LETO SV.
&
MANINA ZA JVCOSU-Vno ČETRTtETHO DIN 15* 'ČBLOLETN6-0IH-6O/ZA-
INOZEMSTVO )El>OI»Ati poilTNiNO/OGLASI PO CEN8KV/ POSAMEZNA ItEVSLKA* PO- D8N • rgO/
POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
LJUBLJANA, 12. JUNIJA 1926.
I
Ir
i
STEV. 26.
VBEDNIŠTVO-lN-VP^AVAr V*V^!TEL1SK8*TISKASHI/ 'ROKOPISI-$E* NE-VRA-“CAIO/ANONIMN! DO-k ‘P5SISENEPRSOBČV-k lElO/POjTNSNAPIoA-’# VCANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Dokumenti.
Piše nismo Ninčič paša ki se Italijanom nrav obnaša.
V	parlamentu sprejemajo s stoičnim mirom in ravnodušnostjo zaoi-tega Zagorca konvencije z Italijo, ki so nas gospodarsko zasužnjile veliki zapadmi zaveznici. Vsi kriki protesta in še tako dokumcntariono podprti dokazi niso niti toliko Kanili našega zunanjega ministra, da bi samo za hip pomislil, v kako strašen in obupen položai ie pripravil našo že itak tako nesrečno Dalmacijo Z občudovanja vrednim mirom .ie šel preko vsega tega m Predložil zbrani šopek svoie in mehovih. diplomatske siposobnosti. pred narodne zastopnike z zahtevo.^ da ga brez sprememb odobre. Furti-maško postopanje s temi konvenci- j jami. ki jih zamoremo doslej presoditi samo po glasovih italijanskega tiska ie noznano in mn ni skoro para v naši zgodovini še tako tajnih diplomatskih akcij.
Poznamo težki položaj našega zunanjega ministra in če tra upošteva kdo potem ga v prvi vrsti mi, ki znamo do zadnie najmanjše podrobnosti preceniti vso obrambno moč naše zemlje. Borili smo se dolga leta po strelskih jarkih za osvo-bojende. Pretrpeli smo vse najtežje faze muceniške poti naše nacije. Zaželeli smo si globine naših duš. da bi prišel zopet čas. ko bomo po dolgoletnem klanju zamenjali naše puške in topove s kosami in plugi. Ko se nam ie ta želia izroolnila. smo se vračali s tolikim veseljem nazaj k naši žemlji in običajnim opravilom. da smo popolnoma pozabili na vsa one. katerim smo obli ubijali temeljit obračun po doseženi zmagi. Zarili smo se v naša polja in zaprli v naše hiše ter pričeli uživati vse dobrine familiiarnega življenja. Želeli smo samo miru in pokoia v veri da bodo očetje domovine znali vsai spraviti obilne pridobitve, ki smo iih priborili za ceno naše krvi.
Nismo pa še dobro zastavili pluga v prve brazde, že so nas pričeli
zvati s severa in iuga na pomoč bratje, ki so jih trgali nasilno od naše zaiednice.
Zvesti prisegi padlim, ki so preminuli za osvoboienie vseh Jugoslo-venov smo stopili po teh prvih klicih zopet v javnost in se pričeli pripravljati na zadnji boi z najhuj-šim sovražnikom našega rodu. Z bridkostjo smo se ločili od naših polj ter stopili na mrtve straže, da pričakamo dne. ko bomo kakor vihar udrli preko sedanjih zasilnih meja in obračunali z nemirnimi In krvižebnimi zavezniki.
Na mrtvih stražah smo postali zvesti dasniki boli in trpljenja bratov tam preko, ki smo lih znali ob vsaki priliki primerno komentirati tudi med svobodnimi. Vglobili smo se v delo zahrbtnih neoriiateljev. Spopadli smo se z njimi v tiho borbo na smrt in postali naiopasnenši sovražniki Italijanov v tei zemlji. Ti so se tega dobro zavedali in napeli vse sile. da nas ugonobiio. Za orožje iim služi v ta namen v orvi vrsti g. zunanji minister dr. Ninčič, ki je smatral potrebnim vložiti tožbo proti »Oriuni« radi tega. ker kali dobre odnošaje z Italijo.
Prišel nam ie te dni v roke akt zunaniegn ministra, ki govori^ o delu »Orjune«. katerega priobčujemo v fzvlečk" ki Pa tudi priča, da je naše mnen.ie o e. dr. Niiinčiču kot zunanjemu ministru še 'zelo blago:
Beograd, 17. aprila 1926. god. Ministarstvo Inostranih Dela.
' ^Gpspodine Ministre.
Ljubljanski Ust »Orjuna« vrlo Se često bavi oitanjima našifi od-« nosa sa stramim zemljama, a Do-glavlto s Italiiom Da sii to ras-pravp principijelnog karaktera ne znam da H b: se kogod mogao usprotiviti takvom nisaniu. Ali kako su članci Učne priroda i sraču-nati na to da Doseli« mržniu i razdraži masn Drotiv Italijo i nlenih političkih predstavnika, takvo pisanic dalo ip n više mahova povo-
da italijanskoi vladi da nam se žali 1 tra žj zaštitu u interesu dobrih odnos« medili našim zemljama.
Kako sam mišljenja. <s obzirom na sve ovo. da zakon n štamni treba strožile tomačiti. kad ie reč o naoadiima. koil upravlieni nro-tlv stranih država i nienih zva-ničnili predstavnika a naročito Drema Itaiitf s* koiom nam interesi nalažu. da budemo u dobrim odnoslma. koristim sa pravom ko-ip mi riaie čl, 79. nomenutog zakona i molim Vas da otvorlte sud-ski Postupak protivii lista »Or-iune«.
Komentar k temu izvlečku prepuščamo čitateljem! Navaiamo na v dokaz, kaka pišeio Italijani o našem narodu Par odstavkov iz lista »Adri-fiticn nostro«. v katerem oišein sam Mussolini. Thaon de Reval. D’An-nunzjo. Giunta. Federzoni. ir katerih ip videti kdo Sele mržnfo in rfraži mase.
Karakterizacija naše države je po mnenhi te gospode sledeča:
»Oprilemlie t* okoli 7 groznimi kleščam! troina Kralievina barbarov kmetska orliave bande sužnlev. ki ie izšla na noiie iz s vol h gorskih pečin.«
Dalje zopet lep cvet:
»To ie cvet razbojnikov, rasa no-tepuhov. nd katerih rok kanita rdeča kri. ki se približuje civilizaciji /. nai-Iidišo mr žil in in novim besom.«
V	tem stilu se nadaljujejo razprave orincipielnega karakteria od strani gospodov Italijanov, na katere pa. gospod dr. Ninčič ne smatra potrebnim reagirati' vsai z eno. četudi še tako vdano nonižno kretnjo. Molči in pasivno gleda, kaiko pliu-ieio črnosraičniški morilci in požigalci po onem narodu razbojnikov, kojega neizmernim žrtvam se mora zahvaliti, da ie danes srečni minister te nesrečne zemlje. Dočim golči ves ta narod prežet z neizmernim in pritaienim srdom proti narodu psovalcev in fanfaronov. Pa razmišlja modra glava Momčila. kako bi s kar naistrožjim izvajanjem tiskovnega zakona začepil usta ne-
odvisni štaimoi in io degradiral na tako zavidljivo stopnjo, kakor io je spravil njegov veliki vzor-Demon naše nacije.
Italijani pa prodirajo že preko Albanije v srce stare Srbiie in vzdržuje še vedno s težkimi milijoni lir akcijo za rešitev črne gore, ki jo slikajo njihovi podkupljeni agitatorji v Franciji. Angliji in Ameriki kot akcijo za osvoboditev podjarmljenega črnogorskega naroda. Tako oznanjuje tudi v preie citiranem časopisu. »da ie bilo v črni gori uničenih s topovi nreko 6000 stanovanj in usmrčenih tisoče in tisoče črnogorskih rodoljubov in da le notreba Črno goro osvoboditi srbskega iar-ma.«
Nailepše ori tem ie to. da gredo vsi stroški/a to protijugoslovenSko propagando na račun nekega večdesetmlliionskeea fonda koieea likvidacijo zahteva Italija od naše države z vsemi silami. O napadih, ki iih vodi ta list celo proti našim naivišiim reprezentantom pa ne moremo govoriti zbog tiskovnega zakona.
Citirali smo pa šele samo en list izmed cele plejade njega vrednih laških časopisov, ki uživain v gonii proti Jugoslaviji v so podporo nai-višHh faktorjev, katerim up pride niti v saniah na misel da hi to časopisih samo nairahleie opozorili.
Razburia se samo g. Ninčič nad le preponižnim tonom našega pisanja. ker v svoji neizmerni lahkovernosti ne more ali ne mara doumeti, da so vse o s e v d o u s 1 u g p ItalUe napram nam tirane- s spekulativno kredn in da nam piše mož 7 zlthn žolčem namestn oo deSet. kar D o petnaist mer dolga, k? ga bomn morali bogme. likvidirati baš mi higo-slovenski nacionalist; zopet za ceno naše krvi čp bomo hoteli dn bo kdai bolie naši deci kakor 1p sedaj nam ood vladanjem raznih modrih mož Momčiloveea kova. A. V.
——  .... im t u———1————
Kopirni stroji,
THE REX CO., Ljubljana.
Nemška izzivanja pod plaščem športa.
Nečuvene netaktnosti vodstva mariborskega Motokluba.
