TEDNIK [.ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJODSTVA Ptuj, 4 noveirmilira 1971 Leto XXIV, št, 44 Cena 0,70 din vprašanje škode, ki jo povzroča divjad, vsekakor ni nepomembno, pet pa ni toliko pomembno, da bi zanj porabili več časa kot za go- spodarsko problematiko občine ^oložaj ni spodbuden, pa tudi nerešljiv ni v Slovenski Bistrici so se |0 treh mesecih spet zbrali idborniki skupščine občine. Po dnevnem redu sodeč, bi porali biti priče zanimivim razpravam, saj so odborniki (pregovorili tudi o gospodar- jenju v minulih devetih me- lecih letošnjega leta. Žal ni- Dio slišali veliko spodbudne- ga, udeleženci seje pa so za razpravo o preprečevanju ikode, ki jo povzroča divjad, potrošili skoraj toliko časa kot za razpravo o gospodar- jenju. V občini je le nekaj delov- nih organizacij, ki se lahko ponašajo z dobrimi poslovni- mi uspehi. Razred zase pred- stavljata obrat steklarne »Boris Kidrič« in poljčanski EMI. V obeh delovnih orga- nizacijah imajo osebne do- hodke in sklade precej nad republiškirni poprečji. Sledijo jim Opekarna Pragersko, EMMI in »Granit« iz Sloven- ske Bistrice. V tretjo katego- rijo pa sodijo podjetja, s či- gar poslovanjem ne bi smeli biti zadovoljni. Med te delov- ne organizacije sodi tudi Im- pol, ki je za gospodarsko živ- ljenje občine odločilnega po- mena. Slišali smo lahko, da dolgujejo kupci temu pod- jetju kar 13 starih milijard dinarjev, medtem ko Impol dolguje le 5 milijard. V razpravi je predsednik SO Miro Kolenko dejal, da gospodarski položaj v občini brez dvoma ni spodbuden. Z nekaterimi delovnimi organi- zacijami so se že pričeli po- govarjati, kako bi težave pre- budili. Seveda je bila beseda tudi o Impolu, kjer bodo ver- jetno morali delno spremeni- ti proizvodnjo, to pa je pove- dano z novimi vlaganji, ki Jim trenutno niso kos. Grad- binci so resno načeli vpraša- jije nove organizacijske obli- •^e,- ki naj bi prinesla boljše Poslovne rezultate in ko bo ta problem urejen, čaka go- stinstvo. Predsednik občinskega dbora Jože Težak je menil, z gospodarjenjem marsi- '^aj ni v redu. Mnogi eko- f^omski kazalci namreč kaže- jo, da so rezultati precej pod •■epubliškimi, kar pa ne mo- •"^nio govoriti za osebne do- godke. »Čudil« se je tudi dej- stvu, da v Impolu, ob mno- gih strokovnjakih, zelo po- ^'^o Drihaiaio do spoznanja, da morajo finalizirati proiz- vodnjo. Jože Težak je spre- govoril tudi o vlaganjih v lesni obrti in industriji. Za primer je omenil obrat Lipa v Oplotnici, kjer že leta niso ničesar izboljšali. Nekaterim delovnim organizacijam (Ste- klarna, EMI, EMMI) pa je očital, da se ne odločajo za bolj smele investicije. V nadaljevanju je besedo povzel spet predsednik Ko- lenko in poudaril, da gre pri obratih LIP »Konjice« za dolgoročne investicije. Omenil je, da nameravajo rekonstruirati oplotniški obrat prihodnje leto, prav ta- ko pa razmišljajo o razširitvi v Poljčanah. Dodal je še, da so bili zastopniki SO nedavno v »Gorenju« in se pogovarja- li o možnostih večjega sode- lovanja. Rezultat teh pogo- vorov bo obisk direktorja »Gorenja« Atelška s skupino strokovnjakov, s katerimi naj bi našli neko skupno pot.