdje pauvajo pa vino redijo. V industriji dela najmenje lüdi na Slovenskom, vekše fabrike so samo v Murski Soboti pa Lendavi. Zavolo toga si vsigder več lüdi iške ovaške mogaučnosti za slüž. Lončarstvo je edna najstarejša pa najbole poznana meštrija v cejloj Sloveniji. Največ majstrov je bilau tam, gde je v zemlej dosta ilojce bilau. Paversko lüstvo je na Goričkom eške pred dvejtstau lejtami s takši posaud pilo, gelo pa küjalo, štere so iz ilojce naredili. Pred prvov bojnov pa so začnili rediti ovaške posance pa talejre, tak je taminaulo gniške tö. Gnesnaden je vsikder menje lončarov, té tö zvekšoga okrasne predmete (dísztárgy) redijo ali probajo mlajše včiti. Ka so pa Goričanci na talejre dejvali? Najbole poznano njino gesti je bujta repa, štero so naredli, gda so mesarijo meli. Kisla repa, berova kaša pa mesnate čonte trbej cüj. Repo moramo osoliti pa vküper küjati s kašov, ranč tak kak kapüsto pri nas. Inda je trbölo k bujti repi s kem več žirá cüjdati, ništerni pa so na repo tikvin oli tö vlejali. Zakoj pa je repa bujta? Vej so pa srmaka bujceka bujli... (Vira fotografij: publikaciji Zakladi Slovenije in Grad na Goričkem) -dm- V najvekšom gradi Slovenije geste edna soba za vsikši den Na Goričkom ranč tak odijo pozvačini na borovom gostüvanji OD SLOVENIJE… Vida Pelc Bajković Klobasi Pismo iz Sobote Mednarodni murski spust 2009 (2) Lüblene moje, dragi moji, zima je za tau, ka nas je mrzlo, pa ka gejmo trno žmano gesti. Vej pa ovak nikšne energije za zimo nemo meli, ka nej? Na, zabadanja so zvekšoga že za nami. Šunke že visijo, ka vöposenejo. Klobasi so že davnik okajene, pa je že na velki gejmo. Depa s tejmi klobasami, paroškami, viršlinami ali kak je že zovemo, so gé velki problemi. Vörvlite mi, ka je tau rejsan tak! Neškem prajti, ka so nej dobre gé. Tau sploj nej, samo tau je gé, ka vsikši pavar svojga konja vali. Pa je s tejmi klobasami ranč tak. Od koga vam pripovejdam? Ja, od toga, ka se mi godi skur vsikši den, gda koma na dveri poklonckam ali pa me stoj k sebi pozové. »Dola si rit pauči, ka malo zejš!« mi vejo zapovedati. »Boš kaušto naše domanje klobasi pa mi povejš, če so dobre gé. Vejš, takše sam eške nigdar nej naredo. Baukši nega. Bar probaj pa povej, kak so dobre pa žmane.« Potejm mujs trbej gesti, če škeš ali neškeš. Rejsan, moraš zesti, ka te tisti potejm gleda v lampe pa v oči, ka povejš. Pa gvüšno je, ka čaka. Čaka, ka povejm, ka tak dobroga sam v žitki eške nej kuštavo. Ka tak žmanoga leko samo un pa un napravi. »Jaa, trno žmane so gé,« mam šegau prajti. Un na tau kuman čaka. Kuman čaka, ka začne pripovejdati brezi konca pa brezi kraja. Pripovejda o tejm, ka niške drugi na taum svejti ne vej takše klobasi naprajti, kak samo un. »Si ti gda vgrizno kakšo klobaso od Mirkona?« me je pito. Eške dobro, ka sam nej pravo, kak so meni njegve klobasi trno žmane. Vej bi mi vejn kaj naredo. »Té je eške nej vido, kak dobre klobasi vövidijo. Kak pa naj je po tejm sploj narédi. Tisto njegvo delo, ka njim un pravi klobasi, bi ranč pes nej kaušto. Depa un guči, kak so njegve najbaukše, kak samo un vej delati klobasi, vsi drugi pa nika ne vejmo. Prosim te, kakše klobasi? Tau sploj nej zvati za klobasi!« Kak un tau mele pa mele, ge moram kcuj gesti. Moram gesti, ka me leko kcuj spitavle: »Povej, kak so dobre, ha? Takše si eške gvüšno nej djo? Vej ti dam malo, ka boš domau neso. Depa ne guči, kak dobre so, ka ovak do vsi škeli k meni priti pa je gesti. Ja, ka škéš, ka je dobro gé, tistomi nej trbej reklame,« sam si že brodo, ka je zgotauvo, depa nej. »Na, povej, dobre so gé, geli? Takše si eške nej djo.« Če povejm po istini, sam že dosta boukši pa menje žmani klobasi v žitki zo. Depa ranč bi mi je nej trbelo gesti, ka sam se nasüno njegvoga pripovejdanja. Eden drugi den me je tak zaodo Mirko. Mujs je trbelo k njemi domau, ka so ranč klobasi na stoli. Dola sva si sejla. Pa po tejm je bilau … Ja, ranč tak, kak pri tistom prvom, ka se Milan zové. Skur gnako je gučo, samo ka je biu zdaj Milan tisti, ka ne vej klobasi delati, ka so nika nej vrejdna pa tak tadale. Vse drugo je bilau vcejlak gnako. Na, nej vcejlak gnako. Na mojo srečo mi je nika nej dau s seuv, naj domau nesém. Tau sta gé samo dvej pripovejsti, kak sam s klobasami opodo. Leko bi vam je bar eške deset doj povedo. Depa glavno je eške pred meuv. Gda do se začnole šunke rezati pa lalofke pa rejbra pa rolance pa špek pa kaj eške takšoga. Vsikši de za sebe najvekši majster, drugi nika nedo vrejdni. Eden trno poznani Slovenec je inda tak gučo: »Gestejo tri fele vina. Lagvo vino, dobro vino pa moje vino!« Takši guč ma nekšo poštenje v sebi, depa lidge gnesden več tak ne brodijo. Modrijaši bi etak prajli: »Gestejo Mirkonove najlagvejše klobasi, po tejm Milanove malo boukše, na po tejm pa moje klobasi.