Po zadnji . dobro uspeli motociklistični dirki se ie vršila zvečer pri Gambrinu razdelitev nagrad in priznanj, koje so se udeležili z malimi izjemami vsi dirkači iz Zagreba. Celovca. Gradca in Ljubliane. Gostje so prišli, da 'se zahvalijo prirediteljem za izkazano jim gostoljubje in naklonjenost ter da dostojno zaključijo z uspehi nagrajeno športno udejstvovanje. Toda prireditelji stvari niso vzeli za dovoli resno, ampak so se spozabili tako daleč, da so izrabili poset inozemskih športnikov za nekako šovinistično nemško demonstracijo, ki ie končala s policijsko intervencijo. Že na dirkališču samem so se posetnikj zgražali nad brezobzirnosti vodstva Motokluba Maribor, koiega iedro tvorijo tukajšnji Nemci in smatrajo doslei vpisane sjo-vonske člane za nekak nadležen privesek. Vodstvo je vodilo vso prireditev na teritoriju, kier ie državni iezik izključno slovenski ali Srbohrvaški, izključno v nemščini« Celo starter, ki ie daial znamenje ža odhod ni znal šteti niti do tri v slovenščini. Že tako omalovaževanje številne slovenske iavnost; Ifl bilo nedopustno, še boli drzno pa ie bilo početje te družbe zvečer v. Gambrinovi dvorani, kjer se je tudi oficijelni del prireditve vršil kljub prisotnosti slovenskih članov moto* ciklističnega kluba v blaženi nemščini. Po oiiciielnem zaključku se je za pozdrav zahvalil tudi nek »Kommerzfialrat«. ki je pozival na' svidenje: »Wenn nicht hier. so .fen-seits der Grenze!« Nato se ie razleglo po vsei dvorani »Heil!« Hrupno razpoloženje nelojalne manjšine le porazno vplivalo na nekatere. Malo iugoslovenski značai so dali prireditvi šele bratie Hrvatje, ko je g. Strban v imenu Zagreba pozdravil prireditelje ki so v Mariboru s hailamem zaključili prireditev. Žalostno ie deistvo. da se ie to sploh
NACIONALISTI! Dne 4. julija priredimo cvetlični dan v korist fonda Šlajpahove dece! Pomagajte vsi po svojih močeh, da bo uspeh tega cvetličnega dne dostojen žrtev, ki so jih doprinesli naši padli bratje? _
LISTEK.
LIKOVIČ JOŽE:
Lepa Vida,
(Dalje.)
Doma sem izvedel vso zgodbo o Vidi In n.ieni liubezni. Povest mi ni bila več tako tuja: vsakčas so se zgledovali starejši nad našimi dekleti radii znanja z usiljivimi tuici. Videl sem beraške Kastavke. ki so onrezovale v mrzlih iutrih okoli nawh koč kakor prezeble vrane: vso noč so prodajale dekliške tajne nemarnemu tuicu. a ko iih ie ta odvrgel. so se zatekle k našim kočam. O Bog! Nihče ne zna tako vozlati človeško usodo kakor mlado kipeče srce. — Nisem si upal zagnati kamna spotike vanio ki ie šla za nr*tepenim tujcem. Molče sem po-s'ušai tvoio nesrečno zgodbo, o Vida.
Tisto noč so me morile mučne san.ie:
Dolgo smo se že borili z Lahi za to krasko grudo. Ležali smo v globokih zakopili nekje ori belem Devinskem gradu. Vsa goriška plan ie bila povita v svileno, mehko par opoldanskih Ur. Nič nas ni težilo, da se liuto borimo in prelivamo črno kri sovraga. Pozabil sem na
grozničave zgodbe zgovorne babice. ki ie vedela bojno prioovest o riitekih laških gričih, o kroglicah svinčenkah, ki neko in trgam iuna-ška prsa; pravila ie o orisadni pe-lin-roži. ki pogania iz živih ran. Nisem se več zmenil za dedove prerokbe. da se bo dopolnil strahotno bajni čas jeklenih smrtoglavoev. ki srše po leskovedrem zraku, kogar pa bo prizadejal grenkobni dim. iz katerega sikajo nevidni zublji brez gorečih korenin, ta bo zlagoma strohnel: meso mu bo odpadalo v žf vih kosih, vodeno opihnien. slinavih oči in poln krvavih izcedkov bo shiral in žalostno poginil, kot zavržena stvar, čisto smo pozabili na preroške zgodbe novodobnega Vojskarjema. Bilo nam .ie lagodno in dobrodelno, kot da ležimo sredi pisane loke. Bili smo razigrane volje, kot na fantovskem pirovaniu. Na Sveti gori ie ljubko pritrkavalo; srebrno-čisti zvenk se ie lovil z zračnimi valovi in se zgubljal v daljni modrini. Vse ie bilo čudno blizu. Vedno sem se oziral nazal na čm eri kavi Kras. iskal _ v priporočilni molitvi Sveto planino in vneto misl'il na majske večere ob Grlja-nu. ki sem iih preživel med razposajenimi deklicami. Streljali smo, pa ni nič dažljivo oasketalo ali ostro sikalo:	dušeče kisli dim
smodnika se ie vedno odvlekel ne-
kam čez morje. Solnce ie sijalo ne-zastrto, nizko nad obzorjem, kot da nam kaže pot na širni jug ...
Vročični nestrpnega čakanja smo vendar napadli sovražno utrdbo. udrli v brezskrbno taborišče in kot neurna plav pnilomastlil nad presenečene Lahe. Vnela se ie liuta borba vredna kralja Matiaža. Kot pričarani so vstaiali pred nami Kosti sovražni roji. izza zadelanih ka-veren so se vsipale nad nas sveže trume. Begal sem po lepo razrav-nanih iarkih med kavernami, bil sem zdražljivo radoveden, kot da iščem nekai posebnega. Kar mi zastane korak in se zaplete notrn med nametani grušč: v vročem valu mi plane kri v zatilnik, da se mi zieže lasje kot pred peklenskim prikazom. Pred menoj, ie obstal on. San-tio. liubec naše Vide. Kosti so mi v sklepih zastale, roka ie v zapestju brezčutno odrevenela, mravljinčljlv mraz me ie stresel Telesa nisem več občutil, v grlu me ie. davilo, kot da me stiska železna pest za goltanec. Srce se mi ie sunkoma širilo. kri ie vrela v niem v mozeg hrbtenice me ie speklo in boleče zgrabilo v okostju. Trenil sem očmi. videl sem še njegov žametno svetli bersaljerski klobuk., svileno modro častniško pasico — na sem zavihtel puškino kopito in udaril zviška kakor s toporiščem. Kot da
je prijateljsko zamahnil z rokama
v	pozdrav, ie zakrilil in se v lahnem naletu prestopil: sunil ie z životom vznak, da je zgubil ravno-vesie in klecnil na kolena. Bersaljerski klobuk z zlatimi častniškimi znaki mn ie nerodtio odletel in se kotalil v igraičkavem kolobarjenju nizdol ob kameniti ogradi kamor se .ie zaplel z razčoperieno perjanico. Močan krč ga je vnovič pretresel, oči so se mu motno zasvetile, razširil ie roki v širok ob.iem in grgrajoče kriknil: »Mia —« Krvave pene so mu bruhnile iz zevajočih ust in zadušile krik. Vrgel se ie na mrliško sivi obraz, rineč z glavo v sparjeno, prhlo grudo; roki sta se mu strastno zakopali v peščen po-siip in zarisali vanj zlomljene 'črne vijuge. Kot da mi ie neurna vihra vrgla deževni Plaz v obraz sem s težavo lovil sapo. Mrzlična omotičnost mi le zdramila otopele živce. da sem se zavedel. Zavest ie bila še mlačna a vendar ie nekje za-kliuvalo: »Ubil si .ii pa!« Pred menoj ie drevenelo njegovo zmaličeno truplo. Belina peska se je okalila temno-rdeče. iz široke rane je vrela svetla kri in se gostila v trdečo lužo. Lahna soparica se ie razvlekla nad zglavjem palega: skozi ne-žno-drobnn usta se fe vlila vnovič medlo-rumena zmes. s'vo prepre-žena z žilasto predenino: spolzela
je na modro častniško pasico in se razlezla v masten madež. Nov roi tovarišev me ie dvignil iz onemelosti in me nesel v viharni boini metež...
Zvečer smo že počivali onostran Devinskega gradu, ki ie blestel v rožno-zlati večerni zori. Razigran vetrič se ie zaganjal v bojni prapor Jugoslovenov: tabor ie oril. pesmi so se razlegale v opojno-tooel večer. Morska plan	se	ie	drobila v
pozlačenih	valčkih,	ki	so	se v ne-
dogledni daljavi zlivali v ognjeni tok razgorele zore. Šel sem doli na breg da se uookoiitn ob tišini morja. Naenkrat se mi ie zazdelo vse tuje in puščobno. Kakor grenak’ kes so mi udarjale naše pesmi na razbolieno uho: rad bi bil preslišal utripanje večerne narave, enakomerno cvrkutanie poletnih žužkov, a od vse	povsod	se	ie	oglašalo?