* Marica Godec je omenila, da je v Slovenski Bistrici precej obratov, ki imajo se- deže izven občine. Od teh ima bistriška občina bolj malo koristi, čeprav so po rezultatih poslovanja med boljšimi. Ti obrati zaposluje- jo vse premalo ljudi. Poja- snila je tudi, kakšne so bile težave, preden so od sekreta- riata za urbanizem dobili do- voljenje za gradnjo novega vodovoda. Zaradi zadrževa- nja je nastala milijonska škoda, spet pa bo breme mo- ralo nositi gospodarstvo. Ivan Ferk se je v nadalje- vanju zavzel za mnogo večjo odgovornost. Povedal je, da je občinski sindikalni svet sprejel akcijski program, v katerem je odgovornost dolo- čena poimensko, prav tako pa bi moralo biti tudi pri skupščini občine. Omenili smo že, da so od- borniki veliko časa potrošili ob razpravi osnutka odloka o ukrepih za preprečevanje škode po divjadi. Odbornik Miloš Urbanič se ni mogel strinjati s predlaganim bese- dilom, ki naj bi dajalo več zaščite lovskim družinam kot kmetom. Ne bi ponavljali vsega (ne)potrebnega, kar je bilo izrečenega na seji, kajti predsednik Miro Kolenko se je odločil, da bodo o odloku spregovorili še na naslednji seji, pridružimo pa se lahko izrečenemu mnenju, da če bi tako zavzeto razpravljali o gospodarskem položaju v ob- čini, potem problem ne bi bil tako nerešljiv. Ob koncu pa naj še doda- mo, da bi bilo potrebno strokovnjake iz občine čim- prej zainteresirati za skupno delo, jirn postaviti naloge in tako pričeti uresničevati naj- bolj določeno misel zadnje soje. -d Slovenska Bistrica: Zatišje pred viharjem? TEbWI50MWklPOSVETU PREDSEDNIK TITO V AMERIKI Na povabilo ameriškega predsednika Nixona je pred- sednik SFRJ Josip Broz Tito s soprogo Jovanko in ostalimi spremljevalci obiskal ZDA. V VVashingtonu je bil predsednik Tito od 28. do 30. oktobra. Sestanki med predsedniko- ma so potekali v prisrčnem in prijateljskem ozračju in so bili priložnost za vsestransko razpravljanje o glavnih vpra- šanjih, aktualnih za medna- rodna dogajanja. Vsaka stran je izčrpno in odkrito navedla svoja stališča o vrsti tem, ki so med drugim zajele odno- se med Jugoslavijo in ZDA, evropsko varnost. Bližnji vzhod, južno in jugovzhodno Azijo, sedanji mednarodni mo- netarni položaj itd. Predsed- nika sta posebno pozornost posvetila miroljubnemu reše- vanju sporov, ki ogrožajo sve- tovni mir in polni enakoprav- nosti suverenih držav. Stri- njala sta se tudi, da je od nju- nega zadnjega srečanja opa- ziti uspehe v prizadevanja za utrditev trajnega miru in var- nosti v Evropi. Po končanem uradnem delu obiska je pred- sednik Tito obiskal še neka- tere druge kraje ZDA. Od 2. do 7. novembra je ju- goslovanski predsednik na o-( bisku v Kanadi, kamor ga je povabil generalni guverner Roland Mitchener. KOSIGIN NA KUBI Prejšnji teden je sovjetski premier Kosigin uradno obi- skal Kubo. Na sestankih sta oba državnika ugotovila, da so se odnosi med obema drža- vama izboljšali. Pred odho- dom se je sovjetski premier ponovno sestal s kubanskim predsednikom Castrom. ITALIJANSKI POLITIK POTUJE V PEKING Na povabilo predsednika ki- tajske vlade Cu en Laja bo v kratkem odpotoval na Kitaj- sko nekdanji italijanski zu- nanji minister Pietro Nenni. Na prijateljskem obisku se bo mudil 12 dni. Na svoji poti se bo ustavil tudi v Parizu. RAZDELILI PRIZNANJA ILEGALCEM sto sedemnajst ljubljanskih ilegalcev.v letih narodnoosvo- bodilnega boja je v soboto do- bil- častna priznanja na slav- nostni seji, dr. Marjanu Der- mastii, nekdanjemu pred.sed- niku mestne skupščine,* pa so podelili kipec ilegalca. Častno priznanje je prvi prejel Ed- Nadaljevanje na zadnji strani^ KOMEMORATIVNA SVEČANOST V PTUJU Dolžnost vsakega človeka je, da se ob dnevu mrtvih spomni svojih dragih pokojni- kov, dolžnost domovine in njenih otrok pa je, da poča- sti spomin tistih, ki so dali življenja v boju za lepše čase. čase, v katerih danes gradi- mo in delamo, izgrajujemo in dograjujemo začeto delo he- rojev, ki so dali življenja, to- rej največ, kar so sploh lah- ko dali. To so obenem uvodne bese- de komemorativnega govora, ki ga je imel prof. Alojz Goj- čič v petek, 29. oktobra letos. Istega dne se je na trgu MDB okrog 12. ure začela zbirati množica Ptujčanov in okoliča- nov, ki so se po 13. uri vklju- čili v žalno povorko, ki se je napotila na ptuj.