WomtMesEna številka «taae 30 viaarjev*
ES, Številka*
Mambos*, dne 4* J talija 1919«
Letnik XL
. 15--
tevHke
F ItiÄ» poltiftefi list ma slovensko ljudstvo
se;> računajo pc obredne pgm vracratntti asu;
— p®puti „Straža“ iztaja v paa-daäjek in pefcš? pape^ng*
Rokopisi ss ne vrateja
f
Konec koalicijske vlade«
%
„Sioven§M Narod“ z date 2. julija prinaša' JMtikdotfjt' ajskp naopst» JDS.:
„Načelstvo JIN', je . na .svoji včerajšnji seji.po poročilu svojih zaupnikov v deželni vladi sprejelo predlog na demisijo celokupne deželne vlade. Ta sklep je utemeljen v dejstvu da so soc. demokrati, ki so tvorili del koalicije, iz vlade izstopil, in. v tem, da se „Ljnd. stranka“ ne drži dogovora radi "S’: medsebojne strpnosti strank ter onemogočuje nadalje© sodelovanje v wladi“.
'2b nas «tfenejne Slovence je razdvojenost in strankarski spor, ki se je «nova razvnel ▼
. Ljubljani, resne važnosti. Nimam«! še popolnoma varne strehe, ntsjniki naše mlade države še niso -postavljeni. Zategadelj kot čuvarji naše severne meje odločno protestiramo proti zahrbtnemu rovarenju one stranke JDS. M ne mara počakati s -strankarskimi spori vsaj d® one dobe, ko «e bomo čutili popolnoma varne v naši hiši.
Čistoj) socialnih demokratov -is vlade v resnici pač ni prav .nikak vzrok za „konec koali- 1 cijske vlade“, kakor ga napoveduje JDS. Pravo j vzrok, da hoče JDS. razbiti skupno delovanje, je drog. JDS. je že dolgo iskala povoda za razkol. Eibnikarjevi napadi na dr. Korošca, dr. Žerjavovo „delovanje“, javna korupcija, ki so jo uganjali nekateri vodilni možje JDS., vse to pove dovolj. Dr. Žerjava smo smatrali zadaja leta obmejni Slovenci kot resnega politika, ki je res -čutil z narodom. A ko je mož začel kot podpredsednik deielne vlade deliti svoje milosti samo članom svoje stranke, Sn ko je brez pravega povoda povzročil odstavitev treh okrajnih glavarjev, -srno. videli, da iako ne bo šlo. Molčati ob javni korupciji in lahkomiselni igri z javno uprav© mlade države bi bil zločin. Dr. Žerjav bi bil po vsefe parlamentarnih in diplomatskih Običajih okaral d emisij onir&ti. A mož tega ni storil. Oči-vidmo so g® mladini v JDS. držali. Raje ko ki
bila stranka žrtvovala enega moža, raje je raz- jj plamtila bratomorni boj v Sloveniji. Mi obmejni 1 Slovencj tudi hočemo reči svojo besedo k aferi | »dr. Žerjav.	K
Dosedaj smo molčali, a sedaj naj bo tudi to jasno. Ko se je sklepala znana demarkacijska pogodba med Slovenci in nemškoštajersko vlado, je bil diplomat dr. Žerjav tisti, ki'se je vsedel 'k posvetovalni mizi z dr. Kaanom, sklepal ž .njim pogodbo, ne da bi poprej o tem obvestil mariborske slovenske voditelje. Le slučajno je neka druga višja oseba zvedela za to, kar sklepata Kaan in Žerjav, in je tako rešila nevarno situacijo. Dr. Žerjavu niso bile razmere na meji podrobno znane, ne v vojaškem in ne v politič. ozira, in kljub temu je nameraval sam s Kaanom določiti vse podrobnosti glede demarkacije ©b Muri. Med tem je Žerjav Kaanu že koncediral Graurek in je šel celo nižje od Cmureka preko Mare, tako da bi nam bile celo Apače skoro šle v zgubo. Le odločnemu nastopu dr. Rosine in dr. Hohnjeca ,-®e imamo zahvaliti, da smo oteli ta kos slovenske zemlje na desnem bregu Mure. Nasledki te popustljive politike so bili za nas skoro katastrofalni. Kakor znanci, smo morali zapustiti Cmurek, žrtvovati železnico od Obrajne do Spilja ter izprazniti Lučane. Vse to je bila predhodnica izgube Špilja in še dragih obmejnih krajev na mirovni konferenci.
To beležim® samo kot kronisti. Ako JDS. drži take „diplomate“, potem pa je res bolje, da je konec koalicijske vlade.g ij§	®
Kako se bo razvil ves spor, še danes ni jasno. Ljubljanski listi sporočago, da bodo novo vlado prevzeli najbrž uradniški poverjeniki. Dokler pa se naši zastopniki, ki so pred tednom v važnih financielnih vprašaj nih odpotovali v Pariz, ne bodo vrnili, bo ©stala gotovo sedanja deželna- •vlada še nadalje ma krmilu.
Mkmwm dam w Pariza«
s
Pariz. 28. junija.
Odkar- Je prišlo naznanilo, da Nemci podpišejo mir, je Pariz praznično ©pravljen, zlasti danes, v soboto 28. junija. Hladen veter vleče že nekaj dni čez Paris, solnce zastirajo ©blaki, zdi se, da narava nima posebnega veselja nad da-
LflSTEK.
Napisat Matko.
Spomini.
f ,	ffMSol
»Ko bi bil jaz tička«, sem začel govoriti zaPep-čekoM, a Francuh me je zmotil:
»Kaj tička! Saj ni treba, da bi bil tička, jaz že vem, kaj vama je storiti, da bosta letela po zraku kot ta orel nad nami.«
»Oh« in »ah« je bil najin odgovor pastirju. »Naredi, lepo prosim, da bom letel po zraku«, prosil sem FVaiicuha; prošnji:se je pridružil tovariš Pepček.
»Ge mi nabereta malin, pa vama razodenem to skrivnost.«	'
»Bova, prav gotovo.«
»Pa naj bo!«
Vstali smo, Francuh je govoril:
»Glejta! Vsaka tiča ima na straneh peroti. Ka-dar začne gibati in mahati s peroti, začne se vzdigo- | vati in nazadnje švigne skozi zrak kakor strela.«
»Kje pa naj dobiva peroti«, zinil sem neprevidno I vmes.'
»Ati mi boš tiho! Kaj žlobudraš, ko pa nič ne
veš?«
Skoro bi bil zaigral važno skrivnost, toda Francuh je bil blaga duša in mi je Velikodušno odpustil.
»Peroti si lahko sama naredita; ni ravno težavno, le ubogati me morata do pičice, sicer se vama pone sreči polet!
S Pepčekom sva gledala pastirja kakor v malika, še z očmi si nisva upala treniti.
»Kakšno obleko imata s seboj?« vprašal naju je Francuh.
»Saj vidiš: hlače, srajco in klobuk.«v
»Premalo, v resnici premalo.«
»Kako si naj pomagava?«
»Počakajta? Tam-le rase praprot. Natrgajta praproti, kolikor je moreta:!«	,
Bliskovito sva skočila in ni preteklo pet minut, že sva prinesla praproti, da bi zadostovala dva dni za ovčjo steljo.
»Prav, upam, da bo šlo, če le veter ne bo nagajal. — Sedaj pa pazita! Za srajco okrog pasu si zataknita s klobukom in praprotjo, kolikor se da. Klobuk mora biti na desni strani!«
»Zakaj na desni?« vprašal sem nevedno.