»Ubil si .ii	ga! Ubil	si	ii	ga!«
Bela jadra so se vnela v mleč-no-modrem uomračiu prostrane morske ravni Neslišno ie polzel čoln proti obali, kjer ie varno pristal. Iz njega se ie dvignila ženska, odeta v svetlo-modro obleko z nežno pregubano haljo: razpuščeni, pšenično-zlati lasie so ii v dolgih' valovih padali preko dekliško nol-nih ramen. Ko ie izstopila ie proseče zakrilila in pritisnila dlani na lica: pekoča misel je spreletela mol
moglo pripetiti. še boli žalostno pa ie. da so slovenski člani to mimo prenašali in da riso čuttll. kllub opozorilu, toliko ponosa hi zavednosti. da bi se mirno odstranili ampak so bIK z ostalo družbo, ki ni vredna, da se ii še naprei prizanaša. vrženi s poficšjo na cesto. Z ozirom na številne netaktnosti, ki S iih ie dovolilo včerai oficijelno vodstvo Motokluba. zahtevamo od
vseh onih Slovencev, ki še do danes niso izstopili, da to takoi store, od oblaste na. da nemudoma razpusti društvo, ki si ie uoalo na tak način vso prireditev izvesti in nato v tako orotinarodtiem smislu zaključiti. Mar ni dovoli da toleriramo še eno slično, toda bolj previdno športno društvo? Upamo, da bo ta apei v ookia meri zadostoval.
Luščine z onkraj meje.
Odvzemanie koncesH. — Slovenski janičarji. — Denuncijantie. — Preiskave. — Protidržavni elementi. — Patriotične slavnosti in dežela praznikov. — Občinski komisarji.
človek bi mislil, da ie na Primorskem nehala pihati »črna bur-Ja«. ker ni opaziti vsak dan rdečeča Petelina na strehi in vsakdanjega strahovanja s samokresi no ulicah in iavnih lokalih Ni tako. Celo huie ie sedat in rimska zbornica napoveduie še hujše čase ostalim Slovencem na okupiranem ozemlju.
Sedai se lahko legalnim potom človeka v 24ih urah odstrani ali pa v kakem jarku za vedno pozabi. Leealnim potom se zaoiraio eostilne. jemlieio koncesije in vrhu teea se jih naznani orožnikom, da so »so-versivni« ali celo izdajalci domovine. ker morda niso hoteli darovati 100 lir za v pomoč kakemu nabl-raču prispevkov kakega »šmirJo-kel-koledarja«. ali pa če ni črna tol Da dobivala v poln; meri ledi in oiiače na kredit katerega ni nikoli poravnala. Vse to in druge slične stvari so pa oblastveno v zaščiti z naivečio inokrizijo. Ko so gospodu Filipu Kavčiču v Razdrtem zaprli gostilno na ovadbo slovenskega janičarja,* ie šel naslednji dan oo!z-vedeti zakaj so mu zaprti, so se gospodje. ki so to ukazali tako »neznansko« začudili in ca tako pomilovali. da bi se bil revež kmalu na ves glas zjokal od vinjenosti. Ob-liubili so. da se bo takoi zopet odprlo. ker da to ne ere tako. Toda dan k*, bil tako dole da se ie v leto spremenil. Z enim samim mahom so ored kratkim v Tohrrinu zaprli dve eostilni ko eospodariev niti doma ni bilo. Uro pozneje Da so isti »messd« godrnjali na trgu*
— To pa res ni lepo. Porca mal-lora. res. da so bili to slovenski aiioeeni. ampak vseeno so bili dobri hudiči.«
Kaj jim Hočete? Jezuitizem je Dač vkorenlnien In zapopaden v 2000-letni kulturi. Toda če bi samo vcustilne zamirali, ki iih ie itak nad polovico preveč, in da bi tudi zaprte ostale, nal bi še bilo. Ampak’ namesto štirih zaprtih, se pojav! osem drugih milanskih' in naoolj-skih lukenj. Stiskajo in sprešajo namreč tako do mozga te nedolžne trpine, potom niihovih vloženih re-kurzov. da so naposled prisiljeni prodati ter se podati v poznan ali nepoznan svet. Pri enakih »pravičnostih« Pa imajo do večini naivečio zaslugo slovenski Janičarf. Teh se
* Macarol, posestnik in lovec v Razdrtem.
spomin in zopet ie zakliuvalo tik ob srcu: »Ubil s« ii ea!« Zenska se mi ie približala: bila ie sama Vida. Hotel sem 10 vprašati, kai išče po boinem erobliu. Da se mi ie beseda zataknila v sesušenem grlu. — Zlagoma se ie napravila naravnost oroti razdrtemu taborišču, kjer je ležal sovažni roj v nevzdramnem snu. Dolgo je morala bloditi med smrtnimi sencami, zvezde so se že drugič zrahljale v redkeiše kite. Slednjič se ie prikazala med temačnimi skalinami. Sklonjene glave in omahuiočih korakov se ie namerila k meni. ki sem še vedno bedel ob sivem morju, skrivajočem se pod perot mehkih mrakov. Trudna žalost mi ie zalila srce. id ie onemoglo v pijanosti zmagoslavja. Postala je nad stopničastim bregom, ožarjena od mesečine, ki ie polzela izza kraške planote. Rob svilene halfcno ie bil črno lisast od krvavih mlak. lasie so se fi razbrali in ii razmršeni silili na pobledela lica. Obstala ie in s tresočimi rokami razgrnila niegovo častniško pasico, ovila si io ie okoli vratu in v divjem zaletu skočila proti meni. Bliskoma se ie zravnala skrižala roki nad čelom in vrgla lase nazaj. Krč silne bolesti jo ie zopet zvil. telo le s trepetalo in se zlomilo v vitkem pasu. Zakrila ie oči. neute-šen iok se ii ie vtrgal izpod dlani.
primorsko ljudstvo boli bob nego Italijanov. Zlasti se to opažn v Idriji Tolminu. Ajdovščini in Postolnt Dovolj ie samo en skrit hinavec In cela vas trni. ne da bi vedela zakaj. In ti izdajalci poznajo toliko italijanski iezik včasih, kakor Ižanci francosko. Zbog tega neprestani nesporazum in natolcevanie do nedolžnem. Skoro vsakdani posel teh nesramnežev ie. da nvaialo poštene družine, ki Jhn te itaiiianska politika sploh deveta briga. Te družine ore-lščeio Dotem malo mani ko do sral-ce. Vse prostore v stanovaniu preobrnejo. kakor nočni tatovi. Svoje nosove vtikaio do omarah, predalih. miznicah. pod posteljo, med blazine. v stranišču, nočni omarici in kdo si ve kje. Brkljalo do denarnicah, pismih, dopisih. Ustih in revUah. Sploh pogoltnejo vse čriec. ki so na" pisane ali natiskane na papirju. In Iko popolnoma nič sumlilvegp ne izmaknejo ali Podtaknejo tedal gredo jrekoč da Hm ra to pot milostno »proste. da niso nič našH. n orihod-Inlič Hm oomečeio nohištvo itn uiico In družino Pa v zapore, ker so nevarni državi vsled slovenskega le-eika. Kai se hoče? To ie nač legalno!
Skoro vsaka druga hiša ie nevarna državi Še celo sveta Gorica, n kateri so potom stoterih hrzoiavk SooročaH večnemu Rimu. da le Gorica eno samo telo « ooooinn triko-lornn dušo. Nedavno temu Da so se na nek* trikolorni seJi plašili. da se povsel Gorici govor slove n s k o. in da se mora naoetl vse moči. da se mesto v res n Jel poitalijanči in pošlje v Rim dokument, da so vendar ustanovili novo Kalabrijo na Primorskem. A gleite. ipo-Hcriziio in ironijo, bratje moli! Pred par dnevi Je neki odbor tndustrllal-ccv razposlal na tisoče okrožnic 00 imestu. z vabilom na veliko slavnost (25. maja) na Goriškem gradu, db priliki enaistletnice vstopa Italije v svetovno vojno, ter Dišc med drugim: »Tel patriotičnf slavnosti n> mogoče da bi manikal kak zastopnik našega (Goriškega) obrtnega in trgovskega kroga kai en so tudi v preteklosti načelovali vsem iredentističnemu mestnemu gibanju.« — Pika. In če pomislimo, da Gorica živi edino od Slovencev in da so tudi trgovci 00 večini Slovencu napravim klicaj!
Sicer ie pa Italija tudi dežela praznikov. In ravno Primorska jih
Omahnila ie na kolena: 7. desnico se ie oprla ob skalovito tal. z levico si ie razgrebla obleko nad grud-mi in grenko vzdihnila:	»Ubija-
lec!« Kot plašna srna se je dvignila in stekla na bfižnio brežno pečino, se sklonila preko robu in se zazrla na morie. ki ie že spalo: kot da ie res našla v niem razbolieui obraz svoje bede in tuge. se ie blazno zasmejala in vrgla na mrtvo morsko plan. Mrakovi so jo iztrgali mojim prestrašenim očem; ko sem prihitel na pečino, so le zdramlieni valovi krožili okoli mesta, kjer se ie vto-pila nesrečna Vida. Preko mirne morske gladine so si prožili tihe roke in širili žalobno vest daleč pod vijolični soi polnočne zore. ki ie vstajal kakor začarana luč iz nepredirne temine lužnih daljav...
