in pi r »ziukof. . 4 d»iiy ***** ******* to&jt aad Hottdajs. PROSVETA » ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdnlikl la upra vnUki pro« to rt i 6667 South Lavfadsls Ah Offloo of Publication t >667 South Lasndalo At«. Telcphone, Rockw»U 4004 .year xxxa Cona liata ja $6.00 SataNa M__ a cttaac* IUtaota, Mttar Juuur 1«. 1»U. al Um pa+*ttim ' ■U# ** Co«*'«* ot Strt* 1. 117«. CHICAGO, ILU, PONDEIJEK, 6. MAJA (MAY 6), 1940 Subaertpilon 66.00 Yaarlf ftTEV.—NUMBER H9 Aocoptanea for a^lling at spadal raU of poataga providad for t« aaction 1106, Act of Oct. 6, 1617, authortsad on Juna 14, 1616. in hali-zagoto balkancem S vedski komentar o porazu zaveznikov P fi/fl se boji italijanskega sunka med dalmacijo in odeso llKlGRAD, 5. maja. — Ra-to naznanilo, da so avtori-svetovale prebivalcem, naj I i jo mesto, je povzročilo v jf lavnem meatu Jugo-„ Pozneje je bilo pojas-da Beigrad ni v nevarnost. Člani sokolske orga-^ so bili inatruirani, naj , pripravljeni na vse zaradi situacije na Balkanu. [ Beigrad, 4. maja. — Nemška julijanska zagotovila bal-kim državam, da jim ne i nevarnost agresije, so bila _ na znanje v glavnih me-j teh driav, toda razburjenje i ie ni poleglo. Nacijski kro-i svečano obljubili, da ne ogražali miru v južno-dni Evropi. Izjema bi bila «lučaju zavezniške inter-aje na Balkanu, ki bi pri-Nemčijo v akcijo. [italijanski diplomatje trdijo, i Italija ne too spremenila svo-> itališča kot nezavojevana aka Nemčije. Vest o gi-ju angleških in francoskih ladij v vzhodnem dehi kega morja je vseeno Ja napetost in nihče v i momentu ne ve, kaj bo pri-i bodočnost. Grčija, ki se boji itaiijanske-od Albanije proti So-i, luki ob Egejskem morju, ikuta zavarovati proti napa-Dokaz je vpoklic več letni-rezervistov k orožju. Grči-d Turčija sta dobili zagoto-t da bosto dobili pomoč od Britanije in Francije. Egiptaka vlada, zaveznica te Britanije, je uveljavila glejle ojačanje straže Ob tem prekopu. Vsi dopusti armade so bili preklicani. je odredila smrtno kazen Ipionažo. Premier Ali Maje imel razgovor z angle-pOHlanikom Lampsonom in obrambnega sveta. Po 'erenchje bilo naznanjeno, 1» vlada podvzela nadaljnje frak«4 v interesu obrambe. Driave ob Donavi utrjujejo Stoto. Med temi je Jugo-r'ja, ki je bila nedavno in-irana o zbiranju Hitlerje-fet o*) svoji meji in koncen-italijanskega vojaštva v I1« in Reki. Jugoslavija in P%arija upirata oči v Moskvo Pričakovanju pomoči, če bo-»pontali irtvi agreaije. Ju-w»n*ka misija y Moskvi, «_«e pogaja H sovjetakimi vo-»lede členitve trgovin-Ptodbe. Vlada je nazna-■ otvoritev pomorake poti 1 Dalmacijo in Odeso, sovjet-F° luko of črnem morju. t> 'terjeva vdova popila iz socialistične Sranke kee, Wia., 4. maja. -J** vdova Victorja enega izmed usta- »j-.socialistične stranke %J ? ilMlop il u »traabe *n,h s.mj^ij nimMfn ^ ZT^ "»"mm sramotne vlo-JL lgra v ^ ^u, ko se k hiranje civilnih avObod-"•m-riAkih državljanov pred P*""*mi in ko je mir postal L t;« Pr-vi v Hsterpga je naslovila iz- «*»ru okrajne socI I*»n.zacije. -Ne mo- fc^Mrio, ki zahte-|l u kovnic, ko pa I* kr, k? krVni* -vobod- a.^"'*"1*"*svmmm m ,l*»sl»st».M I Prestiž Anglije in Francije omajan Stockholm, Švedska, 4. maja. — Švedski krogi odprto nagla-šajo, da jih je poraz zaveznikov na norveških frontah v bitkah z Nemci presenetil. Vzrok je v obotavljanju in neodločnosti. 4X)ni, (ki gledajo na zavezniške operacije na Norveškem skeptično, imajo prav," piše švedski list Aiftonbladet. "Te imajo značaj neodločnosti, kar se je ie maščevalo. Zavezniška ekspedicija na severu je bila polovična. London ni podvzel odločne akcije in se zadovoljil samo s propagando. 8 tem je manifestiral angleško mentali-teto, kar je obžalovanja vredno. Nemčija je poslala svoje najboljše čete na severno fronto, Anglija pa vojake iz svojih teritorijev. Ona bi morala poslati tja svoje najboljše vojake. Vsa zadeva je pustila za seboj slab okus in čudno ni, ker je prestiž Anglije in Francije spet padel." Švedrfca še vedno upa, da se bo izognila konfliktu, dasi se zaveda tragedije, ki je zadela Norveško in Dansko. Vojna na severu je težak udarec švedski in njeni ekonomiji. Nekateri trdijo, da so se že zadnji teden pokazala znamenja, da Anglija in Francija nočeta napadati komunikacijskih zvez med Nemčijo in Norveško. Izgleda, da bo Nemčija še nadalje dobivala švedsko železno rudo in nobenega znamenja ni, da bi mogli Angleži in Francozi to preprečiti. Zatiranje špionaže v Rumuniji nemškečeteoku-irale norveško trdnjavo Več Nemcev aretiranih Bukarešta, Rumunija, 4. maja. — Policija j« navalila na glavni stan *pionskega krožka v kleti poslopja v središču mesta in bližini kraljeve palače. Tam je naila aparat za oddajanje in prejemanje brezžičnih brzojavk in ga konfiacirala. Več Nemcev in poljskih beguncev je bilo a-reti ranih. Aretacije Poljakov so bile naznanjene že prej, ko so avtoritete dobile informacije, da poljski begunci prodajajo Hitlerjevim agentov potne liste. Begunci so dobili potne liste za odhod v Francijo. Iz iSibiuja, Transilvanija, je priMo poročilo, da je policija aretirala tam več sto nemških ipionov, med temi tudi nekaj vojaAkih častnikov, Nekateri so bili že izgnani iz dežele. Nemški poslanik pozvan domov Hitlerjevi agentje aretirani v Turčiji Ankara, Turčija, 4. maja. — Franz von Papen, nemški po-alanlk v Turčiji, je dobil poziv iz Berlina, naj se takoj vrne domov, kjer se bo sestal s Hit-lerjem. Po tu objavljenem poročilu je konferenca med posls-nikom in Hitlerjem nujna in važna. \vtoritete v Inntabulu so sinoči naznanile aretacijo petih Nemcev na obtožbo špionaže in irijenja nacijske propagande Med aretiranci je tudi profesor Hans von Oaten, znani nemški arheolog, ki je pred nekaj leti poučeval na čfcaški univerzi. Njegova žena se nahaja v Ame I riki. Vojna na centralni fronti končana ZAVEZNIKI ODGOVORNI ZA DEBAKEL BERLIN, 5. maja. — Po treh tednih stalnega bombardiranja ae je norveška vojaška posadka na trdnjavi Hegri, ki leži 20 milj vzhodno od Trondheima ln ob železnici, ki vodi do švedake meje, podala. Poveljstvo je naznanilo kapitulacijo pred Nemci, ko so se angleške in francoske čete umaknile a centralne in južne fronte In je uvidelo, da bi bil nadaljnji odpor zaman. LONDON, 5. maja. — Angleška vlada je danee uradno atni-kala trditev nemškega poveljstva, da so nacijska letala potopila dve angleški bojni ladji v bližini norveškega obrežje: "Poročilo, da sta bili ladji potopljeni, nI resnično," pravi uradno naznanilo angleškega mornarlč-nega ministra. Stockholm, Švedska, 4. maja. — Angleške in francoske čete odhajajo iz vseh norveških krajev pod arktičnim krogom. Nor-veška armada na centralni fronti je bila prepuščena na milost nacijaki vojni maišini in je že vprašala za premirje. < Iz Gronga, mesteca na fronti med Steinkjerem in Namsosom nad Trondheimom, je prišla vest, da je polkovnik O. B. Getz, poveljnik norveike oborožene sile, odredil kapitulacijo, ko so ae angleške in francoske čete umaknile. Na vodstvo nacijske armade je apeliral za premirje, zaeno pa je obdolžil Angleže in Francoze odgovornosti za de-bakel. "Angleži in Francozi so nas iz nam neznanih razlogov zapustili," pravi Getz. "Svoje čete so potegnili ie Namsosa. Ostali smo sami brez pomoči v borbi proti nemiki vojni mašini. Zdaj nimamo ne orožja in ne streliva za nadaljevanje boja. Vsak nadaljnji odpor bi bil