« Lüblene moje, dragi moji, zdravi, lejpi mi bojte pa dun se eške tak radi mejte, kak ste se eške nigdar nej meli. Miki Minister Erjavec odstopil Okoljski minister Karl Erjavec je na seji državnega zbora odstopil s položaja. Kot je poudaril, je bil prepričan, da predlog za razrešitev temelji na pozivu računskega sodišča. »Sedaj razumem, da gre za politične razloge in to spoštujem,« je dejal in oznanil svoj odstop. Na vprašanje, ali bi še enkrat šel v koalicijo z Borutom Pahorjem, je odvrnil, da ne vidi nobenega razloga, zakaj ne bi. Ob tem je dodal, da bi šel v koalicijo tudi z Janezom Janšo, Gregorjem Golobičem in Katarino Kresal, dokler bi se uresničeval program stranke DeSUS. Kot je dejal, ga je v odstop prepričal prav premier Borut Pahor. Predlog ustavne obtožbe predsednika republike Danila Türka Poslanci SDS-a in SLS-a so vložili predlog ustavne obtožbe predsednika republike Danila Türka. Očitajo mu kršenje drugega poglavja ustave, ki govori o človekovih pravicah. Stranki sta predlog ustavne obtožbe napovedali po tem, ko je predsednik države Danilo Türk za zasluge v akciji Sever odlikoval Tomaža Ertla. Ertl je med pripravami za preprečitev t. i. mitinga resnice leta 1989 vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in akcijo Sever. »Cerkve se ni treba bati« »Cerkve se ni treba bati,« je ob umestitvi na mesto ljubljanskega nadškofa dejal Anton Stres in ob tem vse pozval k sodelovanju. »Verjamem, da imamo dobro ustavno podlago, dobro ureditev, seveda pa nobena ni tako dobra, da se je ne bi dalo še izboljšati - in verjamem, da bi se s sodelovanjem lahko kaj izboljšalo tudi v Sloveniji,« je ob umestitvi novega ljubljanskega nadškofa in metropolita Antona Stresa o sodelovanju oz. razmerju med državo in Cerkvijo dejal predsednik republike Danilo Türk. Optimistično je bil razpoložen tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki je prepričan, da so Slovenci s Stresom dobili izredno moralno in suvereno osebnost, s katero se da pogovarjati o težavah in različnih stališčih. Dragi bralci, verjetno se sprašujete, zakaj objavljamo prispevek o dogodku v letu 2009 v zadnji januarski številki Porabja 2010. Vida Pelc Bajković je prispevek pravzaprav napisala za Porabski koledar 2010, le da se je zaradi okvare računalnika nekje »zgubil«, zato v letopisu ni bil objavljen. Zaradi tega se opravičujemo avtorici in ga objavljamo v našem časopisu. Bili smo prav pisana druščina ljubiteljev Mure, narave in ljudi dobre volje in prvi del spusta je minil zelo dinamično, saj so k temu pripomogle brzice kmalu po prvih kilometrih, vendar nas je izurjeno oko čolnarjev, ki je vedelo preceniti, kdaj je potrebno krepkeje zaveslati v desno ali levo, kdaj umiriti čoln in ga pustiti, da je zdrknil preko nemirnih valčkov, ki so to pomlad in poletje zaradi obilnega dežja bili skorajda že valovi in vrtinci, vedno znova vešče usmerilo. Ko so me ljudje kasneje spraševali, če me je bilo kaj strah, sem jih začudeno gledala, ker niti eno sekundo nisem imela tega občutka, na čolnu je bilo poskrbljeno za varnost, rešilni jopiči obvezni, tudi za udobje je bilo poskrbljeno, kljub nekajkratnemu curljanju dežja nam ta ni mogel do živega, saj je bila na voljo vsa potrebna oprema in ko se je proti opoldnevu pokazalo še sonce, smo bili po prvem postanku v Radkersburgu, kjer so nas pričakali z godbo na pihala ter gostoljubno malico, kasneje na kosilu na Petanjcih, vsi prav dobre volje. Vodna pot nas je nato vodila med drugim do ižakovskega mlina, kjer je bila tiskovna konferenca na temo, zaradi katere smo izvedli miroljubni spust kot znak protesta proti graditvi elektrarn na Muri. Ves čas spusta smo imeli priložnost opazovati rastje in obrežje reke Mure, ki se je v svojem toku zanimivo spreminjalo: medtem ko sta bregova reke v zgornjem delu nekoliko bolj strma, se nekako od Dokležovja proti Razkrižju in Hrvaški začneta spreminjati, struga dobi nekoliko drugačno podobo, je bolj položna, voda se razleze in upočasni, ob nižjem vodostaju se pokaže prod, zarasel s trstičjem in drugim rastjem, v katerem imajo svoj življenjski prostor ptice in ostale rečne živali. Če bi bila slikar, bi se prav gotovo s paleto večkrat podala na mursko obrežje, ker ko jo doživiš, vsaj enkrat, to reko, na način, kot sem jo tokrat jaz, jo še bolj vzljubiš in nikoli več nisi le njen samotni sprehajalec. Spoznaš, in to čisto brez nostalgije, da je reka prostor, ki druži prebivalce obeh njenih bregov, tudi narode, nudi življenjski prostor ne samo živalim, ampak tudi ljudem in le človek, ki ima posluh za ohranjanje naravne dediščine, je dovolj kulturen, da se sme imenovati homo sapiens. Proti večeru smo prispeli do končne postaje prvega dne spusta, v Žabnik na Hrvaškem. Tukaj nas je pričakala večerja in možnost prenočevanja. Polni dobre volje in prijetno utrujeni od celodnevnega uživanja svežega zraka in nežne govorice murskih valov smo se odločili, da naslednje leto prav gotovo ponovimo to izredno in lepo doživetje. Konec Sredi skoraj neokrnjene narave Študij slovenščine tudi na univerzitetni ravni … DO MADŽARSKE Nekdanja Visoka pedagoška šola Dániel Berzsenyi v Sombotelu se je januarja 2008 pridružila Zahodnomadžarski univerzi in si nadela ime Univerzitetno središče Savaria. Letos 27. januarja so že tretjič priredili dan odprtih vrat z namenom, da bi pritegnili čim več maturantov k študiju na tem visokošolskem zavodu. Na programu se je predstavilo vseh deset fakultet Univerze, ne glede na to, ali so v Sopronu, Győru, Sombotelu ali kje drugje. Svojo stojnico je postavila tudi Filozofska fakulteta, v