»Še eno nepotrebno besedo«, nakuhal se je la Francuh, »pa ne povem ničesar več. — Da ne moreš molčati!. Klobuk mora biti zato na desni strani, ker imaš na levi strani srce. Brez klobuka bi te potegnilo na tevo in potem je amen s tvojim letanjem,«
S Pepčekom sva ubogala ter pridno tlačila praprot za srajco; na koži se je sicer tupatam pokazala kri, ker je bila praprot bodeča, »li za polet po zraku sva voljno prelivala kri.
Francuh je naju preiskal.
»Še premalo, še premalo! Tlačita, kolikor se le
da tlačiti!«
Tlačila sva, da nama je tekel pot z obraza,
»Dobro! Mislim, da bo šlo, le veter — veter. . . Sedaj pa stopita na tisti kup zemlje.«	I
Stopicala sva kakor dva napihnjena purana; komaj sva se zbasala na kup.
»Hitro, urno«, priganjal je Franfcuh, »zdaj ravno ni vetra. Pa.nta! Ko bom začel šteti, morata široko ziniti, potegniti sapo v usta, nato takoj zapreti ustni ce in ko bom naštel do tri —- morata se pognati v zrak — in šlo bo! Ali sta razumela?«
Oba sva prikimala. "	,
»Torej — sedaj pozor! Ena —« Midva sta zinila »Dve —« Potegnila sva sapo v sebe ter že tudi zaprla- usta. — »Tri —«	£	■
našnjim sklepom miru. Tukaj se podpisuje mir, na poljskih mejah pa gronjijo topovi. Velikanske množice so drvele danes v Versailles. Od naše delegacija s® šli le Pašić, Vesnić in Trumbič, ki bodo podpisali mir z Nemčijo. Spremljali so jih njihovi tajniki. Za današnji večer se pripravljajo velikanske bakljade v raznih delih Pariza. Glavna slavnost zmage bo pa 14. julija; zbornica je za to svečanost dovolila že 4 milijone frankov.
Danes si Francija laska, da dobi zadoščenj® za ponižanje leta 1871. V ravno isti sijajni ver-saillski dvorani, kjer je bilo pred 48. leti proglašeno nemško cesarstvo, bodo morali Nemci podpisati mirovno pogodbo. Veliko zadoščenje dobi danes stari Clemenceau, ki je že leta 1871 bil poslanec v tisti zbornici, ki je morala odobriti poniževalni mir z Nemčijo. Sedaj Francija plava v zmagoslavni opojnosti. A kaj prinese bližnja bodočnost, je veliko vprašanje. Storile so se pri sklepanju mira velike napake, ki utegnejo imeti neljube posledice in zakrivila jih je v nemajhni meri trma „starega tigra“. Nad pol leta so gospodje pri zaprtih vratih „študirali“ podlago novega svetovnega reda, pa pri tem napravili napake, ki jih že sedaj morajofpopravljati. |V| §§§
S tako zabavofse je pečaljfvčeraj visok sosvet četvorice. „Pozabili“ so namreč določiti, kaj takrat, če bi nemška skupščina zavlačevala z odobrenjem mirovne pogodbe. Šele naknadno so sklenili, da prej ne izpuste nemških vjetnikov.
Enako so „pozabili“ na določilo, kaj če Nemčija z pasivno rezistenco prevrže izpolnitev mirovnih pogojev. „Pozabili“ so tudi, kaj, če Nemčija na papirju prizna Poljsko, praktično pa. ogroža njene meje. „Stari tiger“ je z ene strani dal polnega dušica svojemu sovraštvu proti Nemcem, z druge strani pa smejo Italijani ž njegovo vednostjo že sedaj paktirati o bodoči zvezi z Nemčijo. Nasproti Jugoslovanom pa skrbno pazi da se kje Nemcem las ne skrivi in tako dela za ojačen j e nemštva.
Upamo, da sedaj pride kmalu na vrsto tudi mir z Avstrijo, ki je v mrzličnem pričakovanju nemškega miru stopil celo v ozadje. Renner od dolgega časa pošilja svoje „note“ konferenci. O njih vsebini zvemo le iz časopisja; kakšne zahtev d stavijo Nemci zlasti glede mejnih vprašanj, o tem zopet oiimpski bogovi skrbno molče.
Pa je res šlo.
Najprej nekoliko v zrak, nato pa štrbunk na zemljo po dolgem in širokem. Francuh se je valjal po zeleni trati od samega smeha — midva pa sva poparjena pobirala okostje najnovejšega zrakoplova. Škode ni bilo prevelike, le aparati so so nekoliko pokvarili — Pepček si je odrl kožo s komolca, meni pa je curljala kri iz nosa.
»Telebus« sem jokajoč ozmerjal Fran cuha, on pa se je smejal še bolj. Komaj je izustil le le besede:
»Saj sem vedel, da ne bo šlo. Prehud veter je in — na, le poglejta, saj vama gleda praprot izpod srajce, hahaha!«
* *
»Vidiš, Janko«, konča! sem svojo povest, »že v mladosti sem se zanimal za zrakoplovstvo. Prvi polet se je sicer ponesrečil, po zraku sem pa le letel Trčiva! Bog Te živi!«
IV.
Pepček, ki se je pri zrača. paletu na naši planini ponesrečil z menoj vred, je moral domov; mati je tako hotela. Težko sva se ločih in ne tajim, dami je bilo dolgčas za njim, dasir^vno sva se včasih za spremembo tudi skapucala.
V šolo še nisva hodila, ker sva bila premlada, a vendar pa so naju doma že napregli — pomislite na« pregli — da sya pasla vole, ki so se prosto gibali po travniku.
»Matička, Pepček — vole past!« glasilo se je vsakdanje povelje.
Oborožila sva se vsak s svojim bičem, s kosom 'kruha in hajdi na pašo! Pepček je poganjal volineja, jaz pa bavšeja.
Wie priEo3nJiiy
Wilson odpotuje jutri, v nedeljo, Lloyd Ge- J orge že nocoj.
Dopis moram končati, preden sem dobil poročilo o ceremoniji v Versaillu, ker naš kurir ravno odhaja v Ljubljano.
Zvišanje poštnih pristojbin. 1
Z odlokom z dne 18. t. m. štev. 14418 je zvišalo ministrstvo za pošto in brzojav v Beogradu poštne pristojbine v tuzemskem prometu počenši s 1. julijem t. 1. kakor sledi:
1.	Pristojbina za pisma (v krajevnem in j medkrajevnem prometu) znaša 30 v za vsakih ] 20 gramov.
Teža neomejena.	i
2.	Pristojbina za zalepke je ista kakor za * pisma.
3.	Pristojbina za navadne dopisnice 15, za dopisnice z odgovorom 30 v.
4.	Pristojbina za tiskovine za vsakih 50 gr. j 5 v,1 najmanj 10 v. Najvišja dopustna teža 2 kg. !
5.	Pristojbina za vzorce iznaša do 100 gr. ! 15 v, preko 100—200 gr. 30 v, a preko 200 do \ 350 gr. (najvišja dopustna teža) 45 v.
6.	Pristojbina za poslovne papirje iznaša do ! 200 gr. 30 v, a preko 200 gr. za vsakih nadalj- ; njih 100 gr. odnosno del te teže po 15 v. Naj- ' višja dopustna teža 2000 gr.