brez pomena in vodil bi le v popolno uničenje. Iz tega razloga sem obvestil poveljstvo nemške oborožene sile, da sem se odločil za sklenitev premirja in ustavitev bojevanja na centralni fronti. To sem storil z žalostjo v svojem §rcu, toda drugega izhoda nI. Nikakor ne morem razumeti, zakaj so nas angleške in francoske čete zapustile v kritičnem momentu." Splošen umik angleških in francoskih čet pomeni, da je vse norveško ozemlje južno od Narvika, strateglčne luke na severu, v nemških rokah. Getz, ki je naznunil kapitulacijo, ni govoril v imenu norveAke vlade, ki je edina oblast, ki lahko apelira za premirje v imenu države. Ona doslej še nI storila tega koraka. Po sem dospelih poročilih odhajajo angleške in francoske 6ete domov. Zavezniška armada se še nahaja v okolici Narvika, kjer so nemške čete. Ali bodo zavezniki začeli ofenzivo, da potisnejo Nemce iz Narvika, še ni znano. Pariz, 4. maja. — Tu poročajo, da je nemška podmornica potopi Is francosko patroljno ladjo "nekje" na Severnem morju, ena križarka pa je bila poškodovana. Francoska bojna ladja je potem potopila nemško 1 podmornico. Nemci popravljajo četho trdnjavsko črto Pariz, 4. maja. — Cešk» narodni odbor poroča, da so Nem-' ci začeli popravljati "češko Ma ginotovo linijo" v Sudetih. Vaje nemškega vojaštva ob Uj liniji, ki sllči francoski na za- Domače vesti Milwauška novice Milwaukee. -— John Može je bil operiran na nogi in zdravje se mu vrača. V bolnišnici se nahajata tudi Amalija Fricelj in žena Fr. Berganta, katera trpi na sladkorni bolezni. — Iz Calumeta, Mich., se je semkaj priselila družina Franka Simo-niča. — Petindvajnetletnico zakona je slavila M dni družina Frank 2lebnik. — Poroke: Ar-thur F. Zrimšek in Mary Kata-linič, Ciril K<*alj in Emily VVohlgemuth. — V sosednjem Sheboyganu sta bila poročena para Felix Bitchkus in Jean Go-renc ter Edmund E. Hoffman in Agnes Skrobe. . Nov grob v Kansasu Arma, Kana. — Tukaj je u-mrla Lucille Rodich, stara 14 let in rojena v Kansasu. Bila je članica mladinskega oddelka pri društvu 4^1 SNPJ 17 mesecev in tu zapušča starše, pet bratov in dve sestri. Nov grob v starem kraju Sharon, Pa. — Jerry Okorn je prejel veat, da je v Pano vi vasi pri Grosupljem na Dolenjskem umrl župan Jože Perme, po domače Pisefc, zudet od kapi. Pokopali so ga 15." aprila na šentjurskem potopališču. Cikaške vesti Chicago. — Poroke: John Novak in Mihalina Rak ter Štefan Komar in Ana Bliskov. — Razporoke: Charles Lastovka je iztožil ločitev zakona od svoje žene Barbare; Viljem Vido-vič je iztožil ločitev od Marije Vidovič. ~ Nov grob v ilicklganu Paw Paw, Mrch. — Dne JM) aprila je tu umrl za influenco John Movrin, star 55 let in doma iz Delnic na Hrvaškem. V Ameriki je bil 37 let in tu za pušča ženo, sina in hčer, drugje v Ameriki štiri sestre, v <>tarem kraju pa tri brate in sestro. Bil je član društva 539 SNPJ. -. Spat avtna nesreča Chiaholm, Minn. — Pred dnevi je tu avto do smrti povozil Frances Lušin. Doslej je znano le toliko, da zapušča dva brata v Clevelandu. Vesti iz Clevelanda Cleveland. -r V Genevi, O., na farmi je umrl John Gallč, doma iz Malenske vasi pri Mirni peči na Dolenjskem. V Ameriki je bil 27 let in v starem kraju zapušča ženo, dva sinova in hečr, v Ameriki pa dva brata. Prodiranje japonskih čet ustavljeno Letalski napadi na kitajska mesta Hongkong, 4. maja. — Vest iz kitajskega vira se glasi, da so bile Japonske čete vržene nazaj v bitki a Kitajci na severni strani Rumene, reka In prodiranje na Južni slranl te reke u-stavljeno. V bitki sta obe atranl utrpeli velike izgube. Druga poročila omenjajo obnovo vojnih operacij na več drugih frontah. Srdite bitke so v teku v provinci ftansi. Vest iz Cungkingu, kjer je začsanl sedež kitajske vlade, pravi, da so kitajske čete reokupirale vse pozicije v provinci ftsnsl, s katerih so ae umaknile pred tremi tedni. Japorudci letalci ao ponovno napadli z bombami Kwejang In druga mesta v južni Kitajski. Bombe ao porušile bolnišnico v Kwajangu in ubile U civilistov, veliko število pa Je bilo ranjenih. angleške ladje zapuščajo italijanske luke Zbiranj* zavezniike mornarice pri Egiptu ITALIJA PRED OP-LOČITVIJO Genova, Italija, 4. maja. —-Vsi angleški parniki, ki ae nahajajo v tukajšnji luki, ao dobili povelje iz Londona, naj se vrnejo domov skozi Sueški prekop. Vsi se morajo izogniti Gibraltarju. Holandski ruišilec Van Galen je že prej dobil ukaz od holand-sklh avtoritet, naj takoj odpluje iz Genove v domače voda. Med angleškimi parniki, ki bodo takoj odrinili iz Genove, so Llandovery Caatle, Svvitzer-land, Baltara in Alex. Na parniku Uandovery Caatle se nahaja 150 potnikov, ki ae bodo izkrcali v Durbanh, jušna Afrika. .'Pot skozi Sueški prekop In potem okrog Afrike do South-hamptona, Anglija, j**-dolga 15,128 milj. Pot iz Genove rfko-zi Gibraltar do Southamptona pa samo 2000 milj. Ameriški parnik Exacaltt>ur je odphil proti New Yorku po določenem voznem redu. Med potniki je 24 ameriških državljanov, ki so dospeli v Genovo iz Danske in Norveike. Večja grupa ameriških državljanov, ki je še ostala v Genovi, sa bo ukrcala na parnik Manhattan, da jih odpelje proti New Yorku. liondon, 4. maja. — Tu trdi jo, da so poveljniki vseh angleških parnikov, ki se nahajajo v italijanskih lukah, dobili slllna navodila kot oni v Genovi, da se morajo takoj vrniti v Anglijo. Premier Chamberlain je naznanil zbiranje angleških ln francoskih bojnih ladij v vzhodnem delu Strsdozemakaga morja. "Glavna koncentracijska točka je pri Aleksandri j i, Egipt. Zavezniške bojne ladja bodo s te točke opazovale gibanje italijanske bojne mornarice. Kljub izjavam iz Rima, da se Italija ne bo zapletla v vojno na strsni iNemčije, hočeta biti Velika Britanija in Francija pripravljeni na vse možnosti. Rim, 4. maja. — Ameriški poslanik VVilliam Phillips je dobil le omejeno zagotovilo od ministra Ciana o Julijanskih mirovnih namenih, pravijo fašistični politični krogi, Phillips je bil informiran, da bo odločitev, ali Italija stopi v vojno sli ne, padla v prihodnjih desetih dneh. __ padni fronti, se vrše stalno. Po monskovskem aporszumu v sep-tsmbru I. 19»« je prtšsl češki obrambni sistem v n*mške roke Hathaway spoznan za krivega Uredniku komunističnega lista preti zapor New Vork, 4. maja. — Cla-rence A.. Hathaway, urednik lista Daily Woiker, glasila komunistične stranke, je bil spoznan za krivega kriminalnega obrekovanja na obravnavi, ki se je pričela pred tremi tedni in je bila včeraj zaključena. Obravnavi je predsedoval sodnik John J. Freschi. Com proda i ly Publiahing Co., ki izdaja komunistični list, je bila tudi > spoznana za krivega, porota pa je oprostila tretjega obtoženca Hymana Colodnyja, bivšega upravitelja tega lista. Na podlagi Izreka porote preti Hathawayju.;.anoletni zapor, kompanija, ki izdaja list. pa bo morala plačati $500. ToSbo proti uredntttu, kom-paniji in bivšemu upravitelju liata je vložila Edith F. Liggett, vdova urednilft tedniku Mid-west American, kl ja lahajal v Mlnneapoliau, Minn. Urednik liata Walter M. Liggett je bil umorjen 9. decembra L 1035. Njegova vdova je na obravnavi trdila, da je Dally VVorker sramotil spomin njenega moža v več člankih, katere je objavil po umoru. Porotniki so se posvetovali šest ur prodno ao podali avoj pravorek. Hathaway je pobledel, ko je slišal izrek porote. Nemci napadli bolniško ladjo Norveika vlada