^^ko pokopali- šče in ustavila pred spomeni- kom padlih. V povorki je so- delovala tudi ptujska godba na pihala in vojaki ptujske gar- nizije, ki so ob spomeniku žrtev, okupatorja postavili ča- stno stražo in med svečanost- jo izstrelili tri ča.«:tne salve. Alojz Gojčič je poleg tega po- vedni 5e vse, kar so padli pretrpeli pred smrtjo in kaj pomenijo za našo novo soci- alistično skupnost. V kome- morativni svečanosti so sode- lovali tudi učenci nižjih, sred- njih in poklicnih šol z reci- tacijami del znanih slovenskih medvojnih pesnikov in z ne- kaj pevskimi točkami. Pozneje so počastili spomin padlih še pri spomeniku ob pokopališkem zidu. Tako so se Ptujčani dostojno spomni- li vseh, ki so v medvojnem času pričeli pisati novo stran v zgodovini ptujskega mesta in njegove neposredne okoli- ce. -FK- VREME do nedelje, 14. novembra 1971. Zadnji krajec bo v to- rek, 9. novembra, ob .21.50. Napoved: nekaj dežja bo med 9. in 12. novem- brom. Topleje bo. Tudi november bo suh mesec. Alojz Cestnik 1'ednik — Četrtek, 4. novembra 197J fiiu asfalt na cesti j - Grajena Več kot petletna prizadeva- nja občanov krajevne skupno- sti Grajena bodo prihodnje le- to uresničena, sta na novinar- jski konferenci minuli teden povedala Albin Pišek in Bo- gomir Vaupotič. Gre namreč za asfaltiranje ceste od Ptu- ja do Grajenščaka v dolžini 6 kilometrov. Znano je, da so za asfaltiranje te Ceste na ob- močju krajevne skupnosti sprejeli 2-odstotni krajevni samoprispevek, torej 4-krat višji kot v Ptuju, poleg tega pa so se skoraj vse družine odločile že za dodatni prispe- vek. Predsednik pripravljal- nega odbora Bogoštar- ji odlagajo poštne pošiljke, naslovljene na ljudi, ki so malce odmaknjeni od glavnih cest. To pa pomeni, da ljudje, ki ne živijo ob glavnih pro- metnih cestah, dobijo pošto z nekajdnevno zamudo, odvisno seveda od tega, kdaj pošto sami odnesejo iz teh predalov. Poglejmo še drugo plat. \ naših vaseh so pošte odprte največ samo do 14. ure. Dq tedaj smo ljudje na svojih de- lovnih mestih in največkrat ne moremo pravočasno dobiti nujne, zlasti pa še priporoče- ne pošiljke, ko je treba last- noročno potrditi prejem. Tega seveda niso krivi uslužbenci pošte, kajti tudi oni so upra- vičeni do svojega prostega ča- sa. Vendar bi se dalo z boljšo organizacijo tudi v tem pogle- du m.arsikaj spremeniti na bolje. Sedaj v popoldanskih urah na podeželju tudi ne moreš oddati pisma, ki bi še isti dan bilo odposlano naslovniku. Tudi glede dostave časnikov se sedaj ne moremo najbolj pohvaliti. Vzemimo primer; čeprav stanuješ poleg pošte, prejmeš popoldnevnik šele na- slednji dan, ko se vrneš iz dela. Sobotni popoldnevnik pa žal šele v ponedeljek popol- dne, ko vesti že niso več ak- tualne. Kot pri predvideni podraži- tvi, poštarji tudi v svojih za- htevah navajajo, da so pošt- ne tarife nižje kot v drugih državah. Naših cen pa ne bi smrii primerjati s cenami v drugih državah, kajti merilo za primerjanje cen so osebni dokodki. Vemo pa, da mi zelo zaostajamo za osebnimi do- hodki, kot jih imajo v drugih državah. F. H. MOŽNOST ZA VEČJE OSEBNE DOHODKE OBSTAJA Na nedavni seji sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije v Ptujtj hil tudi Julij Planine, pred- nik republiškega odbora smdikata kmetijcev. V svoji razpravi je nanizal vrsto