HB DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO ZAPISKI Z DRUGE SEJE OKRAJNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Mladim veo zaupanja F Prva točka ponedeljkove seje okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva je bila namenjena pomembnemu vprašanju: Kakšen je delež mladine v društvih in organizacijah našega okraja? Uvodno poročilo, ki ga je prebral sekretar okrajnega odbora SZDL Miro Gošnik, je zelo analitično in pregledno postreglo s številnimi podatki, ki jih je zbrala komisija za sodelovanje z društvi in organizacijami pri okrajnem odboru SZDL. Razprava, ki jo je vodil predsednik okrajnega odbora SZDL Viktor Zupančič, je pokazala, kako potrebna je bila ta seja. Sodelovanje velikega števila članov okrajnega odbora SZDL, mladincev in drugih povabljenih gostov pa je hkrati potrdilo, kako koristno je sodelovanje med organizacijami glede vzgoje mladega rodu. ' ovariš Moša l'ijaue je ini v nuuuiii tistih akademski slikar, estet in nadarjen umetnik, ki bi lahko postal s svojim talentom eden izmed najodličnejših predstavnikov J^šega likovnega življenja. Toda izbral si je drugo pot. Odložil je čopič, barve in talent in se ves posvetil delavskemu gibanju. Malone štiri desetletja se je boril pod zastavo komunizma in dal temu boju ves svoj mladeniški in moški žar, vse svoje veliko junaštvo in neomajno požrtvovalnost. Govoriti o nastajanju, ustanovitvi, delu, žrtvah, ilegali, boju in zmagi Komunistične partije Jugoslavije pomeni govoriti o delu in življenju tovariša Moše Pojada. Njegovo ime in delo je eden izmed granitnih temeljev naše socialistične dežele, boja njenih množic za socialno m narodno osvoboditev. Na današnji dan pred 5 leti je srce velikega revolucionarja tovariša Moše Pijada prenehalo utripati. Njegov svetal lik graditelja novega sveta pa je ostal med nami •n bo vedno živ. Če bi hoteli našteti vse dejavnosti, ki jih poznamo, bi porabili preveč časa in tudi papirja; lahko bi pisali in pisali, a zlepa ne bi prišli do konca. Nič laže ne bi bilo, če bi iz teh izbrali tista področja, na katerih dela mladina. Tudi teh je toliko, da jih niti v dolgem sestavku ne bi bilo mogoče izčrpati. Poglejmo torej, kaj dela mladina našega okraja, kakšne so njene težave in kakšne so objektivne možnosti, da se še bolj uveljavi. Koristno srečanje V soboto so se zbrali na Otočcu na celodnevno izmenjavo izkušenj predsedniki občinskih odborov SZDL iz okraja Kranj in iz našega okraja. Predsedniki so izmenjali nekatere praktične izkušnje iz dela občinskih odborov SZDL in organizacije nasploh. Oba predsednika okrajnih odborov sta podala nato zgoščen prerez skozi splošno stanje v SZDL obeh okrajev. Gostje in domači predsedniki so si ogledali popoldan Industrijo motornih vozil in obrat Novolssa v Straži. Posvetovanje je bilo koristno za bodoče delo občinskih odborov SZDL. MIRNA PEČ VAS VABI! H. marca 1942 v zgodnjih jutranjih urah, ko je še mrak prekrival inirnopeško dolino, je odšlo v gozdove *6 domačih fantov. Zbrali *? se na Frati in se pridru-■*U onim, ki so odšli že v letu I94i, ter postali partizani, v spomin na ta dan Praznujejo prebivalci mir-n°Peške okolice že vrsto let *«■ marec kot svoj krajev-nl Praznik. Letošnja proslava — mi-nil<> bo 20 let od takrat — b° toliko slovcsnejša. Dne 17. marca bo krajevna organizacija ZB v Mirni peči priredila slovesnost, na katero vabi vse prebivalce, vse preživele iz skupine, ki je pred 20 leti odšla v partizane, in vse borce in aktiviste, ki so kadar koli med revolucijo zašli na mirno-peško področje. Pričetek slovesnosti bo ob 18. uri, ko bodo domači predstavniki sprejeli borce, nato bo ob 18.30 žalna svečanost na grobišču padlih, ob 19. uri pa kulturna prireditev v dvorani Zadružnega doma v Novi prispevki za bolnišnici v Brežicah in Novem mestu Občina Brežice: nič novih. Občina Črnomelj: nič novih. Občina Metlika: občinski ljudski odbor Metlika. VREME OD 16. DO 25. MARCA Prevladovalo bo neugodne vreme s pogostnimi padavi nami, le redki posamezni dnevi bodo lepi. Vdore mrzle' Sa zraka s snegom do nižin Pričakujemo sredi marca i« ■lasti okrog 20. marca. Dr. V. M. Občina Novo mesto: »No-voteks« — Novo mesto, Investicijski biro — Novo mesto, Trgovsko podjetje -Straža, Hotel »Metropol-« -Novo mesto, Zavod za upravo pokopališč — Novo mesto, Dolenjski list — Novo mesto, Splošna bolnišnica — Novo mesto, Zavod za zaposlovanje delavcev — Novo mesto. Občina Sevnica: nič novih. Občina Trebnje: nič novih. Občina Videm-Krško: Tovarna celuloze »Djuro Sa-laj« — Videm-Krško, Mirni peči. — Sodelujejo: učenci domače osnovne šole in TVD Partizan, dijaki učiteljišča iz Novega mesta, mladinska organizacija iz Mirne peči in pevsko društvo Svobode »-Dušan Jereb« iz Novega mesta. Krajevna organizacija ZB NOV - Mirna peč Plenum OSS o volitvah novih delavskih svetov Ko je predsedstvo OSS na seji 10. marca med drugim razpravljalo tudi o volitvah novih DS, so ugotovili, da smo v lanski akciji nadaljnje decentralizacije delavskega samoupravljanja dosegli velike uspehe. Navzlic temu pa je še vedno nerešeno vprašanje uzakonitve decentraliziranih organov samoupravljanja. Kolektivi se bodo morali resno lotiti izdelave poslovnikov in pravilnikov, ki bodo delovanje decentraliziranih samoupravnih organov uzakonili. Šele nato bo v novem sistemu vsak proizvajalec postal hkrati tudi upravljavec. Na posebni seji bo 17. marca plenum OSS podrobneje razpravljal o problemih delavskega samoupravljanja in o volitvah novih DS. Začeli bi tako, kakor je uvodoma govoril referat na seji okrajnega odbora SZDL v Novem mestu v ponedeljek dopoldne, koje bila glavna točka posvečena vprašanju mladine. V okraju je 13.600 mladincev in mladink. Vsak mladinec dela najmanj v treh organizacijah in društvih. Vendar je še vedno 4.500 neorganiziranih mladincev. V organizacijah je naslednje število mladine: v LMS 9.100, RK 9.694 (največ podmladek na šolah), v sindikatu 6.123 (zlasti delavske mladine), v telesno-vzgojnih organizacijah in društvih 5.290, gasilskih organizacijah 3.792 (skupaj s pionirji), v Svobodah in prosvetnih društvih 2.762, Ljudski tehniki 1.173 (razen tega je še 3.500 učencev v šolah), taborniških organizacijah 941, študentskem klubu 300 itd. V DPM je malo mladine, medtem ko se z njeno vzgojo ukvarja 4.131 odraslih ljudi. Vzgoja - osrednje vprašanje Kakšni so problemi mladine, kje so nepotrebni jezovi, kako bi jih odstranili? Kako si poskuša mladina sama pomagati? Zgoščen pregled vzgojne dejavnosti v okviru organizacije LMS pove, da imajo mladinci javne oddaje, mladinske politične šole, marksistične krožke, klube OZN, šole za življenje, knjižnice, cikluse predavanj za odročne j še kraje in podobno. Pri tovarniških aktivih, ki jih je 45, se uveljavljajo proizvodne konference, klubi mladih proizvajalcev itd., vendar ne morejo prav zaživeti. Nekateri ljudje v podjetjih, med temi so tudi mladinci, navajajo za glavni vzrok nedelavnosti po- manjkanje časa in proizvodno mrzlico, češ da so najprej norme, zaslužek in šele potem izobraževanje: BS šolska mladina se zbira v 50 aktivih: v zadnjih dveh razredih osemletk in vseh srednjih šolah. Medtem ko imajo mlajši na osemletkah delo pretežno v krožkih, šolskih zadrugah in drugje, so si srednješolci izbrali zahtevnejša področja. Klub dolenjskih študentov n. pr. razpravlja o odnosih med štipendisti in štipenditorji, o stikih štipendistov s podjetji, ki jih šolajo. Študentje velikokrat navajajo, kako malo se zanje zanimajo podjetja. Ko pride čas za prakso, opravljajo vsa druga dela, le svoje stroke ne. jijg Vaških aktivov je 114. Zajemajo 60 odstotkov vse organizirane mladine. Njihova dejavnost se zlasti usmerja v klubsko življenje, vendar delajo še v prosvetnih, gasilskih in drugih društvih ter terenskih organizacijah. Na splošno je mladina našla še premalo stikov z DPM, ki se neposredno peča s problemi mladega človeka. Materialni in kadrovski problemi onemogočajo, da bi se mladina bolje uveljavila v telesnovzgojnih društvih, taborniških organizacijah, v drugih interesnih mladinskih dejavnostih, Ljudski tehniki in v podobnem. Pri tem naštevanju ne smemo pozabiti tudi vzgoje, ki jo opravijo predvsem politične šole, predavanja in podobno. Zavest mladine je že tako visoka, da se mlad človek ne zadovolji več samo z enostavnimi dejavnostmi. V podkrepitev naj navedemo le dejstvo, da mladino — tisto v podjetjih in štipendiste — vedno bolj zanimajo problemi komune. Ne nazadnje mladina razpravlja tudi o problemu novega finansiranja dijaških domov, ki zahteva večje vzdrževalne stroške, zaradi česar se pojavljajo tudi zahteve po večjih štipendijah. Vsepovsod, kamor se obrnemo, naletimo na mladega človeka. Zadnje čase jih srečujemo nekaj več tudi že v oblastnih organih, v delavskih svetih in upravnih odborih, v komisijah in drugod. Vendar med starejšimi še vedno prevladuje mišljenje, da mlademu človeku ni zaupati, češ: »Kaj boš! Komaj si prišel, pa bi že rad držal vajeti!« To velikokrat povzroči nerazpolo-ženje med tistimi mladinci, ki so resnično sposobni in bi uspešno zamenjali marsikaterega starejšega na tem ali onem položaju. Vendar mladinci nastopajo neorganizirano. Njihov glas se porazgubi, zato no obvelja niti na zasedanju delavskih svetov, upravnih odborov, v komisijah in drugod. Vzgoja mladine je torej pereče vprašanje, vendar ga je treba začeti nujno reševati skupaj z vsemi organi in organizacijami. Sedanja praksa ni več po-rabna, saj na ta način ne bomo odstranili jezov, ki zaustavljajo mladinski polet na poti v veletok življenja. Vzgoja zaostaja za materialnimi pogoji. Cepa hočemo, da bomo iz mladinca vzgojili dobrega državljana, moramo možnosti za boljši način vzgoje (Nadaljevanje na 2. strani) OSS o osnutku resolucije o gospodarskem razvoju Predsedstvo OSS je na soji 10. marca razpravljalo o osnutku resolucije o gospodarskem razvoju okraja. — Ugotovili so, da je treba osnutek resolucije pojmovali kot mobilizacijski aktv ki nakazuje najučinkovitejše poti za čim cenejšo iin čim boljšo proizvodnjo. Sindikalne podružnice in organi samoupravljanja v kolektivih se bodo morali kar najbolj trudita, da bi nalo« ge, ki jih osnutek resolucije zastavlja, dosegli, hkrati pa bo treba še bolj kot doslej temu podredita tudi sistem nagrajevanja. V razpravi so se dlje pomudili okoli nalog v gozdarstvu in kmetijstvu ter v organizaciji proizvodnje in pretresli težave v zvezi z obratnimi sredstvi in surovinami. Ugotovili so, da je še vedno čutiti manj poudarka na družbenih službah in družbenem standardu. Zmagovalci: Karlovčanke in Novomeščani! Po pričakovanju so v sobotnem srečanju mestnih reprezentanc Karlovca in Novega mesta prepričljivo zmagale v ženski konkurenci gostje iz Karlovca s 184,95 : 163,15 tockanu, pri moških pa Novomeščani z 213,G5 : 228,35 točke. Med posamezniki sta bila najboljša Dimo-vičeva in Ivaiiovič. — Več berite o teru na 15. strani Mladim več zaupanja! (Nadaljevanje s 1. strani) vskladiti s politično usmerjenostjo. Zaupanje: najtrdnejši most! Celotna razprava na ponedeljkovi seji okrajnega odbora SZDL je bila usmerjena proti enemu cilju: kako poiskati most med mladino in drugimi organizacijami ter družbo. Iz navedenih ugotovitev se da sklepati, da ga bo treba iskati predvsem ob večji pomoči mladini, pa naj gre za idejno, vzgojno ali materialno pomoč. Mladini je treba pokazati, kje so njene perspektive, katero pot naj ubere, da bo prišla do cilja. Ne moremo zanikati, da mladi Stanovanja za prodajo Ker je v Novem mestu med manjšimi podjetji in zavodi več interesentov, ki bi gradili stanovanjske stavbe, pa imajo premalo sredstev, da bi nastopali kot investitor, se je sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Novo mesto odločil, zgraditi v Novem mestu 20-stanovanjski stolpič. V njem bo 20 dvosobnih stanovanj s po 50 m2 stanovanjske površine (dve sobi, kuhinjska niša z jedilnim kotom ter sanitarije). Vrednost vseljivega stanovanja ne bo presegla 3 milijonov 750 tisoč din. Z gradnjo bodo pričeli seveda le, če bo dovolj interesentov, ki bodo sklenili pogodbe za odkup. Načrti stanovanj so bili na ogled na občini do današnjega dne. če se je prijavilo dovolj interesentov, bodo z gradnjo tako pohiteli, da bo stavba vseljiva že 1. novembra letos! Ne tarnajte, da iz vaše občine ni dovolj člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite in napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem občanom! ljudje sami niso sposobni iskati in najti, vendar je bilo v dosedanji praksi preveč bojazni, preveč neodločnosti in nezaupanja. Mladini je treba zaupati, če pa smo o njej v dvomih, moramo z njo neprestano sodelovati in ji pomagati. Le po tej poti bomo našli most in podrli tiste nepotrebne jezove, ki so branili, da bi mlad človek postal enakovreden starejšemu. Mladina je to zaupanje že opravičila. Ne samo enkrat, neštetokrat. Naj govorimo o mladinskih delovnih brigadah, kjer je samo na lokalnih akcijah opravljenih za nad 10 milijonov del? Naj povemo o delu v organizacijah, društvih, raznih organih, kjer ni razočarala? Delež, ki smo ga doslej premalo cenili, je prerasel v velikanski prispevek mladine h gradnji za lepšo prihodnost. Mladi ljudje pričakujejo konkretno pomoč od organizacij SZDL. Oblike dela pri SŽDL in LMS so velikokrat slične ali celo skupne, zato skupnega jezika ne bo težko najti. Mladina zahteva, da se njeno članstvo vzgaja enotno. Išče nove oblike dela. Kluba-štvo, revni programi, ozkost pri vodenju in usmerjanju organizacije LMS lahko samo hromijo njeno vlogo v sodobnem družbenem in političnem življenju. S tem da išče, pa že sama gradi svoj del mostu do sodelovanja z drugimi organizacijami, organi, skratka z družbo. Naloge, ki jih je seja osvojila, so velike, uresničili pa jih bomo le, če bomo pravilno usmerili delovne programe, ustanavljali izobraževalne centre in vprašanja reševali tako, da bo mlad človek udeležen pri vseh dejavnostih. Da bi to dosegli, je Socialistična zveza prevzela odgovornost, da bo vse pobude, mnenja in pomoč vsklajevala z resničnimi potrebami. ZUNANJEPOlillreHI TfOENSKI PREGLED Štirinajstega marca sc jc začela v Ženevi konferenca odbora osemnajstih držav za razorožitev. Pravzaprav se jc ta odbor zdaj skrčil na sedemnajst držav, ker je Francija (beri: de Gaullc) odpovedala udeležbo. Švicarji so sicer v optimističnem razpoloženju, ki je deloma značilen za začetek te konference, pustili prazen drog tudi za francosko zastavo. Toda ta bo najbrž ostal prazen. Pred začetkom konference jc bilo več razgovorov med zunanjimi ministri ZSSR, ZDA in Velike Britanije. Ti razgovori naj bi utrli pot glavni konferenci. Ce so ji utrli pot, bomo videli. Pomembno vprašanje, ki ga bo konferenca tudi obravnavala, je prepoved atomskih poskusov. Že pri tem vprašanju naletimo na osnovno nesoglasje med Vzhodom in Zahodom: Vzhod ima zahodne zahteve po natančnem nadzorstvu nad izvajanjem morebitnega sporazuma o prepovedi poskusov za »vohunstvo-. Zahod pa vztraja pri tem, da sporazum o prepovedi poskusov brez nadzorstva, kakor ga predlagajo oni. ne bi imel smisla. Kljub tema dvema nasprotujočima si stališčema pa jc čutili, da bi ena in druga stran želeli doseči napredek pri tem vprašanju, tembolj ker so ga v nekaj Ict-h tako tcmeljHo prereše-tali, da so tehnična vprašanja v bistvu in v podrobnostih rešena. Na Zahodu priznavajo, da sa nedavni podzemski poskusi z atomskim orožjem v ZDA pokazali, da jc mogoče zabeležiti celo poskuse z majhnimi bombami pad zemljo, da ne govorimo o poskusih v ozračju. Prak-.ičen zaključek tega je, da bi Zahod lahko vsaj nekoliko popustil pri svojih zahtevah gled? inšpekcije in kontrole, vsaj tiste inšpekcije in kontrole, ki jo ima Sovjetska zveza za vohunstvo. Sam Kennedv je po nekaterih znamenjih pripravljen podpreti to stališče. Seveda ima opraviti z vojaškimi in civilnimi nestrpneži, ki so najprej vpili o »bombniškem razkoraku«, potem o »raketnem razkoraku« in zdaj opozarjajo na »poskusni razkorak«, misleč pri tem na lansko serijo sovjetskih poskusov in trdeč, da so segel sporazum z Zahodom o tem ključnem vprašanju, da bi lahko po spešil gospodarski razvoj v ZSSR, predvsem pa dvignil življenjsko raven sovjetskega ljudstva. Če upoštevamo vse to, bi kazalo, da je upravičen določen optimizem. Toda, ker je bilo svetovno javno mnenje v preteklosti že tolikokrat razočarano, je najbolje, da počakamo Konferenca o razorožitvi ZSSR neznansko prehitele ZDA v tehniki uporabe atomskih nabojev za raketne izstrelke in v tehniki eksplo-diranja atomskih bomb. Prav tako je čutiti na sovjetski strani določeno voljo za sporazum. Ko ne bi bilo tako, sovjetska vlada ne bi bila privolila v konferenco odbora za razorožitev na ravni zunanjih ministrov. Znano jc, da je Moskva dolgo vztrajala pri sklicanju konference šefov držav ali vlad, to je konference na vrhu. Upoštevati pa jc treba tudi druge razloge. Ne samo, da je vprašanje prepovedi poskusov dozorelo in da je to ključ za nadaljnje sporazumevanje glede drugih vidikov razorožitve, ampak ima tudi gospodarsko ozadje. Oborožitev terja na obeh straneh ogromne stroške, ki zavirajo dviganje življenjske ravni ne samo v teh državah, ampak po vsem svetu, saj je znano, da bi se z učinkovitim sporazumom o razorožitvi ali vsaj delni razorožitvi sprostili zelo veliki fondi za razvoj tudi gospodarsko nerazvitih držav. Zahod, ali vsaj velik del odgovornih krogov na Zahodu, danes ne dvemi več da bi Hruščev rad đo- na rezultate konference. Že sporazum o prepovedi poskusov bi bil velik uspeh. V Evianu, v Švici ob Lcmanskcm jezeru, kjer se pogajata francoska in alžirska delegacija o sklenitvi miru v Alžiriji, potekajo zadnje ure pred podpisom sporazuma v napetem pričakovanju. Skoraj nihče ne dvomi, da bodo sporazum v kratkem podpisali. Številni novinarji z vsega sveta pričakujejo, da bodo lahko sporočili svetu novico, da je bil mir sklenjen. Medtem pa desničarska teroristična organizacija OAS tekmuje s časom in zgodovino, da bi mir preprečila. Njeno divjanje ljudje že primerjajo z nacističnimi zločini in prav nobenega dvoma ni, da je edino orožje te organizacije — strah. Zakaj vsak pošten človek lahko samo z gnusom govori o ljudeh, ki morijo otroke in ženske, starce in vojake brez razlike. Menda sami organizatorji OAS čutijo, da so si odtujili javno mnenje po vsem svetu. Izgon italijanskih novinarjev iz Alžirije jc najboljši dokaz za to. Ne pozabimo na sod reklamo! Turizem je pri nas zdaj na takšni stopnji, kot je bila industrija kmalu po vojni: neodkrit in predvsem neizkoriščen vir dohodka tistih krajev, ki jih je narava bogato obdarila z lepotami. Ko še ni bilo avtomobilske ceste, so se tuja pritoževali nad prahom, mi pa smo godrnjali, češ, saj prav zaradi prahu ni nikogar k nam. Zdaj imamo lepo, vabljivo avtomobilsko cesto, množica izletnikov drvi po njej, toda žal — velikokrat še kar mimo nas Kdor ima srečo, da je njegov lokal močno viden ob cesti, ga še kdo obišče, skrite lepote ah gostišča, kjer bi popotnika lepo sprejeli in bi se tam dobro počutil, pa premnogo-krat ostanejo brez obiskovalcev. Tja ne vodi odcep od avtomobilske ceste ali pa ni napisa, ki bi mimoidočega opozoril, da se je tu vredno ustaviti. Morda ljudje, ki skrbijo za to, da ostanejo lepote naše deželice neoskrunjene, le nimajo prav, ko mislijo, da bi napisne 'able motile idilo ob avtomobilski cesti. Estetske in nevsiljive table bi prav gotovo privabile marsikoga, ki zdaj, ne vedoč, da imamo pri nas mnogo lepega, pelje mimo. Ne le gostišča in usluž-nostni obrali, marveč predvsem naše prirodne lepote zaslužijo, da opozorimo nanje! P. M. Slab promet na sejmišču 12. marca je bil novomeški sejem menda zaradi dežja slabo obiskan. Od 421 naprodaj pripeljanih prašičev so jih prodali 405; cena: 6.500 do 19.000 din. Ker je bila ponudba manjša od povpraševanja, so c:«ie od zadnjega sejma občutno narasle. F- : a^lMSWIM>l TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Zvezna ljudska skupščina jc na zasedanju v torek sprejela zakon o amnestiji, ki je zajel okrog 150.000 ljudi, od katerih jih je največ v emigraciji. Zakon je obrazložil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič. Med drugim je naglasil, da je zdaj pred našimi diplomatskimi predstavništvi v tujini naloga, da s posebno skrbjo proučijo vse prošnje oseb, ki jih je zajela amnestija. Pomagati jim je treba pri urejanju vseh vprašanj in jim omogočiti re-patriacijo, če to želijo. Ko je tovariš Aleksander Rankovič našteval okoliščine, v katerih sprejemamo zakon o amnestiji, je dejal, da so nastale pri nas globoke družbene spremembe. Zaradi poglabljanja socialističnih družbenih odnosov se človek, državljan naše socialistične skupnosti, čedalje bolj družbeno uveljavlja in postaja odločilen činitelj v vsem gospodarskem, političnem in družbenem življenju. Vse to omogoča sprejetje zakona o amnestiji oseb, ki so sc pregrešile zoper državo in ljudstvo, toda niso bile neposredni organizatorji in izvrševalci hudih kaznivih dejanj — vojnih zločinov in ubojev. Med 150.000 osebami, ki jih je zajela amnestija, je predvsem vojna in povojna emigracija, ki je okusila vso grenkobo takega življenja in so mnogi, zlasti zadnja leta, spremenili svoj odnos do socialistične Jugoslavije. 0 Na dnevnem redu asedanja Zvezne ljudske skupščine je tudi predlog o spremembah v zakonu o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij. Njih bistvo je v tem, da bodo gospodarske organizacije od letos naprej obračunavale in razdeljevale dohodek na podlagi plačanega, nc pa fakturiranega blaga. To praktično pomeni, da bodo imele tiste gospodarske organizacije, ki ne bodo mogle dobiti denarja za prodano blago, tudi manjši dohodek. Prav to pa bo prispevalo k povečanju likvidnosti darstvu. § Na sejah gospodarskih odborov obeh zborov Ljudske skupščine LRS so razpravljali o predlogu resolucije o uporabi sredstev republiških skladov v letu 1962. Predlog resolucije določa temeljno politiko, ki naj jo uresničujejo upravni odbori skladov pri njihovi uporabi in razporeditvi. q Na seji odbora za zdravstvo in socialno politiko republiškega zbora Ljudske skupščine LRS so menili, da bi morali občinski ljudski odbori odločneje in hitreje priskrbeti stanovanja najpotrebnejšim bivšim borcem. V široki akciji, ki je bila pred časom sprožena, bi se morala bolj živo zavzeti za gradnjo stanovanj za borce Zakon o amnestiji v gospo- tudi podjetja, ki zaposlujejo nekdanje borce. Lani so gospodarske organizacije v Sloveniji zgradile 968 novih stanovanj za bivše borce in vojne invalide. © Ob 70-letnici predsednika Tita bodo nosilci štafete pretekli 7000 kilometrov dolgo pot skozi 350 mest vseh republik, štafeta bo krenila z Jesenic v soboto, 7. aprila ob desetih. 0 Avstrijska gospodarska zbornica jc predlagala, da bi določenemu številu jugoslovanskih sezonskih delavcev omogočili zaposlitev v Avstriji. Ta predlog zdaj proučuje sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo, ki pa še ni dokončno določil svojega stališča, ker jc treba predhodno proučiti nekatera važna vprašanja. Sekretariat pa tudi sicer spremlja gibanje in zaposlitev naših delavcev v tujini. Prizadeva si za ureditev njihovega položaja in zaščite. 