7.	Za takoimenovane mešane ali združene j pošiljke s tiskovinami, vzorci in poslovnimi papirji se plača pristojbina za poslovni papir. j
Naj višja dopustna teža 2 kg; priloženi vzo- j rec ne sme biti težji od 350 gr.
8.	Nefrankirane pošiljke pod točko 4—7 se ! ne odpošiljajo, ampak se po možnosti vračajo pošiljatelju.
9.	Pristojbina za priporočenje, za povratni- < co, izplačilno obvestilo in reklamacijo iznaša ! 60 v.
10.	Ekspresna dodatna pristojbina iznaša za i pisemske pošiljke, denarna pisma in nakaznice j 1 K, za pakete 2.50 K.
11.	Pristojbina za vrednostna pisma sestoja iz pristojbine za priporočeno pismo iste teže in iz vrednostne pristojbine do 100 K 25 v, preko 100—500 K 50 v, preko 500—1000 K 1 K in za nadaljnjih 1000 Iv ali del tega zneska še po . 20 v.
Sprejemajo se samo popolnoma frankirana in le zaprta pisma.
Pošiljatelj mora plačati tudi še dostavnine najmanj 20 v odnosno 10 v morebitne obvest-nine.
12.	Pristojbina za pakete iznaša do 5 kg 1.50 K, in za vsaki nadaljnji kg do največ dopustne teže 20 kg 60 v. Pošiljatelj mora plačati tudi 1 K dostavnine odnosno 10 v obvest-nine.
13.	Za ločenke (obsežne pakete) se plača še
50° 0 težne pristojbine več, za pakete z označeno vrednostjo pa še vrednostna pristojbina pod točko 11.	i
Pri posiljatvi s povzetjem treba plačati raz-ven pripadajočih normalnih pristojbin še 20 v povzetnine.
Od vplačanega povzetnega zneska se odbije nakažnična slučajna izplačilna pristojbina in cena za nakaznično golico.
14.	Pristojbina za nakaznice znaša do 25 K 25 v, preko 25—50 K 50 v, preko 50—100 K 60 v in za vsakih nadaljnjih 100 K še 10 v. Pošiljatelj mora plačati tudi 10 v izplačilne pristojbine.
15.	Z enim poštnim nalogom se sme izterjati le eno terjatev na podlagi enega dokumenta.
Pristojbine: priporočeno pismo iste teže in še 20 v izterjalnine.
16.	Pristojbina za takozvane naložne karte iznaša 30 v.
Od vplačanega zneska se odbije pri nalogih pristojbina pod točko 13, drugi odstavek.
17.	Ekspresne pošiljke se smejo sprejemati v Srbijo in Črno goro le pisemske, za ostalo tuzemstvo vse; poštne pošiljke, a le za ožje (lokalne) dostavne kraje izdajnih poštnih uradov.
Natančnejša pojasnila se dobe na poštnih uradih.
Swb*&dew is voz wiwa.
Kakor poročajo iz Beograda so naši poslanci izposlovali, da je končno dovoljen svoboden izvoz vina. Za izvoznice je treba zaprositi „Centralno upravo za trgovački promet sa inostranstvom v Beogradu, podružnica v Ljubljani“, z voznim listom. Poleg kolka 12 K je od7 vagona plačati pristojbino 1000 dinarjev.
Politične vesti.
Dve > vladi v Merniki Avstriji. Razmere v Nemški Avstriji postajajo dan za dnevom bolj deso-latne. Sedanja vlada na Dunaju nima več iniciative v rokah. Dr. Fric Adler, ki je umoril grofa Stürgkha, je sedaj prav za prav vodilni mož v | Peter Paulič, kaplan v Hočah. — Prestavljeni Nemški Avstriji. Za sedaj ima močno organiza- I so: čč. gg. kaplana Janko Kljun iz Selnice v cijo: socialdemokratične delavske svete. Ti sveti | Hoče in Ivan Atelšek od Sy. Marka pri Ptuju k so zborovali v pondeljek na Dunaju v parlamen- f Sv. Barbari v Halozah ter č. g. Janko Baznik, i tarni dvorani. Dr. Adler je brezpogojni pristaš j provizor pri Sv. Jerneju v Ločah, za kaplana v j diktature prolelarijata in razlastitve zasebne po- j Selnico. — Nastavljeni so: deficijenta Čč. gg. Iv. j sesti. Dr. Adler bo skoro gotovo prvi predsed- j Ogulin za kaplana pri Sv. Marku pri Ptuju in i nik nemškoavstrijske republike.	j Andrej Klobasa za kaplana v Koprivnici ter bivši
Okrajni Šolski snet celjski. Pod tem našlo- i vojni kurat Friderik Ratej za kaplana v Brežicah, j vom se zadnja „Nova Doba“ celjska huduje nad j — Dopust radi bolezni je dobil č. g. Jožef Kranjc, „hudomušnostjo“ somišljenikov ljudske stranke, \ kaplan pri Sv. Barbari v Halozah, da si niso pustili kratkomalo dopasti velike mi- j H0Wä maša. V nedeljo, dne 13. julija bo pri losti gospodov od demokratske stranke, ki so ) Sv. Antonu v Slov. gor. daroval letošnji edini ; jih vendar izvolili po sosvetu okrajnega zastopa j novomašnik naše škofije č. gosp. Vinko Močnik I celjskega, kjer imajo slučajno nezasluženo šte- J svojo prvo daritev. Slavnostno pridigo pri novi ; vilično večino, enega celega somišljenika, medtem	{	maši bo imel	č. gosp. kanonik, dekan in	stolni
s ko so za se pridržali izmed petih štiri somišlje-	j	župnik Franc	Moravec.
I “ike. »N°va Doba“ se očividno udaja prevari,	j Učiteljske	Sprememb	Imenovani so :	Franc
I da je celjski okraj po pretežni večini v njenem	j	Karbaš, učitelj na Hajdinu,	za nadučitelja	na de-
j taboru ali pa pojmuje demokratizem čisto po J gki ljudski šoli 'v Slov. Bistrici; Miroslav Lešnik,
{ sv0Je- 'lo bo pač vedela „Nova Doba“, da so 1 začasni učitelj v Marbregu, za stalnega naduta-od prevrata naprej dogovorno pošiljali v javne j teija istotam; Albina Runovec, začasna upoko-zastope stranke svoje somišljenike odgovorilo \ jena učiteljica v Slotenjgradcu in Frančiška Leš-I številičnemu razmerju strank. To in nič dražega j nik, namestna učiteljica v Cirkovcih, obe za stal-( Bi naša stranka zahtevala tudi za okrajni šolski ; ni učiteljici v Marbregu; Ivan Womer, učitelj na i svet celjski. Iste pravice so se celo več kot pr e- 3 deški ljudski šoli v Konjicah, za stalnega nad-\ ve^ posluževali somišljeniki „Nove Dobe“, ko se j učitelja na štirirazrednici na Muti; Aua Womer, I Je sestavljala vsakokratna deželna vlada v Ljub- S učiteljica na deški ljudski šoli v Konjicah in Ma-* ljani. In kar je za gospode od „Nove Dobe“ j rija Tomažič, učiteljica na dekliški šoli v Slov. prav v Ljubljani, bo tudi prav v Celju. Deliti j Bistrici, obe za stalni učiteljici na štirirazrednici zaušnice in se hinavsko zgražati, da takih udar- f na Muti; Otilija Feigel, stalna učiteljica in za-cev nočemo vtakniti mirno v žep, pa odgovarja j časna voditeljica na dekliški ljudski šoli v Slo-čisto prirojeni^ maniri z demokratičnim plaščem \ venski Bistrici, za stalno nadučiteljico na isti ogrnjenim univerzalnim dedičem liberalne stran- j goli; Alojzija Hobel, učiteljica ženskih'ročnih del ke. Toliko za danes; če pa hočete to vprašanje j na šolah pri Sv. Jerneju nad Muto in pri Sv. podrobneje razglabljati, smo vam na razpolago j Lovrencu nad Ivnikom, za učiteljico ženskih roč-; s podrobnejšim gradivom kako s strankarsko . nih del na štirirazrednici Muti in na eno razred-j prenapetnostjo zavlačujete poslovanje tako vaz- nici v Vratih.