vprašanj, ki jih bodo morali sindikati še reševati in tudi rešiti. Prvotno je omenil, da se bo- do občni zbori sindikatov pre- imenovali v kongrese in da bo prvi kongres v Murski S0b07 ti. Zelo pozitivno je tudi oce- nil vse predloge za rešitev do- ločenih problemov, ki so jih republiškemu odboru sindika- tov posredovali ptujski sindi- kati in se zavzel za osebne do- hodke delavcev v živilski in- dustriji, ki so manjši kot o- sebni dohodki delavcev v ostalih industrijskih dejavno- stih, čeprav opravljajo isto ali podobno delo. Ker so v razpravi nekateri poudarili, da je poprečni oseb- ni dohodek delavca di- narjev) premajhen za kritje vseh življenjskih stroškov: ki s > iz dneva v dan večji, je Julij Planine dejal: »... zaslu- ga sindikatov je. da smo sploh lahko dosegli vsaj to vsoto. Res je, da je to še ve- dno premalo, vendar moramo vedeti, da smo storili korak naprej in da bomo morali te- žiti k večjim osebnim dohod- kom delavca. V programu je že, da se morajo zvišati naj- manj na 1000 dinarjev.« J. Planine je nadalje govo- ril o novih ustavnih določi- lih, ki bodo zelo prizadela nekatera podjetja. Naj nave- dem samo eno od teh: »... če gospodarska organizacija ;ne doseže vsaj 80 odst. proizvod- nje, ki jo določajo samoupra- vni sporazumi, mora preiti v sanacijo. V kolikor si ne dobi ustreznega poslovnega part- nerja v M) dneh po sanacij- skem ukrepu, preide v likvi- dacijo.« Po mnenju J. Planinca ob- stojajo možnosti za zvišanje osebnih dohodkov v vseh treh občinah, to je Slovenski Bi- strici, Ormožu in Ptuju. Ven- dar je treba te možnosti tudi najti in se ne smemo zadovo- ljiti s tistim, kar že imamo. M. Novina Kovice za kmetovalce VINO DRAŽJE? v uradnem listu SFRJ je bil objavljen odlok o spro- stitvi cen vseh vrst vina, vinjaka, žganja innekaterih drugih alkoholnih pijač. Ta odlok ie v veljavi od 8. ok- tobra dalje. Po informacijah Zvezne gospodarske zbornice lahko DriCakui€mo. da se bodo ce- ne bcljših vin zvišale za o- krog_2{) odst., nav^adnim na- miznim vinom pa za 10 odst. SVINJSKA MAST DRAŽJA? Grupacija klavniške indu- strije pri zvezni zbornici bo v kratkem predložila dolo- čenim organom zahtevo za sprememb« cen svinjske m«- sti (v sodih in zabojih 780 din, v manjši embalaži 8,20 din), sveže svinjske slanine (5,50 din) in svinjskega sala (6,60 din). Predlagatelji utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da so se odkupne cene prašičev od 1969. lela do danes povečale za 1,44 din medtem ko so se ostale vrste materialov za razno pakiranje povečale za okrog 43 odst. M. NoviAa tednik — Četrtek, 4. novembra 1971 STRAN S So ormoška podjetja likvidna? Pred časom se je v dnev- nem časopisju pojavil poda- tek, da delovne organizacije severovzhodne Slovenije po- vzročajo kar 41 odstotkov vse slovenske nelikvidnosti, med- tem ko je delež te industrije v slovenskem prostoru zasto- pan le s 13 odstotki. To se pravi, da 13 odstotkov gospo- darskih organizacij povzroča skoraj polovico nelikvidnosti v SR Sloveniji. Skušajmo stvari globlje analizirati, pred- vsem iz vidika ormoških de- lovnih organizacij. Po zadnjih ocenah v Ormo- žu ni opaziti pretirane porabe ali pa vsaj porabe tistih sred- stev, ki jih ni bilo na razpo- lago. Podjetja so sprejela svo- je sanacijske načrte in pro- grame, enako je naredila tudi občinska skupščina, vendar je ob pičlih bančnih sredstvih in nerazumevanju tistih, ki ima- jo denar, uspešnost sanacij-j skih programov vprašljiva. Vzporedno s tem pa se po- javlja hud problem nelikvid- nosti, za katerega sicer ni konkretnih podatkov, vendar se iz