okviru katere deluje tudi Katedra za slovenski jezik in književnost. Na slednji izobražujejo sloveniste že trideset let. Na prireditvi smo o možnostih študija slovanskih jezikov, med njimi slovenščine, povprašali predstojnico Inštituta za slovansko filologijo dr. Marijo Janković, ki nam je poleg predstavitve študijskih smeri spregovorila tudi o možnostih zaposlitve po študiju. • V okviru Inštituta za slovansko filologijo na Univerzitetnem središču Savaria delujejo tri katedre, za ruski, hrvaški in slovenski jezik. Koga pričakujete med prijavljenimi, komu priporočate, da se odloči za študij pri vas? »Pri Inštitutu za slovansko filologijo obstaja prvostopenjsko (BA) slavistično i-zobraževanje, ki vsebuje tri študijske smeri, omenjeni ruski, hrvaški in slovenski jezik. Z odprtimi rokami pričakujemo vse dijake s končano srednjo šolo, ne glede na to, ali imajo predhodno izobrazbo oziroma ali so opravili maturo iz določenega jezika. V naši inštituciji namreč obstaja tudi možnost za to, da brez vsakršnega predznanja osvojijo jezik najmanj na srednjem nivoju do diplome. Rada bi poudarila še to, da smo izredno veseli mladih ljudi z narodnostnim porek-lom, saj vemo, da imajo le-ti drugje razmeroma malo možnosti za to, da bi dokončali slavistični študij.« • Na vaših katedrah je možno nadaljevati študij tudi na drugi bolonjski stopnji (MA). Kakšne možnosti za zaposlitev pa ima tisti študent, ki se ne odloči za nadaljevanje? »Med prvostopenjskim izobraževanjem ima vsak študent možnost, da izbira med tremi specializacijami. Po končanem prvem letniku se lahko odloči za specializacijo na področju prevajalstva in tolmačenja in strokovno ter pedagoško specializacijo. Če se kdo loti prevajalstva, ki vsebuje predmete v vrednosti 50 kreditnih točk, lahko postane prevajalec ali tolmač danega jezika, na primer slovenščine in madžarščine. Jasno, da dela ne bo opravljal na najvišji, univerzitetni ravni, lahko pa zagotovo izvaja določene dejavnosti, povezane s tem. Denimo v javni upravi, v uradih ali pri medijih. Druga možnost, ki vsebuje prav tako modul za 50 kreditnih točk, je strokovna specializacija. To daje temeljitejšo filološko pripravo za nadaljevanje študija na MA stopnji, in obsega jezikoslovje, literarno znanost. Je pomoč pri napredovanju med študijem celo do doktorske stopnje. Tretji, pedagoški modul je prav tako sestavljen iz 50 kreditnih točk, možno pa ga je izbrati iz ponudbe katere koli fakultete ali katedre. To pomeni, da se lahko študent slovenskega jezika na primer odloči za dodatni študij ruščine pri nas ali celo matematike, anglistike. Če izbere to pot, si lahko na MA stopnji pridobi diplomo dvopredmetnega profesorja. Izobraževanja na višji stopnji se lahko študent udeležuje tudi pri nas, saj je naš inštitut akreditiran za tako dejavnost pri vseh treh študijskih smereh oziroma jezikih. Razpisujemo pa MA programe tudi za profesorje, in moram izpostaviti, da jih imamo več vrst. Ob profesorjih slovenskega jezika izobražujemo tudi profesorje na narodnostnem področju, slovenske narodnostne učitelje.« • Kako lahko pritegnete dijake k študiju »majhnih« jezikov? Ali jih motivirajo štipendije v tujini oziroma to, da študirajo jezike, ki jih obvladajo le redki? »Del dijakov prihaja k nam resnično zato, ker imajo občutek, da študirajo neko »redkost«, saj je študentov angleškega in nemškega jezika izrazito preveč. Obstaja pa povpraševanje po diplomantih slovenščine in hrvaščine, po ljudeh, ki govorijo te jezike na visokem nivoju ter poznajo kulturo. Na določenih področjih so možnosti zaposlitve zelo dobre. Druga stvar, kar dijake privlači, je izobraževanje v tujini za daljši čas. Na podlagi raznih meddržavnih sporazumov imajo naši študentje možnost, da preživijo cel semester ali celo več zaporednih semestrov na primer v Mariboru ali Zagrebu, oziroma v Moskvi, Petrogradu ali Volgogradu. Glavna prednost je seveda živo jezikovno okolje.« • Kako ocenjujete, ali je zanimanje s strani dijakov zadostno? »Menim, da je zanimanje v zadnjih časih čedalje večje. Opazila sem predvsem pri MA programih, da se naši nekdanji diplomanti, ki so slišali za možnost nadaljevanja študija, vračajo. Neprestano dobivam klice, se zanimajo, radi bi se vrnili, saj imajo o študiju prijetne spomine. Med njihovimi študentskimi leti še ni bilo možnosti za univerzitetni študij, spremembo želijo sedaj izkoristiti. Prisrčno čakamo vse, pri nas je vzdušje družinsko, s kolegi delamo za študente.