0 Rezultati ankete med tujimi turisti so pokazali, da je bila večina turistov zadovoljnih s počitnicami pri nas. Na vprašanje, kako so prišli na misel, da obiščejo Jugoslavijo, je 36,8 odstotka anketiranih tujih turistov odgovorilo, da so jim to priporočili njihovi prijatelji, ki so prej preživeli počitnice pri nas. 0 V Bukarešti so bila končana pogajanja med delegacijama Jugoslavije in Romunije o Djerdapu. S tem je bil storjen spet korak naprej k sporazumu o ureditvi energetskega in plovnega sistema na Djerdapu. Z ureditvijo tega sistema na Donavi bi obe sosednji državi povečali svoje zmogljivosti na področju energetike. Z zgraditvijo skupnega jezu na Donavi bi korenito odpravili tudi sedanje težave pri plovbi v soteski Djerdapa. £ Te dni jc izšla prva številka »Občana«, ki ga izdaja Pogodbena skupnost za izdajanje tega lista. To skupnost so decembra lani ustanovile občine, okraji, krajevne skupnosti, zbornice in druge organizacije. V svoji prvi številki objavlja »Občan« uvodnik Vide Tomšič, odlomke iz govora Edvarda Kardelja na letni skupščini Stalne konference mest, prispevek iz razprave o statutih komun, izvlečke iz Resolucije o gospodarskem razvoju LRS, nekaj misli o planiranju v komuni, članke 6 položaju kulture v komuni itd. @ V začetku prihodnjega leta bomo dobili prva reakcijska letala. JAT je namreč sklenil s francosko tvrdko Sud Aviation pogodbo o nakupu treh reakcijskih letal tipa »Caravcl 6 N«. V vsakem letalu je prostora za 80 potnikov; letalo preleti 800 kilometrov na uro. © V Mariboru so zaprli mednarodni sejem gostinske opreme, ki ga je obiskalo 42.000 ljudi. Razstavljalci so sklenili pogodbe za prodajo, opreme in strojev v vrednosti 1 milijarde 400 milijonov dinarjev. B Predsednik nizozemske vlade Jan de Quay je sporočil, da se bodo začela tajna pogajanja med Nizozemsko In Indonezijo o Zahodnem Irijanu. Z indonezijske strani se bo pogajanj udeležil nekdanji indonezijski podpredsednik dr. Mohamed llatta. B Politblro CK KP Belgije je obsodil stališča Jacquesa Grip-pa, člana CK KP Belgije, ki kritizira politiko KP Belgije po XXII. kongresu' In zagovarja stališča KP Kitajske, da mora biti miroljubna koeksistenca med narodi samo taktika in da teze o odpravi vojn iz življenja družbe samo »uspavajo zavest in budnost narodov-. B Gospodarske težave v Turčiji se čedalje bolj množijo. Po nekaterib podatkih bo imela Turčija letos 215 miUjonov dolarjev primanjkljaja v plačilni bilanci s tujino. Turški dolgovi v tujini so lani dosegli 1,4 milijarde dolarjev, kar je v glavnem dediščina slrmo^la-ljen^ga Menderesovega režima. K Alžirski voditelj Ben Bela ln štirje njegovi tovariši, ki so še v francoskih zaporih, nočejo biti izpuščeni, dokler ne bodo iz zaporov in koncentracijskih taborišč v Franciji izpustili kakih 20.000 Alžirccv. B Po mnenju strokovnjakov bo letošnja proizvodnja nafte na svetu še vedno večja od potrošnje. Največja bitka se b>o letos bojevala za evropska tržišča, za katera se čedalje bolj zanimajo ZDA in ZSSR. B V italijanskem parlamentu sc je končala razprava o programski deklaraciji nove vlade levega centra. Vladni program so podprle krščansko-demokrat-ska, socialnodemokratska in republikanska ' stranka, voditelj italijanskih socialistov Nenni pa Je izjavil, da so socialisti podprli vlado s tem, da so se vzdržali glasovanja. B Zahodnonemškega veleposlanika v Moskvi Krolla so odpoklican v Bonn, da bi odgovarjal na obtožbe, češ da jo ravnal na svojo roko in predlagal sovjetskim osebnostim stvari, s katerimi se Bonn nc strinja. Pri vsej zadevi je značilno to, da sc je kancler Ade-nauer skušal čim manj zaplesti v ta spor. Sporočili so, da se bo Kroll za sedaj še vrnil v Moskvo, a da ga bodo kmalu za stalno odpoklicall in da bo dobil položaj svetnika za vzhodna vprašanja. Dopisujte v vaše komunsko q!nslla! DOLENJSKI LIST PRED SPREJEMOM RESOLUCIJE o razvoju okraja Novo mesto v letu 1962 Vse kaže, da se bodo prihodnji četrtek zbrali v Novem mestu odborniki obeh zborov okrajnega ljudskega odbora. Razpravljali bodo o enem izmed najvažnejših letošnjih dokumentov: o RESOLUCIJI O RAZVOJU OKRAJA NOVO MESTO ZA LETO 1962. O osnutku resolucije razpravljajo prav te dni vsi sveti pri OLO, o njej pa so izrekli tehtna mnenja tudi člani Okrajnega odbora SZDL na svoji drugi seji v ponedeljek dopoldne. Obogaten s številnimi novimi pobudami in predlogi članov svetov OLO, izvršnega odbora OO SZDL in mnenji članov OO SZDL bo osnutek resolucije do začetka prihodnjega tedna dopolnjen in poslan vsem okrajnim odbornikom. Na seji OLO bo resolucija verjetno tudi sprejeta; s tem bo obsežno delo gospodarskih organizacij, komun, političnih organizacij, strokovnih zbornic, ter svetov na OLO dobilo svojo zadnjo potrditev. Najpomembnejši politično-gospodarski dokument leta za naš okraj bo tako postal glavni usmerjevalec vseh naših naporov, ki jih delovni ljudje okraja uresničujemo že 3. mesec. Naj pred sprejemom tako važnega dokumenta opozorimo na nekatera pomembna vprašanja. Medtem ko smo lani sprejeli družbeni plan okraja za 1961, je letos na vrsti resolucija o razvoju okraja za leto 1962. Ne gre zEolj za formalnost, čeprav je res, da je pomenil družbeni plan osnovni zakon za področje, kjer je bil sprejet. Resolucija je širša: vsebuje Politiko okraja za naš letošnji razvoj, je politično-gospo-darsld dokument, ki nakazuje smer tega razvoja in je Podprt z doktsmentacijo posameznih gospodarskih panog. Pri tem ne smemo pozabiti na široko demokratičnost, s katero je naš letošnji »plan« nastajal: gospodarske organizacije in komune so s pomočjo strokovnih zbornic temeljito premlele vse okolnosti, ki jih postavljajo dosedanji razvoj, doseženi uspehi in nove možnosti za nadaljnji dvig življenjske ravni. Ne smemo prezreti težav, ki so bile povezane s tem delom: ponekod osnovni proizvodni plani niso ne napeti, ne dovolj resni. Bili so sestavljeni s stališč trenutnih težav okoli pomanjkanja surovin, obratnih ali drugih sredstev, lahko bi rekli: z nekakšno skrito rezervo, češ — jih bomo že kasneje spet presegli. Nekaj vzrokov za tako »planiranje« je; res je namreč, da so doslej le preradi bili pohvaljeni tisti kolektivi, ki so si postavili sorazmerno ohlapne »planske naloge«, ko pa so jih (več ali manj z lahkoto) presegli, smo bili vsi hitro pripravljeni izreči pohvalno besedo! Takega priznanja seveda ni Ml deležen kolektiv, ki je z resnično borbo In s trdim Prizadevanjem dajal svoj delež skupnosti. Zato je letošnja resolucija Blede predvidenih nalog ponekod nekoliko višja kot so plani nekaterih gospodarskih organizacij. Medtem ko so slednje računale s svojimi trenutnimi materialnimi možnostmi, jih resolucija opozarja na možnosti, ki jih je treba nuditi tem organizaci- TAPETNIK v Novem mestu vam nudi Obrtna delavnica »TA-pETNIK« Novo mesto, Cc-«a talcev 1 - pri Košaku, lma na zalogi vsakovrstne Prevleke za avto sedeže v ^>eh barvah: za avto Fiat b°0. Fiat 1.100, DKW, BMW 2" za vse ostale avtomobile, f revleke izdeluje po vaših željah iz pralnega blaga, sukna, vlnila in raznih kombinacij. — Imamo na ^'ogi moderne kovinske fotelje z mizami raznih ob-1'k. Izdelujemo vseh vrst zavese za zatemnitev, kakor tudi dekorativne zavese; vcdn0 imamo na zalogi karaše iz bele kovine. Kavče, *°Lelje in otomane lahko *>b,'te iz zaloge ali po na-™*uu; kakor tudi vseh vrst zimnice. Sprejemamo tudi čeke. jam! Tak je n. pr. položaj glede lesa: na vsak način moramo doseči od KGP, GG in zadrug, da bodo usmerile v proizvodnjo — in s tem v izvoz — več lesa, medtem ko morajo ObLO energično ukiniti preštevilne ža-ge-venecijanke, ki so se razbohotile kot gobe po dežju in ki so zadnja leta zrezale nad 36.000 kubičnih metrov lesa na najbolj primitiven, za posameznike in skupnost škodljiv način! Računati je treba z vplivom, ki ga imajo ljudski odbori in politične organizacije — in ki naj resnično pomaga, da bodo vsa naša podjetja šla v korak s časom! Resoluciji! predvideva malo hitrejši nadaljnji razvoj našega področja kot ga predvideva za letos ljudska republika Slovenija. V večji meri kot drugi okraji se bomo naprezali, da bi hitreje razvijali naše še vedno premalo razgibano področje. Dokazati hočemo, da smo sposobni sami pokreniti vs-e, kar je v naših močeh, da bi uresničili naloge, ki jih poslavljata letos zveza in republika. Potem tudi pomoč zveze in republike glede soudeležbe oz. delitve raznih skladov ne bo odpadla; o tem nam ni treba dvomiti. Tudi letos bomo zategadelj vodili tako politiko investicij, ki sloni predvsem na soudeležbi naših sorazmerno skromnih skladov pri črpanju kreditov zveze in LRS. S tem v zvezi so pred nami izredno resne in odgovorne naloge glede povečanega izvoza industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov. Nujno bo treba zaostriti odnose za višjo proizvodnost in splošno večjo proizvodnjo. Skozi vse leto naj nas preveva duh novega načina go- spodarjenja. Uveljaviti je treba vsa pravima merila pri delitvi čistega dohodka ter osebnih dohodkov. Vse to seveda brez močnejšega sodelovanja delovnih kolektivov s komunami, političnimi organizacijami, zbornicami, bančnimi ustanovami in strokovnimi društvi ne bo mogoče. V komuni se bo poslej še bolj kot do zdaj uresničevala osnovna odgovornost za naš napredek, dvig življenjske ravni. Če hočemo — to pa tudi moramo doseči, če želimo naprej! — uresničiti predvidevanja resolucije, po katerih naj bi letos presegli lanske naloge v okraju — pri družbenem bruto proizvodu za 17 odst., — pri družbenem proizvodu za 18 odst. in — pri narodnem dohodku za 18 odstotkov, bo treba brez sleherne škodljive kratkovidnosti odpraviti vsa nasprotovanja med komunami, krepko združevati vsa razpoložljiva sredstva in z zaupanjem sodelovati na vseh področjih! Konkretno: samo lani nam je brez haska ležalo v najrazličnejših skladih po občinah nad 2 milijardi dinarjev, medtem ko je imel n. pr. mnogo razvitejši celjski okraj takih »zamrznjenih« sredstev le za milijardo dinarjev! Kako koristno bi jih lahko združili in uspešno posodili tja, kjer bi nam vloženi dinar najhitreje vrnil kapital in obresti! Ali drug primer: samo s spremembo naziva dosedanjih komunalnih bank v »Medobčinsko komunalno banko« bi sprostili približno 150 milijonov dinarjev, ki so zdaj potrebni za sklade 5 KB v okraju! škodljivo zapiranje v ozke občinske meje postaja spričo nujnosti, ki jih prinaša širina evropskega in svetovnega trga ne le ne-tovariška sebičnost, temveč že kar gospodarska škoda za občino, okraj in vso našo skupnost! Člani OO SZDL so na ponedeljkovi seji dopolnili osnutek resolucije med drugim tudi z zahtevo, da naj se vlaga poslej investicije samo v zares temeljito preštudirane in pripravljene objekte, od katerih bodo imeli v najkrajšem času kar največjo korist. Obširno so govorih o letošnjih nalogah v kmetijstvu, kjer se lotevamo nalog, ki resnično pomenijo prelomnico s preteklostjo. Pred odborniki OLO bo resolucija, polna dragocenih napotkov za vsa družbena področja, pri čemer pa del splošnih družbenih dejavnosti nikakor ne bi smel »potegniti krajšega konca«, kot se mu je to le prerado dogajalo. Prav posebno skrb zasluži v resoluciji naloga, po kateri naj bi začeli izdelovati dolgoročne plane za razvoj posameznih panog in strok. Treba je izdelati gospodarsko karto in regionalni plan za področje okraja. Tudi pri tem so člani OO SZDL posebej podčrtali skrb za nujna znanstvena raziskovanja v okraju. Sem sodi tudi neobdelano področje urbanizma, medtem ko morajo postat' že tako pereča vprašanja šolstva, zdravstva ter socialno-varstvenc službe v komunah še veliko bolj resnična skrb in najodgovornejša naloga vseh činiteljev, ki so skupaj z vsemi nami predvsem poklicani, da jih rešujejo in uredijo. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da tako krepko zastavljene, obsežne naloge lahko uresničimo! To ram jamčijo zlasti lani doseženi uspehi, k temu nas spodbujajo spremembe v gospodarskem sistemu in njihovo nadaljnje izpopolnjevanje, predvsem pa vedno čvr-stejši sistem delavskega in družbenega upravljanja. Lahko bomo tudi zdaj dosegli in presegli plane, ki so temelj našega intenzivnega, skladnega razvoja gospodarskih in splošnih družbenih dejavnosti ter osebne potrošnje v letu 1962. Uresničujemo jih z delovnim poletom, polni optimizma, da smo bili v zadnjih dveh desetletjih že ponovno kos prav -tako težkim, napornim in odgovornim nalogam! Zato pozdravljamo osnutek letošnje resolucije o razvoju novomeškega okraja s prijetno zavestjo, da se bodo za njegovo uresničitev borili vsi prebivalci našega področja, saj gre za naše blagostanje, srečo naših otrok in za zgraditev socialistične domovine! Novemu mestu se obetajo stolpiči Tudi v Novem mestu bomo pričeli graditi visoke stanovanjske stavbe, ki so cenejše zaradi nižjih gradbenih in komunalnih stroškov. 2e letos se nam obetajo trije do štirje stolpiči — 20-stanovanjske 5-nadstropne stavbe. Prostor, kjer bi stavbe te vrste gradili, še ni določen, verjetno pa bodo visoke stanovanjske stavbe, vrste stolpičev, zrasle ob Zagrebški cesti in v Brš-linu. i Upravam vseh pošt v okraju! Prosimo, zaključite takoj izterjavo zaostale naročnine za leto 1961 in nam pošljite obračune, položnice in denar! Naloge za izterjavo naročnine za I. polletje 1962 bomo začeli razpošiljati po abecednem redu prihodnje dni. UPRAVA LISTA Glas lesnih delavcev iz Soteske Na občnem zboru sindikalne podružnice se je kolektiv žage v Soteski pretekli petek pogovoril o mnogih nalogah in problemih. Ugotovili so, da bo treba obrat zaradi nesodobne ureditve in da bi laže izpolnjevali plan, preurediti. V razpravi so dokazali, da se dobro zavedajo tega, da so njihovi osebni dohodki odvisni od storilnosti dela, od gospodarnejše izrabe surovin in od zniževanja stroškov. Pohvalili so obrat družbene prehrane, ki jim nudi ceneno 4. marca je bila v Novem mestu občinska konferenca Zveze vojaških vojnih invalidov. Ob številni udeležbi delegatov so v obsežnem poročilu in plodni razpravi pretresli vrsto problemov, ki tarejo invalide. Ugotovili so, da je bilo lani za stanovanja invalidov storjenega malo, saj je dobil stanovanje samo en Invalid, eden pa se je po mnogih posredovanjih preselil. Precej skrbi povzroča zdravljenje družinskih invalidskih upravičencev — vdov in mater padlih — ki so s podeželja. Veliko razumevanja je tu pokazal okrajni zavod za socialno zavarovanje, ki je prispeval v ta namen 200 tisoč din in omogočil 35 vdovam in materam topliško ali klimatsko zdravljenje. Odločneje bo treba ukrepati v po- sameznih primerih tudi glede štipendiranja otrok padlih. Na konferenci so se podrobneje pogovorili še o namenu združitve organizacij borcev. Med gosti smo opazili zveznega sekretarja invalidske komisije tov. Bijeliča, predsednika glavnega odbora ZVVI Slovenije tov. Franca Krese-ta. Čobana, tov. Miho Počrvi-na iz OZSZ ter predstavnike organizacij borcev, pogrešali pa smo predstavnike novomeške komune in občinskih vodstev družbenih organizacij. Ta nepojmljiva odsotnost je ustvarila na sicer plodni Vpis v novomeško osnovno šolo Vpisovanje v 1. razred osnovne šole »Katje Rupe-na« v Novem mestu bo ođ 19. do 24. marca 1962 vsak dan od 11. do 14. ure v pisarni tajništva. Vpisovali boano otroke našega šoislcega okoliša, ki ga določajo pravila šole, rojene leta 1953; pogojno pa bomo vpisovali tudi otroke, rojene od januarja do junija 1936. Le v nujnih primerih bo naknadni vpis od 25. do 31. 8. 1952. Starši naj pri vpisu predlože izpisek iz rojstne matične knjige in potrdilo o cepljenju. Upravlteljstvo. enolončnico. Ko so razpravljali o stanovanjih, v katerih žive delavci, so predlagali, naj bi kolektiv dodal sredstva za popravilo, ker najemnine ne zadoščajo. Letos bodo na obratu uredili sobo za sestanke in seje, podjetje pa je že kupilo televizor, s katerim jo bodo opremili. Ko je pogovor nanesel na zobozdravstvene storitve, so izrazili željo po zobni ambulanti v Straži, ker v novomeški težko pridejo na vrsto. V. A. Ali res ni bilo časa? konferenci neprijetno vzdušje, delegati, pa tudi tov. Franc Krese-Coban, so bili nad njo začudeni. Takšen odnos občinskih vodstev je toUko bolj nerazumljiv prav zdaj, ko bo morala probleme borcev in invalidov reševati komuna, tega pa gotovo ne bo zmogla, če jih ne bo poznala. Gostje iz Ljubljane so novomeško konferenco ocenili kot eno izmed najboljših, kar so jih doslej obiskali. OBVESTILO NOVIM NAROČNIKOM Naročnikom, ki so se naročili na naš tednik že prejšnji teden, sporočamo, da jim zadnje, 10. številke, DOLENJSKEGA LISTA nismo mogli poslati, ker nam pošta ni dostavila 95 Izvodov, naročenih posebej za upravo našega lista. Medtem ko trdi odprcrnnl oddelek tiskarne DELO v Ljubljani, da je zavitek s 95 izvodi našega tednika v rodu oddal na pošto v Ljubljani, te pošiljke do danes nismo dobili. Naročnike prosimo, da neljubi dogodek oprostijo, ker je v takih primerih uprava; lista brez moči. — Vsem novim naročn:;kr>m, ki so si Ust naročili z 10. številko, smo lahko šele danes poslali 11. številko. UPRAVA LISTA Ženam proizvajalkam vso našo skrb, saj jih je vedno več za stroji, vrednost proizvodnje, ki jo dajejo družbi, pa naglo raste. Med kolektive, kjer so žene v veliki večini, prav gotovo šteje črnomaljska Belokranjka. Pred nekaj leti so s starimi stroji v tesnih prostorih pričele plcsti volnene izdelke. V letu 1959 so presegle plan za 29 odst., proizvodnja v letu 1960 je bila za 34 odst. večja od prejšnje, leta 1961 pa so plan povečale za novih 119 odst. in ga še močno presegle ter uresničile kot prvi kolektiv v okraju. Lani so si zgradile nove prostore, nakupile nove stroje, blizu 200-članski kolektiv pa je letos pogumno zastavil za 76 odst. višji plan kot lani. Na sliki: pogled v nove proizvodne prostore. Komisija za razpis mest direktorjev in upravnikov gospodarskih organizacij pri OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU BREZICE RAZPISUJE mesto upravnika Obrtno nabavno-prodajne zadruge »METAL«, Jesenice na Dolenjskem. POGOJ: visoko kvalificirani delavec kovinarske stroke ali komercialist te stroke z najmanj 5-letno prakso v vodstvu podjetja kovinarske stroke. — Prejemki se določijo po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pravilno kolkovano prošnjo z opisom dosedanjega službovanja in z navedbo šolske in strokovne izobrazbe pošljite občinskemu ljudskemu odboru Brežice do 28. marca 1962. KOMISIJA ZA RAZPIS Kadrovanje po trenutnih potrebah še ni kadrovska politika 8. marca je bila v Novem mestu 8. seja okrajnega komiteja ZKS, ki jo je vodil sekretar Franc Pirkovič. Namenjena je bila kadrovskim vprašanjem, o čemer je izčrpno poročal Silvo Gorenc, ki je dodobra osvetlil naloge smotrne, perspektivne kadrovske politike v okraju, hkrati pa tudi kritično ocenil dosedanje uspehe in pomanjkljivosti s tega področja. Po uvodnem poročilu se je razvila dobra razprava, v kateri so člani komiteja dali mnogo dobrih pobud in kritičnih pripomb tako glede evidence kadrov kot glede načrtnega, vztrajnega dela za Idejno politično rast kadrov na vseh področjih v okraju. S seje objavljamo zaradi omejenega obsega lista krajše poročilo, o nekaterih pojavih in predlogih članov OK ZKS pa bomo v našem tedniku še pisali. Poročilo kot razprava na seji sta nudila dovolj opore za sledečo oceno kadrovanja v našem okraju: te naloge v ZK nismo docela zanemarili, pa spet tudi ne čisto tako uresničevali kot bi jo lahko in kakor bi bilo treba. Točna je tudi ugotovitev, da ni ta naloga nova v vrstah Zveze komunistov, saj je bilo vse, o čemer je seja razpravljala, T bistvu obnavljanje že znanih stališč ZK glede kadrovske politike. Kadrovska politika je ena najvažnejših nalog osnovnih organizacij in komitejev ZKS. Takoj je treba podčrtati ob tem seveda dejstvo, da reševanje kadrovskih problemov po trenutnih potrebah še ni kadrovska politika, ki mora biti perspektivno, dolgoročno in vztrajno, načrtno delo. Na seji so zato posebej podčrtali ugotovljene pomanjkljivosti s tega področja, saj je le tako mogoče izboljšati dosedanje delo kadrovskih komisij, osnovnih organizacij in komitejev. Ena prvih slabosti je, da nimajo občinski kot tovarniški komiteji dovolj čuta odgovornosti do kadrovske politike. V praksi še ni povsod obveljalo načelo, da so kadrovske komisije pomožen organ, ki proučuje vsa vprašanja in daje ustrezne predloge, medtem ko mora voditi kadrovsko politiko komite! Ni tudi še konec na-ziranj, da so komiteji in osnovne organizacije neke vrste servisna služba, ko gre za kadrovske zadeve v gospodarskih organizacijah, v ljudskih odborih in drugje. Manjka čvrst sistem, ki bi jamčil uspešno politiko kadrovanja, še so pojavi koncentracije političnih nalog v ožjem krogu aktivistov, še vedno pa tudi ni konec ne- Uspeh je posledica razumevanja za tehnično izobrazbo Na nedavnem posvetu predstavnikov občinskih odborov Ljudske tehnike so pretresli dosedanje delo te pomembne organizacije in se hkrati pogovorili o tehničnem izobraževanju v tovarnah in šolah. LT je v zadnjih letih uspešno sodelovala z vsemi družbenimi organizacijami, posebno s Socialistično zvezo, nova občinska vodstva pa so dovolj skrbno izbrana, da bodo kos velikim nalogam. Organizacija LT je doslej posredovala odraslim in mladini osnove tehnične izobrazba in opravila prvo polovico svoje naloge. Avto-moto društva, radio in foto klubi, društva inženirjev in tehnikov, društva kmetijskih strojnikov in društva izumiteljev so iz začetnih oblik delovanja LT že prerasla v samostojne organizacije. Te organizacije že nudijo vsem, ki jih tehnika zanima, dovolj možnosti za tehnično udejstvovanje. AVTO-MOTO DRUŠTVA so v tesnem sodelovanju z organi notranjih zadev uspešno razvila prometno izobraževanje odraslih in šolske mladine. S pomočjo prosvetnih delavcev se učenci podrobno seznanjajo s prometnimi predpisi in nevarnostmi. Na mnogih šolah so v navadi izpiti za prometniške značke, učenci se uče vožnje s kolesi in mopedi ter hkrati spoznavajo mo-toroznastvo. Lepe uspehe so dosegli v občinah Sevnica, Brežice, Trebnje, Novo mesto in Videm-Krško. FOTO KLUBI IN FOTO KROŽKI prirejajo in pripravljajo vrsto krajevnih klubskih in občinskih razstav fotografij, zlasti v občinah Videm-Krško, Sevnica, Trebnje, Novo mesto in Črnomelj. Marsikje že resno razmišljajo o tečajih, na katerih bi prosvetne delavce seznanili s fotografijo. RADIO KLUBI se usmerjajo v izdelavo krajevnih radijskih oddajnikov in sprejemnikov. Radioamaterstvo je močno razširjeno v Novem mestu, Sevnici, na Mirni, v Črnomlju in Metliki. AERO KLUBA v Novem mestu in v Cerkljah kljub skromnim finančnim sredstvom uspešno delujeta med delavsko in šolsko mladino. KMETIJSKO STROJNIŠTVO je v zadrugah doživelo nesluten razmah in nujno terja ustanovitev občinskih društev kmetijskih strojnikov, ki bodo strokovno izpopolnjevala traktoriste in hkrati seznanjala s to zanimivo vejo sodobnega kmetijstva vaško mladino. Dosedanje oblike dela LT so se torej že razvile v samostojne organizacije, LT pa se prav zato zdaj usmerja na novo področje: v tehnično izobraževanje proizvajalcev in v tehnični pouk na šolah. Tehnično izobraževanje proizvajalcev bo uresničevala s pomočjo delavskih univerz in izobraževalnih centrov v kolektivih. Proizvajalci v naših delovnih kolektivih, kot so Kopitarna v Sevnici, Bclt -Črnomlju, Beti v Metliki, IMV v Novem mestu itd., ki poznajo le delovanje svojih strojev v delovni operaciji, ki jo opravljajo, naj se širše seznanjajo s celotnim mehanizmom strojev in sodobnimi tehničnimi pridobitvami. S surovinskimi in drugimi odpadki lahko kolektivi mnogo pripomorejo k tehničnemu udejstvovanju šolske mladine. Tehnični pouk jc v reformirani šoli obvezen šolski predmet. Trdne osnove zanj je ustvarila Ljudska tehnika z ustanavljanjem tehničnih krožkov že pred leti. Organizacije LT bodo odslej pomagale le pri vzgoji predavateljev za tehnični pouk in vzgoji vodij tehničnih krožkov, saj materialno plat tehničnega pouka v šoli zagotavlja komuna. V organizacijah LT je doslej morda najmanj rešeno vprašanje primernih prostorov. Vsekakor bo treba to težavo resno načeti. Letos pa naj vse organizacije še bolj poglobe stike z ostalimi družbenimi organizacijami, predvsem pa s Socialistično zvezo. Marijan Tratar zaupanja do mladih kadrov, širšo in ožjo evidenco o kadrih bi morali smotrneje voditi in izkoriščati. Gre skratka za take metode dela, s katerimi bi živo spremljali delo posameznih članov, njihov razvoj in sposobnosti, pri tem pa bi morali hkrati voditi perspektivno politiko. Ko govorimo o nalogah komitejev in osnovnih organizacij pri kadrovski politiki, velja seveda tudi za personalne (kadrovske) službe v organih oblasti, v gospodarskih organizacijah, društvih in drugje, da namreč hkrati z reševanjem kadrovskih vprašanj nikjer ne smemo pozabiti na idejno izobraževanje, strokovni dvig in splošno izobrazbo. Vse to je neločljiva celota, brez enega ni moč doseči drugega in podobno. Živahna razprava članov OK ZKS Franc Vrviščar je govoril o vlogi uslužbencev v državni upravi, o nujno potrebnem novem plačnem sistemu v upravi kot o slabi sestavi ljudskih odbornikov. Na slednje je v razpravi posebej opozoril tudi sekretar Franc Pirkovič, ki je dejal, df smo morda pred 5 leti še lahko bili zadovoljni s sestavom ljudskih odborov, zdaj pa imamo tu negativne pojave, ki niso sprejemljivi za socialistično delo, pa tudi sami jim nasedamo. Gre za različne negativne pojave v odnosih okraja in občin; mnogi ljudski odborniki niso sposobni dati najbolj navadnega odgovora