•
— Predramil sem se: grozne sanie so se razgubile med mrako-ve; globoka tišina noči ie preglu-ševala zdražene živce, da mi je bučno brnelo do ušesih Tako živo sem sanjal, da sem še vedno stiskal utruiene pesti: mrazeč oot mi je zalival razbeljeno čelo. Odprl sem oknice: zadnie zvezde so s* zbirale nad Vremščico ter utirale srebrno not iutraniici in zlati zori: nekje ie že cvrkutnil zdramicni ptič. z dreves ie kapala težka jutranja rosa...
ima največ, skoro da neprestano. Poleg cerkvenih so prazniki, ki se •proti »fabriciralo« v raznih lokalih Potom takozvanih »Comitato feste-giatnenti« (slavnostni odbori). Sicer Je to dolga hlstorija. toda ie vendar zanimivo in tudi vsi ljudje vsega ne vedo. Evo par luščin zapovedanih praznikov. Tretji oktober, zato. ker ie tretll oktober. Dvajseti september. ker na rievetn a istega še noben komitat ni določil praznika. Petnajstega, triindvajsetega in štiriindvajsetega maia Da prične se-riia. ki bo trajala do 31. decembra in potem prične znova. Neki »komitat«. ki ni Imel slučajno ničesar druzega Pri rokah, je razglasil pred nar meseci potom lepakov, da mora biti naslednji dan vse zaprto, ker se praznuje v čast nekemu pesniku. ki ie že ored 200 leti umrl od lakote, a ie bil na vse zadnje Nemec. Francoz ali morda celo Oger. Halo! drugi dan vse zaprto, trgovina spi, obrt zdeha. do ulicah Diha fanfara, piha in Diha. a ljudstva pa ni. Zaniboni ie streldal (m res. ni sanjalo se mu ni o tem. da strelja) na »Premiierja«. Takoi brzoiave do zadnjega kotička države. Stroškov na tisoče in tisoče lir. Nič ne de, saj se lahko ukaže takso na »closet papir«. Glavna stvar ie: zastave ven. bodisi ItaKjan ali tuii državljan. Lepaki oglašujejo: »Jutri vse zaprto, radi oatriotičnega čustvovanja.« Rano v jutro zopet godba do mestu, lrodi e so se prebudili, za-zdehali. obtlnH) tn vnovič, zaspali. O sai Je zopet praznik! Trgovina spi, obrt zdeha. plačuje takse, napoveduje »falimcnt«. a fanfaron trobi, ker ljudstva od nikoder ni. Tri dni še morda vrši normalni obratni promet. Škoda, to ie že predolgo. A glei ga vraga! Je že rešitev tu! Neki stotnik se ie izvolil ponesrečiti. Takoi napoved Dotom »komi-tata«: pridiga na prostem in zaprtem. kar znači. da ie naslednji dan vse zaprto. Da. da. obletnice Dohoda v Rim. ustanova Rima. spomin Rima. na stotine narodnih praznikov. vse to opremila fanfara. 7. nešteto zastavami, zastavicami. In paziti moraš. Ko hitiš mimo po opravku, da se ja tem zastavam
odkriješ, sicer si ob klobuk in prostost.
Ker si oa Uudstvo v tei krizi težko nabavi nov klobuk — njega ni!
Vsi tl ogromni prazniki so pa tako različni, kakor metulji. Pred meseci ie bil, kakor bi strela z jasnega udarila — praznik. Pripeljali so junaka. Kle se je to poznalo po desetih letih, ne vem. Pač Da vem popolnoma iz Eotovih virov, ker sem to zasledoval, da ni bil niti Ita" lijan. pač oa prei kak dunaiski »feld-webel« ali štajerski tambor. Pa kaj to! Proklamirana »generalna« smrt in dovoli ie. Na deželi so še bolj čudni ti prazniki. V Idriji jo ie dobil neki slovenožrc do nosu: bože moj! Drugi dan praznik, vse zaprto, se razume, v protest razbitemu nosu. Lesni trgovec Slamič pa ie bH kar na lepem v železni škem vozu od Podbrda do Sv. Lucije od »mistra« CavaliottHa oklofutan popolnoma
do nedolžnem, ker ima edino ta greh. da je dosledno zaveden Slovenec in vesel, da sme svoj nadležni trebuh do svetu nositi. Navzoča ie bNa tudi oblast in nič niso »proklamlrali« praznika, temveč krohotali so s«. In pri tei sceni ima zaslugo oni famozni pretepač idrijskih Slovencev SchlavL ki ie pred kratkim vsled teh zaslug in zaslug neprestanega Pijančevanja, dosegel uspeh, postati komisar Idrijskega sindikata. Kot komisar bo lahko sedai ne samo ponoči v gostilnah in na ulicah pretepal, temveč tudi prt belem dnevu v iamah. Komisar ima namreč v Italiji veliko moč. In teh komisarjev mrgoli kot mravljincev. Morda niti vsi ne vedo. kai se pra-
vi	biti komisar. To bi vam lahko boljše razložil bivši občinski komisar. pristna slovenska kri. dasi-ravno sedai skisana in zastrupljena. Ampak on to dobro ve Sai ie pustil v svoiem delokrogu v Sv. Križu. Skriljah in Dobravljah, poštene može in fante potom »karabiner-
J‘ev« pretepsti in izgnati le vsled tega. ce so zapeli slovensko pesem. In kot komisar se je naučil fals&arata in denvno na goriški Dodorefekturi denuncirati slovensko prebivalstvo. In komisarjev ie tudi vseh vrst. kateri so mnogo hujše Duavke kot italijanski komarji. Ko-mjsar lahko tolče, nabiia. zapira, odira, ohlra in pobira soloh vse kar se m« Doiiubi. Zato se oa tudi ime-nuiejo: policiiski komisar, tržni komisar. vestni komisar, dnevni komisar. nočni komisar, potnih listov komisar. vodni komisar, vrtni komisar. t«zni komiSar zanorni komisar, občinski komisar in na vse zadnie še komisar komisarjev. Toda za nanes dovolj. Prihodnjič Da upam. da prinesem na čisto neko zgodbico »mes-serja«. ki hodi izza meje v Jugoslavijo. zlasti v Maribor in prinaša v halji špijona stvari, ki absolutno niso resnične temveč popolnoma izmišljene. Da ste mi zdravi bratje do prihodnjih luščiti — onkraj meje.
Maks Fric.
F. PAVLICA:
Politični preokret v Prekmurju.
Prekmurska stranka. — Napadi na Klekia. — Madžari na vkup! — Nezaslišan naParf na Slovence. — Resno svarilo.
Pod gornjim naslovom ie prineslo »Jutro« dopis datiran v Dolnji Lendavi, ki pa ie bil Disan drugod. Sodbo nad tem člankom so že izrekli vsi. ki so prečrtali rrrve »Naše novinc«. list nove stranke.
Ustanovila se .ie nova »Prekmurska stranka«. Kleklove »Novi-ne«. ki gotovo Doznaio naibolie tukajšnje razmere, pišejo, da se je porodila nova stranka iz same osebne gonje proti g. Kleklu samemu. radi interesov veleposestva in njihovega zastopnika. Odvetnik g. dr. Nemety v Dolnji Lendavi ie začel z razprodaio grofovske zemlje v Beltincih, kot zastopnik veleposestva. V Beltincih ie otvorii par-ceiacijsko Pisarno in le že napravil precej pogodb. V tem jp. nastopil gosp. Klekl. kot poslanec med lkid-stvom proti sklepanin kiiočile z na-
Svclom n.rodu. «is> nal OnAak« rat«
n\a zakona, kier bo določena cena zcmlii. Poučil je nadalje ljudstvo, da ne more zemlje izgubiti tudi če se ne odzove pozivu veleposestva. Cena zemlji pada in razumljivo je. da le stopil narod na stran gospoda Klekia in da čaka boljše prilike, do tedai pa ostane kot doslej le na-iemnik Do agrarni reformi. K mnenju »Novrn« bi morali pridati še naše mnenie. da so novo stranko skuhali predvsem naši ne baŠ nacionalni prijatelji.
Našim Madžarom in Madžnro-nom ni mogla do sedai nobena stranka dati doveli pomoči in potuhe. da so rovarili. Nevollnl so postali s politiko strank, ker ima končno le vsaka stranka neka! lugo-slovenskega. Tudi Kleklove »Novi-ne«. ki so daiale često mesta za nesramne izpade proti prišlekom in njihov dosedanii zagovornik gospod Klekl sam iim je postal ore-SJoven-
ski. Gospoda bi hotela namesto Slovencev raie Hrvate, ali naravnost Beograd. Svojo stranko so razširili na samo Medjhnurje. da poberejo še ostale redko posejane bratce tam preko. Samo da niso na Hrvatskem nrav dobra tla. ker oni so ioak bolie očedili Mediimurie kot mi Prekmurje. Gospod Klekl žanje vihar pravi »Jutro, in istina Je. da Jim ie nomaeal povsod m lih zagovarjal tako Drl civilnih kot duhov-sklh oblastih, danes oa so postali zato nehvaležni. Mi OrjunašJ. Sokoli itd. smo sodHi to družbo vedno z nacionalnega stališča. Naša sodba Da ni bila avtonomistom do volii.
V	odboru stranke vidimo lepo združene klerus katoliške In evangeljske cerkve. Sam gosood dekan Štraus, gg. kaplana Holsedl in Herman ter evang. pastoria gg. Harij
In Sostarec tvorilo odbor stranke.
Pričakovati smemo, da bodo ti krščanski gospodje šli taikoi narodu na pomoč. Takoi smemo upati, da bode denarni zavod, čigar predsednik je duhovnik iz onieniene skupine. nudil siromašiiemu lludstvu ceni kredit in ne kot doslej do 18%' in 25% na vknjižbo. Sledite vzgledu »rešetariev« tam oreko. ki dajo prekmurskemu ljudstvu denarno pomoč za 8—12%!