« Rok za oddajo prijavnic v visokošolske zavode je 15. februar. -dm- Zaenkrat ne bo vojaškega radarja pri mestu Pécs Civilna družba je že drugič preprečila, da bi se na jugu države, ob mestu Pécs, začel graditi vojaški radar, ki ga bo finansirala Zveza Nato. Po prvotnih načrtih naj bi se le-ta zgradil na gori Zengő, toda zelene organizacije, ki se jim je takrat pri protestih pridružil tudi predsednik države László Sólyom, so Ministrstvo za obrambo prisilile, da je izbralo drugo lokacijo. Čeprav je imelo za goro Tubes ministrstvo že veljavno in pravnomočno gradbeno dovoljenje, do začetka izvedbenih del ni prišlo, kajti civilne organizacije so se pritožile na Vrhovnem sodišču, češ da bo gradnja povzročila nepopravljivo škodo v naravi omenjene gore. Vrhovno sodišče je odredilo razveljavitev gradbenega dovoljenja, do obravnave pa bo prišlo v mesecu marcu. Po mnenju civilnih organizacij manjkajo tudi drugi pogoji za gradnjo, kajti edina pot, ki vodi do vrha gore, je prešibka, da bi zdržala pod težkimi stroji, zato bi moralo ministrstvo najprej zgraditi primerno cesto, pridobitev dovoljenj za to pa bi se lahko zavlekla še leta. Ustavno sodišče meni, da je zakon protiustaven Ustavno sodišče je z enotnim glasovanjem zavrnilo zakon o obdavčitvi nepremičnin, ki ga je parlament sprejel lani jeseni, začel pa bi veljati v tem letu. Po zakonu bi bile obdavčane vse nepremičnine (družinske hiše, stanovanja in vikend hiše) katerih tržna vrednost je nad 30 milijonov forintov, oziroma vozila, vodna in zračna plovila velike vrednosti. Po mnenju ustavnega sodišča zakon krši načelo pravne varnosti, kajti tržno vrednost nepremičnin bi morali ugotoviti sami lastniki na podlagi t. i. kalkulatorja, ki ga je izdelala Davčna uprava. Le-ta bi pa po zakonu imela pravico do lastnega ovrednotenja nepremičnine. Če bi bila med dvema cenama več kot 10-odstotna razlika, bi moral davčni zavezanec plačati globo. Po mnenju ustavnega sodišča je obdavčitev vozil nesporna. Letak Katedre za slovenski jezik in književnost Dr. Marija Jankovič informira študentko »Če bi ešče malo nej delala, bi že leko nej živala« Med Varašanci v Varaši je dosta tašni Slovencov tü, steri se zvöjn svoje držine nikam ne držijo vcuj. Najraj so doma, zvöjn držine njim delo znamanöje najvekšo veseldje, samo naj majo zdravdje tö. Radi se pa pogučavajo v svojom maternom geziki, največkrat s svojimi dobrimi sausedi pa znanci. V mirnom tali Varaša, v držinskom rami živejo vtjüper s svojov starejšov črdjauv tetica Ana Šerfec, po dekliškom menji Windisch, po ižinoj menji pa Lovenjakoska Ana z Ritkarovec. • Tetica Anuška, kak tau, ka ste vi taum njali svojo rojstno ves pa v Varaš prišli laknivat? »Oženila sva se 1959. leta, te je že té raum tjüpleni bio, ka so ga pokojnoga moža oča tjöjpili, na dva sina so ga dali spisati. Samo ka so té raum vkraj vzeli od nji, gda so nji vöodpelali (internirali) 1953. leta pa so ga samo po 1956. foradalomi (revoluciji) leko nazaj sprajli, depa trno težko. No, gda sva müva nota prišla 1959. leta, je té raum puni bijo z arandaši, etak sva samo eno malo ižo dobila. Na tanači (občini) so nam tak prajli, ka nam vekši tau ne morejo dati, ka sva müva prej nej po pravičnoj pauti (jogszerűen) nota prišla. Raum je naš bijo, depa arandaše smo tistoga ipa nej mogli vödjasti. Med njimi je bijo eden dober človek, tisti nam je dau prejk eno ižo pa eno tjöjnjo, on je pa v našo malo ižo üšo. Po dudji lejtaj smo té tak leko prišli do svojga rama, ka so arandaške pomalek taspomrli. Gda smo prvi tau rama nazaj dobili, samo té smo ga leko začnili gora ponauviti.« • Vüva z možaum ste kak vtjüp prišla? »Tak povejm, ka po marofaj sva odla delat obadva pa taum sva se müva bola vtjüper spoznala pa vtjüper prišla. Dja sam té že tü nej bila mlada, osemdvajsti lejt stara sam se ženila.« • Kašno priliko ste meli v mladi lejtaj za delo zvöjn marofa? »Kak dekla sam najprvin es v Varaš prišla slöjžit k ednoma fiškališa na dvej leta. Tjöjati mi nej trbelo, ka je gospa tjöjala, litji pucala sam, posaudo pa gvant sam prala, svinjé, kokauši, rece sam mejla na skrbi. Ka trbelo, vse sam delala. 100 plügov grönta je mejla gospa v Ivánci, taum so lapci vse parpauvali, od tistec so oni nota vozili polaganja. Dja sam töj mejla eno ižo, kak bi se vcuj držala k držini. Ka sam zaslöjžila, sam leko nasé pocérila, nej mi trbelo dola dati starišom. Naši pokojni starištje so meli grönt, tri krave so vsigdar držali pa bujcke. Dosta sada, en bagon djabok je bilau vsakšo leto, tisto so vse leko zodavali.« • Tjelko vas je bilau doma v držini v Ritkarovci? »Pet nas je bilau pa vse pet nas ešče živé. Brat Pišta je v Slovenskoj vesi, tri sestre pa na Židahegyi, Ilonka, Margit pa Rejza.« • Kak ste pa živala vüva z možaum v Varaši? »Sprvoga sam dja nej dobila delo, doma sam bila z mlajši. Dvej čeri sva mela, Aniko se za leto dni, mlajša či Marika pa za tri lejta narodila. Litji moj mauž je emo spoznanoga pa je etak daubo delo, gde so sil-dje odavali. Bilau, ka sam leko üšla delat v gazdašag (zadrugo), té sam gnauk pa maline odla parbirat, tá sam vnoči odla delat. Sledkar, gda so že mlajši tü vekši bili, se mi je posrečilo na pošto nota pridti, novine sam nosila osem lejt. Najoslejdnjim sam pa delala v židanoj fabriki, tistoga ipa je težko bilau nota pridti. Sedemnajset lejt sam delala v tri partiji, čistila sam spodkar v fabriki, gde so delavci bili, od tistac sam üšla v penzijo 1984. leta, zdaj že 26 lejt. Mauž je že dosta prva nota prišo, on je tü od tistec üšo v penzijo.