razgovorov s posamezni- ki iz delovnilf organizacij da ugotoviti, da imajo posamezne gospodarske organizacije mno- go več terjatev do kupcev kot upnikov. Zanimivo je, da je ta problem postal tipičen tudi za manj razvita območja in njihove delovne organizacije, ki tako kreditirajo močnejše in bogatejše. Naj, navedemo samo primer tovarne gospo- dinjske opreme Gorenje, ki ima celo vrsto kooperantov. Vsi ti »mali« imajo nalogo, da določen čas kreditirajo s svo- jimi izdelki tega velikega gi- ganta. Ta primer pa ni edin- stven. Na manj razvitem ob- močju kot je npr. ormoško, se uveljavljajo manjše delovne organizacije večjih. Dogaja pa se, da morajo mali reševati krizne situacije velikih in močnih. Tu pa se vsiljuje vprašanje, postavil ga je pred- sednik SO Ormož Franc No- vak v razpravi o stabilizacij- skem programu SO Ormož, koliko so »ta veliki močni«, če bi bili sami? Povedati je treba, da imamo v Ormožu tudi nasprotne pri- mere kooperacij skih odnosov delovnih organizacij z večji- mi. Tako lahko ugotavljamo, da Tovarna avtomobilov Ma- ribor, ki ima kooperante na ormoškem področju, storitve plačuje. Vendar je takih pri- merov, vsaj v Ormožu, zelo malo in ne bo pretirano če rečemo, da je edini. V ormoških delovnih orga- nizacijah pa se dogaja, da ne kreditirajo samo slovenskih delovnih organizacij, ampak tudi druge. Pri izterjavi svo- jih zahtev pa naletevajo na velike težave, za katere bi težko našli konkretne preve- ritve. Dogaja se namreč, da imajo ormoške delovne orga- nizacije do svojih dolžnikov sodne zahtevke, ki pa se ali na sodišču (namenoma!) zelo dolgo zadržujejo, ali pa po- zneje najdejo zelo neugoden vrstni red v izterjavi pri služ- bi družbenega knjigovodstva. Dogaja se, da sodbeni zahte- vek ne pride skozi redni sklep tudi po 6 ali več mesecev. Ormoške delovne organiza- cije se pritožujejo nad tak- šnim odnosom sodišč in dru- gih organov in svoje trditve dokumentirajo s svojimi vlo- gami tožb pred mnogimi me- sfeci, na katere često ne dobi- jo nobenega odgovora. Omenjeni problemi sprav- ljajo ormoške delovne orga- nizacije v zelo neugoden po- ložaj. Vidimo, da v redu po- slujejo, imajo pa težave, ki se povratno v mnogo višji ob- liki rezultirajo na ormoškem področju. Sita vrana pa lačni ne verjame! jr S seje medobčinske volilne konference sindika- ta delavcev kmetijske, živilske in tobačne in- dustrije Ni vse tako črno, kot mislimo v sredo, 27. oktobra, je bila v prostorih delavskega kluba »Franc Kramberger« v Ptuju seja medobčinske volilne kon- ference sindikata delavcev kmetijske, živilske in tobačne industrije. Na seji je bil pri- soten tudi Julij Planine, pred- sednik republiškega odbora sindikata za gospodarstvo. I^^vodoma je Drago Cater ocenil dosedanje uspehe in neuspehe posameznih gospo- darskih organizacij. Poudaril je prizadevanje in ponien sin- dikata pri uresničevanju sa- moupravnih sporazumov in prizadevanje sindikata za iz- boljšanje življenjskih pogojev naših delavcev. Množične in kvalitetne razprave v posa- meznih gospodarskih organi- zacijah ob uvedbi samouprav- nih sporazumov in prizadeva- nje delavcev samih za samo- upravljanje, so rodile velik napredek in obilo sadov, ki se danes že poznajo v nekaterih gospodarskih organizacijah, kot so kmetijski kombinat Ptuj, KZ Slovenska Bistrica, Slovenija vino iz Ormoža in druge. Vsekakor pa ne smemo vi- deti samo tistih, ki so dosegli do sedaj lepe uspehe, zato ker so upoštevali samoupravne sporazume, ampak se moramo zavedati, da so nekatere go- spodarske organizacije, ki so na meji (oziroma se počasi