Nova »-partija« izdaja dva Hsta »Naše novlne« in »Neolao«. ki je pisan madžarsko. Urednik obeh listov le pastor g. Harii v Doletih Lendavi. Prve »Naše novine« 'majo v uvodniku nesramen nanad na Slovence in Hrvate. Med drugim praviio novine:	»Koliko ie imela
Slovenija rešetariev. žlajfariev. ce-kerašov. skiecarov falotpeoHev vsi Sn sipali na naš narod, kot kortešie niso falib iriti horvatskj ororocie z mastnimi klobuki.
Kadar se domislim na našo Vido tam dofi. vedno se soomnim oneea Poletnega večera, ko sem prvikrat slišal praviti o nriei in sem tako verno izgovoril besede narodne pesmi o Vidi in črnem zamorcu. Znova Pa ožive tudi one same. ki me navdaiaio z neko svečano grozo, da onemim. O ljubezen, o domovina! Ne vem sl vaiu razložiti, a Še v naši žalosti in bedi mi ie radi vajine tuge čudno dobro m tolažilno. Bridkost ljubezni nad brid--kostio krvi. Verujem, da nam ne bo prizaneseno radi naše Vide.- a upam da si bomo takrat vse v svesti veličine domovine in bolečine ljubezni! O obeh nas uče naše narodne pesmi, ko polo o pehn-roži in svetli krvi. o leoi Vidi in skrivnostnem zamorcu...
Obletnica kongresa v Beogradu
(Spomini četnika-Oriunaša.)
Nismo navajeni na pogoste manifestacije. parade in narodne praznike. kakor naši »zavezniki« tam na zapadu. Prt nas ie tudi vsaka taka prireditev brez pretiranega poveličevanja samega sebe. Tak ie bil tudi naš kongres v Beogradu. Kakor smo skromni v privatnem Življenju. tako smo tudi v javnosti.
Predno se dotaknem koneresa in nastopa četriiških sekcii. se bom
Ozrl na naše predpriprave, katere jasno Dobiiaio mnenie onih ki so nas nazivali »plačanci«. Nekako decembra 1924. leta smo pričeli štediti za potno blagajno in kakor vedino. tako nam je bilo iasno tudi tedai da brez denarja ne bomo mogli izvršiti svoie naloge, t. j. udeležiti se manifestacije za .iugoslo-vensko idejo. Skromni so bili naši prispevki, čemur se ni bilo čuditi, sai tvoriio našo četniško sekcijo sami delavci kateri se iedva preživljajo. a med nitmi ni malo družinskih očetov. Pri B. C. O. so posamezne sekcije 14-dnevno javljale stanie blagam in ugotovili smo. da z našimi skromnimi Prihranki ne bomo nabrali do konca maja niti za četrtinsko vožnjo Direktorii ie uvidel. da ie temu treba odoomoči in določil ie, da pride ves dobiček od veselic prirejenih do kongresa v potno blagajno. Tako smo vendar upali, da soravimo polovico četnikov v Beograd. Iz hvaležnosti ne smemo prezreti naših ljubljanskih trgovcev kateri so nam skoro brez izjeme priskočili na pomoč ter mar-sikateremu od nas orioomocij do možnosti za potovanje.
Naši redni sestanki so bili dobro obiskani, ali čimbolj se ie bližal dan odhoda, temboli pogosto smo se sestajali. Pazljivo smo čl-tall »Pobedo«. »Vidovdan« in »Or-
iuno«. Vsaka naineznatnejša vest o kongresu nas ie razveselila, toda to vse nam ni zadoščalo, oblegali so vsaki dan Oblastni odibor m spraševali br. Drejčeta. kai ie novega. Edino s tem nas ni mogel razveseliti. da bi nam javil, daje četrtin-ska vožnja dovoljena. Čakal; smo zaman. Gospodje v Beogradu so določili Orjunj polovično vožnjo m živinske vozove — romarjem v Rim oa udobne osebne vozove .... Omeniti ie tudi treba, da smo pridno posegli po srečkah Direktoriia na katere smo zadeli tri kroje.
Tako se je bližal dan našega odhoda in ž njim je rastla naša želja vi” deti prvič zbranih toliko Oriunašev v enem kraiu z vsemi našimi prapori. Najtežje smo pač Pričakoval! lela ored Nj. Vel. krallem- ve' dali smo se. da ie neštetokrat ni -mo niega defihr®*8 srbska jn slovenska -vojska zato smo pridno vežbaH. zavedajoč se. da od tega odvisl. kakšno mnenie bode imel naš kralj od naše organizaciie. Zadnji teden smo se dnevno sestajali in se popolnoma pripravili na odhod. Naj>očil je težko pričakovani dan. Že zgodai zjutrai so se pojavili orvi krofi do ulicah. Prišli so bratje z Gorenjske, Dolenjske in Notranjske s praj>ori in odšli so na letno telovadišče ljubljanskega Sokola. da jih poslednjič pregleda ob-
Stev. 26.
Gospod urednik!
V naprei Vam oovemo. d* ste osebno odgovorni za vsak iznad proti Slovencem ati snloh .lugoMo-vencem, po - Vaše »rešetarjem« — n« samo zakonu, tud! nam. Pre-
ziramo Vaše domače strankarske kupčije. Drugače pa se bomo pogledali čim zapazimo, da boste še kdaj pisali tako. kakor v prvih Vaših novinah. Toliko za pouk. ne bo potem prepozno!
Dopisi.
Iz Sušaka. Nacionalisti Sušaka smo zopet imeli nekai lepih narod- ] nili dni. Naše novo vodstvo ie Tna’’" liivo na delu ter od zadniega občnega zbora izgledajo prostori organizacije kot mravljišče. Vsakdo hoče nekai doprinesti, da se naša sveta stvar čim bolj razširi in uveljavi. a ne samo na znotraj, marveč tudi na zunaj se dela.
Kakor povsod, ie tudi naša čet-niška sekcija hotela proslaviti skupno 7. ostalimi brati in sestrami Jur-jev dan. Že zgodaj zjuti a.1 so nazna nili streli, da je treba zapustiti udobno postelj ter pohiteti v zeleno naravo, in kmalo nato ie po ulicah Sušaka igrala godba budnico, do-čim so se med tem zbirali četniki in ostalo članstvo pred organizač-nimi prostori. No. do zaželienega poleta v svobodno naravo ni prišlo, ker ie pričelo močno deževati.
, Nedeljo kasneje nas ie obiskal Predsednik Akaid. Oriune — Zagreb, da nam održi predavanje Na kolodvoru ga ie čakala nastrojena akci-wna četa in veliko število srednješolcev. katerim ie bilo predavanje tudi namenjeno. Predavanje samo .ie bilo nad vsako pričakovanje dobro obiskano ter od strani predavatelja Dodamo stvarno in navdušil joče. '
30. maja pa ie bil zopet en dan Oriune na Sušaku. Posetiii so nas bratje iz Zagreba, ki so nosili s se-boi odlikovanje br._ Mancetu. pro-čelniku dijaške sekcije. To pot ste bili na kolodvoru postrojenj dve četi ena v kroni druga v civilu. Po običajnem pozdravu se ie razvila povorka po mestu, na čelu fanfara sušaškega Sokola, do prostorov organizacije. Tu ie bil odmor in zakuska gostom nakar ie četa ponovno krenila skozi mesto in preko Trsata na Strmico. kier so na novo pristopivši četniki položili prisego v roke batalionskesra brata Cara, dočim ie brat Svoboda, predsednik Akad. Orjune — Zagreb, podelil odlikovanje oročelniku dijaške sekcije. Po raznih nagovorih bratov Cara. Svobode. Jurjeviča. Katalini-ča in Gavriloviča so se čete. ki so se med tem povečale v bataljon, ponovno postroirle ter se vrnile, simpatično pozdravljam od občinstva. v mesto, kier se je obavil običajni defile.
Četniki kot ostalo občinstvo so pokazali s svoio disciplino prijateljem 3n sovražnikom, da smo tu in da ie treba vedno tudi z nami računati. Manifestacija oriunaške ideje je bila ta dan veličastna, čeprav skromno priredena in želeti bi bilo takih manifestacij tu na najekspo-nirani točki zapadne meip še več in v večiem stilu, da sc pokaže našim trpečim bratom tam preko, da smo tu in da se pripravljamo na oni dan. . ko bode tudi njim solnce milejše in jasnejše siialo.
lastni čelnik br. France. Po kosilu smo se iim priključili tudi mi in ob 14. in pol smo odkorakali na kolodvor. Lepo število nas le bilo ali sigurno bi nas bilo še enkrat toliko, ako b? nam dovolili četrtinsko vožnjo.
Prisrčno smo se poslovili od onih. kateri so nas prihiteti pozdravit in vlak se .ie začel pomikati proti Zagrebu. Na postajah, ležečih od Ljubljane do Brežic, so vstopali člani ondotnih organizacij a v Zidanem mostu so se nam pridružili bratie iz mariborske oblasti. Potovanje do Zagreba ie šlo v redu ali od Zagreba dal.ie so se pričele ši-kane. katere so nam onemogočile ^ravočasni prihod v Beograd. Po-|avHali so se »defekti« ori lokomo-. 'n Pri vozovih, katere ie sprva popravijaj0 železniško sobic, ker so pa ta »opravila le predolgo trajala, smo zaceli DODravljati sami in potem ie sele ši0_ p0kazala ie Orjuna, da se ii v tem oziru ni potreba bati sabotaže, ker bi tudi v slučaju štraika železničarjev s pomočjo nienih članov železničarjev in inženirjev prihitela tia. kjer bi bila do* trebna. Tako smo z umetno narejeno zamudo 6. ur vendarle prispeli v prestolico. O utisih v Beogradu pa prihodnjič.	V.