1 pega zastopa. Pravično bi bili mandate razdelili i Oseb IM ¥0St 'Deželna vlada je imenovala g. i in okrajni šolski svet bi že bil davno začel po- j dr. Benjamina Ipavica zdravniškim vodjem žen-slovati.	I skega zdravilišča pri državnih toplicah v Dobrni
Svoja pravo barvo S9 pskazaü. Socialdemo- j pri Celju.
Ustanovitev mariborskega orlovskega okrožje.
V ta namen sklicujemo zborovanje na pondeljek, dne 7. julija, ob 14ih v dvorano JSZ (Flo-sarjeva ulica 4) v Mariboru. Vabimo k udeležbi zastopnike vseh delujočih odsekov mariborskega okrožja, pa tudi zastopnike iz onih krajev, kjer so pred vojno odseki že obstojali, ali pa, kjer bi želeli, da se jih ustanovi. Dobrodošli tudi vsi prijatelji orlovske organizacije! — Odbor mariborskega Orla.
„Strahovi65 v mestnem gledališču, v sredo,,
dne 2. t. m. zvečer so uprizorili člani ljubljanskega narodnega gledališča pod vodstvom upravitelja drame g. Hinka Nučiča Henrik Ibsenovo družinsko dramo „Strahovi“. Igra sama na sebi je pravzaprav globoko filozofična razprava, ki nam kaže, kake hude posledice ima nebrzdana strast in kako gotovo se maščuje grešno življenje če ne na starših samih, pa na njih potomcih. Vsebina igre je globokoresna in zato je bila za naše razmeri, rekel bi skoi'aj — neprimerna. Štiri petine poslušalcev n! bilo zrelo za takšno igro. Naši ljudje hočejo videti na odru življenje, petje in vriskanje ter neumne šale in t Župnik Martin KrajilC- Na Sladki gori je ‘ dovtipe, to ugaja. Za resno igro, polno živijen-1 umrl dne 2. julija tamkajšnji č. g. župnik Mar- | skih problemov, kakoršni so „Strahovi“, kjer I tin Krajnc, "rojen 1. 1872 v Majšpergu. Rajni | nastopi samo pet oseb brez vsake spremembe in f gospod' je po dokončanih gimnazijskih študijah i skoraj brez dejanja, za take igre še naše obli obiskoval, bogoslovje v Maribora, kjer je bil leta | činstvo ni zrelo. Zato se je dolgočasilo in splo-I 1896 posvečen v mašnika. Kot kaplan je delo- | šen utis je bil nepovoljen, Tudi v najbolj resnih I val v Kostrivnici (1896—97), v Vitanju (1897 | prizorih in pogovorili je čakalo nestrpno na I do 1898), v Rogatcu (3 mesece) in v Svečini i kakšno bolj šaljivo besedo, kjer se bo zopet treba I (1898—1903). Leta 1903 je postal provizor in i vsaj nekoliko smejati. Na deželi bi taka igra \ nato župnik pri Sv. Primožu na Pohorju, kjer | bila sploh nemogoča, a tudi naša inteligenca se i je deloval do 1. majnika 1907, ko je bil urne- | splošno ni pokazala še dosti zrelo; jo bo treba scen za župnika na Sladki gori, kjer ga je v še vzgojiti. — Kar se tiče igranja, moramo orne-najlepši dobi dohitela smrt. Rajni je bil blagega j niti, da so vsi igralci brez izjeme bili prav iz-I iB mirnega značaja in silno gostoljuben in po- j, vrstni, ki se znajo popolnoma vživeti v svoje I strežljiv prijateljem in znancem. Naj mu bo Vse- | vloge. Govorili so zelo tiho, deloma pretiho, kar j: mogočni obilen plačnik za njegove dobrote! Po- | nam priča, da je ljubljansko občinstvo dovolj I greh se je vršil v petek, dne 4. julija dopoldne. ? pazljivo, dočim pri nas radi vednega nepotreb-StarOSta SlOlfSFiSke düh01?i0fie USTlri. V Žužem-I nega smeha dostikrat ni bilo mogoče ničesar I berku na Kranjskem je dne 28. junija v visoki f razumeti. Želeli bi pač, da bi bil začetek igre I starosti 96 let umrl č. g. Mihael Tavčar, železno- | točen, kajti sicer traja res predolgo, kakor to-f mašnik, starosta slovenske duhovščine, častni ! krat, ko je bil konec šele ob */2 24. uri. j kanonik, dekan in župnik v Žužemberku. Naj v | [jfif jf| Metod. Jutri, v soboto obhajamo Ju-I miru počiva!	f goslovaui god naših blagovestnikov solunskih
t t- sestra Radoslava rojena Katarina Mučit \ bratov sv. Cirila hj Metoda. Slovenci zažigajte
f V samostanu šolskih sester v Mariboru je umrla J kresove!
Krasno časopisje zatrjuje venomer, aa je socialnim demokratom vera zasebna zadeva, da se v verske zadeve ne marajo spuščati ter da so sploh v verskem oziru indiferentni. Toda temu ni tako. Kakor znane,' so pri zadnjih graških občinskih volitvah dobili socialni demokrati v občinskem zastöpu in mestnem šolskem svetu večino. Prvi korak socialdemokratične večine je bil sklep, da učiteljskega osobja naj ne zadeva nobena obveznost glede nadzorovanja šolske mladine pri šolskih mašah, procesijah itd. Nov dokaz, da socialni demokratje pokažejo tam, kjer pridejo na krmilo, svojo pravo, t. j. protiversko barvo.
Predarlsko se hoče združiti s Ivico- Med
Švico in Predarlsko se vršijo pogajanja, da se deželica pridruži Švici kot poseben kanton. Na ta način se hoče Predariska izogniti plačevanju ogromnih vojnih bremen stare Avstrije, ki bodo nagromadene Nemški Avstriji.
Tedenske is«vice i
v sredo, dne 2. julija č. sestra Radoslava, roj, 1. 1890 v Čemo v Hercegovini. V kongregaciji šolskih sester je delovala tričetrt leta. Pogreb se je vršil v petek, dne 4. julija popoldne. Naj počiva v miru!
Duhovniška spremembe. Na župnijo Sv. Jerneja v Ločah je bil umeščen dne 1. iuliia č. ar.
Ifidotf dan po celi Sloveniji se obhaja prihodnjo nedeljo, dne 6. julija, kot cvetlični dan na korist vojnim invalidom, vdovam in sirotam. Tako je odredilo poverjeništvo za soc. skrbstvo.