približujejo) nelikvidnosti. Velike težave se kažejo tu- di v pomanjkanju strokovne- ga kadra. Zato bodo morale gospodarske organizacije v bo- doče bolj skrbeti za štipendi- ranje mladine v srednjih in visokih šolah. Pojavljajo se tudi težave, ko mladi .strokov- njak. ki je prej prejemal šti- pendijo, podjetje zapusti in se zaposli v tujini, ker ima tam boljše možnosti za zaslužek. Treba bo torej dati našemu strokovnjaku, kakor tudi ne- kvalificiranemu delavcu bolj- še pogoje za življenje in mu priznati njegovo delo in za to delo dati tudi plačilo. Nekaj je zveza sindikatov v tej sme- ri že dosegla. Njena zasluga je povišanje poprečne delav- ske plače na 8n0 dinarjev Res pa je, da je to premalo ker vemo, da se življenjski stroški iz dneva v dan večajo in da presegajo teh 800 di- narjev. Kljub temu pa je stor- jen korak naprej. Tudi razlike med razvitimi in nerazvitimi so vedno več- je, saj imamo na eni strani vedno več ljudi z vikendi, le- pimi hišami in udobnimi av- tomobili, na drugi strani pa lahko vidimo veliko število ljudi, ki nimajo niti osnovnih pogojev za življenje, kaj šele svojo streho nad glavo. Soci- alne razlike se sicer ne po- javljajo samo pri nas, ampak so vse bolj značilne tudi za celo Slovenijo, kakor tudi za Jugoslavijo. Vsekakor bomo morali sčasoma te razlike zmanjšati. Z dosedanjimi uspehi dela in gospodarstva na našem pod- ročju torej ne moremo biti za- dovoljni. Morali bomo tudi naprej neutrudno delati, če hočemo doseči nivo današnje- ga modernega časa. Na seji so tudi izvolili o- semnajst delegatov za kongres sindikata delavcev kmetijske, živilske in tobačne industrije Slovenije. Za predsednika re- publiškega odbora za gospo- darstvo pa so predlagali dose- danjega predsednika .Julija Planinca, ki ima nedvomno veliko zaslug za uresničevanje samoupravnih sporazumov. M. Novina BREZ PREDSODKOV... D.Utenkar Neprizadetost Na zadnji seji SO Slovenska Bistrica je razburkala duhove — divjad! Odborniki bi nam- reč morali sprejeti odlok o preprečevanju škode, ki jo le- ta povzroča. Miloš Urbančič je med drugim tudi povedal, da so nekatere živali, ki so lovcem še posebej pri srcu, zares ljubke, vendar ne za kmeta, ki bolj ljubi kakšne manjše, ki jih imajo lovci na »črnem spisku«. V »konstruk- tivni« razpravi sta bila tajnik SO Stevo Eberl in odbornik Ivo Ferk neprizadeta — sta namreč ribiča. Začudenje Jože Jerman, novinar Dela, je bil prvič prisoten na seji bistriške skupščine. Nenado- ma je v klopi, ki je namenje- na »racam«, nastalo vznemir- jenje. Jože je namreč polglas- no vzkliknil: »Poglej, tista pa spi!« V mislih je imel na pol spečo odbornico, ki se je svoj- stveno vključila v razpravo o gospodarjenju. Prihodnjič za- gotovo ne bo več začuden ,.. Saniteta odmirajočega Julij Lončarič, odbornik bi- striške skupščine, je bil do- slej znan po tem, da je izra- bil vsako priložnost in govoril o naših izredno slabih cestah. Doma je iz Makol in^ je o tem zares dobro poučen. Ko so na zadnji seji govorili 0 težavah občinskega gospodarstva pa se je nekako tako vključil v razpravo: »Skupščina občine je saniteta nečesa odmirajo- čega. Mesece, leta in desetlet- ja diskutiramo o tem, kako bomo sanirali. In Se bomo go- vorili. Včasih sem rekel, da je Impol naše zlato tele. Govori- li smo, da bo razvil svojo oko- lico od Pohorja do Makol. Pa nič. Nikoli ni nobene perspek- tive. Hudič, če v vrtu delam, tudi nekaj naredim, tu pa od- borniki sedimo kot tepci in poslušamo podjetja. Skupno smo ustvarjali osnovna sred- stva in lahko izvemo tudi kaj določenega. Smatram, da tu- di Ekonomski center Maribor in razne statistike ne gredo v korenine in vse preveč našte- vajo ...