volivcem, niso sposobni tolmačiti politike svoje občine. Dragica Rome je razpravljala o uveljavljanju žena v družbeno političnem življenju. Opozorila je, da po navadi tik pred volitvami razpravljamo o družbeno političnem udejstvovanju žena, vmes pa ne. Na različnih vodilnih mestih manjka mlajših žena, medtem ko bolj načrtno skrbimo za rast mlajšega moškega kadra. To potrjuje že tudi sam sestav komitejev, število žena v OLO in ObLO. 2al mora žena v svojem delu po navadi še vedno kar precej bolj dokazovati svojo enakopravnost. V članstvu komitejev je le 15. odst. žena — dokaz, da sami nismo prelomili s staro prakso zapostavljanja žene v družbeni aktivnosti. Na to kaže tudi slab sestav svetov pri OLO in ObLO. Se posebej je tov. Rometova opozorila na pravočasno politično delo za vključevanje žena v nove delavske svete in upravne odbore, pri čemer kaj radi čakamo na 12. uro. Inž. Vilma Pirkovič je opozorila na važnost pritegova-nja inteligence v delo političnih in družbenih organov. Nizek odstotek inteligence v sestavu svetov, OLO in ObLO kaže na škodljivo ozkost, ki se tako rada izraža v mnenju, da »intelektualec ne more biti dober družbeni delavec«, kar pa seveda ni res. Izobraženca vidimo le kot dobrega strokovnjaka, ne pa tudi kot uspešnega političnega aktivista. Zato kadri neradi ostajajo pri nas, ker se čutijo preveč odrezane; medtem ko le preradi ločujemo v našem okraju ljudi v dve skupini (borci-aktivisti in samo strokovnjaki), se mnogi strokovnjaki drugod tudi družbeno hitro uveljavijo in zavzemajo vodilna mesta! — Opozorila je tudi na problem štipendistov, ki jih kolektivi le še preradi zanemarjajo in marsikomu »ne morejo najti mesta«, hkrati pa ljudski odbori, ustanove in kolektivi naravnost vpijejo po sposobnem strokovnem kadru! škodljiva sebičnost take kratkovidne kadrovske politike nam seveda dvakrat škoduje. Jože Plaveč je med drugim dejal, da ovira uspešnejše kadrovsko delo slabo poznavanje ljudi. Premalo je stikov s kadri, dostikrat pa mladega človeka enostavno ne pritegnemo k delu. Miro Thoržcvski je opozoril, da še ni konec škodljive prakse, da se vodstva društev in organizacij pojavijo na komiteju nekaj dni pred volitvami svojih novih vodstev in iščejo pomoč ter »soglasje« za kadrovske liste. Potrebe po kadrih preslabo poznamo, zato se na tem področju tudi premalo naredi. V praksi ostajamo še vedno pri starem! O tem, da bo treba spremeniti naše stališče med teorijo in prakso, je govoril Niko Belopavlovič. Dejal je, da nekatera vprašanja glede kadrovske politike že dolgo ugotavljamo, toda v praksi ostajajo stvari pri starem. To kaže n. pr. sestav novo predlaganih svetov za OLO. Čeprav so šli predlogi prek komun, je predlog za novi svet za gospodarstvo na OLO slabši kot je bil sestav dosedanjega: lahko bi mu rekli enostavno »svet direktorjev«, povprečna starost predlaganih članov pa znaša 46 let. Opozoril je tudi, da bi morali biti kriteriji do posameznih ljudi bolj objektivni, pa bi bilo manj odvisnosti od posameznikov. Glede plačevanja po delu je pripomnil, da bodo prej ali slej povsod dozoreli pogoji za to. Franc Kotnik je opozoril na nekatere negativne pojave v kazenskem pregonu. V zaključni besedi je sekretar Franc Pirkovič med drugim dejal, da moremo slehernega delovnega človeka — tudi prosvetnega delavca, zdravnika, odvetnika in dr. — neglede na poklic gledati kot delavca za socializem. Nomenklatura delovnega človeka se razširja pojmovno na vse delovne ljudi v naši skupnosti! — Pri tem je cela vrsta utemeljenih vzrokov, da skrbi Zveza komunistov za kadrovanje na vseh področjih. Pri tem je treba odpraviti ponekod šibko partijsko disciplino, zaostriti odgovornost do sprejetih funkcij v družbi in pod. Glede aktivnosti žensk moramo predvsem najprej komunisti sami razčistiti vprašanje družbeno političnega udej-stvovanja svojih žena. Vedno in povsod pa je treba videti najprej korist človeka, hkrati pa seveda tudi interese ZK in države. Sem sodi tudi naša odgovornost, da dobi človek osnovno, strokovno in politično izobrazbo. Gostoljubni Adlešičani vabijo že desetič bodo letos slovesno proslavili 22. marec — krajevni praznik Adiešičev 2e desetič bodo prebivalci Adiešičev v Beli krajini letos praznovali 22. marec — svoj krajevni praznik in spomin na leto 1945, ko so na ta dan vdrli na osvobojeno ozemlje Nemci in ustaši ter Izropali sedem vasi. Junaške enote komande mesta in podoficirske šole niso mog'e zadržati sovražnika na ?keraj dva kilometra dolgi fronti od Marin-dola do Pobrežja. Slele so le nekaj deseMn mož in fantov; skora^ 2000 do zob oboroženih sovražnikovih vojakov je šele prek njiho- Me smemo Občinski kumite LMS v Sevnici je pretskli teden osnoval odbor, ki bo pripravil proslavo dneva mladesti. Na ses'aroku odbora, ki šteje pet članov občinskega komiteja, so izdelali program, k.i med drugim predvideva tekmovanja od 20. do 26. maja. TekrnovaJj bodo vsi aktivi v občini, in sdcer v šahu, odbojki, rokometu, streljanju in namznem tenisu. Pripravili pa bedo ludi folklorne in pevske točke za kulturni spored. Ob koncu prireditev bo 27. maja sprevod s svečano podelitvijo nagrad najboljšim aktivom. V nekaterih .?ktivih so že začeli razmišljati o izvedbi programa ob praznovanju dneva mladosti. Tako so se mladi proizvajalci v sevnišk; kopitarni odločili, da bodo za predvideno tekmovanje sestavili moško in žensko odbojkarsko, šahovsko in strelsko skupino. Lojze Jančič Regulacija Brštinskega potoka Regulacija Bršlinskega potoka bo prvo večje delo pri gradnji novega industrijskega središča v Brsllnu. Skozi industrijsko središče bo treba speljati novo cesto, zato bodo letos najprej regulirali Bršlinski potok od železniške proge do Krke. Regulacijo to opravila Vodna skupnost Dolenjske. Pri gradnji nove ceste bo najtežji problem nrphod preko železniških prog r >*1 Ljubljani in Straži. OdprfTUl prehodu, ki bi oviral promet, se bo treba Izogniti bodtei s podvozom bodisi z nadvozom, po katerem bi speljali cesto. Gradbeni strokovnjaki problem že rešujejo. Videti je, da se bodo najbrž odločili za podvoz, ker bi se z nadvozom še bolj povečala že tako velika vzpetina ceste Iz Bršli-na proti sedanjemu železniškemu prehodu. vih trupel lahko nadaljevalo svoj krvavi pohod ... Zato je 22. marec spomin na borce, ki so dali življenje za svoje ljudstvo. Je hkrati tudi spomin na zadnjo bitko, ki se je odigrala 22. marca 1945 na belokranjskih tleh in prav zato je ta dan zares ljudski Tn:k Adiešičev in njihove okolice. Na j na polju in v vinogradih, nihče ne vpreza živine. Praznično oblečeni odha;ajo ljudje na slavno-strVi zborovanje. Na praznik pa se Adjesi čani ne pripravljajo samo z besedami. Vsa povojna leta so pridno delali in obnovili svoje domove. Krajevni odbor v Adtešičih je pred kratkim na zboru volivcev v obračunu svojega dela ugotovil, da se domačini zavedajo svojih današnjih nalog. Krajevni samoprispevek so vplačali vsi do zadnjega. Pri gradnji gasilskega doma so pomagali z delom, lesom, prevozi in še drugače; njihov delež znaša najmanj 285.000 dinarjev! Za ureditev šole in šolskega igrišča so prispevali za dobrih 80 tisočakov vrednosti. Pri popravilu krajevnih in vaških potov so opravili 127 prostovoljnih delovnih dni! — Pripravili in razsuli so 98 kubikov gramoza, vsa okolica pa je sodelovala pri popravilu potov v vinogradniško Veliko Ple-šivico. Od Krasinca, Cerk-višč, Gribelj, Čudnega sela, Tribuč in drugih vasi so prišli prostovoljci in veselo pomagali! Samo v tej akciji so ljudje opravili 405 delovnih dni prostovoljnega dela, vrednost opravljenega dela pa znaša po naj-skromnejših ocenah vsaj 324.000 dinarjev. Posebno požrtvovalna sta bila pri teh delih predsednik krajevnega odbora tovariš Ivan Požak in tovariš Anton Pezdirc iz Krasinca. Na zadnji seji predstavnikov družbenih organizacij smo 8. marca sklenili, da bodo kmetje do praznika očistili in poškropili vse sadno drevje; tako bomo tudi sam praznik počastili s koristnim delom. Letošnji 22. marec bomo proslavili takole: Na večer pred praznikom bo ob 19. uri v adlešički šoli slavnostna akademija. 22. marca dopoldne bodo športna tekmovanja, popoldne pa pred zadružnim domeni slavnostno zborovanje s kulturnim sporedom na prostem. Sledilo bo ljuć\ko rajanje. — Adlešičani vabimo vse borce In aktiviste ter prijatelje Bele krajine in Adiešičev, da pridejo na praznovanje! Prepričajte se znova o resnični belokranjski gostoljubnosti! Ta dan bodo vrteli na ražnju tudi prve jančke, na vesel ičnem prostoru pa se bodo pomerili med drugim Selski jelen in Adlešička žaba, če ne zmrzne rijan, pa bo sodelovala tudi Tribučka ščuka. Alojz Cvitkovlč V spomin Nežke Lavričeve-Starce Med številnimi zaslužnimi ženami ni več zavedne tovari-šice Nežke Lavričeve-Starce, ki že nekaj tednov počiva na novomeškem pokopališču. Tiho se je poslovila od nas. Rojena je bila 1889 v Lazah pri Ljubljani v številni družini železniškega delavca. Zgodaj je spoznala delo in dolžnosti. Devetnajst let trdega dela za Jcruh jo je uvrstilo v vrsto zavednih, pogumnih in poštenih delovnih žena. šele dosti pozneje je srečno zaživela v družini svoje hčerke Agate Roli-hove. Med vojno je tiho in nesebično delala v osvobodilnem gibanju. Premnogokrat je pomagala tovarišem in tovariši-cam, ki so bili v boju in jim dajala iz lastne skromne shrambe vsega, čemur se je sama odrekla. Njene tople, spodbudne besede so bile živa vera v zmago pravice. Po osvoboditvi je stopila v prve vrste prostovoljnih delavk pri obnovi Novega mesta. Na raznih sestankih, ki se jih je kot aktivna žena ude- leževala, je znova potrdila, da živi z novim časom. Naj mif'_ no počiva v svobodni domači zemlii! E. K. Uprav® po $fmm:s!§ gospodarstva Priprave za nov sisiem nagrajevanja v državni upravi in rast samoupravnih pravic njenih kolekiivov zagotavljajo boljše poslovanje Pogled v preurejeno delavsko restavracijo v Novem mestu, ki je postala sodobno urejen obrat družbene prehrane na samopostrežnem principu. Hrana je okusna in izdatna, saj pripravlja jedilnike Zavod za gostinstvo in gospodinjstvo- kuhajo pa vešče kuharice. Svetlo in snažno je v novi menzi, cene pa niso pretirane: I. kosilo velja 170 din, II. kosilo 140 din, večerja pa 90 din. Dopoldne vam postrežejo tudi z enolončnico, ki je po 75 din. Pohitite, saj je abonentov vedno več! Že prvi teden se jih je prijavilo 125! Nekajkrat smo že poročali o tem, da je tudi v državni upravi vse močneje občutiti težnje, da bi se približala razvoju družbenih odnosov v gospodarstvu. To je povsem razumljivo, saj je v tem smislu razvoj državno upravo že precej prehitel. Proces decentralizacije, ki je bil pospešen posebno v zadnjih dveh letih, je bil usmerjen predvsem v komuno, torej navzven, in ni bistveno spremenil družbenih odnosov v kolektivih državne uprave. Slednji so bili do pred nedavnim brez samoupravnih pravic. Prvi korak k uveljavljanju novega sistema pomeni predlog zakona o decentralizaciji dosedanjega plačnega sistema v državni upravi. V smislu tega zakona naj bi vsak okraj (ali občina) vodil samostojno politiko nagrajevanja na ta način, da bi predstavniški organ, torej ljudski odbor, določal okvirno kvoto, namenjeno osebnim dohodkom kolektiva državne uprave. Da ne bi nastale prevelike razlike med posameznimi občinami aH okraji, bo zakon določil enotna okvirna merila in osnove ter hkrati določil vlogo predstavniških organov, starešine in kolektiva upravnega organa. Kolektiv bo v soglasju z obema izdelal pravilnik za delitev kvote osebnih dohodkov, ki jo bo določil ljudski odbor. Pravilnik bo razen meril za osebne dohodke določal tudi osnove za notranjo organizacijo dela, delovna Rešitev JUGOTANINA: smotrnejše izkoriščanje surovin Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Sevnica je bil za novega direktorja »Jugotanbv-imenovan dosedanji sekretar tega podjetja tovariš Ivan PINTERIC. Ob tej priložnosti smo mu za bralce »Sevniške-ga vestnika- zastavili nekaj vprašanj: — Kot vemo, stanje •►Jugotanina« ni ravno rožnato. Kako to, da ste se kljub temu odločili kandidirati za mesto direktorja? "V podjetju sem' že tri leta in mi je problematika tovarne kot tudi celotne taninske industrije dobro znano. V letu 1901 se je bistveno spremenil položaj na trgu vegetabilnih stroju. Razen tega so se ravne v tem letu pokazale nekatere slabos'.i v gospodarjenju, ki so bile do sedaj skrite-dobrimi finančnimi uspehi V letu 1961 se je finančni uspeh precej zmanjšal. Za mesto direktorja sem se kljub te.uu odločil zato, ker sem prepričan, da je izhod lz tega položaja. — Kaj pa je vzrok za tako nagel preobrat v gospodarskem položaju Podjetja, saj je do prejšnjega leta »Jugotanln« slovel kot eno najrenta-bllnejšlh podjetij v sev-niškl občini? »■Predvsem padec svetovnih cen in sprememba izvoznih instrumentov. Pri nas je hiperprodukcija teh proiz- ;dov, zato moramo polovico proizvodnje izvoziti Posledica zmanjšanega izvoza je bil padec cen na domačem trgu. Razen tega so tudi na naš trg začela prodirati cenejša strojila quebracha iz .-a. Te stvari in pa novi gospodarski sistem so pravzaprav samo odkrili slabosti naše taninske industrije. Osnovni vzrok za tako stanje je proizvodna cena naših ek-straktov oziroma izkoriščanja surovin. Od porabi e-nega lesa se namreč smotrno izkoristi le približno 6 odst, med tem ko vse ostalo pokurimo!« — In kje naj bi bil izhod iz takšnega stanja? »Izhod je edino v tem, da odpadke, s katerimi sedaj kurimo pod parnimi kotli, predelamo v proizvode. Tudi če se podjetje ne bi znašlo v takem položaju, nam gospodarska škoda, ki nastaja pri tem. ko približno 37.000 ton lesne mase zgori zato, da bi proizvedli potrebno tehnološko paro, narekuje, da poiščemo možnost za smotrnejšo izrabo lesnih odpadkov. Obstaja več možnosti. Mi smo se že pred leti odločili za leso-nitne plošče iz več vzrokov. Za izdelavo investicijskega programa, idejnih ter glavnih projektov je podjetje že vložilo preko dvajset milijonov svojih sredstev.« — Kakšne pa so dejanske možnosti, da bi se v Sevnici zgra.' la iO varna lesonitnih plošč? »Petletni plan gospodarskega razvoja FLRJ računa, da se bo proizvodnja povečala toliko rta bo potrebno razen razširitve ob-s'.oječili podjetij zgradili še nove zmogljivosti za šestdeset, 'jso" .ton "'''» • o To pomeni, da je potrebno zgraditi še tri nove tovarne. Kandidatov za te zmog- ljivosti je več kot deset. Po našem mnenju in po mnenju Poslovnega združenja tovarn tanina naj se tovarne lesonita zgradijo tam, kjer bi uporabljali izlužene lesne odpadke, ker se na ta način hkrati rešuje tanin-ska industrija. Na tej osnovi sta zgrajena dva programa, in sicer naš ter Lesnoindustrijskega kombinata Djurdjenovac. Vsi ostali so osnovan' na novi pos- is o pa nikakor ni smotrno, ker bi ta les lahko uporabili za druge namene. Po izjavah predstavnikov Jugoslovanske Investicijske banke in Izvršnega sveta LRS bo vprašanje gradnje lesonitke v Sevnici v najkrajšem času rešeno. Upcm, da pozitivno. Če pa ne, bomo morali resno misliti na druge možnosti. SS. razmerja in delovno disciplino. 2e zdaj je čutiti razveseljive težnje, naj bi bila kvota osebnih dohodkov procentualno odvisna od celotnega proračunskega dohodka občine ali okraja. Kolektiv državne uprave pa naj bi spodbujalo k zniževanju stroškov poslovanja tudi dejstvo, da bi mu lahko ljudski odbor dodelil del znižanja stroškov bodisi v kvoto osebnih dohodkov, bodisi v sklad skupne porabe. Zvezni izvršni svet je v naši republiki določil 2 okraja in 7 občin, ki bodo že. letos v celoti uvedle novi sistem in ga preizkusile, še preden bo sprejet novi zakon. Ostali okraji in občine pa novi sistem kljub temu vsebinsko uveljavljajo, vendar ga morajo formalno uresničevati, upoštevaje zakonite predpise. V tem primeru lahko kolektiv izdela pravilnik, ki vsebuje vsa prej našteta merila in osnove, ljudski odbor pa nato ta pravilnik sprejme v obliki odloka. Na to pot so šli pri nas okraj in občine, nekateri so opravili doslej več, drugi manj, o novem sistemu razpravljajo tudi že na ONZ, medtem ko se v ta proces še niso vključili sodišča in javno tožilstvo. 15-odstotno povečanje kvote osebnih dohodkov omogoča organom državne uprave, da se bodo osebni dohodki njihovih uslužbencev približali dohodkom v gospodarstvu in javnih službah, upoštevaje strokovnost. Razen tega bodo vsklajeni osebni dohodki v komuni ali okraju med raznimi službami in organi, hkrati pa bomo s pravilniki preizkusili nagrajevanje po delovnem mestu, delovnem uspehu ter uveljavljali samoupravljanje kolektiva. Našteli bomo samo nekaj dobrih posledic, ki jih prina- 81. zbor topliških gasilcev sle Sred dnevi je Imelo gasil-MtLwru**vO v Dolenjskih To-kor " SVOi 81- občni ZDOr- Ka" itunSo Poročali, Je Imelo dru-rnr,wlaw deset suhih In pet lo iT* vaJ' enkrat pa je gasl-ln 5,. ar- Organizacijsko dobre Pine pUnirane gasilske skuje h S? Dile zel° delavne, saj mnv, - ° na sektorskem tek-sei»i«nju Seskih društev do-Vom? prvo mesto. O tem je go-hkr,?. tudl razprava, ki je boni nakazala veC poti za Hrupi delavnost društva. Med bor, ^ bo naloga novega oa-sek „_a osnuje pionirski od-voriin , drustvu, o Čemer je gole u° v'ec diskutantov. Društvu br Potreben tudi avtomobil, goji m,teresa ie skoraj nemo. Ko , tro Pomagati v nesreči. orcL?0 se ČIani seznanili z reso fi^"aci3° gasilskih društev, Pllšknm -vedeU- da se bo k to-društvu, ki bo posta-sko V,Priključilo še gasil-konoi. \ 0 lz Podturna. Na nl V>rnMuf "Im ° P0Žar_ proznovanje 8. marca v Šentjanžu Dr,,5,maj lar>' ustanoviieno UMv" prijateljev mladi- ne pridno dela. Za letošnji osmi marec je organiziralo proslavo s kulturnim sporedom in pogostitvijo, ki se je je udeležilo 75 žena. — Matere in žene so se prav prijetno zabavale, zato se vsem. ki so proslavo gočili, toplo zahvaljujejo. -ti Ženam in dekletom Naši fantje, ki so pri vojakih v Lovranu, čestitajo vsem ženam in dekletom iz domačih krajev za njihov minuli praznik — 8. marec. Anton Cesar iz Prečne, Štefan Kovačič iz Gor. Vrhpo-lja, Jože Poljanec z Bučke, Cvetko Cvet iz Dul pri škoc-janu. »Ne dam nič več!« Vsak četrtek v vsako hišo našega okraja: DOLENJSKI LIST! Nekega popoldneva v začetku februarja je nad vasmi okrog Velike Doline sijalo sonce. Dva sta stopala od hiše do hiše, trkala in odpirala vrata, nato spet koračila po snegu in se izgubljala v ovinkih. To je bila akcija, v kateri so pobirali prispevke za mlečno kuhinjo. Povsod so jima obljubili pomoč, nato sta rekla »hvala« in »na svidenje«. Na svidenje vsem skromnim in dobrim ljudem. Tu pa se je zataknilo. »Dober dan. Prišla sva...« »Vem, vem, spet bo treba nekaj dati. Takih ne zmanjka nikoli.« »Toda saj ne pobirava zase ...« »Vseeno. Ne dam nič več! Razumeta, nič več! Nič! Adi-jo!« Nič, nič... je odmevalo v njunih ušesih. Bogatini še danes nimajo razumevanja za pomoč potrebnim, še danes, ko živimo v skupnosti enakopravnih in tovariških ljudi... Gostovanje v Kapelah Pred dnevi je bila kljub slabemu vremenu dvorana gasilskega doma v Kapelah nabito polna. Že enkrat odpovedano gostovanje »Gorenjskih fantov« je privabilo iz Kapel in okolice precej ljudi, ki si želijo prireditev, saj so v teh krajih zelo redke. Ker nl niti kina, še manj gledališča, so prebivalci veseli vsakega gostovanja. Vsaj potujoči kino bi lahko od časa do časa obiskal Kapelčane! D. V. »Ognjeno srce« v Vel. Dolini Člani mladinskega aktiva v Vel. Dolini so zelo delavni. Redno obiskujejo mladinske sestanke, pomagali so urediti mlečno kuhinjo, obiskovali so tečaj RK, pomagali DPM pri novoletnih prireditvah itd. Ob dolgih zimskih večerih so začeli z vajami za igro »Ognjeno srce«, prejšnji teden pa so igrico dvakrat uspešno uprizorili. Občinstvo je burno nagrajevalo mlade igralce, saj so se vsi dobro vživeli v vloge. Tudi scena je bila prav dobra. Z naštudirano igro bodo gostovali po okoliških vaseh. Z izkupičkom nameravajo kupiti mizo za namizni tenis in električni gramofon. Uredili bodo tudi klubski prostor, kjer se bodo zbirali na se- sa novi sistem nagrajevanja v državni upravi. Sistemizacija delovnih mest je osnova novega načina nagrajevanja, zato mora biti resno opravljena in mora upoštevati izobrazbeno raven uslužbencev in strokovno prakso. Dopuščati ne sme nobenih skrajnosti .posameznemu delovnemu mestu ne sme naložiti preveč, pa tudi ne premalo dela. Novi sistem nagrajevanja mora zagotoviti primerno stimulacijo visoko strokovnim kadrom še posebej na občinah, ker v državni upravi povsod prav visoko strokovnih kadrov močno primanjku-kuje. Vnaprej določene kvote osebnih dohodkov silijo kolektive državne uprave k iskanju notranjih rezerv, ki so zlasti v boljši organizaciji dela, v uporabljanju tehničnih pripomočkov in sodobne avtomatizacije ter odpravljanju nepotrebnih delovnih mest. Marsikje bodo lahko močno zmanjšali honorarje za nadurno delo, ki so bili ponekod precejšnji in so se v posameznih primerih že iz-premenili v obliko dopolnilnega nagrajevanja. 2e bežen pregled sistemizacije delovnih mest po občinah in v našem okraju pokaže, da imajo približno enake občine predvideno dokaj različno število delovnih mest. Pričakovati je torej, da bo novi sistem tudi takšne razlike že v bližnji bodočnosti ublažil. Od državne uprave lahko ločimo še vrsto neupravnih služb, ki bi lahko delovale na osnovi samofinan-ciranja (razne komunalne službe, kot so: vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava in podobno; statistika, kataster itd.). Čeprav je v državni upravi predvideno samo 15-odst. povečanje osebnih dohodkov, se bodo lahko že letos, upoštevaje prej naštete notranje rezerve, redni prejemki povečali povprečno za več kot 15 odst. Iz razgovorov s tajniki občin je videti, da so kolektivi državne uprave pri nas to spoznali takoj, ko so se bolj poglobili v analitično oceno delovnih mest. Novi odnosi, ki jih bo novi način nagrajevanja nujno razvijal v organih državne uprave, pa bodo ugodno vplivali tudi na bolj vsklajeno delo, na hitrejše in krajše ter gospodarnejše poslovanje, vse to pa se bo kaj kmalu pokazalo tudi pri delovanju državne uprave. BREŽIŠKE VESTI Stankih, uporabljali pa ga bodo lahko tudi ostali vaščani. Mladina iz Vel. Doline je obljubila pomoč tudi pri gradnji prosvetnega doma in stanovanj za učiteljstvo. -tom »KAMENJE PADA« Ob zaključku tečaja iz prometne vzgoje je udeleženec vprašal predavatelja, kaj mu je storiti na odseku ceste, ki je označena s svarilom »Kamenje pada«. Odgovor je bil, da je previdna vožnja v takem primeru edini izhod. Prisotni pa kljub temu niso bili zadovoljni z odgovorom. Ponekod so na primer strmi kamnolomi, ki segajo prav do ceste, na katero drvi kamenje in celi skladi, tako da tudi najprevidnejša vožnja ne bi rešila situacije, ki bi mogla nastati. Nad Funkom na Bizeljskem naletimo pogosto na velike skale, ki leže na cesti. Zgolj naključju se je zahvaliti, da doslej še ni prišlo do hujše nesreče. Menda ne bo odveč, če bi pristojni činitelji in uporabniki kamnolomov razmislil o tem, kako obvarovati voznike pred pretečo nevarnostjo. Vozniki vedo samo to, da bo nekaj potrebno ukreniti. Samo svarilo »Kamenje pada« ne zadošča v primerih, kakršen je na Bizeljskem ali pri Podčetrtku nasproti »atomskih toplic«. Gradnja toplih gred pri Cateških Toplicah je že močno napredovala. Na sliki vidite betonsko ogrodje, ki je že postavljeno na 60 arih površine. Ko ga bodo zasteklili in napeljali v grede cevi s čateško termalno vodo, se bo začela proizvodnja vrtnin. Steklo za zasteklitev, aluminijasti okviri in cevi za vodo, vse je že pripravljeno, pa tudi gnoj in humus sta že naložena v kupih h. NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE Kaj delamo v gimnaziji Dobro varstvo otrok je pogoj za večjo proizvodnjo! Kolektiv »Belokranjke« Je pred dobrim letom štel 47 članov, danes pa jih ima že 200 in je po številu zaposlenih na petem mestu v črnomaljski komuni, po bruto proizvodnji pa se bo po letošnjem planu uvrstil na tretje mesto. V tem kolektivu je zaposlena pretežno ženska delovna sila (91 odstotkov). Pri tem naj omenimo, da žene niso samo proizvajalke, pač pa tudi upravljavke in jim ni vseeno, kako poteka proizvodnja, zato tudi stalno skrbijo, da bi čimveč proizvajale in bi bilo čim manj izpada v proizvodnji. Živo so zainteresirane za delo samoupravnih organov, v katerih jih osemnajst aktivno sodeluje. Samoupravni organi skrbijo za boljše pogoje dela, tako da se zaposlena žena počuti na delovnem mestu povsem samostojna, kar vsekakor ugodno vpliva na storilnost in razpoloženje delavk. Njihova stalna skrb je tudi, da izpopolnijo in razširijo obratne in delovne prostore. S tem bo možno zaposliti odvisno žensko delovno silo, katere je v Črnomlju in okolici več kot dovolj, saj je pri Zavodu za zaposlovanje prijavljenih že 170. Z razširitvijo tega podjetja pa postaja čedalje bolj pereče vprašanje varstva otrok, ki jih imajo de-lavke-matere. O tem so že večkrat razpravljali organi delavskega samoupravljanja. V ta namen nameravajo vložiti določena sredstva. L. S. Kam v prostem času? Televizija, kino in gostilne še ni vse, kar pojmujemo pod razvedrilom. V Poljanski dolini manjka predvsem kulturni dom. V njem bi lahko imeli gledališke predstave, predavanja in drugo. Vedno večje zanimanje za šport kaže tudi, kako potreben bi bij športni center, saj se je dvema šahovskima društvoma pridružila še strelska družina. Povsod so najbolj delavni pionirji. Mnogi so že siti predgraj-skega kina. Kako tudi ne: naj bo film še tako lep, jih mine potrpljenje. Vsakih pet minut je namreč odmor, ki traja tudi po četrt ure. Ali je to zabava? Ljudje se zato upravičeno sprašujejo: »Kam bi še-1., ko je tak dolgčas?