protestira Stockholm, Švedska, 4. maja. — Norveški poslanik je naznanil, da je norveška vlada protestirala pri vodstvu Mednarod-noga rdečega križa v Ženevi, Švica, ker so nemSkl letalci napadli « bombami norveško bolniško ladjo, ko je bila na poti v neko severno luko, Več oseb, med temi zdravniki in bolničarke, je bilo ubitih In ranjenih, ' V apelu ha Kdeči križ, naj tajšlje protest Hitlerjevi vladi, je rečeno, da je na ladji vihrala zsstava Rdečega križa, ko so jo Nemci napadli. Na ladji so bili norveški In angleški vojaki, kl so bili ranjeni v bitkah z nemškimi četami na Južni norveški fronti. Jugoslovanski premier svari časopise Beigrad, 4. maja. — Premier Dragiša Cvetkovič je sinoči posval upravitelje ln izdajatelje vodilnih listov, naj zavzamejo strogo nevtralno stališče in n« objavijo nobensga članka ali spisa, ki bi ga v Nemčiji in Ita llji lahko smatrali za provoka-cljo. Uradni krogi so zanikali poročila o nemških In Italijan-akih garancijah glede nedotakljivosti jugoslovanske meje in obljub, da Nemci in Italijani ne bodo napadli Jugoslavije, Scalise potegnil veliko vsoto iz blagajne unije Chicago, 4. maja. — George Scalise, bivši jetnik (n odstavljeni predsednik unije Building Service Kmployen, je potsgiiil Poljaki proslavili narodni praznik , Pariz, 4. maja. — Daleč proč «mI svoje domovine Je ua tisoče poljskih beguncev, civilistov il) vojakov, praznovalo narodni praznik. Večina izmed njih gM je prvič praznovala na tujih tleh. Na masnem shodu, kl se je vršil v Parizu in katerega so se udeležili tudi predstavniki francoske vlade, ao poljski voditelji prečitall odlomke iz poljske ustave, sprejete S. maja 1791, Ob tej priliki so naglasi. II, du so Poljaki dobil! mnogo idej za svojo ustavo h ameriške ustave. Poljski vojni veterani sO po shodu odkorakali pred grobnico francoskega neznanega vojaka. Pojasnjeno Je bilo, da s« več poljskih generalov in vojakov nahaja na zapadni fronti, kjer so se pridružili francoski armadi zmage na severu izzvale veselje v nemčiji Velika Britanija ni veČ vladarica morja VELIKO RAZOČARANJE V LONDONU llerlln, 4, maju. — "Dnevi, ko je Velika Britanija kontrolirala morja, so minili," piie list National Zeitung, glasilo ; feld-maršala In letalskega ministra Goeringa. v posebnem Članku, ki vsabuje pregled nemških u-spehov na Norveškem. Po vsej Nemčiji Je zavladalo silno veselje, ko ao pričela prihajati poročila o umiku angleških In francoskih Čet iz norveških krajev. National Zeitung naglašu, "da nI nobenega vzroka, sal^tj ne bi bili Angleže n i poraženi nit vseh drugih frontah. Torišče bitk se bo preselilo na Sredozemlje, kjer bo nemško vojaško letalstvo ponovno demonstriralo svojo sposobnost še v večji meri nego Jo je na severu," Po begu angleških In francoskih čet iz Namsosa so Namcl dobili popolno kontrolo nad južno ln centralno Norvsško, Samo male grupe norveškega vojaštva se Se ubirajo namški o-boroženi sili, toda odpor bo kmalu zlomljen. Nacijska vlada je zdaj pričala pritiskati na Švedsko, naj dovoli prehod nemškim Četam prako svojega oaemlja do švedskih železnih rudnikov In vse kaie, da se Švedska ue ls> mogla upirati pritisku, Nemško poveljstvo je naznanilo, da je bilo 135 adlnic brlt-ske vojne mornarice potopljenih ali poškodovanih v bojih za posest Norveške. Angleži so izgubili devet krišarlf, osem ru-šllcev, 23 transportnih ladij in 22 podmornic. liondon, 4. maja. — Naznanilo vojnega urada, da so se angleške in francoske čete umaknile ia Numsosa in okolice, Je izzvalo silno razočaranja msd prabivalti. postalo Je Jasno, da prihaja resna Mitična kriza, kl bo morda rezultirala v strmo-glavljenju Charnberlalnove vlade, ko se bo parlament ponovno sestal v svojem zasedanj u prihodnji teden. Clement Davla, vodja liberalne grupe v parlamentu, ki Je doslej podpiral Chamlntrlalna, Je zahteval temeljito reorganiziran je vlade, "Parlament mora strmoglsviti Chsmberlalno-vo vlado, kl Je vnl policsj, Je $1,600,000 v zadnjih treh letih ! Idi spoznan za krivega ropar-To Je bilo dravriavl proti frontarjem. kl ae vrši pred federalnim sodi* ščem, McCsbe je dejal, da j« zaslišal Kellyja po aretaciji In da Je slednji takrat podal laja-vo, da <4>ožuJe uemškgea diktatorja. zanikal pa Je, da Ja njegova grui« nameravala s silo strmoglaviti ameriško vlado. PONDEIJEg . ^ Zola je imel trdo mladost IGlasovi iz prosveta THE ENIJGUTENm^nP OUIILO IV LASTNIMA ti __ roorouftK JKDMOTB M*re**fM M TArulm* dri-** CkieM»> »» /•TT**, M- - e* tut - - £_Cta*e fJA* m mm.rn f VmH* Im Um •7.M Ht H M ItMkoT M M *rU*J» ■ p~mi tU.) m i« ,rtk*l MtolM. __ PROSVETA Mff4t S» L»wm*j0 A»«-. a mzmbsb Of nn r« II. JW*>. ^.lliiiiiiM » Coughlin in opice Pred nekaj dnevi je ameriški ti* razširil porodilo, ki g« je objavil dr. C. B. CarpenUr, primatolog. kateri te leta opazuje kolonijo opic na majhnem otoku nedaleč od vzhodnega obret-ja Portorika. To je do danea edina kolonija opic na »vetu, ki je bila pred leti ustanovljena v evgenične in druge znanstvene namene. Kolonijo je ustanovila in jo vzdržuje newyorška univerza Coltunbia. Dr. Carpenter poroda, da ae opice vladajo do malega človeško. Imajo gospodarski aistem, ki je podoben elstemu privatne blznlške korporacija. Na čelu te opičje "korporaclje" je or-jaški samec, katerega dr. Carpenter pozna pod številko ISO. Obnaša se kot predsednik ali diktator. Kadar je U zaposlen kje drugje, ga • nadomestuje drugi samec kot podpredsednik, tega pa drugI podpredsednik In Uko dalje. Predsednik uživa brezpogojno pokorščino ostalih opic; njemu je na razpolago najboljša hrsiis, Samica, kL uilva prednost pri predsedniku, je zelo spoštovana od osUlih samic in pobere hrano, katere se ne upajo prej doUkniti druga aatnice. Drugi samci se lahko igrajo z vodilno samico, toda, ko je vodj* zraven, se spoštljivo d rte proč. Vodja 160 ima zmerom pri sebi velfcega ln močnega aamca, kl je znan dr. Carpenterju kot številka 174. Ta orjak akrt>-no pazi na predsednika in karkoli mu dikUtor počeblja (pove), to stori. Dr. Carpenter je seveda še davno dognal, da j« it. 174 dtkUtor jeva telesna straža, c^enem je pa podpred sednfic opičje kolonije, kl vedno nadomestuje predaednMta, kadar ja U odsoten. V koloniji je okrog S00 opic in med temi jc samo 58 moških ali samcev. Te opice so ple-mena "rhemia" In to pleme je po svoji socialni organizaciji In Individualnem obnašanju najbližje človeku. Dr. Carpenter se ni prav nič začudil, ko ja dognal, da marsikatera navada pri ljudeh ima korenine pri teh opicah. Tudi mi se nismo prav nič začudili, ko smo pračiUli gornje poročilo. Zdaj je ponovno potrjeno, da to, kar se danes dogaja v Nemčiji, Italiji, Rusiji in drugih toUliUrnih državah aa Je Ša dogajalo pri opiikih prednikih človeka pred milijon leti ali vač. Zdaj pa k naslovu tega članka. Pred dnevi so listi poročali, da je znani "father" Coughlin rekel v svoji VadioprkHgi, da je "naf finančni In ekonomski aistem človeška Iznajdba in vaa aoelalna in ekonomaka zla — dolgovi, nl|ke mezde, brezposelnost, depresija Itd. — so posledice te iznajdbe." Modri "father" vsekakor še oi čital poročila vdr. CarpenUrja o koloniji opic na iportorilkcm otoku. Opazovalec teh upic sicer ne poroča, da eo te opice še "iznašle" denar In finance; ne. tako daleč še niso prišle. Denarni sistem je počakal na človeško drušbo. katera sestoji Iz . višjih bitij, ampak začetki privatne ekonomi-' je pod vlado najmočnejših |>oaameanlkov se nahajajo še pri tek opicah — kakor pri onih. . ki iive svobodno, naturno šivljenje v džungli. 