Pouk V francoščini. Začetniki za francoski tečaj se lahko prijavijo v trgbvini Cirilove tiskarne. Pouk se začne takoj, ko bode zadostno število udeležencev vpisano. Vstop je vsakomur dovoljen; ker je v prometu veliko francoščine, je učenje tega svetovnega jezika želo potrebno. Ure so od 19—20, dvakrat na teden. Knjige in končna pojasnila se dobe v gori imenovani tr- ; govini. M.	i
Koncert V Radgoni. Mariborska „Glasbena matica“ priredi v soboto, dne 5. julija ob 21. uri (9. zvečer) v koncertni dvorani mestne hra- ■ nilnice v Radgoni pod vodstvom g. sodnega svetnika O. Deva in s sodelovanjem marib. vojaške godbe velik koncert z bogatim vsporedom. Ta koncert je prva večja prireditev v germanizirani ; Radgoni in se pričakuje, da se ga udeleže Slo- . venci od blizu in daleč. Za stanovanje je po možnosti preskrbljeno. Predprodaja vstopnic v ! trgovini Ivana Kovačiča v Radgoni, Dolga ulica. — Pripravljalni odbor.	'
Mariborsko Žensko društvo priredi zanimivo predavanje v proslavo Vidovega dne v soboto, dne 5. julija ob 20. (8.) zvečer v veliki dvorani j Nar. Doma. Društvo vabi vse občinstvo, zlasti I ženstvo iz mesta in okolice k obilni udeležbi. \
Zelo važno za častnike itd. posebmo rezervne, i
Vsi častniki itd., ki so vložili prošnjo za sprejem : v skupno vojsko kraljestva SHS v smislu nak- j nadno došlega povelja vojnega ministrstva naj ne- ; mudoma vpošijejo podatke pristojnosti (domo- ; vinske pravice, zavičajnost); navesti treba: mesto (kraj), okraj in dežela., Ti podatki morajo biti analogno že poslanim prošnjam potrjeni od dveh prič, kateri podpisi morajo biti overovljeni ali dokumentarično (potom občine itd.: domovnica ali prepis iste ali potrdilo) dokazani. Opozarja se, da prošnje onih prosilcev, ki teh podatkov ne vpošijejo, ne bodo upoštevane. Ker je zadeva zelo nujna in v interesu vsakega posameznika, ; naj se podatki vpošijejo do 8. julija t. 1. Adju-tanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani (kazina).
Dosedanji naslov „Vojno dopolnilno poveljstvo
Maribor“ se je spremenil „XLIV. Mariborska puko vska okružna komanda“.
Clt.¥orif0¥ privatnega brzojavnega premeta i
inozemstev Vsled odloka poštnega ministrstva se dovoljuje s 1. julijem t. 1. privatni brzojavni promet med našo državo in" vsemi državami svetovne brzojavne zveze razven Nemčije, Madjarske, Bolgarske, Turčije in boljševiške Rusije. Pri sprejemu in taksiranju je plačati pri vsaki brzojavki za jedno besedo več kakor jih je v resnici. Privatne brzojavke ki dojdejo v našo državo, morajo biti pisane v navadnem (odprtem) jeziku v srbohrvaščini, slovenščini, češčini, ruščini, francoščini, angleščini ali grščini, a one, ki gredo iz naše države, v jeziku dotične države in francoščini ali angleščini. V prometu z Nemško-Av-strijo tudi v nemškem jeziku. Za čas vojne in mobilizacije se odpravljajo brzojavke na odgovornost pošiljatelja. Za eventualno ustavitev ali izgubo se ne daje nikake odškodnine. Ža Rumenijo se do nadaljne odredbe ne morejo sprejemati privatne brzojavke, ker s to državo še nimamo direktne zveze.
Izkaznice za potovanje. Z naredbo deželne vlade za Slovenijo št. 2580 prež. z dne 1. apr. 1919 se je' določilo, da nadomestijo pri uradnikih in uslužbencih javnih oblastev, uradov in zavodov njihove železniške legitimacije s sliko — izkaznice veljavne za potovanja po tuzemstvu, to je v ozemlju kralj. SHS. Te legitimacije so pa veljavne le če so vidirane od pristojne vojne oblasti. Na to okolnost se vsi prizadeti posebno opozarjajo, ker imajo kontrolni organi nalog, da potnike z nepravilnimi oziroma nezadostnimi potnimi dokumenti zavračajo in izključijo od potnega prometa,
344 kml zaplenjenih. Na mariborskem tovornem glavnem kolodvoru je v pondeljek predpoldne oblast ustavila velik transport konj iz Hrvaškega, ki so bili namenjeni za Nemško Avstrijo. Vseh konj je bilo 344. Od teh jih je vojaška oblast zaplenila okoli 200 konj.
Slisrilß delavcem vseh kategorij. Vsled neurejenih gospodarskih in prometnih prilik vlada v Beogradu in na ozemlju kraljevine stare Srbije veliko pomanjkanje dela in nezaposelnost delavskih sil. Delavci vseh vrst, ki hodijo brez izrečnega poziva v Beograd za delom, potrošijo vsled velike draginje v kratkem vse svoje pri-
hranke in se izpostavljajo največji bedi. Svarimo delavstvo vseh vrst pred odhajanjem v Beograd ali v Srbijo, če nimajo delo nakazano od podružnice državne posredovalnice v Ljubljani, Mariboru in Strnišču pri Ptuja. Kdor se samo-lastno poda v Beograd ali v Srbijo ima nositi sam vse posledice. Deželna vlada za Slovenijo, oddelek za socijalno skrbstvo.	>
Zlobnost vinsklfi trgovcev. Že dalje časa širijo vinski trgovci neresnično vest, da je za vsak hektoliter vina, katerega se izvozi, plačati 320 K. To je laž, za vsako izvoznieo je le plačati 12 K in od vsakih 1000, čitaj tisoč K 20, čitaj dvajset K davka. Vinogradniki naj se ne pustijo od teh vrst ljudi „nafarbati“.
Slovenke! leite in dekleta! Ugovarjajte z vso odločnostjo liberalno-demokratarski nakani, da bi se vas oropalo volilne pravice!
društva in kat organizacije sploh, spored priobčimo pravočasno.
Natančnejši
Dopisi.
Bistrica pri Mariboru. Godno je postopanje naših občinskih mož. V občinsko zavezo so sprejeli Scherbaumovega „obermüllerja“ Milounigga, znanega nemškutarja, ki se je posebno proslavil leta 1914, ko so orožniki gonili narodne Rušaae v ječo. Milounigg je v vedni zvezi z mariborskimi vsenemci in lutrovci. Čudimo se, kako morejo narodni možje takega človeka sprejeti v občinsko zavezo. Tudi znani vsenemec Brieger še vedno straši in rogovili po Bistrici. Ostra pohorska metla, kje si?
OffllOŽ. Okrajni zastop bo v marofu v Ormožu na okrajni cesti dne 7. julija začel graditi nov most. Za časa stavbe mosta bo na razpolago cesta po graščinskem ozemlju, vendar pa vsled slabih mostičev le za lahke vozove. Težki vozovi morajo rabiti občinsko cesto čez Hardek. Vožnja z avtomobilom skoz Ormož bo ta čas sploh nemogoča.
Trgovski promet z inozemstvom.
Ker vlada med prizadetimi krogi še vedno nejasnost glede kupčije z inozemstvom, tedaj hočem v nastopom podati kratko pojasnilo o prometu z inozemstvom.
Naša država je sklenila z Nemško Avstrijo ; dne 22. marca t. 1. pogodbo 33-SHS (kompenza-I cijsko pogodbo). Glasom te pogodbe dobi Slove-
■	uija iz Nemške Avstrije barve, elektrotehnični \ materijal, znanstvene instrumente, jeklo in jek-I lene izdelke, kemične proizvode, klobuke, kovine i in kovinske izdelke, kvas, kuhinjsko opremo,
I motorje, poljedelsko in obrtniško orodje, časo-\ pisni in komerčni papir, steklenino, orodne in i in poljedelske stroje, železo. Na račun te po-j godbe so le še majhne količine na razpolago.