« Bojim se, da ima to- variš Lončarič za bregom kaj velikega, kajti o cestah ni go- voril. O saniteti odmirajočega pa le bolj pogumno! Raztrgani direktor Po besedah inž. Ivana Ar- beiterja lahko sodimo, da ni več direktor KK KZ Sloven- ska Bistrica. Na zadnji seji zadružnega sveta je namreč povedal, da smo ga novinarji že popolnoma raztrgali. Zdaj, ko je obrat kmečke proizvod- nje sartio še vprašanje časa, me zanima, kdo je imel prav? Popustljivi kmetje Obrat za kooperacijo, ki je v Slovenski Bistrici vzbudil številne razprave, bo kmaJu nared. Imenovali ga bodo obrat kmečke proizvodnje. V svetu obrata bodo delavci KK KZ in kmetje, razmerje pa bo 1:3 v korist slednjih. Enega izmed članov delovne skupno- sti kombinata je na seji za- družnega sveta zanimalo, če je to razmerje pravilno. Od- govoril mu je zadružnik Pre- šern: »Kmetje smo tako po- pustljivi.« Novo dognanje Na isti seji ni šlo vse tako gladko. Nekateri so menili, da morajo izgubo, ki je nastala v preteklih letih, kriti vsi obrati, torej tudi obrat kmeč- ke proizvodnje. Kmetje se s tem niso strinjali, ker so me- nili, da mora izgubo pokriti tisti, ki jo je ustvaril. Predla- gali so, da ostali obrati, tiste- mu z izgubo, pomagajo v ob- liki posojila. Tako je predla- gal tudi Ivan Pučnik. Pred- sednik zadružnega sveta Sti- mec je najprej dejal: »Jaz te- ga ne bom dal na glasovanje, pa čeprav me razrešite.. .t Cez nekaj časa pa je menil: »Ti daj predlog, jaz pa ga bom dal na glasovanje, ker je naj- bolje, če greš »flegma« skozi ta naš socializem ...« Predlog je bil »flegma« sprejet, samo- upravna praksa pa je bolj bo- gata za novo dognanje. In še obvestilo Tovariša Alojza Gojčiča, predsednika ptujske mladine, obveščam, da sem po veljav- nih jugoslovanskih navadah — pismen. Obvladam, pisme- no in ustmeno, latinico in ci- rilico. O komaj več kot osnov- ni Soli pa to: študiram v tre- tjem letniku fakultete, kjer si, nedolgo tega, diplomiral. 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 4. novembra I971 Pri KK KZ Slovenska Bistrica bodo kmalu ustanovili obrat za ko- operacij(», ki ga bodo imenovali obrat za kmečko proizvodnjo. Eden izmed kmetijskih problemov bo tako rešen. Prepričani smo, da so mnogoštevilne razprave, čeprav včasih malce ostre, prispevale k ureditvi, ki zadovoljuje obe strani Obrat s samostojnim žiro računom Zadružni svet KK KZ Slo- venska Bistrica je na seji mi- nuli teden sprejel popravljeni statut kombinata, ki omogo- ča ustanovitev obrata za ko- operacijo s samostojnim žiro računom. Kaže, da so večletna nesoglasja izravnana, čeprav tudi na zadnjem sestanku ni manjkalo »povišanih« glasov. Veliko smo slišali o političnih investicijah v kmetijstvu, predvsem pa-o nesrečni lož- niški dolini, za katero anuite- te težko plačujejo, koristi pa praktično ni nobene. Najprej so člani zadružnega sveta spremenili 19. člen sta- tuta, v katerem je bilo pred- lagano, da bi naj bil koope- rant tisti, s katerim ustvarijo 5000 din prometa. Prvotno je bilo predlaganih le 1000 din. Dokončno pa so se dogovorili, da lahko član zadruge postane vsak, ki je voljan sodelovati, pa četudi z minimalno me- njavo. Torej imajo možnost tudi najmanjši kmetje. Kot nič kolikokrat doslej, se je spet zapletlo, ali naj ima obrat za kmečko proizvodnjo samostojni žiro račun ali ne. Seveda so bila mnenja tudi tokrat deljena. Kmetje so vztrajali pri svojem predlogu, delavci kombinata pa so po- skušali dopovedati, da bi bi- lo to predrago. Z glasovanjem so se odločili