« • Ka dja na vas paunim, ste doma furt gazdüvali tü. Kak pa zdaj kaj? »Mauž mi je mrau, 59 lejt star je bijo. Pokojni je čako, aj pride papir, ka de v penzijo. Gda je papir prišo, té je ranč mrau. On mi fejs fali pri rami. Zdaj sam že v osemdesetoj leti. Križec mi je fertik, vtjüper mi dé. Delam pomalek vse leko, depa tau, ka titi ne morem, samo z biciklinom. Če pejštji dém, té se na biciklinoga kormanj naslaunim, ka mi je bot nej dober, pa ešče leko gora sédem tö. Leko tak povejm, ka zdaj štiri lejta, ka ne držim bujcaka. Dočas sam delala grünt na brgej tö, zdaj že samo kokauši mam pa zavce. Malo mujs delati, ka mi trbej odti. Če bi nej, té bi že leko nej živala. (H)či Aniko mi tak večkrat pravi, aj rada baum, ka se leko djibam, ka dosta tašni djeste, ka so menje stari pa več nika ne morejo.« • Dvej čeri mate pa tri velke vnuke (unoka), dva pojba pa eno deklo. Ali Varašanci znajo, ka ste vi baba že po svejti ijrašnjoga športnika Pars Kristiana, steri »klapač« meče (kalapácsvető)? »Ja, vejo, vejo. Dostakrat, gda je bila olimpija, pa smo vöprišli s cerkvi, so meni želeli, aj se ma samo dobro posreči. Pri tejm, ka je on na tau paut staupo, je vekša čer Aniko tü dosta djála.« • Ka pa drügiva dva? »Drügi sin menšoj čeri, Feri, on pa špila rokomet (kézilabda) v Tati v prvoj ligi, (h)či od starejše čeri, Viki, ona je pa frizerka tü v Varaši.« • Pravite, ka v zvöjn cerkve trno nikam ne odite. Kak pa držite svojo krščansko vöro? »Po nedelaj redno odim k meša, po večeraj med kednom tü večkrat, zdaj v zimi nej, nej. Vsakši zranjek zmolim raužni vejnec pa ovak tü večkrat molim boga. Dostakrat prosim, Jezuš, Baug, Blajžena Devica Marija, pomagajte mi.« • Aniko, ti naja skaus poslöjšaš pa dostakrat kaj vcuj povejš vogrski. Gončiš kaj tü po našom ali samo razmejš? »Dja vejn slovenski, samo ne morem gučati. Vse razmim, baba moja malo vejdla vogrski, moliti Oče naš sam tü vejdla,« pa gončij tadale vogrski, ka prej težko najde reči. Depa ka je prajla, bi dobro bilau, če bi dosta nas tak čütilo do porabski vasnic pa taum živeči lidaj. Pravi: »Zdaj mi je že trno žau, ka sam se nej navčila redno slovensko rejč. Gda je ešče moj oče tü živo, sta se stariša furt slovenski pogučavala med seov, samo sam té ešče nej gora prijala, ka znamanüja znati té gezik. Dja trno rada mam Verico-Ritkarovce, taum se furt pomirim. Mojo želenje je, če bi leko telko pejnez mejla, bi si taum dala zozidati raum. V svoji mlašeči lejtaj sam vsakšo leto taum bila pri stari starišaj, gda nej bilau šolé. Dostakrat si zmišlavam, če bi tak bilau, bi se ešče pokapati tü tá dála. Tisto lüstvo trno poštöjvam pa rada mam. V moji očaj je slovensko lüstvo fejs delavno, nikdar se ne njá tá. Furt tau pravim, ka se pozna na meni, ka slovensko korenjé mam, ka dja délati tü fejs ladam. Mojiva stariša sta v cejlom živlenji furt dosta delala.« Klara Fodor Lovenjakovska Ana s starejšo (h)čerjauv Aniko Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja/ Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 18.30 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri PESJI ŽITEK PISA ALBERTA Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti. OTROŠKI KOTIČEK NAUČ Nauč je za spati. Nauč je za spati, tau vsikši vej. Nauč je za spati, ka smo po tejm leko spočinjeni. Nauč je za spati, ka je v kmici najlepše spati. Tau vej pes Albert tö. Pa tau vej njegov Pavel ranč tak. Na, mačka Guga spi kak vodne pa vnoči tö. Depa neje vsikša nauč za spati. Tau vejo Pavel, mačka Guga, vsi Albertovi domanji pa eške sousedge. Na vsikše štiri kedne pride takšna nauč, ka je nikak nej za spati. Prva kak takša nauč pride je še tri nauči Albert nek-šen ovakšen. Gda spi, zmejs mrnjavi, pa se obrača es pa ta. Te že vsikši domanji vej, ka ji čaka nin za dvej tri nauči. Na pa pride tista nauč. Albert že spi, depa eške prva kak paunauč tavdari, je že na nogaj, škem prajti, na vsej štirij tacaj. Potejm se začne pravi mali cirkus. Najprva začne z nogami po dveraj škrabati. Tau dela kakši pau vöre. Zatejm začne vcejlak pomalek kavüliti. Ja, kak bi vuk biu. Najprva kavüli tak bole po tiüma. Depa tau se samo tak začne. Zato, ka potejm kavüli vse bole na glas pa vse bole vučeče. Domanji se prebidijo. Se korijo z njim. Nika ne pomaga, bole, kak se korijo, bole tuli. Eške mačka Guga se prebidi pa se kori z njim: »Pes zmejšani! Vej pa nauč je za spati, nej pa za norije delati. Idi spat, ka sam že cejla betežna, ka mi ne pistiš spati!« Njegvi Pavel je vcejlak ovakšen. Un razmej svojga Alberta: »Ja, ja, znauva ti kavüliti trbej? Ja, ja, Albert, tak tau je na taum svejti, ka nej?« se pogučava z njim pa ga bauža, Albert pa kavüli pa li samo kavüli. Domanjim ne ostane nika drugoga. Odprejo njemi dveri, Albert pa skauči vö v sveklo nauč. Poglede tagor na nébo, tam pa je velki srebrni mejsec. Eden čas ga zalübleno gleda potejm pa zdigne svojo glavau proti njemi pa začne kak leko najbole na glas kavüliti. Že za eno minuto vsi Albertovi sausedge vejo, ka do tau nauč bole lagvo spali. Istina, ka je Albert nej kakši tisti najvekši pes, depa glas ma kak trge nejvekši psauvge vküper. Pa če je un glasen gé, so sausedge tö glasni. »Albert, dola vgasni! Rano moramo stanoti!« se dere eden saused. »Pavel, toga tvojga psa nikan nut zapri, vej pa tau je nej mogauče poslüšati!