Kdor hoče uvoziti na račun te pogodbo ka-i ki predmet, zaprosi s prošnjo (kolekovano s ko-; lekom 3 K) pri Centralni upravi za trg. promet,
\ podružnica v Ljubljani, za dovoljenje. Prosi se j lahko tudi ustmeno. V prošnji se mora na vsak \ način natančno navesti predmet, množina in j vrednost in po možnosti tudi dobavitelj.
I Ljubljanska podružnica Centralne uprave za I trg. promet obvesti prosilca, ali ugodi prošnji ali J ne. če je prošnji ugodeno, se prosilcu sporoči i znesek, za katerega sme uvoziti zaprošene pred-\ mete. Ob enem se ga pozove, da založi fakturni I znesek pri Jadranski banki v Ljubljani, kateri I mora seveda sporočiti, zakaj pošlje denar. Isto-I tako mora obvestiti o vplačilu tudi podružnico I Centralne uprave. Ta izda potem poverilno pis-\ mo, naslovljeno na nemškoavstrijski blagovni j prometni urad na Dunaju. Ko prejme prosilec to i pismo, ga pošlje naravnost dobavitelju blaga, če I pa je denar namenjen raznim dobaviteljfm, te-I daj pa mora poslati to poverilno pismo narav-* nost na nemškoavstrijski blagovni prometni urad f na Dunaju in obenem navesti dobavitelji, kateri ; naj dobavijo blago in prejmejo zato denar.
I Kdor pazno prečita to pojasnilo, bo videl, da j je celo poslovanje zelo enostavno in ni nikakor I tako zamotano in težavno, kot se predstavlja.
Uvoz iz drugih držav, izvzemši Italijo, je pa l popolnoma prost in ni navezan na nobeno do-I voljenje naše države. Tudi iz Nemške Avstrije \ je popolnoma prost, ali ta država z ozirom na $ pogodbo zahteva, da se zgoraj navedeno blago I prejema na račun kompenzacijske pogodbe.
Izvoz blaga iz naše države je pa omejen in f navezan na posebno dovoljenje. Brez tega dovo-
■	ljenja je dovoljen izvoz starega krompirja, suhe-I ga sadja, kislega zelja in repe, vina in vinskih ' drož, žganja in medu. Kdor hoče katerega teh I predmetov izvažati, mora prositi s prošnjo,
kolekovano s trikronskim kolekom, pri ljubljanski podružnici Centralne uprave za izvozni-I co, ki stane 12 K. Za vsako pošiljatev je po-? trebna izvoznica. Za izvoznice za zgoraj navede-\ ne predmete se lahko prosi tudi ustmeno.
Po najnovejši odredbi se lahko izvaža v f vsaki množini vino in žganje. Natančnejši pogoji se zvedo pri podružnici Centralne uprave. Kakor I rečeno, množina je neomejena.
Kd >r hoče izvažati razven zgoraj navedenih predmetov kako drugo blago, mora vložiti samo $ pismeno prošnjo, kolekovano s trikronskim kolekom. Nadaljne pogoje izve prosilec ob ugodni rešitvi njegove prošnje.
Sedaj je dovoljen izvoz manjše množine rezanega in stavbenega lesa v Italijo ali le via Trst proti zdravi valuti, ki se mora odstopiti naši državi. Uvoz kakega blaga v zameno za les je strogo zabranjen. Kolekovane prošnje za izvoz lesa se tudi pošiljajo ljubljanski podružnici Centralne uprave. Istotja je dovoljena tudi manj-
Pripediiwe in ufeiül siroti»
If nedeljo, dne 6. i. m.:
V nedeljo, dne 8. t. m.; J u g o s l o v.
Strokovna Zveza v Mariboru priredi Ciril-Metodovo slavnost. Zjutraj ob 6. uri v cerkvi sv. Jožefa v Studencih skupna služba božja, popoldan ob dveh pa izlet v Kamnico, kjer se vršijo večernice, nato zborovanje in slavnost ter prosta zäbava v prostorih gostilne Vogrinec. —-Pri Sv. Lovrencu na Pohorju ob 4. uri v salona g. Kodra prireditev Bralnega društva.
Na sporedu so veseloigri „Nemški ne znajo“ in „Prisiljen stan je zaničevan“ ter petje, domača godba in šaljiva pošta. — V Št. liju v Sl. g o r. ob pol 18. (pol 4.) v Slov. domu uprizoritev Finžgarjevega igrokaza v 4 dejanjih „Naša kri.“ Pred in po igri petje domačega pevskega zbora. Igro uprizori Kmetijsko bralno društvo.
—	Pri S v. Benediktu v Slov. gor. priredi Bralno društvo v Društvenem domu ob 15.
(3.) uri veliko Ciril-Metodova slavnost. — V Svečini priredi popoldne po večernicah tam-kajšni cerkveni pevski zbor v šoli slavnost v proslavo sv. Cirila in Metoda. —- V Ljutomeru se vrši ob pol 14. (pol 2.) uri prva konjska dirka. Po dirki koncert. — V Kapeli ob 15. (3.) uri v gostilni „pri zidu“ čebelarski shod, na katerem predava potovalni učitelj Jurančič.
—	V Rogaški Slatini ob 18. (6.) uri v veliki koncertni dvorani državnega zdravilišča veliki pevski koncert, katerega proizvajajo polnoštevilni, mešani in moški zbor „Celjskega pevskega društva“ in klavirski virtuoz gosp. Ciril Ličar.
II terek, dne 8. i m.:
Pri Sv. E mi ob I6.1 (4.) uri v zadružnih prostorih občni zbor Posojilnice in hranilnice ter \ ša količina lesnega oglja. Radi prošnje velja ono
Kmetijskega društva.	,
M nedeljo, dne 13- i m.:
V Št. Juriju v Slo v. g o r. priredi bralno društvo „Edinost“ ob 15. (3.) uri v prostorih ,g. Krajnca veselico s sledečim sporedom: petje, govor, igri ^Skriven zaklad,, in „Jeza nad petelinom in kes“ ter srecolov. — V D o b j u po večernicah, v društvenih prostorih prireditev izobraževalnega društva. Na vsporedu so igri: „Fabiola in „Neža“ in „Oh, ta Polona!“ — V Konjicah po večernicah v uradnih prostorih
i za les rečeno,
Če se bo sklenila trgovska pogodba s kako* j drugo državo, se bo o tem javnost pravočasno I obvestila.
Fr. Zelenik.
Pol leta je pošlo in za vse one naročnike, ki dobijo na ovitku mudri križ, se je končala naročnina. Pri sedanji draginji se brez naročnine ne more pošiljati več kakor k večjemu tri številke lista. Upravništvo prosi torej, da se na-
.	, roemna pravočasno ponovi, ker se drugače do-
občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice po j pošiljatev lista mora prekiniti. Položnice se ne
običajnem sporedu.
V nedeljo, dne 27. i m.:
V Celju velika prireditev celjskega okro-
morejo priložiti, ker so nam začasno pošle, a jih še je od prej priloženih večina zunaj. Straža stane od 1. maja t.,1.: celoletno 18 K, polletno
«7	*	s	v	»	/ jr
žja „Orlov“, na kar opozarjamo že sedaj vse s 9 K in četrtletno 5 K, Te cene so veljavne, a
orlovske odseke, vsa mladeniška, izobraževalna s ne one zastaz’ele na glavi lista.