« Ko bi zadihala športna dejavnost (pogoji za to so), se pač ne bi bilo treba spraševati: kam? Z. K. Kaj povedo občn zbori Rdečega križa Te dni so se v občini začeli občni zbori krajevnih organizacij RK. Ze dosedanji — na Malem Slatniku, v Mirni peč:, Birčni vasi, Otočcu in Smarjeti — sc pokazali, da se tudi organizacije RK vračajo v družbeno življenje, zlasti kar se tiče zdravstvene pomoči, prosvete in pomoči prebivalstvu pri nesrečah. Za občne zbore je razveseljivo tuda dejstvo, da o svojem delu poročajo podmladki RK iz šol. Pred nedavnim se je sestal tudi občinski odbor RK in razpravljal o lanskoletnem delu, ki ni bilo majhno. Čeprav ni bilo dotacij, je biila razdeljena velika količina raznovrstnega blaga, vrednega več milijonov dinarjev. Občinski odbor RK je poleg *stvo. N»V Prebivalcev vz teotrj0 Golice se je ,wra>'*narca ob nap0" f-ed^u na trgu pred Wi- tribuno« in ne-" UrCakovalo začetek. p„ aVravi«ni zamudi *Č\ na "delovni 7r\\>$£-Iormirani naj-" lj *7 £lani društva Po^Jo oV,:'a-f^a neumorne- SaDeVperesa« je traja-}Vin pol. P« °,.aj«°Zdjavnem govo-,V^Sa predsednika "i" oit^Je društvenega 3 viPV^ Pa Je začasni P'« kotline, konec te strasne dirke. 1e" (A * razdellii ni kjer je bilo zelo suho; f Aj^i navzdol! tri skupine: cm so silKu „■o volkovi so tretji pa naravnost. Bilo ffrfg** sleui. j£° se razdelili, da bi zmeša" Premai0, đVa zen tega so trije psi za 0t sama i a pa volk gotov« ZAKONSKI POMENEK >Da boš vedel: od srca mi je žal, da sem se ločila od svojega prvega moža!< »O, meni tudi.. vzdih-ne mož. »Moj prijatelj občuduje vse na meni: zobe, lepo postavo, roke, polt, lase, sijoče oči,« se pohvali izvoljenka svoji prijateljici. »Dobro, kaj pa ti občuduješ pri njem?« »Njegov dobri okus!« • Advokat priteče ves zadihan domov in že s praga reče ženi: »Hitro skrij vse dragocenosti in denar! Tat, ki sem ga na sodišču pravkar rešil obtožbe, se bo prišel zahvalit.« * »Ali je Fridolin dobro prestal operacijo?« »Ni, kasneje so se pojavile komplikacije, ko se je poročil z bolničarko.« USLUŽNOST »Ali se zavedate, da moja prošnja že dve leti leži v vašem predalu?« »No, vidite, pa niti enkrat še niste dobili računa za ležarino!« CE JE RAZPRODAJA »Kriste, žena: kaj pa boš s temi kupi praznih škatelj?« »Kupila sem jih na razprodaji.« DRUŽINSKA SREČA Učiteljica je dolgo pripovedovala šolarjem, kaj je to domače ognjišče, kaj toplo ozračje in kakšne so radosti družinskega življenja. Nazadnje je vprašala nekega učenca: »No, Zlatek: kam pohiti tvoj očka, ko konča svojo službo?« »To se tudi naša mamica vsak dan vpraša.« ARTIST Menažerja cirkusa obišče nepoznani artist in pravi: »Ponujam vam senzacionalno točko za program. Jaz posnemam ptice.« »Ptice? Ne, i ne potrebujem vas. Ljudi, ki posnemajo ptičje glasove, imam že dovolj.« »Skoda. Pa zbogom!« je odgovoril neznani umetnik in — zletel skozi okno.. INDIJANSKE TEŽAVE »Prav, Orlovo pero — jaz sem zato, da se igramo kavboje, samo kdo bo Indijanec?« UPRAVIČEN VZROK Tinek si umiva noge. Pride mama pa ga začudeno vpraša: »Ja, Tinek, zakaj si pa nisi sezul nogavice?« »Kako neki, ko je pa voda tako mrzla!« v vzhodni Srbiji so ljudje verjeli, da ima medvedkina dlaka magično moč pri porodu. V Skopski črni gori so 1. januar slavili kot »medvedkino povojnico« (povojnica — darilo novorojenčku). V Timočki Krajini so verovali v tako imenovano »medvedkino bolezen«: če je bil otrok spočet isti dan kakor medvedka, sta bila to »istodnev-ca« in če zboli otrok, zboli obenem tudi medvedka. V nekaterih krajih so posamezne dele medvedovega drobovja imeli za zdravilo. V vaseh okrog Titovega Užica so medvedovo srce uporabljali kot sredstvo proti b"ž-jasti. Zvočniki starih Rimljanov Na Sardiniji so odkrili staro rimsko gledališče, ki je bilo zgrajeno v istem času kot rimski Koloseum. V tem gledališču so našli tudi zvočnike: votle glinaste vaze, visoke 170 cm, široke 100 cm. Na odru so bile postavljene tako, da je bila širša odprtina obrnjena proti gledalcem in igralčev glas je bil zato mnogo močnejši. Te »zvočnike« je nadrobno opisal že antični igralec Vitriv iz 1. stoletja n. š. Pravi, da so jih imela gledališča v Siriji in na Korintu. Ponekod so bili bronasti, drugod keramični. To je sedaj prva najdba takih zvočnikov, ki so bili doslej znani le iz Vitrivovega opisa. Bliža se nagradno žrebanje! •Kmalu vas bo obiskal vaš pismonoša s položnico za naročnino prvega polletja 1962: pripravite zanj @ 450 dinarjev, da mu ne bo treba predolgo čakati, 4» saj mora obiskati razen vašega doma še sto in sto ™ drugih! S poravnano polletno naročnino — če ste 9 seveda brez zaostankov za lani! — pa si boste že •zagotovili udeležbo v tradicionalnem nagradnem žrebanju našega lista. ^ Spet objavljamo nekaj novih daril: g1«* Plctiljstvo »DOLENJKA« v Mirni peči je pri-2 spevalo 3 otroške jopice, 2 pulovarja in žensko 9 jopico; @ Podjetje OPREMALES v Novem mestu bo po-darilo stoječ obešalnik. INDUSTRIJA OBUTVE iz Novega mesta pa je 4$ namenila za žrebanje par otroških visokih čevljev. 0 ZATO NE POZABITE: poravnana naročnina za •prvo polletje 1962 je hkrati »vstopnica« za veliko nagradno žrebanje vseh naročnikov Po obdukciji mi ukažejo, naj opravim sodno-zdravni-ške formalnosti za gleivviško sodišče. Zapornik iz koncentracijskega taborišča kot sodno-zdravniški izvedence! To je nekaj tako abotnega, nekaj tako pošastno zmedenega, da o tem sploh ne morem več razmišljati. Neki dopoldan dobim telefonično povelje, naj grem takoj h »Grmadi« in naj od ondod odnesem zbrana zdravila in očala v krematorij I. Tam jih bomo sortirali in odpremili dalje. »Grmada« je v Birkenauu (tudi iz poljskega imena; po naše bi rekli Brezovica. Op. prev.) Leži v malem brezovem gaju, oddaljena kakih 600 metrov od krematorija št. IV, na jasi, obrasli s smrekami. Iti moram mimo z elektriko nabitih zagrad hi mimo dveh straž. Za to moramo imeti pismeno dovoljenje, ki ga dobim v pisarni — zase in za dva pomočnika, ki bosta nosila zdravila in ostalo. Svojo pot usmerimo proti ogromnemu črnemu stebru dima, ki je dobro viden od vseh strani taborišča. Novi prišleci se vedno znova ozirajo s strahom po njem, ko jih razvrščajo pri selekciji. Podnevi leži nad gozdom v Birkenauu kot črn oblak, ponoči pa razsvetljuje okolico kot peklenski ogenj. Pot nas vodi mimo vseh štirih krematorijev; ko pokažem službujoči esesovski straži dovoljenje za izhod, krenemo izven ograje iz bodeče žice. Ljubko nam zašije nasproti živo zelena jasa, tako miroljubno — nikjer strahu, nikjer groze — pač: nekako dve sto metrov pred nami stoje možje druge straže. Pri sebi imajo krvoločne pse, dresirane na ljudi. Zraven straže stoje strojnice. Prečkamo jaso in pridemo do smrekovega gozdiča. Spet ograja iz bodeče žice. V njej lesena vrata, preprežena z žico. Na njih napis enak kot na vratih, ki vodijo v krematorije: »Vstop na to ozemlje je vsem tujcem — tudi tujim pripadnikom SS — najstrože prepovedan!« Vstopimo. Dovoljenja mi niti ni treba pokazati. Službujoči esesovci so isti, ki opravljajo stražarsko službo tudi pri krematorijih, in nas torej poznajo. Razen njih je tu še šestdeset ljudi »Posebne komande« krematorija št. II. Ti delajo od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer, ko jih zamenja šestdeset ljudi »Posebne komande« krematorija št. IV., ki delajo do sedmih zjutraj. Vstopamo v nekako dvorišče. Sredi njega stoji slaba, s slamo krita bajta. Majcena okna so zabita z lesenimi letvami. Začrnela slamnata streha in odpadli omet kažeta, da je zelo stara. Vas Birkenau so tedaj, ko so gradili tu koncentracijsko taborišče, podržavili. Razen te edine bajte so vso vas porušili do tal, ljudi pa preselili. Vse vmesne notranje stene hiše so porušili in tako ustvarili en sam velik prostor, kjer se slačijo ljudje, določeni za grmado. To so transporti, za katere je zmogljivost štirih krematorijev premajhna. Konec teh ljudi je strahoten do blaznosti! V Birkenauu ni vodovodnih pip, da bi si žrtve pogasile žgočo žejo. Tu ni niti pomirjujočih napisov, ki bi tešili njihove grozne slutnje. Niti tiste plinske celice ni z napisom: Kopalnica. Tu je v prvem trenutku razkrita vsa resnica. Tu ni ničesar drugega kot stara, s slamo krita kmetija, ki je bila nekoč dobro urejena. Tu je zrak strahotno okužen z vonjem po pečenem človeškem mesu in sežganih laseh... Na dvorišču stoji pet tisoč ljudi, otrplih od strahu. Močan obroč esesovcev, ki so jim v pomoč še krvoločni psi, drži množico v šahu. Po 300 do 400 ljudi poženo naenkrat v slačilnico. Bijejo jih z gumijevkami, da se naglo slečejo, potem jih poženo pri zadnjih vratih spet ven, da napravijo prostor drugim. Preden se žrtev dobro zave, jo zgrabijo za roke ljudje »Posebne komande« in jo vodijo mimo dvojne esesovske straže. Pot, ki jo omejuje na obeh straneh vrsta dreves, je dolga kakih 150 metrov. Konec ji je pred »Grmado«, ki jo žrtve opazijo šele v zadnjem hipu. »Grmada« je petdeset metrov dolg, šest metrov širok in tri metre globok jarek. Nešteto gorečih trupel leži v njem. Ob strani pri drevju stoje v medsebojni razdalji pet do šest metrov esesovci. Oboroženi so s šestmilimetr-skimi puškami, ki jih uporabljajo za strele v tilnik. Vsako žrtev zavlečejo pred puško esesovca. Strel vžge, kot bi siknil z bičem. Le še strahoten krik in žrtev — navadno samo na pol mrtva — se zruši v morje plamenov v jarku. — Petdeset metrov dalje je enaka »grmada«, tudi ta v polnem obratu. Oberscharfiihrer Moli je tu poveljnik. Kot zdravnik in očividec izjavljam, da je najhujši, najhladnokrvnejši in najbolj obseden morilec. Celo dr. Mengele je pokazal tu in tam neke vrste človeškega čustva; če je pri selekcijah opazil, da hoče zdrava, krepka mlada ženska za svojo materjo na levo, jo je surovo ozmerjal in poslal na desno — na tisto stran, kjer so bili izbranci za življenje — vsaj za nekaj časa še. Tudi Oberscharfuhrer Mussfeld, glavni strelec krematorija I, je nekoč žrtvi, ki po prvem strelu ni bila takoj mrtva, poslal še eno kroglo v glavo. Oberscharfuhrer Moli pa za kaj takega ne izgublja časa, niti municije. Dosti ljudi zmečejo v ogenj še živih. In gorje tistim od »Posebne komande«, če morajo strelci, ki stoje ob robu jarka, čakati nekaj minut! Večinoma se žrtve — posebno starci in otroci — dajo gnati brez odpora. Od strahu so čisto odreveneli, čeprav dobro vedo, kaj jih čaka. Vmes so pa tudi mladi ljudje, ki se branijo z vsemi silami. Njihov nagon samoohranitve in njihova volja do življenja se upirata z vso silo. Če Oberscharfuhrer Moli opazi tako sceno, potegne iz svoje odprte torbice pištolo. Strel, in žrtev se sesede. Moli je mojstrski strelec. Že marsikomu iz »Posebne komande« je v prvo in resno Svarilo prestrelil roko, če se mu je zdelo, da se preveč obira ali če ni bil zadovoljen z njegovim delom. In to brez opozorila. Sklepe smo sprejeli, toda? Anica Rajič, predsednica stalne konference žena novomeške občine, o uresničevanju sklepov — Razprava na konferenci za družbeno dejavnost žena občine Novo mesto konec lanskega leta je bila zelo živahna. Zaključke lahko ocenimo kot dobre, saj so bili posledica perečih problemov, o katerih so žene odločno spregovorile. Čeprav sta minila šele dobra dva meseca od takrat, ne bo odveč, če skušamo oceniti, kako sprejete sklepe uresničujemo. Ker so problemi žena problemi vse družbe, bi bilo zaman pričakovati, da bo sprejete sklepe izpolnila stalna konferenca žena. Zato smo z zaključki konference seznanili vse družbene organizacije. Naš predlog, naj bi gospodarske organizacije odvajale 5 do 10 promilov neto izplačanih osebnih dohodkov v sklad za ustanove otroškega varstva, je bil pri občinskem vodstvu SZDL sprejet in ga bodo prihodnji zbori volivcev pretresli. Izpremenjen je v toliko, da ga občani posameznih področij lahko osvoje kot samoprispevek. Vprašanje šolskih mlečnih kuhinj, ki smo ga načele, se že rešuje, prav tako vprašanje otroških igrišč. Poudariti moramo, da je marsikaj odvisno od prebivalcev, posebno od žena. Morda bo malo nerodno razpravljati o samoprispevku za ustanove otroškega varstva, ker še ni načrtov, kako bi ta sredstva uporabili. Zato bomo z načrti postregli takoj, ko bomo vsaj približno vedeli, koliko sredstev se bo nabralo. V dveh mesecih, kar je bil odbor izvoljen, pač nismo zmogli vsega. Sploh pa bo treba posvečati mnogo pažnje zbiranju podatkov in izdelavi analiz o obsežen načrt za izobraževanje žena v proizvodnji. Izobrazbena raven zaposlenih žena je pri nas problematična, saj je precej žena v proizvodnji nekvalificiranih. Zalo velja pobudo sindikatov pozdraviti, žene v proizvodnji pa naj to akcijo vzamejo resno in se zavedajo, da je uspeh odvisen predvsem od njih, saj bo za izobraževanje treba veliko volje in truda vsake posameznice. Ker se v razpravah o skrbi za delovno ženo še vedno vse preradi omejujemo na večja mestna središča, bi na koncu rada poudarila, da ne smemo pozabiti na delovno ženo na podeželju in v podeželskih središčih! Nov občinski odbor Zveze borcev V občinski odbor ZB so bili izvoljeni: Zdravko Štrukelj, predsednik, Janez Zupančič, podpredsednik Franc Skof, sekretar, Jože Padovan, blagajnik in člani: Ivan Kočovar, Bogo Komelj, Franc Klopčič. Sonja Robič, Alojz Miirtič. Alojz Berko-pec, Alojz Sonc, Jože Butara in Jože Udovč. Osnovane so bile tudi komisije: komisija za otroke padlih in živih borcev; komisija za skrb borcev; komisija za priznavanje delovne dobe; komisija za izobraževanje borcev; komisja za zgodovinsko varstvo; komisija za spomeniško varstvo; komisija za internirance; komisija za vojne ujetnike; komisija za izven vojaško vzgojo in komisija za gradnjo stanovanj borcev in invalidov. Komisije štejejo skupaj okrog 55 članov. NOVOMEŠKA KOMUNA Josipina Cirk - 80-letnica Te dni slavi 80-letnico življenja Josipina Cirk, znana napredna žena, aktivistka OF in mati štirih otrok. Ze v stari Jugoslaviji je občutila bič reakcionarnega režima. Takrat so jo začeli preganjati; v Franciji so zaprli njenega sina Stojana, ki se je pridružil španskim borcem. Hči Zdenka je bila učiteljica v Brigi, sin Milan pa je bil v Brežicah. Spremenjene metode dela Pred letnimi konferencami osnovnih organizacij ZKS v občini težavah žena, tako s socialne kot z ekonomske plati. Le tako bomo zainteresirali prizadete v okolju, kjer nameravamo graditi servis ali otroški vrtec. Sindikati pripravljajo V marcu bodo imele vse osnovne organizacije Zveze komunistov naše komune redne letne konference. Na konferencah bodo pregledali svoje delo. izdelali program ter izvolili nova vodstva. Za živahnejši Žužemberk Pred kratkim je organizacija Socialistične zveze v Žužemberku pregledala svoje uspehe v preteklem letu in si postavila nove naloge. Aktivnost njenih članov se je odražala predvsem v delu raznih organizacij in društev. V času priprav za proslavo 20-let-nice vstaje se je dejavnost vseh organizacij in društev zelo povečala, saj so sodelovali odrasli in mladina. V razpravi so obravnavali pereča vprašanja svojega kraja. V Žužemberku je klub s televizijskim sprejemnikom in knjižnico, toda življenje v njem še ni tako, kot je zaželeno. Klub nima sredstev za izpopolnjevanje. Obrnili se bodo na gospodarske organizacije in zavode ter skušali Dri njih dobiti sredstva, ki so nujno potrebna za dejavnost kluba. Ce bodo sredstva dopuščala, bodo naročili tudi nekaj časopisov in revij, saj bo tako klub mnogo privlačnejši. Ravno tako je v težkem položaju kino, čeprav se je obisk zelo povečal, saj je dvorana ob predstavah polna. Klrjub temu se sam ne more vzdrževati. Žužemberk se z dolino Krke razvija v vedno bolj obiskan turistični kraj. Da bi se turizem čimbolj razvil in nudil gostom vse potrebno, je bii imenovan pripravljalni odbor za ustanovitev turističnega društva. To bo nedvomno precejšen korak naprej. Med člani se je pokazalo tudi zanimanje za širjenje političnega in strokovnega znanja, zato je bil sprejet sklep, da se ustanovita zunanjepolitična in kmetijska sekcija. Z velikim zanimanjem so razpravljali o perspektivnem planu občine in o pripravah za novo ustavo in statut občine. Programi dela OK ZK bodo sloneli na zaključkih III. plenuma CK ZKJ, ki je nakazai vlogo Zveze komunistov v novih pogojih dela. Mišljenje, da Zveza komunistov v naši socialistični demokraciji izgublja svojo vodilno vlogo, je zgubilo osnovo v sklepih III. plenuma CK ZKJ. Vloga Zveze komunistov se ni spremenila, pač pa se mora spremeniti metoda defla. Program ZKJ, sprejet na VII. kongresu ZKJ, je osnova za delovanje Zveze komunistov in delovanje vsakega člnn i Zveze komunistov pri družbeno politični aktivnosti ter mora sloneti na izvajanju programa ZKJ. Ni namen teh vrstic oceniti delo članov Zveze ko- Sindikat železničarjev o svojem delu Novomeška kronika B Deska za plakate na vogalu hiše na Glavnem trgu je 2e tako slaba, da bo zdaj zdaj zgrtmela na tla. Kljub temu da kaže rebra kot Krjavljeva koča, Be nihče ne zmeni, da bi jo popravil ali pa namestil novo ... ■ Okoli 300 knjig v vrednosti 40.000-50.000 din imajo noka- Nova poslovna stavba Praznino med lekarno in dr. Furlan-Bučarjevo hišo na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu bodo letos zazidali. Zgradili bodo poslovno stavbo, ki bo dvonadstropna in bo veljala okoli 50 milijonov dinarjev. V pritličju stavbe bosta trgovski lokal in servisna delavnica, v prvem nadstropju bodo prostori Okr. trgovinske in Okrajne obrtne zbornice, v drugem nadstropju pa prostori Vodne skupnosti Dolenjske. Stavba bo dograjena do 1. julija prihodnjega leta. Gradilo jo bo gradbeno podjetje, ki bo nudilo najugodnejše pogoje. •teri Novomešcar.i izposojenih še iz Ljudske knjižnice. Kljub terjatvam in grožnjam s kaznijo, ljudje knjig ne vrnejo. Ali ni to odvzem družbene lastnine? Trije knjižničarji, ki dan za dnem (brez honorarja!!!) delajo na ureditvi nove knjižnice v stari pošli, so že skoraj obupali. Ljudje jim ne vrinejo knjig, razen tega pa morajo delati v nezakurjenlh prostorih .. . B Ponedeljkov živilski trg je dosegel rekord v ceni regrata. Prodajali so ga namreč že po 10C0 din kg. Nabiralec regrata lahko torej zasluži 1000 dir. v eni uri — toliko nima niti zd-'avnik specialisti Prodajali so še motovileč na merice po 60 din, radič na merice po 60 din (ali 1200 din kg), jajca po 20 din, jabolka po 00 din, kislo repo in zelje pj 70 din, mleko po 50 din liter, suhe hruške po 50 dto, fižol po 120 din. Okoli stojnice z morskimi ribami je bil pravi naval. Tokrat je že vrtnar pripeljal naprodaj razne raže in semena za pomladansko sajenje rastlin. B Gibanje prebivalstva: rodila je Popca Bevc iz Partizanske iilice 8 — dečka. Poročila sta se: Ivo Ninič, oficir JLA z Reke, ir. Zora Henčič, medicinska sestra z Novega trga 1. Umrl je Anton Gaspari, šofer z Novega trga 5, 58 let. Sindikalna podružnica novomeške železniške postaje in uprave Železniškega transportnega podjetja je imela v drugi polovici februarja občni zbor. Ze uvodoma je bila navzočim obrazložena vloga železničarjev v novem gospodarskem sistemu, saj sta postaja in uprava ZTP svoja pravila že kmalu prilagodili dosežkom novega obdobja, ki je tudi v železničarske kolektive vneslo pojme: delavsko samoupravljanje, u-pravljavec itd. V zvezi s tem se je tudi spremenilo gledanje na železnico, ki v komuni ni več le uslužnost-ni kolektiv, ampak enakovreden ustvarjalec družbenega oziroma skupnega dohodka. Bistveno je bilo so- Interesentom za dietično kuhinjo! Zaradi morebitne ustanovitve dietične kuhinje v Novem mestu so nam potrebni podatki, koliko je interesentov, ki bi se hoteli hraniti v taki menzi. Vabimo vse, ki bi sc želeli hraniti v đietični menzi, naj se prijavijo pri okrajnem ali občinskem odboru RK v Novem mestu (Cesta komandanta Staneta), kjer naj izpolnijo obrazec, ki ga bodo tam dobili. Ker so nam podatki nujno potrebni za čimprejšnjo u-sianovitev dietične kuhinje, prosimo, da se prijavite do 19. marca 1962. Odsek za zdravstvo in socialno varstvo pri občinskem ljudskem odboru delovanje s komuno, ki se je kazalo zlasti pri odobritvi kreditov za gradnjo stanovanjskih blokov, ki jih je gradila železnica. Kolektiv železnice ima zdaj težave s pravilno delitvijo dohodkov od transportnega prometa. Problem je v tem, da so dolenjske proge gorskega značaja, stroški pa se obračunavajo tako, kakor bi bile ravninske. Železniškemu transportnemu podjetju je v veliko breme tudi obnova med okupacijo porušenih in po-žgainh postaj in drugih objektov. Nedvomno pa železničarji lahko štejejo za največje u-spehe to, da so zboljšali kakovost dela, zmanjšali zamude vlakov in razgibali obtok železniških vozov. — Nadalje so povečali skrb za strokovno in splošno izobraževanje člainov sindikalne podružnice. Tečaj za vla-kovodje, manipulante in sprevodnike prav zdaj obiskuje 37 ljudi. Nedavno so železničarji dobili tudi svojo zobno ambulanto, ki so jo pogrešali vsa povojna leta. Dograjeni so bila tudi prostori za sprevodnike, kolesarnica itd. Pri sindikalni podružnici je bila osnovna blagajna vzajemne pomoči. Skrb za človeka je torej vsestranska. Na delovnem mestu je uvedena higien-sko-tehnična zaščita, razpravljajo o obolenjih in jih preprečujejo, delavci odhajajo na počitniški oddih k morju in drugam, kjer ima želczničarski kolektiv svoja letoval išča. munistov, vendar pa ne bo napačno, če omenim poleg dobrih rezulatov tudi nekatere slabosti, ki se pojavljajo pri delu Zveze komunistov. Osnovna slabost članov Zveze komunistov se kaže v nezadovoljivi po-litično-ideološki sposobnosti pri reševanju problemov, pred katere so v danih pogojih postavljeni. Te napake se včasih kažejo v ne-prizadetosti do nekaterih negativnih pcfl'avov v gospodarstvu in na drugih področjih družbenega življenja (napake pri delitvi dohodka in osebnega dohodka, zapostavljanje delavskega in družbenega samoupravljanja, osebno okoriščanje z družbeno lastnino, slabosti pri reševanju komunalnih zadev, napake pri vzgoji šolske mladine itd.). O vseh teh problemih bodo člani Zveze komunistov na letnih konferencah razpravljali in si izdelali program dela za naslednje leto. Ko se je začela vojna in je Hitler pustošil po slovenskih tleh, se je tudi sama priključila borcem za svobodo. Kmalu so za to zvedeli Italijani in kasneje tudi Nemci. Aretirali so jo in jo poslali v koncentracijsko taborišče. Bila je v več taboriščih. Domov se je vrnila bolna in izčrpana. Naselila se je pri hčerki v rojstnem Žužemberku, kjer živi ob skromni pokojnini še danes. Na svoje delo je bila vedno ponosna, saj je bila ena izmed mnogih žena, ki so med borbo proti okupatorju veliko pomagale k zmagi pravice in svobode. Ob visokem jubileju Josipi-ni Cirk iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let! -mtr- Praznovanje 8. marca v Dol. Toplicah V Dolenjskih Toplicah so žene lepo proslavile svoj praznik. Ze pred praznikom so priredile razstavo izdelkov, ki so jih napravile na prikrojevalnem in šiviljskem tečaju. Na praznik pa so se zbrale v zdraviliški dvorani, kjer jim je govoril predsednik Socialistične zveze tovariš Stravs, pevski zbor pa je pod vodstvom učiteljice Bajčeve zapel več pesmi. Sodelovali so tudi šolarji, tako