« se zdejra bole dalešnja sausedica. Albert pa njivo larmanje pa korenje razmej, kak bi uni tö kavülili kama gor prauti mejseci pa zatoga volo eške bole na glas pa eške bole krepko deje s svojim vukečim glasom. Pa ka je eške üjše, je tau, ka si po njem peldo vzemejo eške drugi pisovge. Tak grata cejli peski koncert. Vseposejdik se vužigajo posvejti. Lidge se korijo s pisami, pa njim grdau gučijo. Eden je na Alberta lüčo stare čizme. Skur ga zavadilo v glavau. Ja, postrašo se je. Pa ranč v tistoj minuti je mejsec odišo ta za brejg. Kak bi vrezo z ostrim naužicom, je tiüča gratala. Albert je odišo tanut: trno je biu zmantrani od vukečoga dela. Pa postrašeni tö. Vej bi pa leko v glavau daubo pa bi ga leko bolelo pa bi leko eške kaj üšoga bilau. Najraj bi tistoga vgrizno. Depa Albert takše ne dela. Un je nej takši pes. Un je gé pes, ka bi ga vsikši emo, čiglij kavüli na puni mejsec. Zato se je samo potegno ta k peči pa eške malo modrüvo. »Ka se pa čemerijo na mene?« je sam sebe nej z najboukšo volo pito Albert. »Vej pa vsikši pes je vö iz vuka prišo. Pa vsikši čeden vej, ka vuk mujs mora kavüliti na puni mejsec. Ge si ne morem pomagati, če pa puni mejsec v meni zbidi mojo vukečo naturo. Ja, ja neje léki té moj peski žitek,« si je še naraji zdejno pa spau, kak bi bila najbole kmična nauč. Miki Roš Naša šola je še lepša Veselo in lepo se je začela druga polovica šolskega leta za učence tretjega razreda DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku, saj so s finančno podporo Ministrstva za šolstvo in šport RS in s požrtvovalnim delom, prizadevanjem ter vztrajnostjo svetovalke za šolstvo Slovencev na Madžarskem, mag. Valerije Perger, z Zavoda RS za šolstvo OE Murska Sobota, tako kot že prej 1. in 2. razred, tudi oni dobili novo opremo. Kakor kažejo naše fotografije, v sodobnih, zahtevam 21. stoletja prilagojenih, estetsko in funkcionalno opremljenih učilnicah lahko poteka zanimiv pouk. Pomembno je, da učencem zagotovimo pogoje, v katerih se dobro počutijo. Moderna, udob-na učilnica, strokovno primerno, všečno in učinkovito okolje so pogoji, v katerih – upamo in verjamemo, da bodo naši učenci dosegali še lepše rezultate, tudi pri slovenščini. Poleg učilnic je polepšan tudi naš hodnik. Pri vhodnih vratih imamo novo razstavno vitrino, učenci so dobili nove omarice za čevlje, učitelji pa novo omaro za časopise, revije ter strokovno literaturo. Tudi v časopisu Porabje želimo še enkrat izreči zahvalo ge. Valeriji Perger. Vsi, ki bi radi obiskali našo šolo, in bi si radi ogledali naše lepo opremljene, na novo urejene učilnice, ste prisrčno vabljeni! Ildiko D. Treiber Ravnateljica DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik Na fotografijahvsetrilepoopremljeneučilnice.Prvajebilardeča, druga rumena, najnovejša pa modra MLAŠEČI KAUT Damo vam na znanje! PETEK, 05.02.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 10.35 MALA BAKTISTKA, DOK. FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC: AVTOKAROSERIST, 11.45 TO BO MOJ POKLIC: METALURG, 12.10 OSMI DAN, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI. 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ = SO VAKERES?, 16.00 MIHEC IN MAJA, OTR. SER., 6.05 PAJKOVA MREŽA, 16.25 DANI, DAN. NAD., 16.55 BIZGECI: TARZAN, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.35 VIPO, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 SLEPEC SLEPCA VODI, TV NAN., 20.25 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: ČASOVNA BANKA, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.02.1992, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 05.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.05 TV PRODAJA, 8.35 GLASNIK, 9.00 PODOBA PODOBE, 9.30 EVROPSKI MAGAZIN, 10.00 ČRNO BELI ČASI, 10.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.02.1992, 11.15 ŠPORT ŠPAS, 11.45 GREMO NA SMUČI, 12.15 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAN., 12.40 IZBOR ZA TEKMOVANJE EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIK 2010, 15.30 DOK. ODD., 16.20 CIRCOM REGIONAL, 16.50 PRIMORSKI MOZAIK, 17.20 MOSTOVI - HIDAK, 17.50 SKLADATELJ VIKTOR PARMA (1858-1924), DOK. ODD., 18.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 20.00 DRUGA STRAN GENIALNOSTI, DOK. SER., 20.50 ZAUPANJE JE VSE, IT. NAD., 21.45 USODNA NESREČA, AM. FILM, 23.35 NEVARNI DOKAZI: ZGODBA LORI JACKSON, AM. FILM, 1.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 1.45 INFOKANAL * * * SOBOTA, 06.02.2010, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: PAJKOVA MREŽA, 7.20 MIHEC IN MAJA: STRES, OTR. SER.; SEJALCI SVETLOBE, OTR. NAN.; RIBIČ PEPE: DO DRAVE S ČRKO D, OTR. NAD., 9.00 KRALJIČIN NOS: REJNIŠKI DOM, ANG. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: ČASOVNA BANKA, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 FOYLOVA VOJNA: NAČRT ZA NAPAD, ANG. NAD., 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, 16.30 USODA, 16.35 ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, 19.40 ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR,, 23.30 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.02.1992, 0.45 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL SOBOTA, 06.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.20 TV PRODAJA, 7.50 SKOZI ČAS , 8.