Bäu mzmmmLM,.
TP^jnr-o^fssIc? ^g-rwmif v
Preda se s
MEMBERS?^
Gostilna
Dobro idoča gostilnft-resUrraeija ali kantina se rzasa» takoj ali pozneje v najem. Ponudbe pod „Gostilna 1204“ na upravo liste.
e 5 sobami, 1 kuhinja, klet, vrt, dvorišče, lepe brajde je na prodaj. Hiša stoji 10 let. €fena 40.000 K. Studenci pri Mariboru. Brezna cesta (Uferstraße) št. 59 a.	"US?
Ved čevljarjev za fino in vojaško delo proti dobremu in stalnemu zaslužku sprejme V. Glušič, Grajska ulica 20, Maribor. 1121
L 21/18 29
Taloi t iriUttH Ztal Prostovoljna sodna dražba ntpremičniiL
elanov trgovskega gremija, ki se vrši v soboto 19. julija 1919 ob 18. nri v gostilni „Gambrinns“, Schillerjeva cesta št. £9. s sledečim dnevnim redom:
Išče se žagarja proti dobremu j plačilu, brani in stanovanju. Teč \ pove Cerič, Marija, Fram. 1254 j
Hrastovi stebri za plote postavljati in strešna opeka se dobi pri Jožef Nekrep, - Mozartova ulica S9, Maribor.	lnni
Išče se pridna žena, ki je v gospodinjstvu dobro izurjena za malo posestvo v bližini Maribora. Naslov v upravi lista. Ponudbe pod „Zvesta 1259“.
1091
Večja množina vina in sodov za sadjevec proda zelo po ceni Hetzl kavarna ,,pri Dravi“, Maribor.
1242
Kontoristin]a zmožna za koncept in vloge v slovenskem in nemškem jeziku, ki zna dobro računati, se sprejme. Ponudbe pod „Marljiva 1260“ na upravo lista.
1.	Preeiianje zapisnika zadnjih dveh občnih zborov.
2.	Poročilo načelnikovo o delovanju.
3.	Poročilo računskih pregledovalcev.
4.	Sklepanje glede plačevanja in visokosti gremijskih doklad.'	£
5.	Sklepanje glede plačila in visokosti gremijskih doklad, vpisne zadače, glede pristojbin oprostitve učenja ter šolnine.
Veti ft v e.	v
Proda se lokomobila
dobro ohran-"• jena parna
Vač gg. uradnikov se sprejme na privatno hrano, opoldan in zvečer. Kje, pove upravništvo. 1281
6 let stara 3 HP. Ena lepa breja plemenska krava. En krasen žrebec, 1 in pol leta star, polnokrven amerifeanec. Cene po dogovoru. Franc Rudolf, posestnik in obrtnik v itadislavcih, p. Mala Nedelja pri Ljutomeru. 1240
ff «P X*» S

Gospodična išče opremljeno sobo jjj s hrane in oskrbo pri samostojni j gospej. Ponudbe na upravo. 1180 |
Krema ofdi
I Pohištvo s
I
in rumena za čevlje, ličilo (wichs) feio brivsko milo, rižni škrob, | pralno milo, toaletno milo, ciga- ‘j retni papir in tuleki (Hilse), riž, 1 kavo in razno drugo blago, do- J kavlja najceneje trgovska agentura j in komisija MARTIN STADLER J v Mariboru ob Dravi, Bismarkova j testa 17.
najboljše kakovosti izdeluje “ in prodaja po nizkih cenah
Obrta?, sadrngs mizarski* S mojstrov v KARIB0RÜ, g Grajski trg št. 3.
Kupuje tudi vsakovrstni mizarski les.
a
5(?i i
öS "
ii

Slive suhe, makaroni, Radinska «latina se proda v trgovini YID MURKO, Meljska cesta št. 24, Maribor.	.	1258
Mizarji pozor!
Lep lahek VOZ (Kuteehierwagen) se zaradi pomankanja prostora I proda. Janko Sok, Maribor, Te- 1 getthoffova cesta 81.	1255	|
Posteljno okove prodaja na debelo in drobno.
Lep, velik hlev za kunce, velik 1 ročni mlin s sitom se proda. Studenci pri V ariboru, Werkstätten-Straße 24~	1263
ftarska zadr. v Mariboru Grajski trg št 3.
Dobro ohranjene harmonike se
prodajo "pri g. Mihaelu Springer, Frajdek pri Leitersbergu. Ogledajo se lahko samo ob nedeljah popoldne.	1276
Lahek voz, (koleselj) dobro ohranjen, enovprežen se kupi takoj, ž onudbe na upravo lista.
1259
„KORUNT
prva češka zavarovalnica na življenje v Pragi b© slavnemu občinstvu najtopleje priporoča. Mart. Stadler, zastopnik za Slov. Štajersko v Maribora ob Dravi, Bismarkova cesta št» 17.
Manjše posestvo r bližini Maribora se proda v Rogozi št. 4, Hoče pri Marmorn.	1271
Paprika najfinejše vrste kg po K 65'— 60'— in 65'— razpošilja dokler bo kaj zaloge. Eksportno podjetje Peter Zajc, Celje, Šolska ulica 11.	1274
Dva svinjska hleva iz močnih bron v dobrem stanju ter kurjak, dolg 4 metre so na prodaj. Vpraša, se v Cvetlični ulici št. 14, Maribor.	1272
JLmerikanski petrolej ter sveže tmeno olje se dobi po nizki ceni v trgovini Felber, Dravska ulica
’' Maribor,	1266
n
Obtok«
preproste do vsakovrstne naj-
finejše, domače, dobro in delo, vsake veliki
vestno tosti, izborne kakovosti izdeluje točno in solidno
ter prodaja'^ ÄfeÄfÄä'
/ALOJZI Jf & R B E1 TjR 3,
Maribor, Dravska ulica št. 16, (pri slarem mosta). 719
Siovenski fotograf
Kugi »es
Lip m les-plohe
kot rezan kupi Ivo Sojč, kipar v Mariboru, Reiserjeva ul. 26.
1271
Službe s
Iščem vrtnarja, neoženjenega, v prvi vrsti ima skrbeti za sadonos-nik; hrano in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Bogumil Vavra St. lij v Slov. gor.	1246
v Maribora se vljudno priporoča cenjenemu občinstvu, drnštvam, pevskim zborom, novoporečencem mariborskega in ptujskega okraja za naročila.	1273
Prano Kurnik,
Grajska ulica 16, Maribor.
Iščemo poalopje, t katerem bi mogli ustanoviti tovarno za izdelovanje vijenih ali upognjenih stolov (gebogene Sessel) in za izdelovanje druge robe. Poslopje bi moralo biti ob železniški postaji z vodno silo ali na električni obrat. Posudbe z natančnim opisom, se naj mlpočljelo na naslov: „Javor“ d. d. prije I. stolarska zadruga, Zagreb.	1266
Fin im (zaitji) klobuk
je bil v torek zvečer zamenjan v kavami „ventral“. Dotični, kateri ga je zamenjal, je znan, vsled česar se poziva, da odda zamenjani klobuk v kavami „Central“, sicer utegne imeti neprilike. 1267

«ram plačam
lepo suho
lipovo cvetje!
Grafte §a in javite, kojo množino g a imate ! Vreče vam pošljem in prevzamem blago po povzetju!