Popoldne oa nam ie predaval brat Jurjevič o Orjuni od postanka do danes. Tudi to predavanje ie bilo kljub lepemu vremenu in neugodni popoldanski uri dobrn obiskano.
Bratje Zagrebčani so odnesli Iz Sušaka prieten utis. ker so se prepričali, da ie na Rcčini četa. ki čaka samo povelja: »Naprej!«
Šoštanj. V nedeljo 6. t. m. so bili v švabski trdnjavi »Union« v švab-ski družbi: Gdč. Gusta Janežič, uči" teljica. koroška narodnjakinia. gosp. Miloš Tajnik, učitelj s soprogo in g. Slavko Trobej. inženir Dri državnem rudniku v Velenju. Brez komentarja.
K članku »Razmere v Kočevju« nam ie poslalo ravnateljstvo »Marijinega doma« pojasnilo, v katerem negira sodelovanje svo.fih gojenk pri »Turnvereinu« in »Svobodi«, Nas orav veseli ta konstatadia. ki jo lojalno prinašamo s Donovnim opozorilom, da nam vedno poročajo suho in stvarno resnico. Neci ra vil nosti, ki bi se hotele uganjati na naš račun, ne bomo nikdar krili ter bomo vedno izročili ime dooisnika napadenemu, da se zmenila med se' boj no mili volji. Dalje poroča Se ravnateljstvo omentene meščanske šole da vzgaja niemu izročeno mla-dftio v nacionalnem dirhti in d-a ima svoio lastno telovadnico.
V Laškem so na kolodvoru lične košarice za cvetlice. Poslikane pa so v italijanskih barvah, kar na Ju-goslovene. ki morajo že itak le vse prevečkrat gledati te zasovražene barve, ne napravi najlepšega utiša Priporočamo, da se ta napaka odpravi. ker bo sicer kmalu kak ma-karonar videl v tem že neko tiho manifestacijo Laščanov za italijan-stvo. ki bi moralo itak do laških načrtih segati s svojimi mejam! preko Zidanega mostu.
Rakek. Pretekli teden sta se poročila dva naša junaka brata Lojze Juvančič, mestni glavar Orjune s S. Faniko Cankarjevo, članico Sokola iz Dolenjega Logatca ter brat Albin Arnež, kletar ori Centralni vinarni d. d. na Rakeku s s. Ivanko Trostovo, agilno članico Oriune Rakek. Pred Par dnevi na sc je poročil br. Franjo Hočevar, upravnik pošte s s. Faniko Ostankovo. bančno uradnico na Rakeku. Vsem skupaj najiskrenejše čestitke.
Orjuna Rakek.
jutni naklonjeno občinstvo. Zbiranje pred Sokolskim domom, odhod točno ob 13. Pri Jerovniku v Velenju družabni sestanek 7. velenjskimi somišljeniki. Akcijona med noti o vež-ba redovne vaje in ie udeležba za vse člane strogo obvezna. Velenjski člani akciione se pri Golinu pridružijo. Na željo velenjskih članov ima odbor takoi ob prihodu v Velenje svoio tretio redno odborovo sejo z dnevnim redom: Poročalo funkcionarjev in slučajnosti.
Odbor Orjuna za Št. Jakob-Kra-kovo-Tmovo se iskreno zahvaljuje br. Orjuni Šiška za poslanih ii 100 Din za br. Mekinca. Zdravo!
Žužemberk. V najkrajšem času nas zapustil znani soliden gostilničar brat Alojzij Polajnar in prevzame s 1. iuliiiem hotel Koklič v Novem mestu. Zbog njegovih velikih zaslug, ki si jih ie stekel za tukajšnjo Oriuno. posebno še. ko ie bil njen
neustrašen predsednik v naikritič-nejših časih naše Orjune — mu ie mestni odbor na svoji seli dne 6. t. m. soglasno sklenil podeliti mestno priznanje. — Razveljavljene so sledeče legitimacije, izdane ^ od mestnega odbora Oriune Žužemberk in glaseče se na imena: Pinca Potočnik. Alojzij Hotko. Amalija Hotko. Gustav Urbič. Franc Zupančič in Nace Stanič. — Po tukajšnjem okraju razširjajo neznani Indi-vidii! govorice n skoraišnlem povratku Avstrije. No naši četniki Iim bodo. kakor hitro iih ugotovijo, enkrat za vselei zbili ir. slave mf sliti na Avstrijo In s takimi stvarmi vcepljati našemu nevednemu narodu sovraštvo do Jugoslavije. Ko iih bodo izkupili. bodo oa zooet nedolžni in najboljši Jugosloveni Opozarjamo na te lopove naše zaupnike in nam naklonjeno občinstvo, ki naj vsak tak slučai iaviio mestnemu odboru.
Kronika.
osse»a(s>s3B^E4e»<aeM3B>9B<9(S4
jjj Kupujmo in podpirajmo izvrstno
| Kolinsko cikorijo
fa	domači izdelek.
Naš pokret.
Orjuna Trbovlje ie prejela 1. junija sledečo brzojavko:
Vaš svetli primer 7»Počcte borbe sledovače cela Orvuna za iedin-stvo. slobodu I čast .lugoslaviie, Palima slava, žfivima naored!
Direktorii Orjuna.
Podpredsednik DirektorHa brat Niko Bartulovič se ie vrnil pred kratkim z večmesečnega študijskega dopusta v Parizu in bo pričel takoi zopet z delom v organizaciji.
Mestna Orjuna Sv. Peter-Vod-mat obvešča vse bratske organizacije. da .ie izključila člana Karola Janca radi Orjuni škodljivega vedenja.
Bataljonska vežba Snežniškega bataljona se ie vršila v nedelio. dne 6. iuniia in ie pokazala, da so vrli četniki tega bataljona vzorno disciplinirani in pripravljeni na velike naloge, ki iih čakajo kot naše za-padne stražarje. Vežbe se ie udeležil tudi br. Veliki čelnik Marko in Oblastni čelnik br. France Kobentar. Četniki, ki žele nabaviti fotografije S te vežbe. naj se obrnejo na tajništvo Oblastnega odbora, kjer iih dobe po 5 Din komad.
častno razsodišče Oriune Beograd ie izreklo B. Martinoviču in B. Spasiči strog,- pismen« ukor. V. Iliču pa pismeni ukor.
•Orjuna Šoštanj napravi 20. t. m. popoldanski pešizlet v Velenje in vali na istega vse Prijatelje in Or-
NOTRE COEUR. VOTRE COEUR1
Obiskali so nas soborci za našo svobodo, pravi zavezniki — Francozi. ki so priskočili našemu muče-niškemu narodu v najtežjih hioih na pomoč.
Jugoslovenski narod ie sprejel te dni predstavnike onega nartda, ki je z njim delil voine grozote in mu izmed vseh ostalih zaoadnih zaveznikov stal edino on vedno zvesto ob strani kot nravi In Idealni prijatelj.
Mnogo ie vezi ki nas vežeio s tem narodom. Treba se ie ozreti le nazal na prošlo svetovno klanje. Nihče se ni zmenil za srbske siromake. katerim ie vojni vihar za nekai časa odvzel in jih pregnal z najdražjega — rodne grude Antanta je molčala, edimo Francozi so sočustvovali s Srbijo in pričeli veliko akcijo, da ii oomoreio. »Srbski dnevi« in s pomočjo Francozov prebita solunska fronta je zadosten dokaz onega, kar ie Francfcja takrat čutila.
Kako iim skušamo povrniti prijateljstvo za prijateljstvo smo .iim pokazali tudi pretekle dni. Ne samo bratie Srbi, temveč tudi slovenski del iugoslovenskega naroda iih ie na povratku v domovino soreiel orav 00 slovansko. Kri prelita ob Verdunu in Marni ie bila odkupna žrtev tudi za naše. osvobodenje.
Tega so se vse silne množine, ki so pozdravljale na ljubljanskih ulicah predstavnike vitežkega francoskega naroda prav dobro zavedale in zato so bili klici
»Notre coeur. votre coeur« popolnoma na mestu. Verujemo, da bodo v znamenju tega klica še branili marnski heroji 7. našimi kaimak-čalanskimi junaki one pridobitve svetovne voine katere so bile priborjene s tolikimi žrtvami in katere nam hočeio sedai na zahrbtni način •izviti oni ki se imajo za svoj obstanek zahvaliti v ne mali meri baš Franciji.	B.	Z.
t K. Robič. Izgubah smo zopet enega najboljših od stare garde nacionalistov Orjunašev, ki so prav od prvega početka že pod prapori Orjune. Pokojni ie bil četnik-Orju-na§ z vsemi dobrimi lastnostmi, ki so ga vedno odlikovale fn dičile pred drugimi brati. Kot tak je upravljal vestno oosle mestnega glavarja Orjune Bled in bil za svooe vzorno četniško udejstvovanje tudi odlikovan z mestnim priznanjem. Z njegovo smrtjo le Pretežko zadeta Orjuna Bled, ki ie z Robičevo smrtjo izgubila za pokojnim Stankom svojega najboljšega delavca in člana. Tei Orjuni izrekamo svoje globoko sožalje, kakor tudi preostalim njegovim svojcem. Bratu Robiču, ki nni ie bil blagor Države In Nacije nad vse. oa Večnaia namiat!