1 Naš ekonomski sistem ni človeška Iznajdba!.' Prav aa prav ni nobena iznajdba. Naš sistem ja le stopnja dolgega razvoja — je rezulUt neštetih stopenj, ki se vlečejo stotlsočletja na-, zaj do stopnje divjakov in še nitje do stopnje človekovih opišklh prednikov, onih prodnikov,-ki so te davno popolnoma izumrli, toda njihove socialne In Ekonomske navade so se ohranile v rudlmentih pri ljudeh In modernih opicah. Naše goapodarstvo je rezultat dolgega razvoja, kakor je na primer človeška govorica, ki ae je raavila iz prvotnih vakllkavnnj In čebljanja ; kakor je oa |»rimer umetnost, kl se je tudi raavila iz verige neštetih sluten j In kakor je religija, ki se Je lak bito razvita is prvotne ignorante in bojazni pred nepoznanimi na-tumimi silami. . Ceaar do danes še niso odkrili ns nobeni stopnji živalskega tivljenjs. kar je priatno človeškega — Je demokracija Demokracija ae razvija šele v človeški družbi in relativno zalo kratko dobo, zalo pa js še tako nova, slaba. otročja in zaničevana od onih, kl ae še danes drle navad in tradicij Is divjaške In opiške epohe. Demokracija je pa prihodnja »topnja clvl-»liaaglje. V tej civilizaciji bo «lov* zarea človek, kajti pri večini ljudi bodo izkoreninjene v lašajl koleni.) . v Tudi it mladih Ut Oakmont, Pa. — Redki so dopisi iz naše okolice. Ker Imam ravno čas, hočem obuditi nekoliko spominov iz mladih let. 8tar sem bil 8 let, ko mi Je oče utm\jl. On je bil za nježnar-ja 32 let in bil raa pobožen; ko so je hotel prekrižati, Je pa v Sočo padel. In tako Ja puatil devet otrok. Za katerega hočemo moliti« nismo vedeli. Tako jaz zdaj ne molim za nikogar. Njegovo delo sem Jaz pfdvzel, do-kler me ni starejši brat nadomestil. ^ Ker ata bila potrebna dva strežnika, sem moral tudi mlajšega brata učiti. Ker pa mu ni šlo Uko hitro v glavo, Je starejši brat naju oba v hlev aaprl in zapretil, da naju ne bo puatil na prosto, dokler ae ne bova nauči la. Tako sva se učila "konfiteor-ja" In drugih molitvic. Ko bi imela vsaj očala, bi že šlo, ali v Umi brez njih Je res Bog pomagaj. \ -f Mojemu sUrejšemu bratu ni Ho dosti za mežnarako službo. Brke ao mu ia začele poganjati, a bil je še brez para. Kar ata ga pa župnikov! sestri zelo radi imeli, je sčasoma pričal tudi ponoči mežnaritl. _ Neko jutro bi bil skoraj zaspal mojo cerkovniško službo. Mati me pokliče, ko Ja fcilo že pozno — tik pred osmo mašo Vem, da mi ni vzelo minuto, ko sem že zvonil, potem pa hitro stečem v klet po vino za mašni-ka, ki ja bil ie v zakristiji. V župnišču pokličem Zofko in Ma-ričko, toda nobenega glasu, nakar grem sam v klet in začnem točiti vino. Prvo sUklenico sem ga sam hitro popil, ker m* je mati učila, ko sem jo vprašal, zakaj fnašnik pije vino in je gostje, da je vino kri in hostje kruh. Tako sem se zdaj ludl jaz hoUl nasititi za 32 mož. Toda za lft-letnega dečka je bilo to preveč. Nikakor nisem mogel pipe zapreti; bolj kot sem vrtll bolj je Uklo po kleti. Zopet začnem klicati Zofko in Maričko in končno aa je vendar ena oglasila in vprašala, 11 mahoma star 14 let. Ko aem Imel le skotaj vaa pripravljeno* da grem h knapom, pride nekdo po mene, če hočem sa pastirja Mati Je bila zelo veaela. Pri nas so šli v jeseni večinoma vsi Nemčijo v prembgovnlke in se tam trgali in lomili, da Je bilo yr<»za. Cez zimo so Um delsll, na poletje so se pa aopet vrnili na kmetije. Tako sem M sa pastirja. Toda kol nelzučen pastir, Je bilo Samrteško. Zvoniti Je bilo vse drugače! 8pat sem hodil domov Gospodar mi ni dal drugega de| Jtot da (tazim na tlvlno in ffi-obnlco. da ne bo šla v druge pašnike. Moja naloga Je bila U-ka kakor ml Jo Je odkaaal gospodar. Ce gre det. Sivino v hlev Hi naj JI polotim krme. poum pa Ishko domov. Prvi dan nieem nič Sivine Iz hleva izpustil del »em k drugim pastirjem In tam smo se igrali. Vsi so me vpraševali, kje so moje ovce. Jas pa sem odgovoril, da so pridne, ker ae kar hleva držijo. Ko sem priiel drugi dan k hlevu, je vse rjove lo, da me je bilo akoraj strah Odprem vraU in ovce brž planejo ven Ur se razkrope po vseh pašnikih. Nekoliko časa gledam, se jokam, nato pa pokličem Puče vo Mfco (hišo so imeli v bližini), naj mi gre pomagat, da poloviva to golazen in jo spraviva v hlev. Za pastirja sem bil 14 dni, toda iivine nisem vež pustil iz hleva, dokler je bilo kaj sena na njem. Kaj pa sedaj, ker Je mrva pošla? In tudi jaz sem šel. Na pravil sem se bolnega in trdil, da me hoče raztrgati, de sedaj se spominjam, kako so mi obkladali glavo z rutami, namočenimi v jesih, jaz pa sem klical vse svetnike na pomoč. Gospodar ni mogel ve* čakati name a tako težko boleznijo in je dobil ieu-čenega pastirja. iPo mojem okrevanju sem ae napotil v rudnik vJPredil. Dtfo mi je dobil mož moje sestre. Za knape so Um imeli kasarno, v kateri si je vsakdo sam po svoje kuhal, jaz pa tudi tega nisem znal. Opazujem druge, kako polento kuhajo in se brž tudi sam pripravim. Nekaj kuhavnic aem si bil že doma pripravil, toda ko sem hotel mešati polento, ni bUo nobene kuhavnice nikjer, ker so mi jih drugi pobrali. Tako je bila ponva in polenta en savn kolač. Potem pa domov in nič več na Predli. Začela se je vojna z Italijo. Ostal sem doma, ker se je mati bala za svojega sina, da bi n< zašel na nevarna pota. Hoditi sem moral skozi fronto, toda Italijanskih moinarjev se nismo bali. — Druge spomine opišem enkrat prihodnjič. Louls Flala, 472. tudi pogovarjal s Shermanom. Zarja šteje okrog 50 članov, ttr-kaj pa Jih Je bilo 22. Njih petje ao poslušalci vzeli k srcu in jim ne boHo tako hitro »z spomina. Občinstvu je napravil veselje tudi mlad aodrug, ki je fcviigal dve pesmi ob Poljškovem spremljanju na klavir. Bil sem zga-ran, toda prem la jen po tako sijajni udeležbi in programu. Vsi pevci in pevke so večino- lo. V nedeljo, IS. maja, ob 3. popoldne bo seja Slovenske progresivne zvez** v dvarani na Bojrdsvitlu. Diskuzija boo^truk-ttiri fetffratoe vlade. Govoril bo nam vsem znani Frank l^dvki- Veeti iz Bridgeporta Bridgeport, O. — 'Prvomajska proslava kluba Naprej Št. 11 SZ, vršeča se 27. aprila, je ai-ajno izpadla. Klub obstoji 4že skoro 15 let, imel je že dosti priredb z veliko udeležfoo, toda ta prekašala vse. Obe dvorani, gornja in spodnja, sta bHi natrgani starih znancev od blizu in daleč. Zasluga za to udeležbo gre soc. pevskemu zboru Zarj Clevelanda. iN a A klub je majhna postojanka In kdo bi si mislil, da more paščica ljudi kaj takega prirediti; ampak a požrtvovalnostjo Zarjanov je poatavila na oder >roaiavo, kakršne še ni bilo tu taj. Govornik W. Sherman je orisal, kdaj in zakaj je delav stvo pričelo praznovati prv maj. DoUknil se je tudi svojih aktivnosti m|ed rudarji v Kanadi in sedanjih delavskih bojev. Pred njegovim nastopom je podpisani pojasnil program, na kar ja 8lmortčičev trio iz Ote-velanda zaigral Marseljezo, katero je ljudstvo sprejelo stoja velikim zadovoljstvom. Z Zarjo je prišel tudi Milan Medvešek, ~ki je govoril v prid JSZ in delavakega pokreta in se ml«di fantje Ui dekletaTmed' 'f* uha « ^ Joeeph u Skoffu na farmi pri OMIfl njimi je bilo menda le pol tuca ta aUrejšlh. Slovenska beseda jim teče gladko kot angleška. Zarja je lahko ponosna, kakor smo tudi mi. Žrtvovali ste se v naše hribe in doline. Zal, da vam nismo