da je bil program zares zanimiv, pa tudi zabava po njem je izpopolnila praznovanje. D. G. Iz Bučne vasi Mladinska organizacija v Bučni vasi je za dan žena 8. marec organizirala uspelo prireditev za žene iz Bučne vasi in okolice. Vse, ki so se prireditve udeležile, so bile zelo zadovoljne in se mladini lepo zahvaljujejo za pozornost. Za koristno uporabo letal Člani Aerokluba Novo mesto so se drugega marca zbrali na rednem letnem občnem zboru. Resnica, da je letalstvo zelo drag šport, je usmerila razpravo v razmišljanje o tem, kako bi tudi pri nas lahko letala, s katerimi Aeroklub Novo mesto razpolaga, koristno uporabljali. Novi upravni odbor bo vsekakor moral pri gospodarstvenikih vzubditi zanimanje za uporabo prečenskega letališča in letal, ki jih imamo, v turistične namene. Letališče leži v središču najlepših dolenjskih lov- Pogumna dekleta-pr.uaike v Novem mestu nič ne zaostajajo za fanti! Posnetek z letališča v Prečni ob lanskih jesenskih izpitih skih in ribiških lovišč, tujci pa so že večkrat izrazili željo, da bi prihajali na lov z letali, saj bi jim to močno skrajšalo čas popotovanja. Letališče bi bilo v ta namen treba urediti, vendar bi šlo brez večjih sredstev. Devizni dohodek, ki bi ga dobili s pristajanjem tujih eno- ali dvosedežnih letal, s posebnimi turističnimi poleti nad našo pokrajino in podobnim, ne gre zametavatL Ne.bo odveč resneje razmisliti o reklami s pomočjo letal (vleka mreže z reklamnimi napisi, trošenje letakov in podobno), saj bi ob raznih večjih gospodarskih prireditvah in sejmih vrgla lepe de-Ceprav je v klubu 230 članov bo treba jegovo dejavnost še narje. bolj razširiti med šolsko mladino. Modelarstvo in krožki ljubiteljev letalstva lahko nudijo mladini mnogo koristne zabave, saj letalstvo ni samo v letenju, ampak tudi v spoznavanju zgodovine letalstva, tipov letal in še marsičem. Poročilo o uspehih, ki jih je klub dosegel lani, dokazuje, da je bilo storjenega mnogo. Motorna letala je klub dobil šele avgusta, tako da so za letenje preostali le trije meseci. Kljub temu je bilo z dvema motorce-ma opravljenih 303 poletov, ki so trajali skupaj 48 ur in 49 minut, adalci so svoj plan presegli za 137 odst., izšolanih je bilo 31 padalcev, ki so pridobili 38 značk in pogojev za športna zvanja. Jadralci so izpolnili 50 odst. plana in pridobili 11 značk in pogojev za zvanja. Tudi modelarji niso bili od muh: na zveznem turnirju so dosegli mesto državnega prvaka, na jugoslovanskem nacionalnem tekmovanju so dosegli s svojo ekipo 9. mesto, v slovenskem merilu pa 5. mesto in prejeli nagrado. Na okrajnem tekmovanju pod okriljem Ljudske tehnike so med 5 nastopajočimi ekiormo osvojili 1. mesto. — Na občnem zboru so bili izvoljeni novi orgrni aeroklub*'. Iz Krmeija Društvo prijateljev mladine v Krmelju je skupno z vodstvom šole organiziralo za 8. marec proslavo s kulturnim sporedom. Udeležba je bila lepa, vendar moramo grajati vse, ki se na kulturnih prireditvah ne znajo obnašati. Glasno govorjenje med izvajanjem programa je zelo motilo to sicer uspelo prireditev. Tudi nekateri otroci niso bili dovolj disciplinirani. IZ TRŽIŠČA Veliko pozornost in hvaležnost so izkazali otroci tr-žiške osemletke svojim materam za 8. marec. V nedeljo so organizirali lepo kulturno prireditev ter se jim tako vsaj skromno oddolžili za ves njihov trud. L. M. Same vodiio podružnico NB Ze večkrat smo brali o deležu žena v proizvodnji in upravljanju. Prav je, da na kratko spregovorimo o kolektivu, kjer so zaposlene samo žene. Tak kolektiv je podružnica Narodne banke v Sevnici. Zaposlenih je 17 žena, od tega 9 poročenih in 8 samskih. O svojem delu, problemih in željah naj povedo same: r.l.KA GRILC, direktorica: V kolektivu se počutim dobro. Ko smo bili združeni še s Komunalno banko, sta biila pri nas dva moška, zdaj pa delamo same. Trudimo se, da bi bilo delo zmeraj v redu opravljeno, čeprav je to včasih težko, ker nas je malo. Opravljamo vso bančno tehniko, družbeno knjigovodstvo, statistiko in predhodno kontrolo. Imamo začasni svet kolektiva, vendar ta svet pri nas še ne Elka Grilc, direktorica podružnice NB v Sevnici Uspešno delo socialne delavke Le redka podjetja zaposlujejo socialne delavce. V Kopitarni v Sevnici opravlja to službo HELENA SKOPORC. Ko smo jo nedavno obiskali, nam je o sebi in svoji službi Povedala tole: — Službo socialne delavke opravljam v Kopitarni že eno leto. Prej sem obiskovala višjo šolo za socialne delavce v Ljubljani. Priznam, da je bilo v začetku tudi v našem podjetju nekoliko teže uveljavljati socialno politiko. Če bi v podjetju ustanovili kadrovsko-socialni oddelek, bi bilo moje delo s tem veliko olajšano. Ze sedaj se kažejo uspehi mojega prizadevanja kot socialne delavke. Prestavili smo na lažja delovna mesta 5 no- Ali bo Loka dobila ambulanto? Več kot leto dni se govori o ureditvi ambulante v Laki. Krajevni urad in obrat sevniške KZ sta sicer Poskušala najti prostor, vendar ni bilo uspeha. Nasprotno je bilo velikokrat V Podgorju ne lenarijo Kdor obišče prireditve mladincev iz Podgorja pri Sevnici, mora pohvaliti njihovo marljivost. Ker za svoje dejavnosti nimajo dovolj prostora, se zbirajo kar v šoli. Imajo igralsko družino, ki šteje pet fantov in tri dekleta, večkrat pripravijo igre, ki jih domačini radi gledajo. Lani so imeli več prireditev ob državnih praznikih in za novo leto, letos pa so pripravili pustni »Veseli večer« s šaljivim; prizori in maškarado. Od izkupička iz prejšnjih, prireditev so si mladinci nabavili oder in zavese. Lepo je, da tudi v tej hribovski vasi mladina ne pozabi na kulturno dejavnost! —ca. ŠAH V SEVNICI ' «. marca se je v Sevr.lcl pričel turnir za prvenstvo naselja. Sodelovalo bo 20 šahistov, in sicer IG iz Sevnice In 4 iz Kralja. Razveseljivo je, da bo igralo tudi več mlajših tovarl-Sev. ki doslej Se niso sodelo-Xali na večjih prireditvah. -^ Prva kola so bila borbena, °al ie eden izmed favoritov lz-?.ub>l z manj znanim igralcem, "ajboljšo igro je do zdaj po-«MM Mrva <-»>> Tudi v Sevnici so žene praznovale Poleg osrednje proslave v Počastitev dneva žena so bile manjše prireditve po vsej občini. Nekatera sevniška podjetja so za zaposlene žene pripravila zabave In sprejeme. Bilo je tudi več razgovorov o Prob;emih žene in vlogi proizvajalk ln upravljavk v družbi. (-ih) Po planinski transverzali do nagrade Na nedavnem občnem zboru Planinskega društva v Radečah Je bil s planinsko značko nagrajen vlakovni odpravnik Loj-*e Mlinar iz Loke, ki je kot V2- planinec, a prvi Radečar. rn sevnB-ki občan, prehodil slovensko planinsko transver-?-.'lo. Ob tej priložnosti sta do-°>i" diplomo za desetletno delo P''l planinskem društvu v "-■ocean Stane Koselj in Tomo slišati, da je ureditev ambulante v pristojnosti ObLO, čeprav je problem čisto krajevnega pomena. V Loki je več praznih sob, le nekateri ljudje nočejo razumeti, kako bi bilo, če bi imeli urejeno zdravstvo. Dvakrat na teden bi prihajal zdravnik \z Sevnice, razen tega pa bi.uredili tudi dispanzer za žene, ki je danes tolikega pomena. K zdravniku bi lahko prihajali tudi stari lj-udje, šolska mladina pa bi bila pod stalno zdravniško kontrolo. Ali ni torej nespametno odklanjati zdravniško pomoč? Prostore moramo urediti v kraju samem! SEVNIČANI, ALI VESTE . . . ... da je pionirski odred »Savo Kladnik« že začel s programom Jugoslovanskih pionirskih iger. Predzadnji petek so imeli pionirji športni dan. Odšli so na Lisco in Brezovico ter ves dan posvetili športnim Igram in razvedrilu. ... da so podmladkarji Rdečega križa iz svoje srede izbrali komisijo, ki bo ob tekmovanju posameznih razredov v čistoči nepričakovano obiskovala učence, ugotavljala njihovo snago, red v razredu in drugih šolskih prostorih ter disciplino. Vse bo ocenjevala s točkami, tako da ob koncu tekmovanja ne bo težko ugotoviti, kateri razred je najboljši. ... da bodo podmladkarji takoj, ko bo nastopilo toplo vreme, uredili na šolskem vrtu gredice za zdravilna zelišča. Rj tla je mladinsko športno društvo »Zvezda« na sevni-ški osemletki organiziralo enomesečni turnir v namiznem tenisu? Sodeluje 50 članov te sekcije. sečnic, 6 zaposlenih pa iz zdravstvenih razlogov. Dva invalida smo zaposlili na primernejših delovnih mestih, tri invalide pa smo sprejeli v naše podjetje od Zavoda za zaposlovanje invalidov. Uspeli smo tudi, da se sedaj hrani v obratu družbene prehrane v podjetju kar 90 odst. zaposlenih. Vendar menim, da bi bilo potrebno še marsikaj storiti. Pereč je zlasti stanovanjski problem zaposlenih, prevoz delavcev v službo in varstvo otrok zaposlenih mater. Moja največja želja je, da bi te probleme v doglednem času rešili. Prav tako bi bilo dobro opremiti eno sobo v podjetju za osebno higieno žena. Tesnejša povezava z zdravnikom, ki nas bo obveščal o zdravstvenem stanju delavcev, pa bo omogočila, da bomo bolnike večkrat obiskali na domu in se pozanimali za njihove socialne in zdravstvene razmere. predstavlja dejanskega organa samoupravljanja. Vse je nekako preveč centralizirano in ne počutim se kot samoupravljavka. Naše uslužbenke se precej udejstvujejo tudi izven pisarne v raznih društvih in organizacijah. Same smo tudi zbrale denar ter organizirale družabno popoldne za naš praznik.« EMICA BOJDA, likvida-torka: »Čutim, da sem sposobna za vsa dela v kolektivu. Po službi pa najraje telovadim, saj vem, da mi po 10-urnem sedenju telovadba koristi.« ANICA HORJAK, kontrolor predhodne kontrole: »V poklicu sem zadovoljna in s podjetji sem v dobrih odnosih. Le nekatera mi ne pošiljajo poročil pravočasno in ko jih zahtevam, se brez vzroka jezijo name. Imam mnogo želja, pa vem, da se mi vse ne morejo uresničiti-« VIDA RADOVIC pa nam je povedala tole: »V podjetju sem šele dva meseca. Tu mi je všeč, želim pa si, da bi mi šlo delo kmalu hitreje od rok." Želimo jim, da bi se jim glasne in tihe želje kmalu izpolnile in da bi bilo njihovo pomembno delo kar najbolj uspešno! SEVNIŠKI VESTNI K STATUT OBČINE PRIPRAVLJAJO Na zadnji seji predsedstva občinskega odbora SZDL je bilo sklenjeno, da jc treba še pred izidom ustave pripraviti osnutek za statut komune. S tem bi v prvi vrsti uredili okvirna vprašanja glede osnovnih načel komunalnega sistema, hkrati pa bi lahko začeli pripravljati volitve. Predsedstvo je komisiji za izdelavo občinskega statuta priporočilo, naj se stvar pravočasno in resno rešuje. Komisija za izdelavo statuta se je sestala 7. marca. Sestavila je delovni program in tudi določila datume, do katerih bo končala svoje naloge. Imenovane so bile tudi podkomisije, in sicer za družbeno-ekonomska vprašanja, za družbene službe, družbene in politične organizacije ter komisija za občinsko skupščino, njene organe, krajevne skupnosti in zbore občanov. Naloga podkomisij je, da pripravijo analize s svojih delovnih področij in to najkasneje do 20. aprila. Na osnovi analiz bodo izdelali osnutek občinskega statuta, statut pa naj bi prišel v razpravo 15. maja. Pri sestavi osnutka bodo komisije preštudirale material s stalnih konferenc mest, ki so bile v Nišu in Novem Sadu. Dasiravno komisija pri izdelavi statuta ne bo imela kdove kakšnih preglavic, bo naloga naporna, ker bo moral biti statut res dober zakonik za občane. Potrebno bo razlagati, se sestajati, spreminjati, dopolnjevati, črtati, skratka napraviti taka pravila, ki bodo res vsklajevala odnose v komuni. Nasploh pa je bilo predsedstvo občinskega odbora SZDL mnenja, da ni bojazni, da statut ne bi bil dobro ali celo pravočasno izdelan. . Dušan Brelih Z Bučke nam pišejo V Jugoslovanske pionirske igre 1962 »Leto telesne kulture mladih« — se je vključi] tudi Pionirski odred Jožka Saška osnovne šole na Bučki. V programu imajo več izletov v naravo, orientacijske pohode, ocenjevalno vožnjo kolesarjev, Še več žena se želi zaposliti Število zaposlenih žena v sevniški občini iz leta v leto raste. Se vedno pa je mnogo takih, ki iščejo zaposlitev. To so predvsem dekleta s kmetijskega področja, ki bi v tovarni rade našle primerno delo in se tako osamosvojile. Nekaj je tudi takih, ki bi se rade izobraževale še v strokovnih šolah, pa jim tega socialno stanje staršev ne dovoljuje. Tako se na Zavodu za zaposlovanje vedno znova oglašajo ženske, ki bi rade našle zaposlitev. Konec februarja je bilo takih 165, vseh zaposlenih žensk pa je v občini 1052. Precej žensk je zaposlenih v konfekciji »Lisca«, od katerih jih je večina zapo- slenih v obratu, druge pa jemljejo delo na dom. Tako je tudi v šiviljskem obratu trgovskega podjetja »Sloga« in v Kopitarni. V Mizarski zadrugi ugotavljajo, da so delovna mesta v tem podjetju za ženske neprimerna, pretežka. Zavod rešuje problem zaposlitve ženske delovne sile s priučitvijo za posamezna delovna mesta. Konfekcijo »Lisca« bi bilo treba razširiti in ji pomagati z gospodarskimi investicijami, kajti zgolj z lastnimi sredstvi bo podjetje le počasi zraslo. Ko se bo obrat razširil, se bo število zaposlenih žensk .povečalo od 200 na 600. tekmovanja šahistov in strelcev ter s pomočjo aktiva LMS na Bučki ureditev športnega prostora pred šolo. Njihove uspehe pa bodo na filmskem traku vestno zabeležili člani foto krožka, ki so od dedka Mraza dobili fotoaparat. Slika vam pove: sneg, ki ga je bilo zadnje dni na okoliških hribih dovolj, so pionirji pošteno izkoristili: nekateri na saneh, drugi na smučeh, nekateri pa kar tako, kot nam prikazuje slika. Čeprav nimajo telovadnice, znajo tudi na snegu marsikaj pokazati. Pred štirinajstimi dnevi smo tudi na Bučki dobili televizijski sprejemnik. — Zanj so prispevale vse množične organizacije, H delajo v kraju. Postavljen bo v Zadružnem domu in ker je že vzbudil veliko zanimanje, upamo, da bo imel več obiskovalcev kot pa filmske predstave, ki so bile vedno bolj slabo obiskane. Praznik žena smo proslavili 11. marca popoldne v dvorani zadružnega doma. Svojim materam so program pripravili učenci osnovne šole, organizacija Socialistične zveze pa je še posebej povabila vse žene. Po programu je bila zabava, domači muzikanti pa so poskrbeli za dobro razpoloženje. F. P. Da mladina ne bo ostala pozabljena! športno društvo »»ZVEZDA« na sevniški osnovni šoli Pionirski odred »Savo Kladnik« m aktiv LMS osnovne šole v Sevnici sta v okviru »Leta telesne kulture mladih« ustanovila športno društvo »Zvezda«. Program društva je zelo obširen, njegove najvažnejše naloge pa bodo: dokončno urediti vsa igrišča Ce ni drugega pri roki, znajo pokazati šolarke na Bučki tudi »most«, čeprav kar na snegu! in izdelati primitivne športne naprave, organizirati različne delovne akcije, popisati zdravstveno stanje in telesne zmogljivosti učencev ter organizirati seminar za voditelje posameznih sekcij. Društvo bo izvedlo medrazredno šahovsko tekmovanje in bo sodelovalo na občinskem šahovskem tekmovanju, razen tega pa bo priredilo namiznoteniškl in rokometni turnir ter bo sodelovalo na vseh športnih prireditvah v občini. .Člani društva bodo šli na pohod po poteh Kozjanskega odreda, udeležili pa se bodo tudi pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«. V počastitev rojstnega dne maršalaa Tita bo javni športni nastop. Predvidenih je tudi več izletov v naravo. Člani so si zadali nalogo, da bodo o svojem delu obveščali javnost s pomočjo dnevnega časopisja. Člani šolskega odbora so na zadnji seji sprejeli pravila društva. Predstavniki nekaterih podjetij eo obljubili rudi materialno pomoč, zato trdno upamo, da bo novo društvo v polni meri zaživelo. Vera Gerden V Sevnici je precej močnih mladinskih aktiov. To so predvsem aktivi v podjetjih, kot v Lisci (nad 70 članov), v Kopitarni (60 članov) pa še v ostalih petih podjetjih. Opažamo, da so nekatera podjetja še zmeraj pod vplivom starih nazorov, češ da mladina ni Mladina potrebuje svoj kotiček Na obomčju Sevnice jc sedem aktivov, ki štejejo nad 230 članov LMS. Ti mladi ljudje v prostem času nimajo kje zadovoljiti želje po izobraževanju. Ce hočemo, da bo tudi mladina nekaj dala naši skupnosti, je nujno, da ji preskrbimo skromen kotiček, kjer bi se shajala.. Čeprav perspektivni plan sevniške občine ne predvideva, da bo mladina dobila tudi zase kakšen prostor, mladinci še niso popolnoma Izgubili upanja in so tudi sami pripravljeni s prostovoljnimi urami prispevati za zgraditev svojega doma. Shajanje po gostilnah nikakor ni primeren kraj. Ze tako je pri nam mnogo mladih ljudi, ki se vdajajo pijači In kvartanju. zato je še tolikanj bolj bolj važno, da dobi za svoje sestanke mladina primernejše prostore. Najboljša rešitev bi bila vsekakor v tem, da bi zgradili dom, ki bi ga razen mladine lahko uporabljale tudi ostale družbene organizacije. L. j. sposobna sprejeti odgovornejše delo in ga tudi v redu izvrševati. Vendar pa se je že mnogokrat pokazalo, da je ravno mladina tista, ki zmore marsikaj. Tako so nekatera podjetja, kjer so zaposleni povečini mladi ljudje, dosegla lepe uspehe v proizvodnji, pa tudi v političnih in družbenih dejavnostih. Nujno je, da se začno podjetja bolj zanimati za mlade kadre in jim pomagati, da se bodo čimbolj seznanili z načinom samoupravljanja. Zdaj, ko se bodo začele volitve v nove delavske svete, pa je treba še posebno misliti na to, da so ravno med mladimi sposobni bodoči upravljavci. Lojze Jančič M da so tudi na sevniški šoli praznovali 8. marec'! Društvo prijateljev mladine je organiziralo filmsko predstavo »Peto kolo pri vozu«, ki jo je obiskalo lepo število gledalcev. J. K. TREBANJSKE NOVICE Da bo sleherni občan res soodločali Odlok o zakupu in prodaji kmetijskih zemljišč na območju občine Trebnje 1. člen Kadar se kmetijsko zemljišče, ki je državljanska lastnina, prodaja ali daje v za* kup, imajo kmetijske organizacije pri nakupu oziroma Zakupu prednostno pravico. 2. člen Kmetijsko zemljišče se sme prodati ali dati v zakup zasebnemu kmetijskemu proizvajalcu, če ga v 15 dneh od dneva razglasitve ponudbe ne kupi oziroma ne vzame v zakup nobena kmetijska organizacija, vendar ne pod ugodnejšimi pogoji, kot je bilo zemljišče ponuđeno v prodajo ali zakup kmetijski organizaciji. 3. člen Višina zakupa 6e določa po bonitetnih razredih in kulturah zemljišč, vendar ne sme presegati več kot 15 odst. od katastrskega dohodka. 4. člen Kmetijski proizvajalec, ki ponuja svoje zemljišče v prodajo ali zakup, mora svojo ponudbo oddati v objavo na razglasno desko občinskega ljudskega odbora ali pristojnega krajevnega urada. Ponudba mora biti na razglasni deski obešena 15 dni ter mora vsebovati te podatke: priimek in ime ter bivališče lastnika, parcelno številko, katastrsko občino, kulturo, bonitetni razred, površino in ceno. Ce je v - kulturi nastala sprememba, je treba to v razglasu navesti. 5. člen Zemljiškoknjižnemu predlogu za vpis lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, ki je predmet nakupa in prodaje, je treba priložiti potrdilo občinskega ljudskega odbora, da je bilo zemljišče dano na razpolago V nakup kmetijski organizaciji in da v predpisanem roku kmetijska organizacija ni bila kupec. Potrdilo mora vsebovati vse podatke, ki so predpisani v 3. členu tega odloka. 6. člen Kršitev tega odloka se kaznuje po določbah 97. člena Zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Ciril Bukovec 21. marca bo v Trebnjem seminar za vodstva krajevnih organizacij SZDL. Udeležila se ga bosta po dva predstavnika krajevne organizacije in izvršni odbor občinskega odbora SZDL. Na seminarju bodo predelane naslednje teme: 1. Vloga in naloge SZDL v komuni, 2. Metode dela krajevne organizacije SZDL, 3. Vođenje sestanka, 4. Nova ustava in statut komune. Ker gradivo, ki ga bodo predelali na seminarju, ni pomembno samo za vodstva krajevnih organizacij, tem- Iz Ponikev in Nemške vasi Gasilsko društvo v Ponikvah je nabavilo dva hi-drantna nastavka. Urediti žele dva prostora v Dol. Nemški vasi in v Ponikvah, kjer bodo na razpolago nastavki, cevi in ročniki za prvo pomoč pri požaru. Sedanja akcija, ki jo je opravil odbor SZDL, pa je popravilo poti proti pokopališču. Pot je zelo zanemarjena in bo za temeljito popravilo potrebnih 200.000 dinarjev. Poseben odbor je NE ZAMUDITE ZANIMIVIH PREDAVANJ! Drevi ob 19. uri bo v šoli v Sentlovrencu predavanje o zaščiti pred boleznimi Predaval bo dr. Robert Neu-bauer iz Zdravstvenega centra v Novem mestu, predavanje pa bodo spremljali dia-filmi. Prebivalci Sela - Sumberka bodo lahko poslušali isto predavanje 20. marca zvečer v svoji šoli. Jutri bo v Trebnjem drugo predavanje v okviru šole za življenje: ob 18 uri. 20. marca ob 19. uri bo v dvorani zadružnega doma v Trebnjem pripovedoval o svojih vtisih s potovanja v Grčiji Nace Bukovec; pokazal bo tudi 150 barvnih posnetkov iz Grčije. — 21. marca bo tov. Bukovec predavanje ponovil ob 19. uri v Mokronogu. Tudi mi smo pustovoli 6. marca je DPM Trebnje pripravilo otroško maškarado. Okoli druge ure popoldne so z vseh koncev " začeli prihajati kavboji, gusarji, črnci, princese, narodne noše iz vseh koncev Jugoslavije, plemiči, muš-nlce, palčki, hribolazei itd. Vsi maskirani otroci so se zbrali v šoli, od koder so naredili vesel obhod po Trebnjem. Spremljali so Jih s poskočnimi melodijami »Trebanjski fantje«. Nazadnje so se povrnili v šolo, kjer so jih čakali pustni krapi in kjer so rajali do mraka. J. S. sklenil, da plača vsaka hiša po 500 dinarjev, uporabniki pota, ki imajo tod svoje parcele, pa primerno več. Občinski ljudski odbor smo zaprosili za drobilnik. Cim ga bomo dobili, bomo takoj pričeli delati, tako da bo spomladi pot proti pokopališču taka, kakor se spodobi Pavel Japelj Pitna voda v Dol. Nemški vasi Na lanskoletni konferenci krajevnega odbora Socialistične zveze v Dol. Nemški vasi je bila izvoljena vodovodna sekcija, ki si je zadala nalogo, zgraditi vodovod iz Trebnjega do Ponikev. Odboru je uspelo, da so vsa zemeljska dela opravili interesenti vzdolž glavnega voda. Občinski ljudski odbor pa je dal na razpolago cevi. Čeprav ni šlo vse tako gladko, kakor je bilo pričakcft'ati, se je odboru le posrečilo pregovoriti večino prebivalstva, da se je lotilo dela. Sele sedaj vidijo, kolike vrednosti je dobra, zdrava, pitna voda. ki priteče sama naravnost v kuhinjo. več za vse člane SZDL in ostale občane, bomo iz tega gradiva priobčili nekatera poglavja. Danes objavljamo drugo poglavje iz prve teme. SZDL - NAJŠIRŠI ORGAN DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA Pri razvoju samoupravnega sistema imajo zasluge vse politične organizacije, zlasti pa še Socialistična zveza kot najmnožičnejša organizacija pri nas. Ta je namreč s svojo aktivnostjo pomagala članom, da so se mogli znajti v posamezinh organih samoupravljanja. Z najrazličnejšimi delovnimi metodami je utrjevala politično situacijo in tako pripomogla k vednemu razpoloženju prebivalstva. Naloga Socialistične zveze danes je, da še poglobi dosedanje uspehe in utre v zavest naših ljudi, da si lahko izboljšujejo življenjske pogoje le z dobrim gospodarjenjem in s svojo neposredno udeležbo v upravljanju. Socialistična zveza mora torej postati vseljud-skj parlament v komuni. Se pravi, da morajo imeti občani možnost, da jevno razpravljajo o vseh vprašanjih, ki zadevajo politiko komune. V SZDL mora priti do izraza vsak predlog, zahteva in kritika. Na vse morajo občani dobiti tudi odgovore. Jasno je, da ni mogoče ugoditi vsaki zahtevi, zlasti ne, če šo zahteve nasprotujoče ali celo nasprotne družbenim interesom; vendar pa je treba ljudem jasno povedati, zakaj ni mogoče zadovoljiti posameznih zahtev. Socialistična zveza je dolžna zagotoviti svobodno kritiko, kadar gre za kritiko birokratskih, samovoljnih in krivičnih postopkov in omogočiti objektivno sodbo omenjenih pojavov. S tem bodo odpadla zakotna ogovarjanja in razne anonimne obtožbe in pritožbe. Ce pa SZDL hoče zagotoviti sproščenost dobronamerne kritike, mora imeti občutek za najrazličnejše pojave in dati kritiki vso podporo, če odkriva nepravilnosti in družbenim interesom škodljive pojave. Nadaljnja naloga, ki jo je treba omeniti kot dolžnost SZDL v smislu najširšega organa samoupravljanja, je programiranje. Doseči mora, da sodelujejo pri programiranju tisti, ki razpolagajo s sredstvi, kakor tisti, ki so zainteresirani na sredstvih komune. Ko je orientacijski program izdelan, je treba iti z njim pred občane, da lahko še oni dajo svoje pripombe in predloge. Po takem postopku postane program resnična zadeva vseh občanov, objekt, za katerega se borijo vsi. Več bo potrebno storiti tudi