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.02.1992, 8.25 POLEMIKA, 9.25 POSEBNA PONUDBA, POTROŠNIŠKA ODDAJA, 9.45 PRIMORSKI MOZAIK, 10.50 CIRCOM REGIONAL, 11.20 IMHOTEP - GENIJ IZ SAKARE, NEMŠ. DOK. SER., 12.10 ARHIMED - PREKINJENA REVOLUCIJA, NEMŠ. DOK. SER., 13.30 V DOBRI DRUŽBI, 14.30 OSEBNOST PRIMORSKE 2009, 15.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 17.45 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 20.10 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 21.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.40 LJUBEZEN IN PIŠTOLA, AM. FILM, 0.20 TRANZISTOR, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 07.02.2010, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.20 ŠPORT ŠPAS, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE ŠKOFIJE, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 15.10 GLASBIATOR, 15.25 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.35 PROFIL TEDNA, 16.00 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 16.05 ŠPORTNI GOST, 16.20 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 7.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA , VREME, ŠPORT, 19.55 PREŠERNOVA PROSLAVA, 21.05 PREŠERNOVI NAGRAJENCI, 21.40 INTERVJU, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 ASSUNTA SPINA, IT. NAD., 0.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.02.1992, 1.10 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 NFOKANAL NEDELJA, 07.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.20 TV PRODAJA, 8.50 SKOZI ČAS, 9.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.02.1992, 9.30 GLOBUS, 10.00 AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT ŠOU V LJUBLJANI, 10.50 LYNX MAGAZIN, 11.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 11.55 VARŠAVA: ŽREBANJE KVALIFIKACIJSKIH SKUPIN ZA EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 12.55 TURBULENCA, 14.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 16.15 IGRE S CILJEM, ŠP. FILM, 20.00 KADIR - AFGANISTANSKI ODISEJ, DOK. ODD., 20.55 SOBA Z RAZGLEDOM, ANG. FILM, 22.50 SLOVENSKI SODOBNI PLES: 10 LET - ROSANA HRIBAR & GREGOR LUŠTEK, 23.00 KOREOGRAF IZTOK KOVAČ, 23.20 EMOFAD, KOREOGRAF GORAN BOGDANOVSKI, 23.25 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠ. NAD., 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 08.02.2010, I. SPORED TVS 6.25 PREŠERNOVA ZDRAVLJICA, 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 SMRKCI, RIS., 7.25 SOLZICE, OTR. ODD., 7.45 PETTSON IN FINDUS, RIS. FILM, 9.00 COFKO COF, RIS., 9.25 FRANČEK IN ZELENI VITEZ, RIS. FILM, 10.40 ŠPORT ŠPAS, 11.10 KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA, 11.35 MI ZNAMO, MLAD. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PREŠERNOVA PROSLAVA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 15.55 FELIKSOVA PISMA, RIS., 16.10 BALET, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE: DO DRAVE S ČRKO D, OTR. NAD., 16.50 ZDRAVO RJAVO, RIS., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PINGU, RIS., 18.40 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 CVETJE V JESENI, SLOV. FILM, 21.50 NA LEPŠE, 22.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.45 PISAVE, 23.10 GLASBENI VEČER, 23.10 KANTATA -ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, 23.40 GAZELE, 0.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.02.1992, 0.25 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 08.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.30 TV PRODAJA, 9.00 SKOZI ČAS, 9.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.02.1992, 9.30 SOBOTNO POPOLDNE, 12.10 AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT, 12.30 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 12.45 SLOVENCI V ITALIJI, 13.15 POSEBNA PONUDBA, 13.40 OSMI DAN, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.50 PRVI IN DRUGI, 15.45 ŠPANSKI VEČER, 17.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 AMBASADORKA LUČI, DOK. FILM, 19.00 ROŽNATI PANTER, RIS., 19.05 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 20.00 ROMULUS WHITAKER NA LOVU ZA ZMAJI, DOK. ODD., 20.50 STOJI DREVO, DOK. ODD., 21.45 POZDRAV AFRIKI, 22.15 KNJIGA MENE BRIGA, 22.35 PARIZ, LJUBIM TE, FR. FILM, 0.30 ROMULUS WHITAKER NA LOVU ZA ZMAJI, 1.25 INFOKANAL * * * TOREK, 09.02.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA, 10.20 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, 10.35 FELIKSOVA PISMA, 10.45 DO DRAVE S ČRKO D, OTR. NAD., 11.10 BALET, LUTK. NAN., 11.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.55 INTERVJU: DR. MATEJ LAHOVNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 PISAVE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 SEJALCI SVETLOBE, OTR. NAN., 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 16.50 BEG V TIŠINO, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZGODOVINA ARHITEKTURE, 18.00 POVODNI MOŽ, DOK. ODD., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 DNEVNIKI JOSEFA NACHMANIJA, 0.05 PRAVA IDEJA!, 0.30 ZGODOVINA ARHITEKTURE, 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.02.1992, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 09.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.45 TV PRODAJA, 8.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.02.1992, 9.05 NA LEPŠE, 9.