mogli Uko postreči kot bi vsm morali, ker tukaj nimamo tako modernih priprav kakor v metropoli ali drugih večjih naselbinah. Vse plačilo naj vam t>o zavest, da »te pri nas okrepili delavako zavest in spomin na va« ne bo kmalu pozabljen. Zarja naj bo še v bodoče strnjena v delavci slogi. Človek bi vse žrtvoval, ako bi se mogel udejstvovati pri taki kulturni organizaciji. Ampak U zahvala vam ne plača vašega truda, vendar pa naj vami bo v zadoščenje, da so vas prišli poslušat tudi 100 milj daleč — iz dalj njih hribov Pennsy4vanije in West Virginije, rojak Tumer iz Byesvilla z veliko cigaro, rojaki iz New Philadelphije, izPiney Forika in bližnje okolice. Ponoeem sem bil, ko sem prvič v življenju Imel priliko predstaviti delavski zbor. In sodrugi kot sta Leo Poljšak in soproga, ki Ju pozna vsa metropola radi uljudnosti, se morajo človeku priljubiti; prav Uko Krdbel, mrs. Vičič, Strumbel, MHan Medvešek ln drugI, katerih imena pa ne vem. O Milanu pravijo, da ni pevec, je pa dober igra-ec. Z njim sva se prvič osebno seznanila, njegovega očeta jpl dobro pozmam. Mislil je, da sem . velik kot Krpan, ampak je videl „ le malo kroto. Pri vsej zaposlenosti sva preobrnila nekaj pred^ metov. On ni osta] med nami, marveč je šel še tisto noč nazaj Kreblom, mrs. Vičič in njeno hčerko. Pred odhodom ml Je rekel: Snoy, naprej! Seveda bom šel. Saj sploh ne morem mirovati, kjer vidim, da gre za interese delavstva in SNPJ. Am pak gremo v leta in treba nam je nadomestila. Tega nam zelo manjka. V imenu Muba se torej zahvalim soc. Zarji in vsem posetnl* kom, kakor tudi našim delavcem in delavkam. Bili so pridni do zadnjo minute, kajti treba je bilo delati pri tako veliki udeležbi in majhni organizaciji kot je naA kdub. 2elim, da bi praznovali prihodnjo proslavo v večji delavski slogi kot je danes. In seveda ielim, da se z Zarj a ni zopet snidemo kakor smo se 27. aprila. To je bila res prava delavska proslava, vredna tega imena. Udeleženci drugih narodnosti kot Itudi govornik Sherman so se Čudili, da more tako majhen narod kot je naš kaj ta-kega prirediti. Jaz pa sem zraven Mrli Majsiki glas hi agitiral tudi za SNPJ. Ce se ne motim, bo druttvo 13 v kratkem dobilo par novih članov kot rezultat tega. ,»• Sedaj pa zopet na drugo de- Med neštetimi biografijami, ki »o ijJ sali vrstniki o slavnem pisatelju Emili ff ki smo praznovali te dni stoletnic« nj«T| ks. Razjasnjena bodo tudi dru- rojstva, je precej znana neka študija , ga vprašanja, ki so važna aa de- slavnega pisatelja Guya de Maupaaaaau lavstvo. Vabljeni so vsi rojaki Uj razpravi pravi Maupasaant, da medli iz okolic«*, da Se udeleže/"^ I imeni v literaturi ni takšnega, ki bi se kratkem preselim. O tem in drugem več v kratkem. Anton Valentinčič, 262. Novice iz metropole Cleveland. — V Prosveti z ne 19. aprila apelira Anton Zi-danšek na rojake vseh bližnjih naselbin, naj ae udeleže priredbe treh mladinskih krožkov 8N-•PJ, kj se vrši v Sharonu 11. ma- ziv k orožju! Ali ni sreča za nadarjene«,' satelja, da ga je že rojstvo obdarilo s t2j imenom? In ali Je bilo kdaj kakšno imel primerno za nekega človeka? Zveni kakor ni klic, poziv na napad, kakor fanfara znJ Veliki mojster novele opisuje trdo ml pisatelja Zolaja. "V Parizuje dokončali študije, padel je pri izpitu in je začel J veliki boj z življenjem. Bil je trd boj leti je živel od rok v usta, jedel malo in naokrog, da bi si zaslužil kakšen frank, skoval je pogosteje zaatavljalnico nego rffl rant «am pripoveduje, da je celo zimo skoraj izključno od kruha, ki ga je pomtbT olje. Olje pa so mu poslali starši iz AixJ temu je pripomnil s filozofsko ravnodui jo: Dokler imaš olje, ne umreš od gladu. Potem je nastavljal spet vrabcem na strehi jih je pekel na palici za okenski zastorj koč, ko je bil zastavil zadnje kose moral oatati teden dni doma. Njegova ca je bila tedaj posteljna odeja. Imenoval je stoičnim mirom "igrati Arabca". ■■■ Pisatelj Zola je imel isto toliko srditih vražnikov, kolikor navdušenih pristafev prijateljev. Smrtni sovražniki in neutr nasprotniki njegovega literarnega dela stali po Dreyfusovi aferi, Ko je nastopil obtoževaleč, njegovi prijatelji, da, celo nje apostoli. Anatole France je pisal pred H ""Zolaja ne zavidam za njegovo zoprno slav Njegovo delo je slabo in lahko rečemo, da da med zavrženče, o katerih bi ai bilo I da niso nikoli ugledali luči sveta." | Te besede pa je Anatole France gotovo daj no pozabil, ko je Zola umrl, kajti njegovi j vi je takoj brzojavil: "Z Vami žaluje | Človeštvo je izgubilo enega svojih najme ših duhov, eno največjih src. Zolajevo no dek) živi dalje." In ob Zolajevem gfl govoril Anatole France: "Zola je Imel čiaU in preprostost velikih duš. Bil je dobrote nraven v svojem najglobljem bistvu. Bil vest Človeštva." t^Z^&Ztt* Posledica moskovskega miru Jea Sestri la pbaattit Ja la Jeae la "ajrleaa**. Ta Je Jt bolj t rpeftea kal svila. kažeta nogavice. itnsjdeni material la pravlja. da krožka iz Girarda in Salema. Ker je Zidanšek apeliral tudi na večnega popotnika, naj or-1 garUzira Clevelandčane in privede na to priredbo^ naj tukaj •poročam, da je Že vse organizirano. Za tri šoferje te vem, da | bodo napregli svoje avte, naložili -prijatelje in jih' peljali na vaš prijazen hribček. In ti trije so MHan Medvešek, Joseplj Fab-jančič in John Ušeničnik, vsi zvesti naročniki Prosvete, Proletarca in Cankarjevega glasnika. S prijateljem Frankom Ai-manom in negovo soprogo sa pa | še nisem dogovoril do kraja, toda upam, da pridejo tudi oni. Ne vem pa, če bom mogel tudi sam priti, ker imam drugi dan važno sejo društva Lunder-Ada-miča 20 SSPZ. To bo namreč zadnja seja prod konvencijo te organizacije, ki ae prične 20. maja v CoJliimoodu, ln razprava o združitvi. Te seje bi rad ne zamudil, ker sem vnet pristaš združenja. Hoda* ako me slučajno ne bo v Sharon, bo naša skupina vseeno prišla. Vodila jo bosta Milan'Medvešek In Louls Zorko in skoraj gotovo tudi Louis Kaferle. Torej, Tone, le povej Valen tinčfcču, Jožetu Cvalbarju in Grmu, naj tisti dan ali dva akrije-jo svoje fllnte, da ne bodo motili ozračja in ljudi. Sanjalo se mi Je, da pridejo tudi Bolha, Lisjak in ML To vam bo pisana družba t Tone, pa še nekaj: Tvoj 75. rojatni dan bomo šalili z j«*-menovcem in telezno, pa tudi založili s kranjskimi, najbrže s Ažmanovimi smodkami. Samo, groirafca štajerska strela, nt umri nam U čas! Zadnjič si me tudi prosil, naj ti preskrbim na* slov prijateljev Ludvika ki Rosi Vicieh (prej Grubič) in evo ga: 969 E. «7 at., Cleveland. Rekla sta, kadar "primufaŠ" svoje stare kosti semkaj, bo« imel pri njima stanovanje (brez copakov). Vzemi to t veseljem na znanje in na svidenje, če prtj nt, pa nad svtsdami. Na zadnji saH clevelanduko federacije SNPJ ni nihčs predlagal kakšne slavne rttolucijt proti glavneaMi odboru 8NPJ ali njegovim sklepom. In J« boljše, da na, ker takih nagajanj Ja ia pre vač. Ali nI bolje, da mirno ia pametno zborujemo? Kadar bo rte kaj slabega In škodljiv« prišlo od uradnikov SMA'slabega namreč sa arganizaeijo, aa (Dalje as i etraal.) Bivši finski miniatrski predsednik Kaji der je podal na posvetovanjih v Stockboln Js 00 namenjena nadaljevanju švedske porao ne akcije, kratek pregled o nalogah, ki jih treba na Finskem rešiti zavoljo novega^pol taja. Izjavil Je med drugim, da je bilo pn vojno in med njo evakuiranih 600,000 o* 500,000 med temi, večinoma