glede povezave gospodarskih organizacij in komune. Bolj bo potrebno vključevati neposredne proizvajalce v organe komune in jih tako širše zainteresirati. Tako bodo spoznali tudi svojo vlogo potrošnika, člana celotne komunalne skupnosti, ne sa- Elektrika za Megle-nik: s pomočjo SZDL Na nekem širšem sestanku so člani Socialistične zveze sprožili, da bi v Me-gleniku dobili elektriko. Ustanovili so poseben odbor, ki je krepko zagrabil za delo. Vas ima le devet hiš, ki so raztresene po prijaznem griču. Kljub temu da znaša predračun skoro dva milijona dinarjev, upajo, da bo načrt kmalu uresničen, seveda s pomočjo občinskega ljudskega odbora. Sami so prevzeli obvezo za milijon dinarjev. Postavili so že drogove, sedaj pa čakajo samo na žico in toliko pričakovana luč bo zasvetila, iz radijskih aparatov pa se bodo začuli prvi zvoki. mo svojega podjetja. Cim več bo razumevanja z ene in druge strani, čim bolj preudarnejše bo gospodarjenje, tem lažje bo zadovoljiti potrebe občanov. Ce pa se SZDL hoče uveljaviti kot organ samoupravljanja, mora poskrbeti za razvoj samoupravljanja na vseh področjih — od zdravstva, šolstva, pro-svete in kulture do gospodarstva. Se pravi, da mora SZDL biti na tekočem z vsem našim družbenim življenjem in gospodarstvom, če hoče učinkovito vplivati na samoupravne organe in jim pomagati pri njihovem delu. Na tekočem mora biti le glede osnovnih načel in ciljev. Nesmiselno bi bilo misliti, da se mora SZDL spoznati na podrobnosti nn posebnosti vsake panoge. — Toda vedeti mora, ka: hoče in kako mora politično delati, da bo prišla do cilja. Cilj pa je jasen: k upravljanju in soodločanju je treba pritegniti slehernega občana. SLAVKO KRZAN Iz Vel. Gabra 2ene iz okolice Velikega Gabra so se ponovno zbrale na proslavi dneva žena. Priprave za proslavo so bile temeljite, zato uspeh ni izostal. Na proslavi je imela uvodni govor tov. Kutnar-jeva. Pri izvajanju programa so sodelovali pionirji osnovne šole in pevski pionirski zbor. Prisotni so bili zelo zadovoljni z obširnim in pestrim programom. Po proslavi je bila zakuska za vse prisotne. Za pecivo je poskrbel aktiv žena. Pogoščeni so bili tudi izvajalci programa. Drugi dan so bili obdarovani vsi učenci osnovne šole, tako da s; bodo otroci zapomnili! dan, ko so žene v Vel. Gabru praznovale. M-ič Komu je bil sestanek namenjen? Sestanek sindikalne podružnice v Tovarni šivalnih strojev na Mirni, o katerem ste poročali v Vašem listu, dne 22. februarja 1962, pod gornjim naslovom, je bil sklican glede na moje pomisleke proti objektivnosti oziroma pravilnosti točkovanja nekaterih delovnih mest; te pomisleke sem pismeno sporočil vsem članom komisije za določitev točk EE v navedenem podjetju. Ni moglo biti iz tega mojega dopisa takoj razvidno, »da je bil sestanek sklican po nepotrebnem«-, kakor to navaja Vaše omenjeno poročilo. V resnici se je utemeljenost mojih pripomb glede točkovanja posameznih delovnih mest dokazala s tem, da se je na podlagi diskusije na navede- nem sestanku točkovanje tridesetim delavcem popravilo, torej dobri desetini vseh članov delovnega kolektiva. Nisem ugovarjal zakonitosti ali demokratičnosti procesa izdelave pri sprejemanju pravilniika, temveč le objektivnosti glede ocene posameznih delovnih mest, torej ne formalnemu postopku, temveč vsebini, Bodočnost kmetijstva Potrebe po vključevanju novih zemljišč v družbeni sektor bodo z zgraditvijo gospodarskih središč vedno večje. Posestva bodo po perspektivnem planu do leta 1965 vključila v lastno obdelavo 1623 ha obdelovalnih površin. Skladno s tem se bo lahko povečal tudi stalež živine po predvidenem planu. Te površine bodo zadruga oziroma ekonomije pridobivale zlasti v nižinskih predelih, okoli že obstoječih in na novo zgrajenih središč. Predvideni obrati bodo proizvodnjo specializirali, s čimer bo dana velika prednost za uvedbo mehanizacije in hitrejšo ter smotrnejšo prilagoditev tehnološkega procesa. Na ta način se bodo obrati bavili samo z eno panogo dejavnosti, med seboj pa se bodo dopolnjevali in na ta način bo nastal močan agrokombinat. Ta bo priSel neposredno v proizvodnjo tudi na privatnem sektorju s tem, da bo sklepal kooperacijske odnose med kmetovalci, ki bodo Piše TONE ŽIBERT kombinatu dobavljali krmo, teleta in pujske. Ko bodo v kombinatu zagotovljeni potrebni činitelji, da bo kos omenjeni nalogi, bo s tem prenehala vloga zadruge kot posrednice med agrokombinatom in kmetom. Kombinat bo kot neposredni proizvajalec še bolj zainteresiran, da bo proizvodnja donosna in doseženi čimveč j i pridelki oziroma proizvodi. V interesu delavcev in uslužbencev kombinata pa bo doseči donosnost proizvodnje, ker je od tega že danes odvisna njihova stimulacija. Zaradi tega bo strojne usluge v kooperaciji opravljal kombinat sam. V perspektivi ne računamo samo z obrati, ki sem jih naštel doslej in ki jih predvideva petletni plan. Sam razvoj bo terjal graditev vrste novih hlevov za pitano govedo, krave, telice, plemenske svinje in bekone. To bo neobhodno potrebno, če hočemo zagotoviti stalen dotok telet in pujskov v pi- tališča. To je važno tudi zaradi prodaje na trgu, kajti kupec sklene pogodbo le takrat, če mu posestvo lahko jamči dobavo — ob pravem času in določeno število. V nasprotnem primeru pa kupec odpove pogodbo, a posestvo se znajde v težavah. To bo prisililo posestva, da bodo osamosvojila reprodukcijo potrebnega materiala. Zaradi tega je predvidenih 10 obratov, kjer bodo redili 400 krav v polinten-zivni reji, ki bodo dajale mleko za teleta jn pujske. Hkrati bomo zagotovili dovolj telet za 3 pitališča po 650 pitanih goved. Za vsak obrat, kjer bo predvidoma po 400 krav. bo potrebno 60 hektarov njiv. 80 ha intenzivnih pašnikov in SO ha travnikov. Pole? tega bomo nrndili 12 redkih središč r»o 100 rj^mensk'!! svinj ki h^d" rln'nlo dovoli Pllislk'-«' za obe predvideni pitališči bekonov po 10.00C živali. S tem bomo več kot podvojili proizvodnjo živine in podjedetljslko proizvodnjo v občini v primeri z današnjim stanjem. Sadjarska proizvodnja bo več ali manj polintenzivna, ker kaže, da ni najboljših možnosti za plantažne intenzivne nasade. Na določenih področjih bodo ustvarjeni nasadi jabolk in hrušk, ki bodo družbena lastnina. Kdaj bo ta perspektiva uresničena, je težko določiti. Vendar vsekakor v bDižnji bodočnosti. S tem bomo zajeli vsa kmetijska zemljišča v občini, ki so primerna za strojno obdelavo. Na njih pa bodo gospodarili veliki kmetijski obrati, k; so edinj sposobni organizirati donosno proizvodnjo. (Konec) ki njene pravilnosti samo pravilen postopek kot tak še ne garantira. Navedeno intervencijo sem štel za svojo dolžnost, ki mi jo nalaga moja funkcija v podjetju. Glede na vprašanje, ki je bilo postavljeno na navedenem sindikalnem sestanku, češ »zakaj vedno pred bilanco menjamo računo-vodjo? Ali zato, da bi se stanje prikrilo?« odgovarjam, da je bilo tako vprašanje postavljeno le zaradi neiinformiranosti, če ni imelo namena obrekovati. Resnica je namreč, da noben računovodja v podjetju ni bil »menjan« niti zaradi bilance niti ne ob času odločanja o bilanci, katerega koli leta. V nobeni bilanci tudi ni bilo ničesar prikritega, temveč so vse bilance prikazovale vedno le pravilno ;n zakonito stanje, kar so potrdili tudi kontrolni organi. Franjo Bule, direktor tovarne šivalnih strojev »MIRNA« na Mirni H Sindikat kmetijske zadruge je pripravil za 3. marec vsem svojim delavkam v območju občine Trebnje družabno popoldne v zadružni dvorani v Trebnjem. Zene so kramljale v prijetnem razpoloženju ter se ob glasbi harmonike tudi zavrtele. POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO Premalo sredstev za krški vodovod O potrebni napeljavi zdrave pitne vode v krški vodovod smo v našem listu že večkrat pisali. Stanje pa se še do danes ni izboljšalo, ker za raziskovalna in druga dela ni bilo sredstev. Komunalna uprava, ki vzdržuje vodovod, bo v kratkem postala samostojna go- spodarska organizacija, ki bo poslovala na ekonomski podlagi. Iz teh razlogov sta oba zbora občinskega ljudskega odbora na zadnji seji sprejela odlok o novi tarifi na območju Vidma-Krške-ga. V tem odloku, ki bo pričel veljati s 1. aprilom, bodo plačevali potrošniki Proizvodni plan papirničarjev in celulozarjev izpolnjen z 99% Celulozarji in paplrničarjl Iz Vidma-Krškega so morali lani krepko zagrabiti. Lanskoletni Plan skupne proizvodnje Je namreč določaj povišanje proizvodnje za 5 odstotkov v primerjavi z letom 1960. Plan blagovne proizvodnje Je bil prav •ako za 13,5 odstotka večji. Plan skupne proizvodnje je bil izpolnjen z 99 odstotki, blagovne Proizvodnje pa z 98 odstotki. Čeravno plan nI bil izpolnjen stoodstotno. Je delovni kolektiv dosrgrl lepe uspehe. Upoštevati J> treba vse nepredvidene okvare na strojih, kakor •udi v «X-usilndci. Zaradi okvar sta bila dva brusilnika 1604 ure v zastoju. Proizvodnja lesovine se Je tako zmanjšala za 3300 ton. Prav tako je na eni tlačni Posodi nastala okvara, ki Je trajala 6 mesecev, na drugi pa 3 mesece. Nastala izguba proizvodnje celuloze je znašala približno tisoč ton. Glavni razlog zmanjšanja proizvodnje časopisnega papirja za 1253 ton, je v pomanjkanju kvalitetnega celuloznega lesa. V Prvih mesecih lanskega leta Je nastal velik zastoj v dobavi lesa. Le s posebno prizadevnostjo vodstva tovarne in kolektiva je bil problem dobave 'csa rešen. Komedija v Podhočju Mladinski aktiv iz Pod-bočja je 4. marca pod vodstvom učiteljice Marije Sketa uprizoral komedijo >>peg, srček moj«. Čeprav so nastopili večinoma mladi igralci, jim moramo priznati, da so svoje vloge zelo dobro odigrali. Občinstvo je posebno navdušila 16-letna dijakinja Marija Ke-rin. Naši ljudje si želijo več takih prireditev, saj morajo v eno uro oddaljeno Kostanjevico, če hočejo kdaj pa kdaj obiskati kulturno prireditev 25. februarja so Brežičani na našem odru gostovali s komedijo »Poročil se bom s svoj0 ženo«. Igrali so prav dobro in tudi obisk je bil lep. -t. Ko že pišemo o težavah, moramo omeniti, da so lani nastale zaloge papirja zaradi neenakomernega uvoza papirja, s katerimi so se potrošniki založili. Cena celulozi se je lani kar dvakrat znižala, cena lesovini pa enkrat. Tako administrativno odrejanje cen pa je, razumljivo, kvarno vplivalo na gospodarjenje v kolektivu. Kljub temu je podjetje Izpolnilo obveznost glede Izvoza celuloze, ki je znašala 5 tisoč ton; Izvozili so je 5946 ton. Lani so v tovarni obratovali 9 dni manj kot v letu 1960. Proizvodnjo pa so v primerjavi z istim letom povečali za 16 odstotkov. Finančni plan podjetja je kolektiv uspel realizirati s 102,6 odstotka. Ce pa končno upo.števa-mo še odnos osebnih dohodkov in skladov, ki znaša 41 odstot-pov proti 56 odstotki v korist skladov, ugotovimo, da je kolektiv preteklo leto dobro gospodaril. D. K. vodo, kjer ni vgrajenih vodomerov, takole: za člana gospodinjstva je določen pavšal 80 dinarjev na mesec; za uslužnostne obrti na zaposlenega 80 dinarjev na dan; ista tarifa je določena za gospodarske in družbene organizacije, ustanove in zavode. Gostinstvo in v njem zaposleni bodo plačevali vodo skupno 150 dinarjev na dan. Za potrošnike, ki ne bodo imeli vodomerov, se bo zaračunalo za kopalno kad v stanovanju 50 dinarjev na mesec, angleško stranišče po 30 dinarjev. Vsi, ki imajo vgrajen vrtni hidrant, bodo plačevali 250 dinarjev, za konje in govedo po 125 dinarjev. Ce se voda uporablja iz skupne pipe ali izven zgradbe, se bo vodarina zaračunavala po polovični ceni. V primeru neredne dobave vode bo pavšal sorazmerno znižan. Hišni sveti imajo vse možnosti kupiti vodomer. Potrošniki, ki bodo uporabljali vodo preko enega vodomera, bodo na boljšem, če bodo pazili na vodo. V tem primeru se bo potrošnja vode, izkazana po vodomeru, zaračunavala po običajnih normah, ki veljajo za osebo, glavo živine in naprave, ki trosijo vodo. Potrošniki, ki bodo imeli vgrajene vodomere, bodo plačevali vodo po naslednji tarifi: gospodinjstva, družbene organizacije, ustanove in zavodu po 60 dinarjev kubik vode. Uslužnostne obrti vseh sektorjev po 70 dinarjev, gospodarske organizacije pa po 180 dinarjev. Za vodo v gospodinjstvih in zasebnih obrtih bo tarifa zvišana za 50 odst., če bo poraba presegla 2 kubika. S sredstvi, ki jih bo komunalna uprava pridobila z zvišanjem tarif, bo mogoče redno vzdrževati vodovod in napeljati v krški vodovod zdravo pitno vodo. Jove naloge članov ZR0P 9. merca je bila v Vidmu-Krškem občinska konferenca rezervnih oficirjev in podofi-cirjev. Poleg številnih delegatov so konferenci prisostvovali predstavniki občinskih in političnih vodstev, JLA in okrajnega združenja ZROP. V razpravi so diskutanti poudarili, da delo občinskega združenja v preteklem letu ni bilo najboljše. Čeravno-je občinsko združenje v okraju zasedlo prvo mesto, v republiki pa 31., je bilo na konferenci ugotovljeno, da bi bili lahko uspehi še večji. Udeležba na predavanjih ni bila najboljša. Premalo ali domala skoraj nič pozornosti ni bilo posvečene liku rezervnega oficirja. Tudi plačevanje članarine ni bilo zadovoljivo. Omeniti moramo, da je pokazal zlasti občinski ljudski odbor veliko razumevanje do organizacije, saj je lani prispeval 435 tisoč dinarjev pomoči. Občinska konferenca je sprejela nov delovni program. Izvoljena je bila stalna skupščina ZROP. Novo predsedstvo šteje 13 članov, nadzorni odbor pa 5. Prav tako so bile izvoljene komisije: za izobraževanje rezervnih oficirjev in podoficiri ev, za izvenarmadno vzgojo ir. za organizacijska in kadrovska vprašanja. Takoj po konferenci se je sestal novo izvoljeni odbor. Za predsednika občinskega odbora ZROP je bil NOVE TARIFE ZA UPORABO KANALIZACIJE IN ODVOZ SMETI izvoljen Slavko Kunoj, za podpredsednika Joško Baje, za tajnika Lado Marki in blagajnika Franc Klavžar. Predavanja »SPOMLADI NA VRTU« Priznani vrtnarski strokovnjak iz Ljubljane Jože Kregar bo imel v prvi polovici marca predavanja z naslovom »Spomladi na vrtu«. Predavanja bodo z barvnimi diapozitivi in bodo obravnavala dela na domačem vrtu spomladi. 13. marca bodo predavanja v Koprivnici, na Senovem in v Brestanici, 14. marca na Velikem Trnu in Raki, 15. marca v Velikem Podlogu, Podbočju in Kostanjevici in 16. marca v Leskovcu in Vidmu-Krškem. Ker so stroški predavanj veliki, bo vstopnina za otroke 20 dinarjev, za odrasle pa 50. Razveselite znance in svojce v tujini z DOLENJSKIM LISTOM! S 1. aprilom bo pričel veljati odlok o tarifah za uporabo kanalizacije ter odvoz smeti in odpadkov na področju Vidma-Krškega. Odlok je bil sprejet na seji zbora proizvajalcev in občinskega zbora ObLO 10. marca. Za uporabo javne kanalizacije, s katero upravlja komunalna uprava, bodo gospodinjstva plačevala mesečno 15 dinarjev na osebo, za zasebne obrti na zaposlenega 50 dinarjev, gospodarske organizacije pa 70 dinarjev. Za družbene organizacije, ustanove in zavode je predvidena tarifa 20 dinarjev na zaposlenega. Potrošniki, ki nimajo priključkov na javno kanalizacijo, teh tarif ne bodo plačevali. Vsi tisti, ki nimajo hišnih vodovodov, pa so priključeni na javno kanalizacijo, bodo plačevali polovično ceno. Za odvoz smeti in odpadkov se bo zaračunavalo: za gospodinjstva 100 dinarjev na mesec, za zasebne obrti 500 dinarjev, za trgovine in gostinstva na obrat pa 1.500 dinarjev. Gospodarske organizacije bodo dolžne plačati za obrat 2.000 dinarjev, družbene organizacije, ustanove in zavodi pa 500 dinarjev. Potrošniki, -ki bodo z dovoljenjem komunalne uprave sami odvažali smeti na določena mesta, bodo plačevali samo 20 odst. od tarife za uporabo prostora. Z uvedbo predlaganih tarif bo komunalna uprava vzdrževala kanalizacijo in krila stroške za odvoz smeti. ZAPISKI S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA VIDEM-KRŠKO imenovali in razprava o odloKin Na skupni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Videm-Krško 10. marca so odborniki razpravljali o nekaterih imenovanjih. Ker poteče članom sveta brežiške bolnišnice, ki jih je imenoval ljudski odbor, že v tem mesecu mandat, sta bila v svet bolnišnice imenovana Alojz Večko in Milan Zgomba. Ža člana upravnega odbora dijaškega doma v Vidmu-Krškem je bil imenovan Franc Nučič, sodnik okrajnega sodišča v Vidmu-Krškem. Na seji je bil nadalje sprejet predlog o ustanovitvi občinskega cestnega sklada: V upravni odbor cestnega sklada so bili imenovani: Roman Dular (za predsednika), Branko Vo-glar in Roman Sotlar. Nekateri člani občinske kadrovske komisije so se med letom izselili, zato sta oba zbora ObLO na novo imenovala člane v to komisijo: za predsednika Staneta Nunčiča. za tajnika Cveta Bevka in za člane komisije Staneta Drobnica, Otona Mikuliča, Rada Vidmarja, Andreja Kovačiča in Adama Vahčiča. Na današnji seji je bil prav tako sprejet predlog o ustanovitvi občinskega gasilskega sklada. Da bi tudi ta sklad deloval po načelih družbene samouprave, so bili v upravni odbor imenovani: Marijan Span za predsednika, Janez Uršič za tajnika in Ludvik Selan za člana. Na ločenih sejah sta oba zbora sprejela več odlokov. Med njimi odlok o kategorizaciji cest IV. reda, odlok o tarif; za vodo, odlok o tarifah za uporabo kanalizacije in za odvoz smeti ter odpadkov. Nadalje sta spre- jela odlok o komunalnem prispevku, o ustanovitvi sklada za socialno varstvo, o ustanovitvi cestnega sklada in o ustanovitvi gasilskega sklada. Potrjen je bil statut stanovanjske skupnosti v Brestanici in dano soglasje o priključitvi podjetja »Krojaštvo« in »Čevljarstvo«- k stanovanjski skupnosti. Zbor proizvajalcev pa je še dodatno obravnaval nekatere pravilnike o delitvi osebnega in čistega dohodka. NOVO: OBČINSKI SKLAD ZA SOCIALNO VARSTVO V videmsko-krškl občini je evidentiranih 250 socialnih podpirancev in 53 uživalcev podpor žrtvam fašističnega nasilja. Povprečje podpor pri socialnih pod-piranclh je lani znašalo 2.290 dinarjev, pri uživalcih podpor žrtvam fašističnega nasilja pa 3415 dinarjev. Letos je občina sicer podpore zvišala za 25 odstotkov, kar pa ni veliko. Ti ljudje so zaradi starosti vsako leto bolj odvisni od pomoči skupnosti. V domovih onemoglih jc iz občine 42 oseb. Oskrbni- Sta res le »direktor in računovodja stebra podjetja?« Okrajni sindikalni svet je v soglasju z republiškim odborom sindikata obrtno-komunalnih dejavnosti sklical 7. marca posvet predsednikov sindikalnih podružnic, delavskih svetov in upravnikov oziroma direktorjev obrtno-kcmunal-nih podjetij. Posvetovanje je vodil predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Ludvik Kebe, zastopnik Republiškega odbora sindikata obrtno-komiunalnih dejavnosti pa je povedal nekaj misli glede razprave o delitvi dohodka, o življenjskih in delovnih razmerah ^Poslenih in o nalogah sin d'kalne organizaciie ob volitvah v organe delavskega samcuir>ravl ion'a. Posvetovanja se žal niso udeležili vsi vabljeni, toda kljub temu je bilo, predvsem zaradi pestre razprave uspešno. V dveurni razpravi so diskutanti ugotovili, da so osebni dohodki v obrtnih podjetjih nižji od dohodkov zaposlenih v industriji. Ugotovljeno je bfflo tudi, da bi obrtna in komunalna podjetja morala normalizirati pogoje glede cen in obveznosti do družbe. Izrečena je bila tudi misel, da se je pavšalna oblika obdavčevanja v obrtni dejavnosti že preživela. Podjetja so dobila pavšalne pogodbe z veliko zamudo, kar pa je negativno vplivalo na celotno gospodarjenje v kolekti- vu. Analitična ocena delovnih mest v obrtnih podjetjih v videmske—kreki občini do danes še ni bila izvedena. Navzoči so to opravičevali s tem, da je izvedba analitičnih ocen delovnih mest v obrtnih podjetjih otežkočena zaradi posebnega delovnega procesa. Predlagano je bilo, naj bi izobraževanje vajencev potekalo preko izobraževalnega centra, ker bi bili stroški znatno manjši kakor pa v raznih tečajih. Nekateri manjši kolektivi, zlasti s kosta-njevškega območja, še niso izdelali pravilnikov o delitvi osebnih in čistih dohodkov. Vsi so se strinjali, da je bilo tem kolektivom nudeno premalo pomoči, saj so biili napotki za sestavo pravilnikov zelo skromni. Posvet je nadalje ugotovil, da bi morale dobiti komunalne službe čimprej status podjetij. Le tako se bo zmanjšal administrativni vpliv občin pri določanju cen, s čimer so kršene osnovne pravice upravljavcev. Večji del razprave je bil osredotočen na Lesno industrijsko podjetje »Lipa« v Prekopi. Predstavnik sindikalne podružnice tega podjetja je namreč razpravljal o težkočah, s katerimi se kolelktiv vsak dan spoprijema. PravM je, da zaposleni še niso dobili plače za januar in februar, ker še ni izdelan zaKrjučni račun podjetja. Zares je čudno, da so zaposleni toliko potrpežljivi in delajo tudi brez mesečnih dohodkov. Na posvetovanju je bilo ugotovljeno. da je kolektiv tega že vajen. O gospodarjenju v podjetju in o družbenom samoupravljanju pa ima tudi zastopnik sindikalne podružnice »Lipe« dokaj čudne nazore. Poročal je, da imajo težkoče zaradi računovodje in zato zaključni račun še ni izdelan. Ni mu znano, koliko so ustvarili. Glede razvoja podjetja pa je zagovarjal misel, da bo že nekako, če bo delo! S podjetjem bi moral upravljati kolektiv oziroma organi delavdkega samoupravljanja, tovariš pa je trdil, da podjetje »držiita gor« lahko le direktor in računovodja! Z razpravo predstavnika sindikalne podružnice ►'Lipa« se ni nihče strinjal. Vsi zastopniki obrtno-komunal-nih podjetij, kj so se udeležili tega posvetovanja, so bili mnenja, da je za ureditev osnovnih načel gospodarjenja v »Lipi« že skrajni čas^ Družba je v podjetje vložila znatna sredstva, zato ji tudi ni vseeno, kakšna bo usoda tega podjetja. na znaša na osebo okrog 20 tisoč dinarjev mesečno. Se letos sc bo zvišalo število podpirancev. Veliko je še ljudi, ki se preživljajo z dninarstvom, in kmetovalcev v pasivnih predelih, ki imajo do tri hektare zemlje in se že sedaj težko preživljajo. Občinski proračun močno bremenijo tudi študijske podpore siromašnim dijakom, izredne enkratne podpore, podpore otrokom padlih borcev itd. Da bi bili vsem občanom zajamčeni pogoji za boljše življenje, sta oba zbora občinskega ljudskega odbora 10. marca sprejela odlok o ustanovitvi sklada za socialno varstvo. S tem odlokom je bilo priporočeno vsem podjetjem, ustanovam in zavodom, naj bi odvajala v sklad 1 odstotek sredstev od neto plač zaposlenih. Nekateri delavski sveti so se še pred sprejetjem odloka odločili za ta prispevek. S tako zbranimi sredstvi bo laže urejevati socialno-varstveno službo na območju občine. S skladom bo upravljal devetčlanski upravni odbor. To družbeno upravljanje jamči, da bodo sredstva pravilno uporabljena. 