Gospod Hodžar ie smatral na zadnjem korupcijskem shodu PO-tebnim pasti tudi Po Orjuni. Imeli smo sicer doveli prilike, da bi mu prekinili besedo in ga postavili z njegovim operiranjem s krvjo padlih na tragični 1. iunii na cesto. Zadržalo nas ie od tega čina samo prepričanje, da bi storili s tem silno dobro delo »stranki bodočnosti« ki bi zamogla trditi, da smo Orjunaši razbili protikorupcijski shod kot Pašičevi lakarii. Zato oa Pozivamo sedal g Hodžarja. da izproženo vprašanje n korupciji, ki se le. izvršila 1. iuniia 1924 v Trbovljah govori naprej. Očital ie. naši sodniji o kateri neobjektivnosti ni niti govora. skozi rožice nekako pristranost. Naglašal ie. da se pravi krivci tr-
boveljskih dogodkov krečejo svobodno okoli. Kakor se sicer strinjamo z mnenjem g. Hodžarja. da se pravi krivci trboveljskega napada in dogodkov sprehajajo svobodno okoli, vendar naglašamo. da bi te krivce, ki iih Indirektno kaže spoštovani g. narodni poslanec med nami že lahko baš njegovi sodrugi že davno tirali pred sodni tribunal. Potek preiskave proti bratu Marku še ni pozabljen. In ba-š v tem note-ku sta Imeli glavno besedo kot pr či g. Terseglav In Kremžar ki bi lahko brez najmanjše žrtvo iznesla v se svoio dokaze nroti ntemu. Tega nista storita! G. Terseglav ie Imel nasprotno še sitnosti ker krijoč se za uredniško tatnost »ni hotel« Imenovati osebe od katere ie jzvedel svoie podatke. Ako je iskati koruP-cile v tef preiskavi proti bratu Marku in drugim, potem io ie le v nai-bližji okolici g. Hodžarja. Ta pa bi storila lahko pač kai bolj hvaležme-ga kakor da se ie na protikortipclo-mstičnem manifestactfskem zboru zadirkovala s praznimi natolcevanji proti taisti Orjuni. ki se ie že tedaj po orjunaško razgovarjalla z Rade Pašičem, ko ie zelena veja Prlekije še vdano zobala z rok sedega starca.
Klub trgovskih akademikov ima svoio prvo čajanko v soboto, dne 12. junija ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne Mrak. Vsi člani in prijatelji kluba vljudno vabljeni.
Vesela vest. Na zadnji seii upravnega odbora T. P. D. so odložili mesta upravnih svetnikov gosp. M. Rotter. poznani Claude de Seze in dr. Viktor Wutte. Počasi padajo stebri, ali gotovo. Prišel na bo še tudi dan. ko se bo zamaial ves sedanji vsegapiogočni sistem T. P. D. in se moral umakniti novemu in boljšemu, ki bo poleg interesov delničarjev upošteval tudi one trpečega naroda in blaginje cele zemlje. Na nas vseh ie da s smotrenim delom pripravimo vse. da orldo čim-preie to naš dan!
Mi in korupcion'Sti. Sprejeli smo par vprašanj, čemu tudi Orjuna ne sodeluje vzajemno z opozicijo v boju proti korupciji. Na ta vprašanja bodi sledeče v pojasnilo. Or.5u-na. ki ie započela že pred štirimi leti z naiostrevšo borbo proti korupciji, ne zaupa sedanjim Proti kor uPcioni-stičnim borcem ker vidi v niih naporih samo poizkus odriniti sedanje koruocioniste in iih nadomestiti z novimi. Skoro večina opozicije se nahaia danes v položaju da ne more najti v svojih vrstah močne roke. ki bi zamogla odstraniti korup-cioniste vsai iz lastnih vrst. To .ie najlepše pokazal protikorupcionisti-čn.i shod v Ljubljani.
Korupcijo bodo odstranili Iz te zemlie samo novi ljudje, ki Iim je najvišia maks!mfl nova. silna, edinstvena Jugoslavija enotna duhovno in politično kulturno in gospodarsko. To pa so samo jugoslovenski nacionalisti. ki bodo obračunali z izže-malci naroda po starem zakonu o veleizdaii katero plačuje ta s smodnikom ;n svincem.
Službeni jezik. Pri strokovnih odelenjih naše železniške direkcije se nahaja na vodilnih mestih precej tuierodcev Kakor smo že. večkrat dokazovali, isti ne znajo našega službenega lezika in da no možnosti zadržujejo intenzivnejšo rabo istega. V veliki meri se je to vršilo v območiu bivše južne železnice, kjer je v strokovnih odeleniih prevladovala tuja nemščina in madžarščina.
Pod pritiskom razmer in v bojazni za svoj stolček so se oa vendarle eni nekai naučili, drugi pa tudi ne. Tako ie danes, da ti mero-daini faktorji v osmem letu še vedno v tuiem jeziku mislino. sestavljajo koncepte najrazličnejših vsebin v tujem ieziku. katere morajo naši mlajši strokovnjaki in nestrokovnjaki prestavljati. Iz previdnostnih ozirov se daje tudi samo ustmena navodila. 00 katerih na-šinci izdelajo misli in načrte tuje-rodeev.
Zakon o državnem računovodstvu ne predvideva nobenih tovrstnih prestavljačev in pomagačev. Bliža se tisti dan. ko se bo sklepalo o stalnosti državnih nameščencev. Gotovo bodo o tem sklepale kakšne komisije. Vprašanje ie. \l kakšnih službenih organov oa bodo obstojale te kom!isije? Tuierodci bodo gotovo napeli vse sile. da pridejo do možnosti v te komisije v 'čimvečiem številu bivši Schulve-re*nerii. Bauernbundierjl. Burschaki in drugi taki graditelji adrijanskega in orientskega mostu. V tem slučaju bo gotovo zelo dosti besedičenja o nenadomestljivosti tuierodcev. za katere se mora imeti raznovrstne tolmače in hlaoce.
Prav na mestu ie. če opozorimo celokupno javnost na to. da bi tre-balo sestaviti te komisije iz vrst naših ljudi, katerih ie itak že zadosti.
Izključen ie Iz Orjune Brežice g.
Oskar Marčeli, ker njegovo pona- . šanie ni v skladu z načeli Orjune.
Dolenjski bataljon ima svoio bataljonsko vežbo v nedelio. dine 13. t. m. v Stični. Zbor ob 7. uri zjutraj na kolodvoru Stična. Po vežbi ie javni shod in ustanovni občni zbor Oriune Stična. Vežba je strogo obvezna za vse četnike Dolenjskega bartaliona.	Bataljonski	kom.
Zlato hrabrostno svetlnlo ie dobil za zasluge n leta 1914. gospod major v rezervi Johann Perles. Pripeli oa so mai 10 ob sodelovanju bivših bojevnikov slovesno na graškem Gradu. Slavnosti ie prisostvoval tudi saim general Danikl. kakor Se cela vrsta bivših avstrijskih eks-generalov. K temu odlikovanju pripominjamo. da ie odlikovanec dobro poznan v Ljubljani in da ima, v kolikor smo informirani, v naši državi službo. Lepa In srečna ie ta naša zemlia 7.9 bivše avstro-ogrske oficirje, lakalo Habsburžanov him-nopoice. »šuchoraše« In »iurtgšice«. Kruha pa nima za dobrovolice. četnike. nacionaliste in invalide iz osvobodilnih voiem.
Dobavitelji obvezanega mateil-iala se opozarjajo na razglas o licitaciji za dobavo obvezi! okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, kf je objavljen v št. 51. »Uradnega lista«.
Zagrizenci. Z bolestjo opažamo, da navzlic vsem našim opomiinora gotovi politikastri v Primorin le še kar naprej v enomer gonijo svoie obrabljene lajne. Pogubonosne posledice bratomorne politične borbe občutimo že ml sami. ki smo svobodni dovolj. Kolike so posledice tega luksusa. za peščico naroda parih stotisočev napram štirideset-miliionskemu narodu nasilnikov, vidimo vsak dan bolje, ko nam propada kos za kosom naše zemlje. Sicer bo potreba poseči v slučaju skrajne sile proti tem zločinskim razdvajalcem naših zasužnjenih tudi po najodločneiših sredstvih, ker so iim ti hujskači boli nevarni kakor najzagrizeneiši fašisti in janičarji. pred katerimi se iim ie vsaj mogoče čuvati.
Mozeg in jedro radikalne stranke je bil pred nedavnim še glasom izjave ekstnoskala Radiča dični dr. Laza Klein. Odkar se ie oa zvest svoiim delom isti odločil za politiko patrijarha radikalije. se ie njegov ugled v očeh Čutaroizoilca to-likani zmanjšal, da ga ie degradiral v rang radikalov-korupclonistov in načelnikov političnih banditov. In vendar izliaja pri nas še list. ki ima dovoli poguma napisati, da hodi voditelj kmetskh seliakov odločno in neizprosno pot načelne in brezkompromisne linije.
Morda tiči v tem nekai težke resnice. Vprašanje ie le. proti komu ie naperjena ta liniia ...
Vežba II. čete ljubljanskega bataljona »Žarko Boltavzar«. Na praznik. dne 13. pr. m. se ie vršila pod vodstvom četnega komandira br. Kostanjevca ratna vežba gornie čete v Ljubljanski okolici.
Solnce. ki se ie Že v zeodmih iutrai.iih urah prikradlo 7. zlatimi
Stran 4.