ženske in otrot je ostalo zavoljo odstopitve finskih ozeme Rusiji brez doma. Ruski bombniki ao raid jali 1589 hiš, 3000 jih Je bilo poškodovani med njimi 46 bolnišnic in 4 cerkve. Stevi civilistov, ki so jih ubile ruske bombe, 637. Na fronti Je izgubilo življenje ved i 15,000 Fincev, nad 80,000 pa jih je bilo fl habljenih. ■ • Evakuirane! so večinoma mali kmetje. Drfc va jim namerava pomagati s temeljito agntt reformo. Velike težave povzroča nastani^ kakšnih 100,000 prebivalcev Iz četvori« gubljenih mest. V Helsinkih so živila postil skopa, za svinjino je bilo treba uvesti raci* ranje. Todi to so v prvi vrsti posledice pn voznih motenj, ki so nastale zavoljo evaktae je. Prebivalstvo je nadalje zavoljo vojn« * občutljivo sa bolezni. . Izpraznjevanje ozemelj, ki jih je mora Finska odstopiti, se nadaljuje. Neakoncsf« Ione vozil vseh vrst prtptljujejo imetje** cev. Pri tem so ti v boljšem položaju mi tisti, ki so bili po sili evakuirsni med vojm kajti ti ao mogli vzeti le tisto s seboj, ksf S imeli baš na sebi. . . V Hangoeju, ki so ga izpraznili do veiuaj petka, je bilo uničenih «00 hiš. Prrt^ ki šteje 80*0 duš, te Je v celoti izselilo, ker« mara priti pod drugo vlado. Vse avoje isw razen nepremičnin so vzeli ti ljudje a neboj. ProŽI d*aj*timi leti (Iz Prosvete, 6. maja 1920) Domače vesti. V Clevelandu je nsgl<» SMetni Rudolf Dedek Is Prastranka tranjakem. član SNPJ. Delavke veetl Ena sama osebs v dišavah Je bila aretirana na 1. m*J»J" Evolucije" in to Je bil Hrvat llija Vido* Clevelandu. AmerUke vutL Tihotapsko i**"« stvo se zelo m noti v Združenih država /t inozemstva. Turški rebeli tanove čete pred Carigradom. ^ VaJna mad Poljsko in aovJeU ae raza (Dalje Is barbarske In zverske Jkih In oplikih jprednikor, vrtu še v manjšini In v tem Je Danea se zdrave konvenciji SSPZ, delegatom in glavnim odbornikom pa prijateljsko kliče, naj delujejo s zaupanjem v SN1PJ za »druženje obeh organizacij. Obenem izreka simpatije , tudi do JSKJ, kl za Kluna ni bilo nikjer. j Klun in njegova družba so za-' to počakali na veselici do konca v upanju, da se bo nerodna zadeva le še kako poravnala. Proti ^flgLJEjk maja 6. kovice i starega Oovenije CESTA— J^uubijana BSrTTJr- ffzr.ie imela zelo P»>-Za poživljenje pa v interesu rine in Hrvatske ie lani ugotovila, da bi' se delo oprav Ho s 600,000 dinarji, medtem ko bi se z nekaj milijoni regulirala celotna struga nevarnega hudournika. Ureditev struge v spodnjem delu ob času gradnje ceste bi bila »daj lažja že zaradi tega, ker še vodno dela v Savi regulacijska dela velik baiger banovine Hrvatske, ki bi priskočil napo! moč. Siromašno prebivalstvo ob- ^ 4 Ya H a M** zxrra-1 oinmwnv ■ ■ ■ promeU je, aaw ^r , ^ ge geveda ,nadejll muderna betoma ce«w I zadovoljivega zaslužka. Pri____________ _____ „„ r^dapn%e |tooaveaelJi v Washingtonu, D. C. Norman Themas, ki je bil no-miniran za predsedniškega kan didata aociallatične stranke aa irooa, -nudiiolni *> doWli zaslužek domačini, fe panorame, ki J» nuu , V8eh delavcev zapo-1---- nine Gorenj«*«jn vaiovi« . ^ ^^ Prepotreb- si zabeležili vse podrobnosti, da W* ter fTJcviček no bi bHo, da se lep z«rled posna- ' m * propaganda, done r cv* ^ ^ ^ Znane postojan-U^omerske gorice-aa vse ^ iprom6ta: Mokrice, **J <* koSo z v^ Cateške toplice, razne mične |z- ^ootoviUjo » ko»U^ v. letne točke južnovzhodnih Gor-h M^h vprianje Uancev, okolica Brežic, Bizeljske it Ilo^ovo-Uorice in seveda prekrasna doJi- * Tn« nrvih pa je ta na gradov — vsi ti -kraji bodo! kiteSTSS P«*1* ** TOlkavni Za naŠ€ »toaviiri glasovi iz naselbin (Nadaljevanje si. »trasi) bomo tudi mi oglasili, ne bojte ae. Na zadnji seji smo razpravljali o raznih koristnih stvareh, katere imamo pred sabo, kot na primer o delu in urejevanju iir letniških prostorov SNIPJ. Sezona izletov in piknikov ae bliža. Prvi piknik bo otvoritev izletnih proetorov v nedeljo, 2. junija, ki se bo vršila pod av-spicijo člevelandske federacije SlNPJ. In ako hočemo, da bo vse najlepše izpadlo, ae moramo zelo potruditi, ker dela je dosti, časa pa malo. Zadnjo nedeljo v juliju bo ohijski dan pokroviteljstvom vseh ohijsk __ federacij jednote. Čaka nas zelo veliko dela in priprav. Nekaj nam bodo seveda pomagali tudi zunanji člani, ampak večino dela bomo morali sami izvršiti. kate«*f a Je<» Klun Ko se je odpravljal do-l • • . * -I oovrhu še mojo ieno. Torej ži-l^L^J e..,. Z J.«*mH aaHUlnlšklh- otokih. Avtoritete so la bo torej če« glavo, toda upanje je, da ga bomo z združeni- _«rihH4nielin luje avipmoomsu;. vhumvm *viun. xvu oc j« wp™»yiH ««-1,,^ u ds as bomo z združeni-1 P°.vrhiu ^*f}' I upravičen. Za ženo v starosti 65, __, . V tudi stare avtobusne Lov, je stopil v K.rderobo in fe^ffii^vo S «» » ^ ^ 18 M^^feJL^. nase f lri m ,hilo ®«radi izredno hteval xvoio zimsko suknio. kil,__.»m.. <___j____■m a i zveee, ki ao bile zaradi izredno hteval svojo zimsko suknjo, kilj^^j ^ JJe ^rte, bomo I resnico, ali pa^ničeaar! Ktanki stare rimske cestecest uktajene. JoJe ^ tj«ksj v varstvo^ „„ ce,' ted« na letnih iTjZtnte ' «MJo. Pred leti so ^> Trgo«*r»»tnlk se Je i .Tt«, V g^^i ^»o hUi motoo prostorih. , - tamiM od Zagreba proti „ y v xadragi. Preiskali so vae kiju- Naj tudi poročam, da je »ad-K tTto Od Zagreba preti ~ ™ ke, prelistali garderobne itevil- nj, „ja cleveland^« feder^ije Socialno ZOVarOVO- iPrsv lepo 1tok planin pa še precej ovow.je asfaltirana pot » narasla. Deroča je pograbUasvo-| Vehdar se zdi, da širina io trtev in je tirala avtomobil z pe zadovoljuje, odseku je ce»U projekti- ve. Bil je ves premražen, izčr- I bliže gradu Mokricam, ki Pan, precej poškodovan po vaem »n znamenitosti pri vab- životu. Avtobus, ki voei med leto izletnike od blizu Sketf jo Loko in Ljubljano, ga je |4leč. Predvideno je, da bodo vael s seboj tn ga jadrno pripe-vti V banovini Hrvatski in (tjal v ljubljansko bolnišnico, P« tudi pri nas skupine drev- kjer so vsega se tresočega od da ne Ik> preveč enoličnosti]mraza takoj oddali na kirurški pd>"<> „a posavski ravnini, oddelek in mu nudili potrebno fr 1« je na odseku v naši ba- pomoč. Avtomobil pa je do na-pi t^en višji in lep razgled j njega prepuščen usodi. Sa-Po Save na bizeljsko stran, va ga popolnoma prekriva, vide-L'Štajerske gorice hi na hrvat- ti je le blatnik, ki štrli iz vode '►rjo Na meji bo šla no- kakor samotna veja. Orošnitt aq {*** robu Gorjancev in |JW «TAa številni turisti in; r>"*iilmti, (Hmebno inozem-U" *> potovali preko Zagre-{ J na«* morje, so se venomer f^vah, ker je bil ravno od-F Brfvana-Samol)or zadnja le-* ofHipnem *tanjuf malo bolj- j If * 1'•»■«•/.ice-Bregaae. »o najmodernejši v a* r11 J| »troji, ki v enem dnevu1 r tJ" f>krog 100 m ceste. V l''«avja je, ds se delo| f ^veds bi bilo trebe C? tudi vprašanje. Ur"vanice. preko ka-L^la nova cesta v spod-L««. l-sni. ko Je velika, N v teh krajih opustošila U'" ha plodne ^■tudi drtavno cesto. Jo l^aterih krajih razrvala ta milgonsko škodo ns! J** Peeekao sprožilo I ff^^Ker Je torej regu- fcK^renire ffcvnl pogoj, v tem predelu. je| C^^«tsvlj«na Iz višjih1 "•tnikor^H^S Vendar pa mož ni .pozabil na dramskega svojo suknjo. Da jo bo našel ta- ko hitro in v času, ko je ne bo novi Bil je ^ojep. M^>prv več potreboval, pa ni mislil. Ne- pondadanskl ^n ^ ^takoj, davno je dobil Klun poziv za ^f^nd^!