45-urni tedenski delovni čas Elektro-Krško je že v začetku leta predložilo občinskemu ljudskemu odboru predlog o izdaji soglasja zt> uvedbo 45-urnega tedenskega delovnega časa v podjetju. Predlog bo predložen v razpravo občinskemu odboru, brž ko ga bo obravnaval Svet za delo 150 let šole v Leskovcu pri Krškem Za časa Napoleonove Ui-itije, 16. oktobra 1812, je krški župan izdal dekret o ustanovitvi redne ljudske šole v Leskovcu pri Krškem. Svojo prvo stavbo, ki jo domačini še dandanes imenujejo »stara« šola, je šola dobila šele leta 1862., drugo, »novo« šolo, pa leta 1907. Naš pesnik velikan dr. France Prešeren, ki je bdi tedaj dvanajstleten učenec v Ribnici na Dolenjskem, je v svojem poznejšem življenju večkrat obiskal leskov-gki grad Turn, kjer je bival njegov dunajski učenec Auersperg. Ob ustanovitvi je bila šola enorazredna. Prvi je poučeval na šoli neizprašan učiltelj Anton VREZEC. Danes obiskuje šolo 500 otrok s področja severovzhodnega dela Kršega polja in obronkov Dolenjskega gričevja. Šola je popolna osemletka s 16 oddeHki. V svoji zgodovini je doživljala vesele in žalostne dni. Najbolj črn dan je doživela ob vdoru okupatorja leta 1941, ko je šolski po- slopji zasedla nemška policija, ki je prisilno preseljevala domače prebivalstvo v Nemčijo, da bi z zanesljivimi naseljenci utrdila južno mejo »večnega« tretjega rajna. V svobodi je šola zaživela novo, radostno življenje. Šolski obisk se je iz leta v leto boljšal in je sedaj 98-odstoten, a neupravičenih izostankov skoraj ni. Učenci so združeni v pionirskem odredu in mladinski organizaciji. Pionirski starešinski sveit in DPM skrbita za to, da imajo učenci možnost udejstvova-nja na kulturnem, tehničnem, fizkulturnem in zadružnem področju tudi v izvenšolskem času. Družine kulturnikov s pevskim zborom sodelujejo na vselh proslavah, zadružniki obdelujejo vrt, gojijo kunce in oskrbujejo ribezov nasad. Dohodki gredo v zadružno blagajno. Iz čistega dobička so nabavili ORFFOV instrumentarij. LeskO'VŠki picnirjj so posebno ponosni na to, da so se udeležili pohoda na Rog ob priliki proslave 2U-ietni-ce osvoboditve ter tam spoznali legendarne junake iz NOB in navezali stike z ostalimi pionirskimi odredi. Razumljiva je njihova želja, da posebno svečano proslavijo 150-letnico svoje šole. V programu imajo revijo pionirskih pevskih zborov, športni nastop, razstavo tehničnih izdelkov itd. Za visoko obletnico si šola zasluži tudi kako darilo. Zato skrbita SZDL in šolski odbor, na čigar pobudo gradijo vaščani s prostovoljnim delom šolski vodovod in pripravljajo akcijo za zgraditev stanovanjskega bloka za učiteljstvo, ker je stanovanjski problem na vasi skrajno pereč. Na roditeljskem sestanku 5. marca je bilo navzočih kakih 250 staršev. Vsi so se strinjali s predlogi šolskega odbora in obljubili svoje pomoč, k; je spričo slabega materialnega položaja šolstva res nujno potrebna. Zelja šolskega odbora učiteljskega kolektiva ir učencev je, da bi v jubilejnem lelu izdali zbornik, i katerem bi skušali podati zgodovinski, zemljepisni gospodarski in socialni pregled kraja in okolice. Za izdajo zbornika so potrebna finančna sredstva, ki jih skuša šolski odbor pridobit; z zbiranjem oglasov. Kot prva se je odzvala Splošna obrtna kovinarska zadruga v Vidmu-Krškeim, ki je pripravljena v ta namen prispevati 10.000 din. Upamo, da bodo še ostala podjetja in ustanove z razumevanjem podprle akcijo, kajti v njih so zaposleni starši otrok, katerim je zbornik v prvi vrsti namenjen. Starši imajo veliko razume van j a za šolo, ker ljubijo svoje otroke in jim želiijo lepše življenje, kot so ga preživljali sami in njihovi predniki, ki so v skromni enorazrednici pred 150 leti plaho zaorali prve brazde v ledino izobrazbe. Leopold Riedl Leskovška šola dom 500 otrok Pravila sol u novomeški Komuni Vsi šolski kolektivi v novomeški komuni se pravkar pripravljajo na sprejem pravil svojih šol in urejajo sistemizacijo, 15 šolskih kolektivov pa že pripravlja pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Pravila šole urejajo notranje delo in življenje šole ter določajo vlogo in pristojnosti šolskih organov: kolektiva šole, šolskega odbora in Lani: 258.536 obiskovalcev Obiskali smo res Ob vijugasti cesti, ki pelje tu, ki živi zdaj v Ljubljani, pa na Trebelno, smo zagledali še o drugih svojih otrocih. Kresetovo hišo. Na pragu se Kresetova mama je stara 66 je prikazala starejša ženska z otroki. — Je tukaj doma čobanova mama? smo vprašali. — Ja, bila je, zdaj pa je ni več... nam je smeje odgovorila. Vedeli smo, da je prava. — Prišli smo vas obiskat in vam čestitat za 8. marec, za dan žena! Segli smo ji v roko in jo toplo pozdravili. Bila je zares vesela. — Že ves dan govorijo po radiu o praznovanju, pa sem se ravnokar jezila, da nas po teh hribih nihče ne vidi! No, pa ste se spomnili vi mladi in me obiskali! Sedli smo za mizo. Mama nas je pogostila z domačim telim kruhom, s klobaso in belim vinom. Pogovarjali smo se, kako je bilo pri Kreseto-mh doma v najtežjih vojnih letih. Pripovedovala nam je o sinu narodnem heroju France- let in je babica 19 vnukov. Pa ne kaže toliko let in nikakor ji tega ne bi prisodili! Poslovili smo se. — Pa še pridite! nam je rekla in pomahala z roko. MARIJA MIHELIC Veseloigra na šentjanškem odru Ker je mladina iz Šentjanža zaposlena večinoma v rudniku, ki dela v treh izmenah, ali na zadružnem posestvu, kjer dostikrat podaljšajo delovni čas, ' ji ostane zelo malo časa za družbeno aktivno delo. — Kljub vsem težavam pa so mladinci in mladinke iz Šentjanža naštudirali veseloigro »Poročil se bom s svojo ženo« in jo uspešno uprizorili na pustno nedeljo. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička; zadovoljno občinstvo je z burnim ploskanjem nagradilo požrtvovalne igralce. Sklenili so, da bodo z igro gostovali po okoliških vaseh. S—a V občini Novo mesto imamo 6 stalnih kinematografov, ki so imeli v preteklem letu 1618 predstav z 258.536 cfoiskovalci. Kinematografi so imeli od prodanih vstopnic 14,932.475 din dohodkov, najemnina za filme pa je znašala 4,612.555 din. Vsak prebivalec naše občine gre komaj 6-krat letno v kino. Opažamo, da bi bil v naši občini potreben še potujoči kino, razen tega pa bi morali kinematografi izbirati boljši program. Večkrat se je že zgodilo, da so kje zaporedoma vrteli več we-sternov, drugod pa več dokumentarnih ali otroških filmov. Razumljivo je, da gledalci s takim programom niso bili povsem zadovoljni. Pogostokrat je tudi reklama za filme zelo slaba in zgodi se, da gre dober film mimo nas samo zato, ker je bila reklama skromna ali pomanjkljiva. razredne skupnosti. Pravila razen tega določajo tudi sredstva, ki jih kolektiv odvaja v investicijski sklad, namenjen popravilom stavbe in novim gradnjam ter nabavi opreme in večjih učil, sredstva za sklad skupne porabe, namenjen gradnjam družbenega standarda in štipendiranju, ter sredstva za rezervni sklad, ki bo služil za kritje morebitnih primanjkljajev pri poslovanju šole, predvsem v osebnih dohodkih. »Pokaži, kaj znaš!« v Novem mestu V soboto, 24. marca, ob 17. uri bo v Domu JLA v Novem mestu javna mladinska oddaja, ki jo priredi okrajni komite LMS. Avdicijo bodo nastopajoči opravili že v nedeljo, 18. marca, ob osmih zjutraj. Kdor se za preizkušnjo ne bo mogel pravočasno prijaviti pri OK LMS, se bo lahko prijavil neposredno pred pričetkom avdicije. Nastopili bodo pevci, recitatorji in zabavni ansambli iz vsega okra-, ja. Grafična razstava v Kostanjevici Jutri ob 18. uri bodo v Kostanjevici na Krki odprli raz- stavo listov iz jugoslovanske grafike. Razstavljena bodo dela 21 grafikov, uvodno besedo in vodstvo po razstavi pa bo imela Melita Štele, kustos Moderne galerije v Ljubljani. Razstavo je omogočila Moderna galerija. Oglejte si dela znanih jugoslovanskih umetnikov, med katerimi so tudi grafični listi Rika Debenjaka, Božidarja Jakca, Toneta Kralja, Mira Kuglerja, Vlada La-muta, VI. Makuca, Mihe Male-ša, Franceta Miheliča, M. Pogačnika, Maksima Sedeja in drugih! Zanimiva razstava v Novem mestu in Črnomlju CK LMS bo zdaj priredil razstavo »Mladina v ilegali, borbi in svobodnem ustvarjanju« tudi v našem okraju. V Novem mestu bo razstava od 15. do 18. marca v spodnjih prostorih doma JLA. — Od 22. do 25. marca bo razstava v prosvetnem domu v Črnomlju, rft * k »■> '» Kolektivi in šole: ne zamudite obiskati razstavo, ki je sprožila povsod toliko zanimanja! OK LMS, Novo mesto Ustanovna skupščina okrajnega centra klubov OZN Miser, da bi tudi pri nas začeli ustanavljati klube OZN, se je prvič pojavila že leta IZ RAZPRAV O NOVI JUGOSLOVANSKI USTAVI 3 Ne gre zgolj za vsakdanji kruh Zvezni izvršni svet se bo, kakor je moč predvidevati po dosedanjih razpravah, utopil v zvezni ljudski skupščini in bo postal njen organ, imel pa bo usmerjevalne in uravnal-ne funkcije. Operativa, ki jo sedaj opravlja zvezni izvršni svet, bo z novo ustavo prenesena na skupščinske zbore in upravne organe. Predvideno pa je, da bodo v prihodnje imele večjo samostojnost republike, ki ne bodo več samo izvrševalke zveznega družbenega plana, ampak bodo poslej razpolagale z večjimi družbenemi sredstvi. Zvezni družbeni plan bo seveda še naprej potreben za vsklajanje in enotno usmerjanje vsega našega delovanja. Vlogo planiranja oziroma plana bo ustava natančno opredelila. ' Svet narodov in Svet federacije Ker je naša država urejena na federativnem principu, bo še naprej obstajal Svet narodov, ki se sestaja, kadar gre za spremembo ustave, za kršitev enakopravnosti narodov ali za prizadetost republiških pravic. Drugi organ bo Svet federacije, ki bo obstajal pri predsedniku republike In ki bo podobno kot Svet narodne obrambe obravnaval zelo pereče splošne zadeve in odnose med republikami. Ta svet ne bo odločal, ampak bo dajal le smernice, bržčas pa bo zelo po memben v primeru vojne. Predsednik republike ne bo več hkrati tudi predsednik Zveznega izvršnega sveta. Ker ta svet ne bo več tako pomemben, ni več nobene potrebe, da bi predsednik republike opravljal tudi funkcijo predsednika ZIS. Ti dve funkciji bosta odslej, po novi ustavi, opravljali dve različni osebi. Novost pa bo ustavno sodišče, ki bo imelo to nalogo, da pazi na skladnost zakona z ustavo in kajpak tudi na zakonitost družbenih aktov. To bo ustava človeka Pri vsem tem pa je važno predvsem to, da vemo, komu bo služila nova ustava. V ospredju bo človek s svojimi pravicami na delovnem mestu, človek, ki svobodno dela z družbenimi proizvajalnimi sredstvi, človek, ki enakopravno odloča v proizvodnji in delitvi. Tista sila, ki poganja sistem samoupravljanja, je človek. In temu človeku služi ta sistem. Ta človek bo imel v novi ustavi prvo mesto, ker bo to — njegova ustava. Klasične ustave govore le o državi in državnih organih, o odnosih države do človeka pa le v obliki njegovih temeljnih človeških pravic, ki so v ustavi sicer deklarirane, nimajo pa materialne podlage. Naša ustava bo postavila v ospredje človeka, ki mu bo organizem države služil kot sredstvo za doseganje ciljev. Ne gre namreč zgolj za vsakdanji 1957, najprej pa so jo uresničili v Ptuju. Tako so se začeli ti klubi ustanavljati povsod v Sloveniji, na Dolenjskem pa je bil prvi tak klub v Dobovi. Ko je bilo klubov že več, se je pojavila potreba po okrajnem centru. In res smo se 25. februarju zbrali na ustanovni skupščini. Prišli so tudi predstavniki klubov OZN iz Črnomlja, Metlike, Sevnice, Loke, Dobo-ve, Brežic in Novega mesta. Ker svet danes nudi dovolj snovi za razpravljanje, ja prav, da se tudi mladina zanima za zunanjo politiko. Pri tem se ne seznanja le z mednarodno problematiko, temveč tudi z načinom življenja, zgodovino in značilnostmi posameznih narodov. Ker je starost članov kluba različna, je dejavnost razdeljena na več stopenj. V prvi stopnji so člani kluba na osemletkah. Za pionirje ja dovolj, da so seznanjeni s stanjem v svetu, z ustrojem držav in da vedo nekaj o stališču naše politike do ostalih-V drugi stopnji deluje mladina od štirinajstega leta dalje: delavska mladina ima svoj klub, saj njo najbolj zanima položaj delavca v sveto-Kmečka mladina pa se zanima za mednarodna vprašanja iz kmetijstva. Na nedeljski skupščini sta bila izvoljena tudi upravtfi odbor in revizijska komisija-Razšli smo se polni novih načrtov za bodoče delo in z geslom: ZA MIR MED NAROD/.' TERIKA MALASEK kruh, ki bi ga dajala kapitalist ali državna oblast posamezniku z bolj ali manj dobro voljo. Človek mora imeti občutek, da lahko sam in kar najbolj neposredno vpliva na pogoje svojega življenja. To pa ni mogoče, dokler nista izpolnjena dva neogibno potrebna pogoja: da so sredstva za proizvodnjo v rokah neposrednega proizvajalca in da on sam deli plodove svojega dela. Ta dva pogoja vključujeta tudi potrebo, da socialistična misel ni monopol katerekoli, pa najsi bo še tako demokratične organizacije, ampak da postane last vsega ljudstva. Pri nas smo ta dva pogoja že ustvarili. Zgradili smo tak družbeni sistem, v katerem ima človek konkretno svobodo, ne le njeno abstraktno zamisel. Pri nas svobodna ustvarjalna osebnost ni parola in tudi ne odmaknjen cilj, temveč otipljiva, vsepovsod pričujoča stvarnost. Razvijamo tako, doslej nesluteno socialistično skupnost, v kateri ne bo imel nihče, kakor je bilo nekje zapisano, pravice v imenu »višjih interesov« rušiti nedotakljivost osebnosti, svobode dela in pravice do delitve po delu. Seveda pa prav tako noben posameznik ne bo imel pravice vsiljevati svojega sebično pojmovanega osebnega interesa v škodo drugih, v škodo skupnosti. Ta Jugoslavija, ki postaja ne le materialno čedalje bogatejša, ampak se odlikuje tudi po neprecenljivem, žlahtnem zakladu moralnih plemenitih ljudskih vrednot, se bo po novi ustavi imenovala »FEDERATIVNA SOCIALISTIČNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA. Naša republika kot sestavni del skupnosti bratskih narodov se bo poslej imenovala: SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA. FRANCE MIHALOVĆAN Zdravnik - otrokov najboljši prijatelj DOM - DRUŽINA - GOSPODINJSTVO ■ DOM Čakalnica je bila polna pacientov in vsi so se nervozno presedali. Ko so se odprla vrata ordinacije, je bilo slišati le glas sestre, ki je po imenih klicala bolnike. Počasi so odhajali drug za drugim in se spet vračali z recepti v rokah V čakalnico je stopila ženska mlajših let. Sedla je poleg znanke in začeli sta razgovor okoli mraza in bolezni pa še o draginji in otrocih. Morda bi bil razgovor tak. kot so po navadi razgovori v čakalnicah, ko človek ne ve, kam bi vtaknil dolgočasje. Toda ni bil tak, nekaj v njem ni bilo v redu. »Veš, naš Franci je hotel po vsej sili z menoj k zdravniku, pa sem ga komaj prepričala, da je ostal doma. .Kar pojdi, boš že videl, ko ti bodo doktor roke porezali, sem mu rekla, pa je miroval.« Ženska je še naprej govo- rila o tem, kaj vse je natve-zla sinu, da ni silil z njo. Vprašajmo se, kako bo s tem otrokom, če bo kdaj zbolel in mu bo potrebna zdravnikova pomoč! Ali ne bo zdravnik v otroških očeh prava pošast, ki otrokom reže noge in roke? In namesto da bi imel vanj zaupanje, se ga bo bal in ga sovražil. Nekateri starši močno grešijo, ker otrokom ne znajo pravilno prikazati osebnosti zdravnika in pomena zdravljenja. Tako doživlja otrok prvi strah pred belimi haljami že v najnežnejši dobi, ko mora k cepljenju ali samo na pregled. V čakalnicah za matere in otroke pogostokrat vidimo otroke, ki se neznansko derejo, se z vso silo oklepajo matere in trmasto odklanjajo zdravnika ali medicinsko sestro. Vzrok za take pojave lahko iščemo samo v otrokovih starših, ki so sami zakrivili, da otroci tako reagirajo. Namesto da bi otroku že doma povedali izrez je tudi vozen Malokatera žena ali dekle ima res lep vrat. Zato bi morale žene bolj paziti na vratne izreze oblek. Če imamo blago za novo obleko, se ne smemo takoj odločiti za sliko iz modnega časopisa, če nam je všeč. Dekle na sliki je prav gotovo dovršene rasti, me pa morda nismo, zato taka obleka, kot je na sliki, na nas mogoče ne bo prav nič lepa. Kaj moramo torej upoštevati? Ovalni vratni izrez je za z&ne s kratkim vratom in daljšim obrazom. Koničasti vratni izrez je primeren za osebe s kratkim in debelim vratom ter močnim oprsjem. Okrogli izrez na oblekah si lahko privoščijo le take, ki imajo dolg in ozek vrat. Štirikotni izrez pa je precej zahteven. Primeren je le za lep vrat in precej pravilen obraz. Do vratu zaprta obleka je primerna za take, ki imajo predebel, morda gubast, toda ne prekratek vrat. ZRCALO VAM POVE... Ali ste nagnjeni k debelosti? Izogibajte se jedi, ki ko zelo hranljive, alkohola in tudi preveč soli. Vašo dnevno uporabo tekočin zmanjšajte na 9 del. Jejte v glavnem pečeno meso, ribe, jajca, posneto mleko, črn kruh, solato in povrtni-no. Nikoli se ne lotite shuj-ševalnih kur brez posvetovanja z zdravnikom in nikoli ne pretiravajte! Koristi, če pred kosilom ali večerjo pojeste jabolko ali pa Za krajevni praznik Mirne peči — 16. marec pošilja iskrene čestitke z najlepšimi pozdravi delovni kolektiv podjetja »REMONT« MIRNA PEČ si potolažite lakoto s trdo kuhanim jajcem. Morda ste preveč mršavi? Izogibajte se težko prebavljive hrane! Ne jejte preveč naenkrat, ampak večkrat po malem — po možnosti šestkrat na dan. Dobro je, če vam zdravnik predpiše kako sredstvo za vzbujanje apetita. Jejte smetano, surovo maslo, med, orehe, kompote, koruzni zdrob, krompir in sladkarije. Pijte čimvečkrat sadne sokove, pred spanjem pa skodelico mleka, oslajenega % medom. Kavo in čaj si" vedno dobro osladite! MORDA ŠE NE VESTE... 9 Voda je v mestu trda, apnenčast!. Če jo hočemo zmehčati, dodamo enemu litru vode pol kavine ilič-ke jedilne sode. — Če je koža suha, jo umivamo s hladno vodo, mastno kožo pa umivamo s toplo vodo. DELOVNI KOLEKTIV PLETILJSTVfl »DOLENJKA« v Mirni peči pozdravlja vse Mirnopečane in prebivalce okoliških vasi in jim prisrčno čestita za krajevni praznik — 16. marec! NAŠI KVALITETNI IZDELKI SI UTIRAJO POT NA VSA TRŽIŠČA NAŠE DOMOVINE! kako mu rjo zdravnik pomagal z zdravili, kako ga potem ne bo več bolelo in se bo spet lahko igral s prijatelji itd. često uporabljajo besedo zdravnik za vzgojni pripomoček, ker ne znajo najti ničesar »hujšega«, kadar otrok ne uboga. Grozijo mu z zdravnikovo iglo ali nožem in tako otrok izgubi zaupanje, kar pa je seveda docela zgrešeno in se kasneje bridko maščuje. Bolezen že tako naredi otroka občutljivega in ta občutljivost se še poveča, ko mora k zdravniku ali v bolnišnico. Tedaj mu je potrebno mnogo ljubezni in pozornosti, da se počuti varnega in da novo okolje tudi duševno vpliva na uspeh njegovega zdravljenja, še odra- sli se včasih težko privadimo novemu okolju, kako težko je šele otroku, ki se naenkrat znajde med tujimi ljudmi. Vznemirjajo ga stalni pregledi, terapevtski ukrepi pa še mnogo drugih reči, ki za nekaj časa spremenijo njegov običajen tok življenja. Da bi vse to laže prenašal, lahko največ storijo starši, ki naj otroka vzgajajo tako, da bo v zdravniku čutil pravo očetovsko ljubezen in skrb. S svojo nevednostjo in strahovanjem nekateri starši otroku zelo škodujejo in ga sami pripravijo do tega, da v zdravniku ne vidi človeka, ki je že v otroških letih poleg staršev njegov najboljši prijatelj! —db Že od mladega privajajmo otroke, da bodo videli v zdravstvenih delavcih ljudi, ki jim razen staršev vedno radi pomagajo! MEDMESTNI TELOVADNI DVOBOJ KARLOVAC — NOVO MESTO Po prioakovaniu in napovedi-1:1 Uspehi Mira Cerarja so med mladino močno povečali zanimanje za orodno telovadbo. Telovadnice so polne, povsod primanjkuje prostora. Se prav posebno čutimo to v Novem mestu, kjer sta na razpolago samo dve telovadnici; pred 30 leti pa je bilo v mestu trikrat manj doraščajoče mladine kot danes. Telovadni dvoboj na orodju Novo mesto : Karlovac — letos že peti po vrsti — je 10. marca privabil v gimnazijsko telovadnico številne gledalce, ki so napeto spreimljali prve na6tope v preskoku čez konja (moški in ženski vrsti) ter na krogih (moški). Prvi rezultati so pokazali, da ima novomeška moška vrsta sposobnejše člane, čeprav so Karlovčani pokazali večjo promišljenost v sestavi vaj. Pri ženskih vrstah pa so Karlov-čanke pokazale visoko znanje in jim je od Novomeščank bila kos samo Nada Sitar. Nekaj izjav po popoldanskem tekmovanju: Tovariš Malic: Težko Je po prvih panogah reči, kakšen bo rezultat dvoboja. Pozna se, da nastopajo v vrstah še mladi, neizkušeni telovadci. Eni imajo lepo povezane vaje, a lahke prvine, drugi poizkušajo težje gibe, a so negotovi v povezavi. Tovariš Longvka: Posebno izstopa Ivanovič, ki tekmuje za Novo mesto. Kopač je taler.-tiran, a prešibek (kasneje je Kopač dokazal, da je to šibkost že precej pregnal; dokaz za to je njegova vaja na bradlji in v parterni gimnastiki — op. do-pisjiika). Nekateri so napredovali, vsem pa manjka rutine. Razpored tekmovanja bi bil boljši, če bi v popoldanski del vključili tekmovanje na konju z ročaji In parterno gimnastiko. Tako bi se večerni del tekmovanja, ki je bil v DLP, ne zavlekel tako pozno v noč. Oder DLP za taka tekmovanja ni dobro opremljen. Drog je bil slabo pritrjen in vsa sreča, da so nastopali smo lahki telovadci in niso delali težjih prvin, sicer bi lahko prišlo do nesreče. Pri parterni gimnastiki je provizorična prevleka iz preprog močno motila, posebno tekmovalke. Tri novomeške tekmovalke so pri zaključnem preskoku padie in s tem izgu-' bile lepo število točk. Tekmovalce pa je močno oviral premajhen prostor (7x7 namesto 9x9 metrov). Sodniška komisija, v kateri so sodelovali zastopniki Karlovca in Novega mesta ter priznani strokovnjak za parterno gimnastiko Longvka iz Ljubljane, jo opravila svojo nalogo vestno. Motile so prepogoste intervencije predsednika moške ko-n.isi.ie, kadar so bile prevelike razlike v ocenah. Sistem ocenjevanja je tako izločal najboljšo in najslabšo oceno in sta odločali le srednji oceni. Pri moških tekmovalcih je težina izvajanj vaj na različnih orodjih zelo različna, celo pri istih tekmovalcih. Ivar.ovič (Novo mesto), najboljši tekmovalec v moški vrsti, je na bradlji pokazal vajo, s katero bi uspešno nastopil tudi na državnem prvenstvu v najvišjem razredu — na drogu pa ni pokazal težjih prvin. Tudi ostali tekmovalci so se najbolj izkazali na bradlji, saj je med 12 nastopajočimi polovica dosegla nad 8 točk, medtem ko je najboljša ocena na drogu (Petelin - Novo mesto) znašala manj kot 8 točk. Konj % ročaji je za šibkejše telovadce pretežko orodje. Dorasli so mu bili smo Ivanovič, Kopač (Nm) ln Prezelj (K). V parterni gimnastiki so se izkazali Ivanovič, Kopač (Nm), Veljače in Prezelj (K). Članice lz Karlovca so pokazale veliko izvežbanost. Zlasti se je lzkazalaa Dimovičeva, ki si je nabrala 85,7 odstotka dosegljivih točk. Tudi ostale tekmovalke lz Karlovca so bile zanesljive in so si priborile kot posameznice 3. do C. mesto. Novomeška ženska vrsta je nastopila samo s petimi tekmovalkami brez rezerve (menda razsaja med njimi gripa). Sitar-jeva je nastopila-kot rutinirana tekmovalka lr. je v vseh vajah lepo uspela. Zasluženo si je Trenutno vodi SD CELULOZA! Dosedanji prvak na lestvici SD Pionir Je moral prvo mesto odstopiti drugoplasirani družini SD Celulozi. Nepričakovani poraz Pionirja s SD Trebnje je na prvo mesto postavil SD Celulozo, ki ima enako število točk. Prednost ji daje le malenkostno večje število krogov. Ker sta družini enakovredni, je pričakovati v nadaljnjem tekmovanju ogorčenih borb za kroge. Po dosedanjem poteku tekmovanja sodeč tudi Pionir ne bo hotel kar tako izpustiti iz rok prvega mesta ter se odreči Pionirji so tekmovali Orodna telovadba je tudi ena tistih športnih panog, kjer treba pričeti zgodaj vaditi, če hočemo doseči vidnejše uspehe. V Novomeškem Partizanu skrbijo za naraščaj v orodni telovadbi, zato se ni bati za stalen dotok v mladinske in članske vrste. Skoda je, da tudi v drugih društvih nI tako. Zato so se občinskega prvenstva v orodni telovadbi udeležili le pionirji novomeškega Partizana in pokazali precejšnje znanje. Rezultati: Pionirke: 1. Cvetka Urbas 5?,5, 2. Sonja Potočar 50,0. 3. Sonja Skof 55,5, 4. Cirila Turk 55,4 itd. Pionirji: 1. Andrej Mohorič 46,8, 2. Marijan Kopač 46,4, 3. Jar.ez Doljak 44,0, 4. Igor Muz-lovič 43,1 itd. sodelovanju v drugem delu U-gaškega tekmovanja. Stanje po VI. kolu: Celuloza 10.265, PIONIR 10.226, Železničar 9038, »13. maj« (ONZ) 8943, Svoboda 8833, Novoles 8763. Trebnje 7806, Metlika 7262, Boris Kidrič 1401 in Milan Majcen 5374. Kako tekmujejo v 2. skupini? Tudi druga skupina dokazuje, da ne zaostaja dosti za prvo. Rezultati kažejo, da so tudi v njej dobri strelci, vendar niso mogli svojih sposobnosti dokazati zaradi pomanjkanja treningov. Nerazumljivo je, da družine Curili, Brusnice in Mizarska zadruga — Sevnica ne sodelujejo, čeprav so se pTijavile. Po dosedanjih rezultatih sodeč, se bosta v tej skupini borila za prvo mesto »BORAC« (Dom JLA) in »MOKRONOG«. Razveseljivo je v tej skupini, ki je večinoma sestavljena iz vaških družin,, da s takim veseljem tekmujejo in da je opaziti med njimi pravi športni duh. Vrstni red po 3. kolu: Borac 4682, Mokronog 4541, Suhor 4382, Elektro 4299, Vinko Paderšič 3825, Bršlin 3437, Zadružnik 1248 (ta družina je v 1. in 2. kolu streljala samo z 10 streli). Iz Brusnic, Sevnice in Curil kljub prijavam ni podatkov o tekmovanju. M. S. priborila drugo mesto kot posameznica. Visoka razlika v skupni oceni ženskih vrst med Karlovcem in Novim mestom je realna. Izmenjavo pozdravov ln spominskih daril je občinstvo sprejelo s toplim aplavzom. Enako je s ploskanjem nagrajevalo telovadce pri uspelih vajah. Žvižgi ob razglasitvi posameznih ocen so dokazovali navzočnost nekaterih nevzgoje-nih mladincev, ki se ne spoznajo na strokovne ocene. Patizan v Novem mestu že nekaj let močno razširja svojo dejavnost. Telovadnice so polne mladine. Oprema telovadnic pa zdaleč ni zadovoljiva. Umivalnic sploh ni. Cas bi že bil, da bi odgovorni činitelji pokazali razumevanje za ureditev higienskih naprav v telovadnicah, predvsem pa, da bi omogočili zgraditev nove telovadne dvorane, brez katere novomeški športniki ne bodo nikoli dosegli večjih uspehov. Za zaključek rezultati: MOŠKI: preskok: 1. Veljača (K) 8,35, 2. Petelin (Nm) 9,25, 3.