¥?3sk© Vabiö,	p. Celju
Ponudbe trgovcev prosim le z navedbo cene 1	1244
6.	Volitev’ predsednika gremija ter njegovega namestnika.
7.	Volitev 7 članov in 2 nadomestnikov v gremijsko pred-stojnišlvo.
8.	Volitev 2 računskih pregledovalcev.
9.	Volitev 4 odposlancev v zbor članov gremija.
10.	Volitev 4 elanov in 2 nadomestnikov v razsojevalni odsek.
11.	Volitev 5 članov za zvezna zborovanja.
12.	Volitev 2 članov v šolski odsek.
13.	Predlogi članov*po § 19 pravil.
14.	Raznoterosti.
Ako bi sklicani zbor ob 18. uri ne bil sklepčen, »e vrši novo zborovanje ob 19. uri zvečer, ki bi pa bilo pri vsakem številu članov veljavno sklepčno.
Maribor, dne 29. junija 1919.
1250— 94	Trgovski gremij v Mariboru.
Načelnik:
Karel "Wolf.
Otvoritev gostilne inmesarije!
r - Naznanjava slavnemu občinstvu, da sva s 1. julijem otvorila v lastni hiši se nahajajočo
gostilno in mesarijo
Tegtti tlkOffov.t? cesta. Št. 3® v bližini južnega kolodvora.
Potrudila se bova cenjenim gostom nuditi samo pristna vina kakor tudi okusna mrzla in topla jedila.
Za obilen obisk se priporoča
lüM fn Julija Vlahovič.
Okrajno sodišče Ptuj, odi I proda po javni dražbi po prošnji lastnika Jur j a Rebernak, posestnika r Dragovi ca, zastopanem po> njegovem pomočniku Janezu Mohorič, posestniku v Dragoviču sledeča zemljjšča :
l)r vi. št. 103 k. o. Dragovič sestoječa: iz parcele št 4/2 prebiralno poslopje gostilna z vrtom vred v izmeri po 2 a 9 m- • 4/3 gospodarsko poslopje in gostilna z vrtom v izmeri po 6 a 26 ins; 58/2 vrt v izmeri po 5 a 67 m*, 58/3 pašnik v izmeri pp 7 a 84 m*, 57/1 pašnik v izmeri po 3 a 60 m2, 57/2 travnik v izmeri 15 a 60 m8, 100 pašnik v Juršincih v izmeri 1 a 19 m2. Izklicna cena 24.000 K.
2.	) vi. št. 131 k. o. Dragovič sestojema parcela 61 stav* bišče, klet pare. št. 55/2 pašnik v izmeri po 1 a 40 ni®. Izklicna eena 6000 K.
3.	) vi. št. 146 k. o. Dragovič sestoječe parcele; 355 travnik v izmeri po 10 a, 366 njiva v izmeri po 33 a 56 m*, 357 vinograd v izmeri po 70 a 80 m», 358 vinograd v izmeri po 5 a 19 m2, 452/2 gozd v izmeri po 29 a 20 m*, 453/1 njiva v izmeri po 29 a 64 ms, 453/2 v izmeri 1 a 33 m2. Izklicna cena 8000 K.
Dražba se bo vršila dne
8. julija 1919 ob 10. uri dopaldne na licu mesta v Dragoviču.
Ponudbe pod izklicno cono se ne sprejmejo. Na p«~ sestvo zavarovanim upnikom ostanejo n j hove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Družbeno izkupilo je položiti v 14 dneh od dneva odobrenja najvišjega ponndka in sicer brezobrestno pri sodniji. Dražbene pogoje je mogoče vpogiedati pri podpisani sodniji soba št, 18.
Okrajno sodišče Ptuj, odd. I,
dne 25. junija 1919.	1251
p vil 180/6	a m
Prostovoljne sodni dražba noprosičiii.
Pri okrajnem sodišču v Ptuju je po prošnji lastnice Ide Wut s china, posestnice na Bregu naprodaj pojavni dražbi sledeča nepremičnina vi št. 343 k. o. Ptuj, obsto-
ječa iz parcele št. 457 travnik v izmeri 156 a 42
m“
ter
nsta-
P. n. občinstvu se vljudno naznanja, da je prevzel vodstvo glavnega zastopa banke .,Slavlje“
v Mariboru zavarovalni uradnik gospod
464/1 travnik v izmeri 146 a 02 m* z» katero se noyila izklicna cena v znesku po 18.000 K.
Dražba se bo vršila dne
10. julija 1919 dopoldne ob 10. uri
pri podpisani sodniji, soba št. 19.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvo zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.	Draž beno izkupilo je
položiti pri sodniji. Dražbene pogoje je mogoče vpogledats I pri podpisani sodniji, soba št. 13.
!	Okrajno sodišče Ptuj, odd. TU,
j	dne 25. junija 1919,	1252
I Štev. 1378
<0ranc Vršič,
Minister za socijalno politike
Mar ih sr
Gospodska ulica- si ?*, 2. nadstr.
Imenovani sprejema zavarovanja proti ' požaru, vlomu in za življenje ter podaja vsake vrste pojasnila»
je rzđal naredbo z dne 18. junija 1910, št 3283, o prijavi socijalnih zavarovalnih in podpornih uredb, objavljeno v tak. uradnem listu št. CX. Nanjo opozarjamo vsa manjša zavarovalna in podporna društva, da tudi vse stanovske in 'strokovne organizacije, kmetov, obrtnikov, delavcev, uradnikov in podjetnikov, ki dajejo svojim članom redne podpore m slučaj bolezni, smrti, iznemoglosti, starosti, doživetja ali brezposelnosti, zlasti pa vse podjetnike, ki imajo svoje nameščence zavarovane z nadomestno pogodbo ali pri im-
1243
domestnih zavodih pokojninskega zavarovanja. Točna izvedba prijave je v interesu članov in podjetnikov samih, i kor bo služila kot podlaga za razne panoge bodočega soci-
Trpina kciooijaiaep Map a dhbsio h Mn j	’ “35'
Deželna vlada m Slovenijo, poverjeništvo za socijalno skrb.
™	^ ., , ,,,Dr. med. Vlad, Mogllicli
Maribor, ßm/ska ul 16 j k lt lB J #b Ä M ** 4. 41.,
naprej tudi ZObOZdrUVftiŠkO pfäkSÖ, 1275
se priporoča*.
1267
POIORI I
Biči iz usnja . . jemenje za čepe . goži za čepe . . kose 70—100 cm dolge a K12 — do brusni kamni a . srpi a K 5.50, 6*— glavni robci lepo pisani ä .	.	.
moške predpasnike ženske predpasnike K 12 — do . . oxford srajce fante . .
za
K	2-50
jj	2-50
7>	2:50
T)	16-—
«7	2-50
Ji	6-50
J?	16.—
7)	6'—
n	4-—
n	16.—
».	45'—
Dne 2. julija je umrl v Migojnici pri Celju jgospod
Indrej Munih
plavotlsk, četiri, oxford!, platno belo, klat črni balisti. — Razpošilja po celem kraljestva
Kom. skladišče
ALOJZIJ SNIVEL
•urednik Jugoslavije** in bivši urednik ,‘»Strafe**,
Umrl je na posledicah trpljenja v avstrijskih težkih ječah.
Slava narodnemu mučeniku!
Maribor Glavni trg št. 6
Trgovci znaten popust.
Hiša s 4 stanovanji, vrt in polje
se proda Limbuška cesta 51, Studenci pri Mariboru,	1264
Maribor, 3. julija 1919.
UredntMvö „Strasi®1