^^ orožne vaje. Ne dalje, le v Ljub- Zvečer je bila udel^a -bolja po- Ijano je moral. Te dni je prida- aebnos koval na ljubljanski postaji svo- WH aktivni . P^P^0 ;^ jo ženko, ki ga je prišla obiskat nic. In radi tega ne bo iaguber iz Litije. Čakajoč na postaji si marveč še uspeh je ogledoval ostale sočakalce in fgra Je bila . rrvm njih suknje. Sredi opazovanja Se pri nobeni predsUvi nI bilo pWn ^ aocijUno^^tntan sapa se je zdajci zdrznil. Na ne- toliko smeha in dobre volje, »ko-1 kQnQm k, jlh dslavea eam dobi kem gospodu je opazil suknjo, da, ker Igre niso videli vil naU ki mu je bila sHno znana. Pri- ljudje. Pri večerni zabavi, spWh stopil Je bliže in, kar Je dom ne- ves čas, sem prodajal tisto robo, val, je bilo res. Gospod je nosil za katero se dObi » njegovo suknjo. Ml** Ampak na l^vabllo Vln- Cakalci na glavni ljubljanskiUa Celftuta postaji so bili zatem delešnl Hndljjj OparsJkl Jj^UvSpanUi neobičajnega prizom. Janez ln radi ^^^Tns^rSe l ^ ^ — Klun je poiskal stražnika in pri- nje čaie nekollko v navskriije lotlJ gjearovanja. »amrejč kole- iel sumljivega gospoda krepko prisedel in pričel se Je pri d totnJh ^in, v katerih ^ oSM: izročilmo- Jateljrfkl razgovor Pogov^H Je ^ |ft0 y več v ^ižbsh, ta službujočemu policistu in vsa «mo se v »epe^ tonu, toda ker w ^ zakon pokrWa. četverica T medtem je bila«? njlK ^nicesiHtedomovse ^ ^^ dobWa j namreč dospela tudi Klunova že-hlsmo ^""^J™ starostna plačila, so upravičeni na-so odkorakali n. policijo. *o *e zopet Mem^upamda ^ ^^ "Bila je le zmota in v Litiji ves naš nesporsxum porav- ....... ostala suknja je bila še boljša," V*™* TU neznanec. Prosil je, naj W * ^^^^nim bi obdržal suknjo vsaj dotlej, JI Proti »fTPJ in 1 dobi svojo staro nazaj. Seve- jHiom! Ja, k«lar taktaprane-da nisU na to pristsla ne Klun, hali s tem nelepim poalom po-ne policija. Po dolgem času je tem *e mogoče, tods ne prej, ker dobil litijski krojač spet suknjo, njih delo poznamo že dolgo ča-ki je o njej menil, da je sploh sa, že leta in leta. ne t več videl. Mož s Klunovo tudi z Barbičem sem govorn suknjo, ki je neki okoličan Iz Za- tisti večer, In sker radi tiste tora lii bo imel opravka s pa- opazke vVrosvetl da sem prišel ragrafl brez klobuka z ohlj-ke konferen- tom aH za odvisnega rodltrtja MjS,?011^^ snaša plačilo polovico zneska de- ^^e »avrnllo njih apel glede lavčevega plačila. Torej, ako jehove c^ravnave. j^jj«* njegovo plačilo v sUrostl 65 let ganila, da Je bilo v zadnj h $80 na mesec, njegova žena, ako dnjh 27 komunistov aretiranih je «fi let .Ura oziroma kadar U Nancyju, M«rseilesuLyo«isu doseže starost 65 let, bo dobivala in Dijoiiu na obtožbo širjen a $15 ln akupaj bosta dobivala $45 pn>tl voj ne propagand^ Odaad-7,m mMUH. ""£. njega septembra Je policija a- « « TlJ 7 ^ [retlrala okrog 4500 komunistov, Soei^varnostoi * a k on Ako mož umre, njegova vdova ^ uh v puri|kt)m dUtriktu. (Social 8ecurity Act) Je po- v starosti 65 let ali pa v vsaki stava, kl jo je kongres sprejel. Ltarostl, ako ima majhne otroke 9___^__mmnOhih Ustanavlja dve vrsti socialne- L HVoJi 0«krbi, dobiva tri četrti AtapošUfV nimimm ^ ga zavarovanja — zavarova- \M llltBka njegovega zavaroval« | mornar/at; V Argentini nja proti brezposelnosti in LegH ^^ Jn njifOV otrok oti starostno oziroma posmrtnta- L^ 0tP0cl pod II. letom dobi-sko zavarovanje aa delavce in vajo polovico. Ako moževo pla-njihove družine. Nadflje oskr- L,|o ^ ČMU| kQ Je umP|( b| h\\0 buje za Javno pomoč potreb- anaftll|o |go na mesi>c, bi vdova ntm starcem* potrebnim. «l«P- doblvala 915 |n otrokovo plačilo t., .w1.i1.m1 Mrt n^Hnlrnn, I __. _ nun starcem, P^^iuo. debtfala $15 in otrokovo plačilo numaklh mornarjev, članov po-cem ln odvUnlm otrokom. b| b|b fl0 Dru4in(>( W dobivajo adk I lltm n liho ve I. . nn nn I " ^-TrT^T^' " ul.,..« iae»*vcc u>i>w...» uirniraili 111 neil šijo našim čltateljom njihove kot m ^totkov njegove po-Lont|n| H() jjm pravice, koristi in, dolžnosti vprdjn-zneje), pa do časa njsgove smrti Ts zahtevek js isti, kl veljs zs dslavea samsgs Ako ps vdo-\ s i ms otroke pod 18. let svoji oskrbi, oziroma ako dela- ki daje pomoč ossbsm, ki so v potrebi — starcem, slepcem In odvisnim otrokom. Zs In formacije o zavarovalnem si stemu vprašajte pri najbližji lsdal ss je Jsnezek se pogosto vozi s svojim očetom v vlsku. Nekoč pri- „_ _________ . . de sprsvovodjs ln sahtava vo- podružnici Social SecurltyU,vnlce. Janezkov oče mu da Boarda. Za Informacije o Jav* «no in .polovično za JšneAa. ni pripomoči pa vprašajte pri I »prevodnik pogledi JiBtftk* po najbližjem uradu sa socialno oskrbo (public wslfsr#), Metod isti zahtevajo odpoklic Taylorja Atlsntic Clty, N. 4., 4. msjs, — Ns konferenci metodistične cerkve Je bila sprejeta resolucl-js s pozivom ns prsdsednlka KoossvelU, nsj takoj od|iOkllče Myrona C. TsylorJa, svojega o-sobnega poslanika v Vatikanu, imenovanje-Je v nasprotju z ameriško ustavo, čeprav Kooss-velt trdi, da Tsylor ne zsstops ameriške vlsde v Vatikanu, pravijo metodlsti. Coverner Johnson napadel urednika Jaekson, Miss., 4. maja. Governer Psul Johnson Js ns-padsl VrtfarUik* »ullenss, u. redniks Coksjšnjega lisU Dslly Newe, v hotelu Wsthsllu. V pre-tepu sta oba doliila krvava nosove in morala sU iskati edrav. nMko pomoč. Johnson Je bl jezen ns «ullsnss, ksr Js v svo- * svo,, ----------^^ Itota Mtidral njsgovo ad m zapusti le otroke, se utegne j minletezcljo. že velik fant. sseh In msni: "TI al ps res Koliko si star?" •♦ftUrl lots," odgovori Jana-zek. "Ile, he, ali veš zanesljivo? Morebiti si pa nisi natanko zapomnil?" Kaj si ne bl zapomnil," se odreže Janezek, "saj me očka že tri leta uit, da sem na vlaku star štiri leta!" halaffdrch VIJGOSI Aw flM^I RADIO RROAOCA POKDELjer h Ptuj-najstarejše slovensko mesto Ptuj je naj« tare j Ae slovensko mesto, ki sega s pestro preteklostjo v prazgodovinsko dobo. Leži ob srebrnem traku Drave v polkrogu pod gradom med vinorodnimi vrhovi Slov. goric in Haloz. Ze Kelti so v 4. stoletju pr. Kr. ustanovili na desnem bregu Drave naselbino Poetovio. Rimljani so tukaj nastanili 2 legiji, ki sta šteli okoli 20,000 vojakov; kajti Poetovio je bilo takrat kot obmejno mesto alpskih krajev važno strategično in prometno središče. Ko so se kasneje začeli pri Hajdini naseljevati v večjem števRu rimski veterani, odsluženi vojaki, se je v Poetoviu razvila živahna trgovina.' Iz Poetovia so vodile prometne žile na vse strani. Razvile so se lončarske tvornice, ki so izdelovale izvrstno lončarsko robo kot amfore, oljenke in po-loščeno posodo. Žgali so tudi izvrstno opeka Na Pohorju in pri Sv. Barbari v Slov. goricah so lomili marmor za svoje stavbe. Predli in tkali so volneno blago. Pečali so se tudi z vinsko trgovino, kajti že takrat je uspevala po ha-loških gričih vinska trta. Za preseljevanje narodov, ko so prodirala skozi Ptuj razna barbarska plemena v razkošni Rim, se je izpremenilo cvetoče mesto v kup razvalin. Ko so se nato tukaj stalno naselili naši pradedje, se je mesto polagoma dvignilo i« razvalin. Trgovske stike so predvsem imeli z Bizan-cem, kar izpričujejo izkopani novci. — S početka so načelo-vali mestu slovenski glavarji kot Pribina in Kocelj. Kmalu je prišlo v last solnograških nadškofov. Da je takrat v vsej Sloveniji Ptuj najbolj procvital, dokazuje mestno pravo, ki je najstarejše pri nas. Ptujski trgovci so imeli navezane trgovske stike z najoddaljenejšimi kraji. Turki so dvakrat razdejali cvetoče mesto. AH vedno se