»O R
U N A«
Hii tli
MS
?\ žjgSSUi^ffiflg^ ■»
zuanstveae knjige, ilustrirane knjige v eae- 'ali vp?h«r*ni!? « i. Brošure v naliti in tudi največjij, nakladah. Cuopfs? “vije, n.la?“i,^
žarki v prerojeni gozd in zlilo svojo moč med vrhove Donosnih dreves. te poživilo tudi duše liaSih 'gladili cvetnikov, da s n se S DGdVG-ienimi silami in volm pokorili stavljeni nalogi.
Kliub terenskim težkočam in tlokai napornim zahtevani se ie vršila vežba. ki ie bila zamišljena v dve različni napadalni, kot obrambni akciji uorav zadovoljivo.
Želeti bi bilo. da se merodajni funkcionarji zavzamejo za čim agil-nejšo izpeljavo delovnega načrta ter orireiaio slične vežbe pogoste-le. ker to ni le krepilo nad vse potrebni telesni vzgoji. temveč tudi duševna hrana našemu predhodnemu ciliu in steber uresničenju velike iinroslovenske nacionalne ideje, ideje.
Čudno postopanje. Pred nedavnim časom ie priobčil »Slovenski Narod« notico, v kateri ie primerno ožigosal čudno postopanje ir os p. generalnega konzula kralievine Ita-liie. ki ima samoitaliianske kuverte, dočim uporablja naš konzulat v Trstu italiianske in francoske. Te dni Pa smo izvedeli, da gosp. eeneralni
To morate čitati!
Vsa damska in moška garderoba bo zopet kot nova, ako jo daste kemično čistiti in likati samo pri tvrdki
los. Reich
LJUBLJANA
Poljanski nasip 4 -6;
Poizkusite in presenečeni bodete!
flSpeclrum“ d d.
imimi
tvornlca ogledal in brušenega stekla
LJUBLJANA VII.
Medvedova ulica 38. Telefon 755. Zagreb, Beograd. Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo portalno steklo mašinsko »teklo 5-6 mm, ogledala, bruiena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brufiene prozorne Sipe, izbočene plošče, vstekle-vanje ▼ med. Fina, navadna ogledala.
RESTAVRACIJA
UUBlJANfKI DVOR
konzul ne uporablja italijanščine samo na tiskovinah*, nego celo v službenem občevanju z našimi oblastmi. Seveda mu te z malimi izjemami vliudno odgovariaio v jeziku, katerega govori požigalec tržaškega »Narodnega doma« in pod" predsednik laškega parlamenta. Čislamo vljudnost. Mnenja oa smo, da .ie v poslovanju s človekom, ki je po svojem prepričanju zagrizen laški nacionalist in fašist treba Dokazati, da tud« mi Hubimo naš Jezik, natsi ie v državi, katero /»stopa on nebogljeni Pastorek in da ori vsei naši balkanski neotesanost! razumemo »diplomatske« običaie in iezik! Uoamo. da bo ta naš apel zalegel!
F. MARŠ;	J’	!
NEMČURJJ IN NJIH GNEZDA.
Peklenska roka črnosrajčnikov hoče slovenski živeli v lepi Primorski popolnoma ugonobiti. Na Koroškem pa hitiio nemčurii s ponemčevanjem naših mladih src in zatiranjem vsega, kar spominja na slovensko.
Pri nas pa imaio baš bratci teh zatirancev večie pravice, kot vsi tisti, ki so se za domovino borili' na raznih bojnih poliih. Zasedajo
mastna službena mesta, s kreditom Narodne banke izpodrivajo slovenske trgovce, preganjajo naše ubogo delavstvo in vrše neštete redukcije. kakor na pr. vri T. P. D.
Med mirni so celo nekateri, ki bi morali zbog svojega dela ostati daleč za našimi mejami in se čuvati prestopa preko meia naše države. Zavedajoč se. da ie naša leoa lastnost velika pozabljivost, prihajajo nemoteno med nas in lepo žive na naši zemlji v času. ko mora naša živeli meriti pot preko Oceana ali pa v francoske rudnike.
Zadruga iaia v Št. Jurju ob južni železnici ie sprejela v službo nekega avstrijskega državljana, ki ie bil še leta 1919. v avstrijski armadi in se v mei boril tudi Proti Jugo-slovenom. Danes na vleče mastno Plačo no 5000 Din. beri oettisoč dinarjev mesečno. Naši zmožni uradniki oa čakaio na skorjico kruha do več let. Pojavljajo se samomori. Sto in sto vernih Jugoslovenov se mora tem prišlekom v živlieniu izogniti. -
Mpgočno nastopajo že poedinci. Kjer se nahaiaio gnezda nemčur-iev. tam pa naše ljudstvo sploh tie more priti do besede. Takih gnezd imamo več. Če te not pelie v Rogatec. vidiš samo Supnanze Schoor-
Stev. 26,
Mr Hop, (Milsf (j i šolski z«ezk,- za
Risanke, dnevniki in beležnice.
Naznanilo.
Vljudno naznanjava, da se nahaja ZOBNI ATELJE	TJ1	ZOBMI ftTEUE
Franio Radovan	&	Ivan HacSovan
„ I	Mj	v	LJUBLJANI
m W,,*	W	Salenburgove ulica Stev. 4-1.
Celovška cesta Stev. 14.
(preje dr. Prossinagg).
Puch-koieia
i Mihelin pnri.
IMn m\ M[\m n otuokul
IGN. VOK
LJUBLJANA
Podružnica Novo mesto.
JUT
\
K*
ta neprekosljlva sestava mila in terpentina
vsebuie pristne
zlato!
.......  um.
I Ant. Krisper
f LJUBLJANA
Mestni trg 26
ZALOGA
galanterijskega blaga.
Tovarna čevljev
gradbeno podjetje
ING. DUKIČ IN DRUG
V vsaki tisoči komad je vtisnjen pristen zlatnik, ki čaka srečnega kupca.
Kupite takoj komad tega idealnega mila, mogoče najdete tudi Vi zlatnik!
ne, Stojnschegge. Wutholne itd. Imenovati moram tudi druee kraje kakor Slov. Konjice. Celje (del),' Kočevje i. dr. Nemškemu čeblanju v teh krajih se ni čuditi. čudim se Pa. da se upajo ti Privandranci govoriti nemško v malih, popolnoma slovenskih trgih in še celo na večjih društvenih prireditvah, kakor se Je Pred kratkim dogodilo na veselici Sokolskega društva v Šmarju pri Jelšah.
Objestnost nemčurjev vedno bolj raste, posebno še v nemčurskih gnezdih, kjer hočejo to s tiho ali nrevdarno akcijo zavzeti zopet položaj. kakor so ga zavzemali pred letom 1918.
j Naročajte „Pobedo“!
Gospodarstvo.
. Znižana vstopnina na VI. Ljubljanskem velesejmu Orl 26 iuniia do 5. julija 1926, Da se omogoči obisk
iurjtfti tulim
pri Novem mestu
idiličen kraj v Krški dolini
odl5.majaotvorjene
te naše naivečje narodno-gospo-darske Prireditve prav vsakemu ie SKlenila uprava velesejma, da s.e zniža vstopnina za obisk letošnjega velesejma. Permanentna legitimacija. Ki upravičuje do poljubnega vstopa na velesejem in tudi zvečer na vinski oddelek, in katere posest-nik ie deležen nolovične voznine na vseh osebnih in brzovlakih in par-»tah (razven S. O. E.). je veljala prejsneja leta 50 Din. letos pa stane samo 30 Din. Legitimacija se že dobi v predprodaji v uradu Ljubljanskega velesejma. Dr.i Putniku. v Ljubljanski kreditni banki in uri Josipu Zidarju. Dunajska cesta v Ljubljani. Legitimacije prodajajo tudi večji denarni zavodi, tujska prometna društva in trgovske, obrtne m industrijske organizacije v vseh večiih krajih po državi, kakor tudi pri veleseimskih zastopnikih. Vstopnic* za enkratni vstop so po 10 Din. KOdibmska vstopnica stane 20 Din m uipravičuie do enkratnega vstopa 3 oseb skupno, članov rodbine na velesejem.
Lahke terme 27°, 29°, 30° Celiija. Priporočljive za revmatike s srčno hibo, nevrastenike, hyperionike i. dr.
Terme vsebujejo naravno ogljikovo kislino. — Penzijon hrana, stanovanje s kopelmi dnevno Din 45’—.
Uprava.
y ,. v ,	k	f
Štab triglavskega bataljona
naznanja žalostno vest, da je
br. Kristo Robič
čelni komandir in mestni glavar Orjune Bled
dne 9. t. m. ob 2. uri preminul.
Pogreb nepozabnega se je vršil v četrtek, dne 10. t. m. ob pol 17. uri iz ljublj. dež. bolnice na pokopališče k sv. Križu.
BLED, dne 12. junija 1926.
ZAHfALA.
Ob smrti nepozabnega
ing. Janko Hainriharja
smo prejeli toliko dokazov ljubezni in sočutja, da nam je nemogoče izreči primerno zahvalo vsakemu, kdor je izkazal pokojniku svojo naklonjenost. Naj jim bo zato izrečena na tem mestu.
Posebno zahvalo pa smo dolžni g. profesorju dr. Šlajmerju in ostalim gospodom zdravnikom za njih požrtvovalni trud, vsem darovalcem prekrasnih vencev, pevskemu zboru iz Škof je Loke, lovskemu društvu in gasilnemu društvu iz Selc ter vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 12. junija 1926.
DruifnE Hainrihar, ©šsersnei.
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica St. 24
Lastnik in izdajatelj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani.
Jisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
.Odgovorni urednik; Jože Sp a n.