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.25 NLP, 13.30 BLEŠČICA, 14.30 STOJI DREVO, DOK. ODD., 15.25 POZDRAV AFRIKI, 15.55 IZVIR(N)I, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI, 19.00 INTERVJU: DR. JOŽE PIRJEVEC, 20.00 MUZIKAJETO: LESENI ROGISTI, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.30 POGUMNO V NOVE ČASE, AVSTR. FILM, 23.10 BALADA O TROBENTI IN OBLAKU, SLOV. ČB FILM, 0.20 JEFFERSON V PARIZU, AM.-FR. FILM, 2.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 10.02.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 SEJALCI SVETLOBE, OTR. NAN., 10.50 RIS., 11.00 ZLATKO ZAKLADKO: OD LIPE NA PECO, 11.25 ZGODOVINA ARHITEKTURE, 11.55 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 EN SAM VASKO, 14.20 IZVIR(N)I, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROŽNATI PANTER, RIS. FILM, 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.50 TEŽKO BREME, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 POPOLNA TATVINA, ANG. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 EVROPSKO LETO BOJA PROTI REVŠČINI IN SOCIALNI IZKLJUČENOSTI, 0.20 TURBULENCA: MEDVRSTNIŠKO NASILJE, 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.02.1992, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL SREDA, 10.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.20 TV PRODAJA, 10.50 SPET DOMA, 12.35 HRI-BAR, 14.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.02.1992, 14.30 PRAVA IDEJA!, 14.55 KNJIGA MENE BRIGA, 15.15 GLASBENI VEČER - PREŠEREN V GLASBI, 15.15 ORGLAR, KANTATA - ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, 15.45 GAZELE, TV VIZUALIZACIJA, 16.40 SLOVENCI PO SVETU: KNJIGE ZA ROJAKE V ZDA, 17.10 MOSTOVI - HIDAK, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 KINGDOM, ANG. NAD., 18.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.00 NA VRTU, 19.25 Z DAMIJANOM, 20.00 ODBOJKA, TEKMA LIGE PRVAKOV: ACH VOLLEY BLED - MACERATA, 22.00 J.B.P. MOLIERE: ŠOLA ZA ŽENE, 23.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA - EVERGRINI: ALENKA GODEC, BLAŽ JURJEVČIČ, STRING.SI IN OBALNI KOMORNI ORKESTER, 0.25 MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO, AM. FILM, 2.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 11.02.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 BERLIN, BERLIN: VERO, NEMŠ. NAN., 11.45 EVROPSKO LETO BOJA PROTI REVŠČINI IN SOCIALNI IZKLJUČENOSTI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 SLEPEC SLEPCA VODI, TV NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.05 AMBRINO ŽIVLJENJE, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 16.50 DIETA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GREMO NA SMUČI, 18.00 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAN., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 SIMFONORIJE, RIS., 18.40 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE, DOK. FILM, 21.45 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 GLOBUS, 0.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.02.1992, 0.30 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 11.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.20 TV PRODAJA, 10.50 GLOBUS 11.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.02.1992, 11.45 OČE REK - MOGOČNI MISISIPI, DOK. SER., 12.35 ROMULUS WHITAKER NA LOVU ZA ZMAJI, DOK. ODD., 14.00 NA LEPŠE, 14.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: URAR, 18.00 SLOVENSKI VODNI KROG: CERKNIŠČICA, DOK. NAN., 18.20 MI ZNAMO, MLAD. NAN., 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA FEGUŠ, 20.00 SLED UPANJA, NEM. FILM, 21.30 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 22.15 SAŠA VUGA: RAJNI TAKRAT, TV DRAMA, 23.10 VSAKDANJA VOJNA, ŠP. DOK. FILM, 0.20 OSTRE BESEDE, AVSTR. FILM, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL Razvojna agencija Slovenska krajina bo imela v okviru projekta »Sosed k sosedu«, ki se financira iz sredstev ESRR v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Madžarska 2007–2013, drugo delavnico, ki bo 13. februara 2010, od 10. ure naprej na Gornjem Seniku v bivšem župnišču. Tadale bomo pleli iz kukarčnoga lupinja, depa se leko navčite plesti košare iz šib tö. Če bi se radi vi tö navčili, pozovite nas na tel.: 00 36 20 291 2725. MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU Stalno razstavo Slovenci v okolici Monoštra si lahko ogledate še od januarja do junija 2010, od torka do sobote med 11.00-15.00 uro! Obnavljanje muzeja in stalne razstave bo trajalo eno leto. Med obnavljanjem bo na ogled razstava Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju in ogledni depo v kletnih prostorih. Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 00-36-94-380-767 Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro. Podprite s svojim obiskom edini slovenski muzej na Madžarskem! Slovenskih oddaj na Radiu Győr ne bo več! Slovenskih oddaj na Radiu Győr v soboto ob 7.30 ne bo več. Slovenske oddaje na Madžarskem radiu lahko poslušate v ponedeljek od 13.00 do 13.30 na 1188 kHz (Prekodonavje/Dunántúl), v Budimpešti pa na 873 kHz – na kanalu MR4. Na internetu: www.mr4.hu