-4. Kopač (Nm) in Madjaruh (K) - oba po 9,10 (ekipno: Nm - 44,25, K - 39,20); krogi: l. Ivanovič (N) 9,45, 2. do 3. Petelin (Nm) in Prezelj (K) oba 8,65, 4. Madjaruh (K) 8.40 (ekipno: Nm — 40,15, K — 39,60); bradlja: 1. Ivanovič (N'm) S,55, 2. Kopač (Nm) 9,20, 3. Prezelj (K) 8,85 (ekipno: Nm - 43,15, K - 38,60); konj z ročaji: 1. Ivanovič (Nm) 9,30, 2.-3. Kopač (Nm in Prezelj (K) oba 9.10, 4. Madjaruh (K) 8.50 (ekipno: Nm -39,0, K - 36,85); drog: I. Petelin (Nm) 7,90, 2 Prezelj (K) i,85, 3. Kopač (Nm) 7.50 (ekipno: Nm - 35,75 K -33,25); parter: 1. Ivanovič (Nm) 9,25, 2. Kopač (Nm) 9,20, 3. Prezelj (K) 9,10 (ekipno: Nm - 41,35, K - 40,85); posamezniki: 1. Rade Ivanovič 53,05, 2. Peter Kopač (oba Nm) 52,40, 3. Tine Pavlin is,w, 4. Mihajlo Prezelj (K) 48,53, 5. Vladimir Veljača (K) 47.25, .6. Milan Petelin (Nm) 46,25 , 7. Boris Madjaruh (K) 46,15 itd. ŽENSKE: preskok: 1.-3. Ua-vrić, Dimovič in Sitar — vse po 9,60, 4. Levičar (Nm) 9,55 (ekipno: K - 47,35, Nm — 41,25): bradlja: 1. Dimovič (K) 9,80, 2. Sitar (Nm) 9,25, 3.-4. Cavrič (K) in Kožuh (Nm) 9,15 (ekipno: K - 46,05, Nm - 42,80); gred: l.-J. Horvatič (K) ln Sitar (Nm) obe 9,50, 3. Kožuh (Nm) 9,33, 4. Dimovič (K) 9,0 (ekipno: K - 43,90, Nm — 38,65): parter: 1. Dimovič (K) 9,95, l. Hrastov (K) 9,63, 3. Sitar (Nm) 9,50, 4. Mraković (K) 9,45 (ekipno: K — 47,65, Nm - 41,5). Posameznice: 1. Smilja Dimovič (K) 38,35, 2. Nada Sitar (Nm) 37,85, 3. Katica Horvatič (Ki 37,05, 4. Ivanka Hrastov (Ki 36,70, 5. Gordana Gavrič (K) 36,25, 6. Bosiljka Mraković (K) 36,10, 7. Marica Levičar (Nm) 35,95 itd. M. D. - F. M. Občni zbor šahovskega društva v Novem mestu Na občnem zboru SD Novo mesto je bilo pretekli petek ugotovljeno, da je bilo delo društvenega odbora v zadnjih letih pomanjkljivo. Društvo je sicer nastopalo na raznih tekmovanjih s svojimi ekipami in posamezniki ter dosegalo uspehe, pravega društvenega življenja pa le r.i bilo. Zelo slabo so bili opravljeni tajniški posli, saj praktično ni bilo nobenega pisarniškega poslovanja, zato od 1957 dalje ni nobenega arhiva. Niso pobirali članarine, nad društvenim inventaarjem pa ni bilo nobene evidence. Novi odbor, ki ga vodi dr. Go-lež, bo moral poskrbeti, da bo društvo odslej pravilno delovalo in da 6e dosedanje napake r.e bodo več ponavljale. Treba bo tudi poskrbeti za društvene prostore. BRZOPOTEZNO PRVENSTVO NOVEGA MESTA Na brzopoteznom prvenstvu Novega mesta za mesec februar je med 15. udeleženci zmagal Tone Skrlj s 13 točkami pred Benkom (12), Sitarjem (U.5). Doklom (9), dr. Goležem in Radovanovičem (8.5), Tisu-jem (7), Kranjcem (6.5) itd. TURNIR SLOVENSKIH MEST V nedeljo bo v Žalcu turnir slovenskih mest, ki se ga bo udeležila tudi ekipa Novega mesta. Na tem tekmovanju, ki bo letos že osmo po vrsti, je novomeška ekipa vselej dosegala lepe uspehe. Zato pričakujemo, da bo novomeško moštvo tudi letos med prvimi. Zlato puščico: že tretjič Marijan Kos (SGP Pionir) Občinski strelski odbor je v nedeljo na tržnici organiziral tekmovanje za zlato puščico Novega mesta. Nastopilo je 32 strelcev iz osmih strelskih družin od skupno 20 družin. Ker v Novem mestu ni ustreznega prostora za tekmovanje z zračno puško, so tekmovanje morali prirediti na prostem. Zato so bili doseženi slabši rezultati. Sicer pa, dokler bodo morali strelci vaditi po kleteh, garderobah, hodnikih in drugih neprimernih prostorih, ne moremo od njih zahtevati dobrih rezultatov. Premraženl tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: prvo mesto in zlato puščico je že tretjič zaporedoma prejel član Pionirja Marijan Kos z rezultatom 266 krogov. Samo dva kroga je za njiim zaostal Okro-glič (Novoles), tretji je bil Knap (Pionir) 254; slede dr. Kučič (Borac), Rezek (ONZ), Kotnik (ONZ), Suhi (ONZ), Plemčar (Pionir), Muhlč (ONZ), Vrbinc (Železničar) Itd. Prvak je Stane VVeis (Kanižarica) V soboto ln nedeljo je bilo v Kanižarici zaključeno tetošr.je prvenstvo kegljačev posameznikov. Značilnost letošnjega prvenstva je bila velika borbenost nekaterih tekmovalcev, zanimive in izenačene borbe med posamezniki in povprečno slabši rezultati, to pa predvsem zaradi slabih kegljev. Končni vrstni red: 1. S. \Vcis — Kanižarica (1357), 2. Krušič — Toplice (1336), 3. Hren - Pionir (1533), 4. Mrzlak - Pionir (1518),- 5. V. \Vcis — Kanižarica (1514); 6. Stepan - Kanižarica (1514), 7. Kuzmin - Razlag (1512), 8. Bir-kelbach - Kanižarica (1511), 9. Vesel - Pionir (1493), 10. Dra-vinec — Železničar (t493). Prvi trije so se plasirali na republiško prvenstvo posameznikov, ki bo 31. marca V Ljubljani. VTEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 15. marca: Klemen Petek; 16. marca: HilariJ Sobota, 17. marca: LJublslava Nedelja, 18. marca: Edvard Ponedeljek, 19. marca: Jožo Torek, 20. marca: Igor Sreda, 21. marca: Benedikt ČESTITKA Očetu Janežiču iz Tržišča želi za 60-letnico š-e mnogo zdravja in sreće — sin z družino. PREKLICI Preklicu jem izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 300652 Janez Grabnar, Mali Kal 6 -Mirna peč. Preklicujom zdravstveno izkaznico št. 402313: Tončka Jan-žckovič, Trebnje 3. mmm MODERNI OTROŠKI VOZIČEK prodam. Naslov v upravi lista (283-02). VOZ SAMČEK v dobrem stanju kupim. Naslov v upravi lista (311-62). DVOSOBNO STANOVANJE v Piranu zamenjam za enakovredno v Novem mestu. Plačam prevoz. Naslov v upravi lista (297-62). Brežice, 16. in 17. marca ital.-frane. barvni film »Bele sence«, 18. in 19. marca nemško-amer. barvni film »Serenada veliki ljubezni«, 20. marca angl. film »SOS Pacifik«, 21. marca jug. film »Abeceda straha«. Črnomelj: 16. in 18. marca ameriški barvni film »Mačka na vroči pločevinasti strehi«, 20. in 21. marca sovjetski barvni illm »Nebo Miče«. Kostanjevica: 18. marca nemški barvni film »Ti si moja pesem«, 21. marca sovjetski film »Človeška usoda«. Metlika: 17. in 18. marca »Najboljše od vsega«, 21. marca italijanski film »Človek v kratkih hlačah«. Novo mesto »Krka«; od 16. 19. marca romunski film »Darg-lee«, od 20. do 22 marca češki film »Človek z dvema obrazoma«. Sevnica: 17. in 18. marca ameriški film »Hrabri in smeli«, 21. marca jugoslovanski film »Ti loviš«. Trebnje: 21. in 23. marca ameriški barvni film »Obračun pri Koralu«, predstava v soboto ob 19 in v nedeljo ob 14, 16 in 18.30, 28. marca madžarski film »Draga Ana«, predstava v sredo ob 19. uri. Mokronog: 17. in 18. marca ameriški film »Moby Dick«, 21. marca ameriški film »Mata Hali«. Zahvaljujem se za nesebično pomoč v bolezni dr. Uršiču iz Črnomlja, osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu, zlasti pa dr. Koscu in dr. Jovanoviču ter bolničarki Ivanki, Zavodu za rehabilitacijo v Ljubljani in dr. Kraigherjevi. — Albin Božič, fotograf, Črnomelj. Javno se zahvaljujem šefu ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice v Brežicah dr. Glu-šiču za požrtvovalnost in hitro pomoč moji ženi. Enaka zahvala tudi ostalemu zdravstvenemu osebju, ki ji je kakor koli pomagalo. — Fancl Radej, VI-dem-Kriko. Ob bridki izgubi drage mame FRANČIŠKE BRULC Iz Plcmberka se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev, trgovskemu podjetju »Dolenjka«, zdravnikom novomeške bolnišnice in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož, sin in hčerke ter ostalo sorodstvo. DVA »LIPICANCA« in gumi-voz-zapra vlj ivček prodamo. — Interesenti si konje in voz lahko ogledajo v nedeljo, 23. marca, v zdravilišču Cateške Toplice pri Brežicah. ENONADSTROPNO IIISO z lepim vrtom, hlevom in podom, zraven, ceste, prodam. Naslov v upravi lista (312-62). 1500 KG SLADKEGA SENA in 50 že rodnih trt (črnine — izabele) domače brajde prodaun. Naslov v upravi lista. KUHINJSKO OPREMO: kredenco mizo s stoli in delovno mizo, skoraj novo, poceni prodam. Ogled vsak dan v mlir.u Kovačič, Novo mesto. IS 2NUJERSICEVm PANJEV čebel v dobrem stanju prodam. Vidic, Smolenja vas 54, Novo mesto. 10 AROV VINOGRADA na Trski gori prodam. Franc Re-gtna, Dol. Kamence 5, Novo mesto. KOPALNO KAD iz bele pločevine proda Ivan Kos, Novo mesto, Trdinova 32. RABLJENO KUHINJSKO kredenco. Štedilnik in električni kuhalnik na 3 plošče poceni prodam. Ogled v Šolski ulici 6-n.-, Novo mesto. STRUŽNICO za les s priključki: vrtalno glavo, brusno ploščo In cirkularko prodam. Pogon na enofazni elektromotor. Naslov v upravi lista (292-62). GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem za takoj. — Naslov v upravi lista (288-62). VIDEMSKO-KHSKI MATIČNI URAD SPOROČA Februarja je bil rojen 1 deček. Poročili so se: Jožef Pcčnlk, delavec, in Angela Levanič, gospodinjska pomočnica, oba iz Sp. Libne; Ivan Planine, gradbeni delavec, in Rozalija Gerje-vič, poljedelka, oba iz Raven; Ladislav Reimih, soboslikr iz Sremiča, in Alojzija Mramor, delavka z Vel. Kamna; Vid Levičar, ključavničar iz Gore, in Terezija Kelher, poljedelka z Brezja. Umrli so: Franc Koštomaj, kmetovalec iz Gor. Fijavškega, 82 let; Peter Les, poljedelec iz Sremiča. 23 let; Blaž Pletenski, posestnik iz Zdol, C9 let; Alojz Bertole, užitkar iz Zdol, 80 let. BRESTANIŠKI MATIČNI URAD SPOROČA Februarja ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: Franc Pajtler, delavec iz Anž, in Ivanka Spi-ler, delavka iz Stolovnika; Blaž Sajovic, rudar s Senovega, in Alojzija Pečar, poljedelka iz Dol. Leskovca; Ludvik Spiler, delavec iz Stolovnika, ln Marija Pečar, poljedelka iz Dol. Leskovca. Umrli so: Ar.a Slivšek, užit-karlca iz Armeškega, 76 let; Avgust Divjak, Invalidski upokojenec iz Brestanice, 54 let; Neža Jazbec, kmetovalka iz Dol. Leskovca, 71 let;Janez Jev-šnik, užitkar iz Kostanjka, 77 let. KOSTANJEVISKI MATIČNI URAD SPOROČA Januarja r.i bilo rojstev in smrti. Poročili so se; Olmar Pisek, elektrovarilec iz Dolčc, ln Zofija Vidmar, delavka iz Malih Vcdenic; Janez Tomše, mizarski pomočnik iz Ljubljane, in Alojzija Zupančič, dijakinja iz Dobrave; Franc Pave, sobosli-karski pomočnik Iz Javorovice, in Stanislava Zulič, hči kmeta iz OšHrca. PODBOSKI MATIČNI URAD SPOROČA Februarja so bile rojene tri deklice. Poročila sta se: Martin Pe-tretič, kmet iz Frluge, in Vladimira Barbtič, hči kmeta iz Sutne. Samomor je napravil Franc Pišek, kmet iz Vel. Mraševega, 53 let. MATIČNI URAD Z RAKE SPOROČA Februarja je bil rojen en deček. Porok ni bilo. Umrli so: Ivan Skinder, upokojenec iz Mlkot, 86 let; Marija Kern, otrok iz. Jelenka, 13 let, in Neža 2abkar, kmetovalka iz Malega Korena, 74 let. SPORED RADIO LJUBLJANA Vsak dan: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 13.00, 17.00, 19.30 , 22.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 3.00. PETEK, 16. MARCA: 8.05 Glasba ob delu — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe - 11.33 Od polke do calypsa - 12.03 Viški fantje Igrajo ln pojo — 12.IS Radijska kmečka univer-ea — inž. Mira Puc: Vpliv proizvajalca na živinorejsko proizvodnjo - 13.50 Češka zabavna glasba — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Poje Mario del Monaco — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Pisan glasibeiU spored — 18.10 Kvir.tet bratov Avsenikov - 18.45 Iz najin kolektivov - 20.35 Spoznavajmo svet in domovino - 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 23.05 Noćni koncert z deli sodobnih avtorjev. SOBOTA, 17. MARCA: 8.03 Poštarčck v mladinski glasbeni redakciji — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Odmevi iz starega Dubrovnikaa — 11.00 Zabavni zvoki - 11. 15 Angleščina za mladino — 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Gvido Fajdiga: Organizacija čredenja na velikih in malih obratih - 13.30 Pihalni orkester JLA - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po-zoravljajo - 15.25 Trije veliki zabavni orkestri — 17.05 Gremo v kino — 18.10 Iz Puccinijeve Tosce — 19.05 Domači zvoki v pisanem zaporedju — 20.00 Zabavne melodije — 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 18. MARCA: 8.00 Mladinska radijska igra: Willis Hali: Vladarjeva kopel — 8.50 Ej, topla pomlad... 9.05 Z glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši. .. Stane Su-štersič: V Dakijevem bataljonu — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Štirje biseri iz Verdijevih par-titur — 17.15 Radijska igra: Marijan Marirc: V krempljlh eno-okega gusarja — 18.30 Športna SF.VNISKI MATIČNI URAD SPOROČA Februarja ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: Jože Mastnak, kmet iz Podvrha, ir. Jožefa Fa-kin. delavka iz Gor. Orl; Franc Koštrin, delavec iz Ponikev, in Marija Mlakar, poljedelka iz Studenca; Anton Majcen, uslužbenec iz Orehovega, in Ljudmila Vovčko, trgovska pomočnica iz Sevnice; Franc Racman, šofer iz Ljubljane, in Zofija Im-perl. delavka iz Sevnice; Jože Prah, mizar iz Boštanja, in Marta Seško, poljedelka z Ledine. Umrli so: Franc Leben, železničar iz Šmarja, 57 let; Ana Rao.nan, socialna podpiranka iz Drožanja, 77 let; Jožefa Glas, upokojenka iz Zigarskega vrha, 73 let. BREŽIŠKI MATIČNI URAD SPOROČA Februarja ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: Stjepan Rei-chel. podoficir JLA, in Pavlina Kruškova, gospodinja, oba iz Brežic; Jože Dernač, elektro-mor.tcr iz Gor. Lenarta, in Ana Planine, knjigovodja iz Brezine. Umrli so: Neža Nečemer, upokojenka iz Sentlenarta, 78; Ana Skore, socialna podpiranka Iz Trnja, 86 let; Marija Stergar, kmetovalka iz Sentlenarta, 76 let. NOVOMEŠKI MATIČNI URAD SPOROČA Od 5. do 12. marca je bilo rojenih 22 dečkov in 10 deklic. Umrli so: Terezija Rozman, gospodinja iz Boldraža, 73 let; Rozalija Pleše,, gospodinja iz Borovca, 40 let: Marija Groz-nik, babica iz Malih Brusnic, 68 let; Frančiška Brulc, gospodinja iz Plcmberka, 63 let. — dečka, Marjeta Vire iz Cr-mošnjic — dečka, Ana Gustin iz Vrškovca — dečka, Ivanka Mam iz Dola — dečka, JVUnka Pun-gerčar iz Mačkov ca — deklico, Ana Logar s Hudega — deklico, Marija Struna iz Verduna — deklico, Vera Vidmar iz Kamne gore — deklico, Danica Hostnik iz Roj - deklico, Ana Kožar z Rdečega Kala — dečka, Neža Juršič iz Iglenika — dečka in deklico, Joža Kladušar iz Kostanjevice — deklico, Ivana Skufca iz Malega Lipja — deklico, Anica Lopatec iz Kam-nega potoka — deklico, Martl-na Potočar z Dol. Kamene — dečka, Hema Pire iz Zabukovja — dečka, Marija Dim iz Trblnea — dečka, Vida Zupančič iz Tre-buš — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Hribar iz Pavlove vasi — deklico, Ida Paeck iz Vidma-Krškega — deklico, Anica Samec iz Vidima-Krškega — deklico, Jožefa Ki-ler iz Vel. Trna — deklico, Angela Krošelj iz Zdol — dečka, Marica Zubak iz Starega grada — deklico, Slefa Kužnik iz Vidma-Krškega — dečka, Frida Ma-tjafič iz Brežic - dve deklici, Marija Novšak iz Artega — dečka, Bariea Hogač iz Laduča — dečka, Terezija Krkovič iz Bor-šta — dečka, Fanika Radanovič lz Slogonskega — dečka, Ljudmila Žičkar iz Hrastja — deklico. ZA KRAJEVNI PRAZNIK MIRNE PECI 16. MAREC ČESTITA KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO p. o. MIRNA PEČ Čestitkam se pridružujejo: KRAJEVNI ODBOR ZB © KRAJEVNI URAD © KRAJEVNI ODBOR SZDL @ OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS ® VAŠKI AKTIV LMS # KRAJEVNI ODBOR ZVVI IN ZR0P • KRAJEVNI ODBOR RK Obvestilo PEKARNE EN SLAŠČIČARNE v Novem mestu KRONI Pretekli teden so se ponesrečili ir. iskaU pomoči v novomeški bolnišnici: Albin Sajcvec, delavec lz Vavte vasi, si je pri stroju poškodoval prst leve roke. Franc Vrbanec, sin kmeta iz Učakovccv, se je s srpom usekal v prst leve roke. Vinko Kulovec, upokojenec iz Vavte vasi, je padel in si poškodoval roko. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Alojzija Savrič, gospodinja iz Bukoška, je padla z lestve in dobila poškodbe po hrbtu. Martin Bibič, 6in posestnika iz Dednje vasi, si je s pištolo cbstrelil trebuh. Dominika Turka, kmetovalca iz Zdol, je nekdo z nožem zabodel v hrbet. Robzrt Ivane, uslužbenec s Senovega, je pri padcu z motorja dobil poškodbe po glavi. Ivan Kasteljan, sin delavca iz Kraljevca, je padel s postelje ter si poškodoval glavo. Alojz Plctcrski, kmetovalec iz Dolenje vasi, je padel z voza, ker so se mu splašill konji, ter si poškodoval levo nogo in roko. NAROČNIKI: pri vsaki spremembi naslova nam javite svoj prejšnji in novi naslov! »Pekarija« v Novem mestu obvešča cenjene odjemalce, da od 1. januarja dalje tudi bivša Slaščičarna v Novem mestu pripada podjetju. Iz tega razloga se je podjetje s 1. januarjem 1902 preimenovalo v PEKARNO IN SLAŠČIČARNO NOVO MESTO (telefon: 74, obrat Ločna: 104). Podjetje ima v sklopu naslednje poslovalnice: Poslovalnico št.. 1 v Novem mestu — Glavni trg 10. Poslovalnico št. 2 v Novem mestu — Cesta herojev 4. Poslovalnico št. 3 v Novem mestu — Partizanska 17. Poslovalnico št. 4 — v Straži pri Novem mestu. Poslovalnico št. 5 — v Šentjerneju. Poslovalnico št. 6: »Slaščičarna« v Novem mestu - Glavni trg 30. Žiro račun podjetja: NB Novo mesto št. 6C6-11-1-143. Istočasno prosimo organizacije, podjetja, ustanove in ostale, da dostavijo podjetju pismeno naročilo za kruh in pecivo za razne prireditve, in sicer vsaj dva dr.J prej. Iz higienskih razlogov v nobenem primeru preveč naročenega blaga ne bomo sprejemali nazaj. Cenjene odjemalce in poslovne prijatelje prosimo, da to upoštevajo. Kolektiv podjetja pa si bo tudi v bodoče prizadeval ustreči željam svojih odjemalcev in se priporoča za naklonjenost in zaupanje. Obvestilo o naknadnem cepljenju psov Obveščamo vse, ki še niso cepili svojih psov proti steklini, da bo zadnje ccipljenje po nasledn j cm ra zporedu: V Novem mestu: v četrtek, 22. marca, ob 9. uri na sejmišču. V Gornji Straži: v torek, 27 marca, ob 10.30 pri KU. V Dolenjskih Toplicah: v torek, 27. marca, ob 11.30 pri KU. Preteku teden so v novomeški porodnišnici rodile: Kristina Babic iz Dragatuša — deklico, Fani Žagar iz Karteljc-vega - deklico, Rozalija Zavrl z Mirne - deklico, Marija Dre-nik iz Malenske vasi - dečka, Elizabeta Fric iz Tržišča - dečka, Marija Jurejevčič iz Črnomlja — dečka, Ana Novak iz Zabrdja - dečka, Albina Vrta-čič iz Pristavice - deklico, Marija Tomšič iz Skrljevega - deklico, Angelca Kastelic iz Kostanjevice — deklico, Marija Blažlč iz Črnomlja — dečka, Marija Berlan iz Kočevja - deklico, Slavka Skrbe iz Žužemberka - deklico, Marija Osvald iz Banja Loke - deklico, Kristina Može z Verduna — deklico, Alojzija Krese iz Gor. Sušic NESREČE VŽIGALICE SO NEVARNA IGRAČA 8. marca popoldne je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Antona Puca lz Kostanjevice. Ogenj sta zanetila dva dečka, ki sta se v lopi poleg hleva igrala z vžigalicami. Na pogorišču je za pol milijona dinarjev škode. UDARIL OB PLOČNIK IN PADEL 8. marca zvečer je na Ločen-ski cesti v Novem mestu padel in se poškodoval vinjeni mopedist Alojz Bevc iz Novega nedelja - 20.0 Izberite melodijo tedna! — 21.00 Iz glasbene geografije Evrope - 22.15 Orkestri in solisti jugoslovanskih radijskih postaj - 23.05 Plesna glasba. PONEDELJEK, 19. MARCA: 8.05 Popevke in melodije za vse — 8.53 Za mlade radovedneže — 11.00 Pihalni orkester LM — 11.35 Nekaj prizorov iz Bellini-jeve »Mesecnice« — 12.05 Dobri znanci iz Celja — 12.15 Radijska kmečka univerza — 13.30 Zvočni mozaik — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe - 13.10 Znane melodije — 19.05 Slovenske popevke — 21.30 Zabavne melodije - 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana. TOREK, 20. MARCA: 8.20 Glasba ob delu — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Arije in intermezzi — 10.15 Izberite melodijo tedna! — 11.15 Napredujte v angleščini! — 12.05 Veseli hribovci so v gosteh — 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja - 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 17.05 Izbor lz Cajkovskega - 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe - 19.05 Veliki zabavni orke- stri tega tedna - 20.30 Radijska Igra: Tajnica - 23.03 Popevke in plesne melodije. SREDA, 21. MARCA: 8.03 Orkestralne skladbe za prijeten začetek dneva — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Melodije na tekočem traku - 11.45 Četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča - 12.15 Radijska kmečka univerza - 13.30 Arije iz oper Evgenij Onjegin ir: Pikova dama — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Godala in zabavni zbori — 17.05 Šoferjem na pot - 18.10 Tega ne slišite vsak dan — 18.45 Ljudstvi parlament — 20.00 Naš varietc - 22.15 Po svetu jazza — 23.05 Nočni akordi. ČETRTEK, 22. MARCA: 8.05 Otroški kotiček — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 12.15 Kmetijski nasveti - 13.30 Poje Mariborski komorni zbor — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Kulturna kronika — 19.05 Radi bi vas zabavali - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 22.15 Naši tonski tehniki vam predvajajo — 22.43 Paul Anka ir. Dorls Day - 23.33 Plesna glasiba. mesta. Ko Je vozil po skrajni desni strani ceste, je z vozilom udaril ob pločnik, nakar ga je zaneslo po cesti. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. S KOMBIJEM V JAREK 3. marca je lz Soteske proti Straži vozil kombi Viktor Mi-kec iz Irce vasi. V bližini silosa je vozilo zaneslo v jarek, po katerem je potem drselo še kakih 100 m in se ustavilo v grmovju. Do nesreče je verjetno prišlo zaradi tega, ker je voznik prehitro vozil. Vozilo Je poškodovano za okrog 35.000 dinarjev. SLABA ZRAČNICA Po avtomobilski cesti se Je 4. marca peljal z osebnim avtomobilom Drago Korak iz Prillp-Ja. V bližini Mrtvic je počila zračnica, zato je vozilo zaneslo pod cesto. Voznik in sopotnik sta bila laže poškodovana, r.a avtomobilu pa je za 300.000 dinarjev škode. V Šentjerneju: v torek, 20, marca, ob 8. uri pri KU. V Skocjanu: v torek, dne 20. marca, ob 11. uri pri KU. V Žužemberku: v petek, 23. marca, ob 9. uri na sejmišču. Po tem cepljenju bodo vsi psi, ki niso bili cepljeni proti steklini, odvzeli in pokončani. Cepljenje bo izvedla Veterinarska postaja v Novem mestu. Za cepljenje je treba plačati 600 din. Po pooblastilu načelnika obč. veterinarski inšpektor: FRANC PUCKO Razpis Zavoda za urejanje gozdov Komisija za razpis delovnih mest pri Zavodu za urejanje gozdov v Noveim mestu razpisuje delovno mesto PISARNIŠKE MOCl z večletno prakso v samostojnem vodenju vseh pisarniških del in ostalega finančnega poslovanja. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov oziroma po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošljite na naslov: Zavod za urejanje gozdov, Novo mesto, Kandijska cesta 5. Razpis za mesto tajnika osnovne šole Po sklepu šolskega odbora razpisuje upraviteljstvo osemletke v Starem trgu ob Kolpi mesto tajnika šole s polovično zaposlitvijo. Pogoj: srednja izobrazba z nekaj prakse. Razpis velja do 22. marca 1962. Obvestilo o višjem knjigovodskem tečaju Obveščamo vse gospodarske organizacije, da se prične v drugi polovici marca knjigovodski tečaj višje stopnje, ki bo trajal predvidoma 3 mesece. — Kandidati, ki žele obiskovati tečaj, morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. opravljen začetnlški knjigovodski tečaj z odličnim ali prav dobrim uspehom; 2. triletna praksa v računovodstvu ; 3. absolvent srednje ekonomske šole. Pismene prošnje z navedbo rojstnih podatkov, pogojev in gospodarske organizacije, kjer je zaposlen, dostavite Društvu knjigovodij v Novem mestu, p. p. 87, najkasneje do 20. marca do 12. ure. O pričetku tečaja bo vsak kandidat pismeno pravočasno obveščen. DRUŠTVO KNJIGOVODIJ Novo mesto Razveselite svojce v tujini z DOLENJSKIM LISTOM! Vsak teden jim bo pomenil prijetno pismo iz domačih krajevi DOLENJSKI UST LASTNIKI EN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje ln Videm-Krško ter Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnik, inž. Davorin Gros, inž. Jožo Legan, Franc Molan, prof. Emn Muscr, Maks Pogačar, Miran SImič, prof. Tone Trdan, Janez Vltkovič in Viktor Zupančič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in' odgovorni urednik), Dar.ja Baje, Miloš Jakopec, Drago Kastelic ln Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 dinarjev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 450 dinarjev; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1800 dinarjev — TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu 606-11-3-24 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 (vhod lz Dilančeve ulice) — Poštni predal: Novo mesto 33 — TELEFON štev. 127 -Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje »DELO« v Ljubljani.