je mesto dvignilo iz razivalin. V Ptuju so se vršili veliki sejmi, na spodnja plast PodovenU FRAN ALBRECHT KNVT H Aii SUN nalezel tudi izvošček ;* gotovo je mislil, da gre za življenje in bres oporekovanja je za vozil odtod. Pošteno je naganjal svojega konjs. "Kako je ime človsku?" je vprašal in se o-krenil na kozlu. "Kierulf, volnar Klerulf." In tudi kočijaž je menil, da ni mogoče zamenjati tega človeka. Ali ne nosi navadno nekakšne svetle suknje? "Ksj r sem vzkliknil, "svetle suknje? Ali ste is ums? Ali mislite, ds vprsšujem po skodelici za čsjr Ta svetls suknjs ni spsdsla v mojo predstavo, skvarila mi je celega moža, kakršnega sem si bil samislil. "Kako ste rekli, da mu je ime? Kierulf ?" "Gotovo, je to tako čudno? Ime ne akruni nikogar." "Ali nima rdečih las?" Lahko je bilo mogoče, da je imel rdeče lsse, In ko ja kočijaž opomnil to, sem bil naenkrat siguren, da ima prsv. Bil sem temu ubogemu vozniku dobesedno hvsležen in sem mu rekel, da se je domislil pravega človeka; prav res je stvar takšna, kot pravi on; prsvo čudobii>ilo, videti takšnega človeka brez rdečih laa. "To mora biti tisti, ki sem ga že parkrat vozil", je rekel kočijaž. "AU ni nosil nekake gr-časte palice f Zdaj sem videl moža živega pred sabo in rekel: ■»- "Ha, ha, tegs človeka pač še ni živa duša videla brez njegove grčjurte palice v roki. V tem pogledu ste lshko pomirjeni, čisto pomirjeni!" Da. bilo je očividno, to je bil isti mož, ki ga je bil že vozil. Spoznal ga je . . . In drvela sva dalje, da so škropile iskre. V vsem tem razburjenem stanju nisem niti za hip izgubil prisotnosti duha. -Vozila sva mimo policaja in opasli sem, da nosi številko 69. Ta številka me je zadela s tako kruto natančnostjo, nalik igli ae mi je zapičlla v možgane v enem samem trenutku. 69, natanko 69, tega ne pozabim zlepa, te 69! Udobno sem se zleknil v vozu, plen najblaz-nejšlh domislakov, zvll se v klopčič pod streho, da bi nihče ne videl, da pregibam ustnice in sem se pričel nato kakor brezumno pogovarjati s seboj. Blaznost divja v moji lobanji in mani ni nič zato, če divja v nji, tako trdno sem prepričan o tem, da podlegam vplivom, nad katerimi ne morem zagospodovati. Pričel sem se smsjati, pridušeno in atrastno, brez sledi kakega vzroka, še vedno ves vesel in pi-jas od psr čsš pivs, ki sem gs bil popil. iPol*-goms jsme mojs rszburjenost popuščati, počasi se mi zopet vrača mir. Začutil sem mraz v svojem ranjenem iprstu in vtaknil sem ga med vrat in ovratnik, da bi si ga malce ogrel. Tako ava dospela v Tomtegaden. Kočijaž je priatal. I zatopil sem, brez naglice, brez misli, leseno, s težko glavo. Stopil sem v vežo, dospel na dvorišče, šel vprek, zadel ob vrata, jih odprl, vstopil in ss nsšel na hodniku, v nekakšni predsobi s dvema oknoma. V kotu je stalo dvoje kovčegov, drug vrh drugegs, ns vzdolžni steni pa stara, nepobarvana klop, na kateri je ležala odeja. od rebra. Naglo sem stopil k prvemu vosu in vstopil. Ullevoldsvej št. 37! sem vzkliknil. Odbr-zeli smo. Med potjo se je pričel kočijaž ozirati, sklanjati se fn gledati v voz, kjer sem sedel pod streho. Ali je pričel ksj sumiti? Brez dvoma, moja slaba obleka ga je opozorila name. "Rad bi se ssšel s nekim gospodom!" sem mu vzkliknil, ds bi gs prehitel; in nsto sem mu temeljito pojssnll, ds se absolutno moram anltl a tem človekom. Obstale svs pred štš. 37, skočil sem lz vozs, po stopnicah, v tretje nadstropje, zgrsbil za zvonec in pozvonil; zvon je napravil v stanovanju šest, sedem strahovitih udarcev. Shiftkinja je odprls; opazil aem, da je ime-ls zlate uhane v ušesih in črne auknene gumbe ns sivem krilu. Prsstrašeno je zrla vame. ^ Vprsšsl sem jo po Klerulf u, Joshimu Kie-rulfu, če as smem tako isrsziti, volnsrju, krst-komalo, aaj gs ni mogoče zsmenjsti . . . Dekle je atrealo z glavo. . • 'Tu ns stsnuje nikak Kierulf', je rekla. • Strmela je vame in prijela za kljuko, pripravljena, da skoči nazaj. Niti najmanj ae ni potrudila, da bi ae domlalila tega človeka; rea Je bilo videti, ko da pozna to osebo, po kateri aem vprašal, aamo če bi hotela majčkeno pomisliti, ta lena atvar. Razhudil sem ae, ji o-krenil hrbet in zbežal zopet po atopnicah. "Ni ga tu!" aem vzkliknil kočijažu. "Ni gaT "Ne. Peljite v Tomtegaden št. 11." Bil aem v atrašni razburjenosti, ki ae je je •LfrANiS^j Dem*4 Škotska Nekoč so dva škotska štud t* povabili na neko pojedi Ker sta pa tudi to pot ost zvesta svoji, tradiciji/ ae ni hotela peljati z avtobusom, tt več sta jo rajši mahnila j Kajpak sta zamudila pok* pojedine in sta bila prikmk za večino dobrot. Ko j« prj na vrsto sadje, sta jima <* samo dve pomaranči. Tod* nesrečo je bila ena večja od ■ ■ ■' Vsa pojaanila daja vodstvo tiskarno.—-Cen* smerne, tmljsko delo prv« ts Pišite po taf»naselja na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE CHICAGO. ILLINOIS naroČite si dnevnik prosveto hočeš ... v aluibi ima konkurenta za svoje mesto, doma pa pametno ženo . . ." "Kaj, pametno ženo? To naj aeveda pomeni, da je ti nimaš!" "Zakaj, za zlodja, vsako besedo preobrneš? Seveda si pametna. s njegova Je še ... no, da, njegovs je tudi . . . zakaj bi še katera druga ne bila? Tako mu je dejala: Možek, pamet, pamet! Bodi tam. kjer jih je več! No. In on jo je ubogal. Čakal je do tričetrt na šeat in ko je izvedel po radiu, kako stoje atvari. je šel tja, kjer Jih je voč. Sedaj sedi trdno na avojem atolu In še veliko besedo ima pri večini." "Kaj bo imel besedo." godrnja šena. "saj ni večina Uko bedasta. da bl ne vedela, kako in zakaj je postal is Ssvla Pavel." 'Veveda vedo, a wdo tudi. da Js voč vreden en spokornlk, ko sto pravičnih. Kaj ni bils Mag-dalena gre* niča, pa je poatals svetnica, ko se ja apokorila? ln a veti Frančišek in a veti . . ••Nehaj pridigovati. k9 ti nič ne pristoja. Pusti svetnike pri miru In povej, kaj je s to papigo. Ze pol ure čvekaš, pa še nič ne vam." "Ce me ps neprestano prekinjaš. Poslušaj vendar pet minut. de me pusti. Tako je, kakor aem dejal: Zastonj sem dobil tega tiča, niti ficka nisem dal zanj. In če mi ne pomaga do kariere, potem naj ne bom več Tone!" "Aii se ti meša. ali kaj!" ae žena še bolj približa. "Papiga naj bi ti pomagala . . "Počakaj Mendar!" ae brani mož. "Seveda bo, ko pa je bila šefova! No. zdaj veš! Sef mi Jo je (»odaril ali dal v rejo, kaj Jaz vem . . ." "Kaj spet govoriš? Podaril, posodil, dal v rejo . . . Ali al pijan aii kaj?" "Nak. nisem, ampak, če boš vsme zlivala avoj kaj in kako, bom š« res pijan. Poalušaj vendar. da povem od kraja do konca! Tako je bilo: Stopi danes go-*l>od šef predme, me pot repi ja po ramenu in mi de: Cospod Smolič. vi ate dober in vsega spoštovanja vreden človek. Volili ste Hieer drugače kakor jaz, a jaz vam tega ne zamerim. To dokazuje, da ate značajen . "Ps ti al bil tih ns tor se zgron žena, "AII mu rea niai vrgel v obraz, da on ni bil značajen? Pred volitvami Je Ml ves goreč ta tvojo stranko, ob vo-lltvah pa je uakočil . . ' ".Saj. .«j. ot* »va bila še pred nedavnim iatih nazorov. I*a kaj Z velikanskim atojalom v rokah. a papigo na stojalu in z nasmehom na obrazu se Je gospod Smolič prikazal nekoga večera ob vratih (tvojega stanovanja. Ko se je s tetavo prerinil skozi predsobo v kuhinjo, ga je sprejel huronski krik otrok in ženin vzdih: Tone, kaj (»a Je *p«t to?", "I. kaj. taipiga!" *e zasmeje Smolič in postavi stojalo a papigo uredi kuhinje na tla. "l