za samostojni žiro račun, dopustili pa so tu- di možnost, da ga v prihodno- «ti ukinejo. Ob tem pa se je oglasil vod- ja obrata »Mesnine«, ki je po- vedal, da bodo tudi delavci te enote zahtevali samostojen ži- ro račun. Stvari pa ne gre po- enostavljati. Res, da statut to možnost dopušča, zavedati pa se je treba, da je v zasebni lasti v občini okoli 80 odstot- kov zemlje. V nadaljevanju je sledila precej »žolčna« razprava, ali bo tudi novo ustanovljeni o- brat nosil breme sanacijskega programa. Nobenega dvoma ni, da je to nujnost, pomemb- no pa je, v kakšni obliki. Ivan Pučnik je dejal: »Da emo dolžni poravnati izgubo Je jasno, čeprav je kmetje ni- •mo ustvarili. Povsem druga- če pa je pri investicijah. A- nuitete mora odplačevati tisti ©brat, ki je investiral. Prepri- čan sem, da so zadnje na- ložbe smotrne ter da se bodo ugodni rezultati kaj kmalu pokazali. Menim, da je edino sprejemljivo, da obrat posodi sredstva drugemu .. Tak predlog so člani zadruž- nega sveta z glasovanjem tudi podprli. Do ustanovitve obrata kmeč- ke proizvodnje tako ni več daleč. Ob novem letu bo za- pihal nov veter, upajmo, da bo za bistriško kmetijstvo u- goden. Na seji so spregovorili tudi o periodičnem obračunu in ugotavljali, da sanacijski pro- gram poteka v redu. Doslej so izpolnili vse obveznosti, ra- zen prenosa zemljišč za grad- bene parcele, v vrednosti 30 milijonov starih dinarjev, na stanovanjsko podjetje. Pro- met v trgovinah so presegli predvsem na račun višjih cen, presegli pa so tudi plan v pro- izvodnji hmelja. Po oceni bo do konca leta nastala izguba pri živinoreji, zaradi nizke mlečnosti krav in velikih stroškov popravila molznih naprav. Plantažno sadje ni ro- dilo bogato, vendar pa je pri- delek precej nad poprečno kvaliteto. Podobno je tudi v vinogradništvu. Del seje so posvetili tudi srednjeročnemu razvoju kme- tijstva v republiki in občini. V petih letih naj bi preusme- rili okoli 100 kmetij, približno dvajset letno. Za realizacijo bodo potrebovali 120 starih milijonov družbenih sredstev. V lastni proizvodnji name- ravajo urediti nasad sadovnja- kov, ki bi obsegali 150 ha, raz- prostirali pa naj bi se zahod- no od bodoče hitre ceste. Ta- ko bi bil delno rešen problem tolikokrat omenjene doline Ložnice, ki še vedno počiva, praktične koristi pa ni. Za prihodnje leto so si po- stavili akcijski program, po katerem naj bi izdelali načr- te za obnovo sadovnjakov in ureditev doline od železnice do Makol. Dokončati morajo 20 ha vinogradov v Visolah in vinsko klet, izgraditi pa še predelovalnico mesa. Prihod- nje leto bi morali obnoviti tu- di trgovske lokale v Sloven- ski Bistrici, Oplotnici in Smartnem na Pohorju. Med nalogami za prihodnje leto naj omenimo še izdelavo progra- ma za kmečki turizem na ob- močju občine. močju občine. -d DANILO MASTEN NOVI POSLANEC GOSPODARSKEGA ZBORA ZVEZNE SKUPŠČINE V torek, 26. oktobra, so se sestala volilna telesa vseh petih občin, ki sestavljajo 63. zvezno volilno enoto. O poteku nadomestnih volitev za poslanca v gosp>odarski zbor zvezne skupščine smo v Tedniku že precej pisali, zato ne želimo stvari ponavljati. Na volilnih listkih sta od vseh predlanskih kandidatov ostala samo Danilo Masten in inž. Fran jo Gnilšek. Na volitvah, ki so bile v torek, pa je Danilo Masten iz ptuj, ske Sigme dobil večino gla- sov (154) in tako postal po- slanec gospodarskega zbora zvezne skupščine. Franjo Gnilšek je dobil 116 glasov, M. Novina AKTIVNA MLADINA V ŠOLSKEM CENTRU J. LACKA V četrtek, 28. oktobra 1971, so se zbrali na redni letni konferenci predstavniki akti- va ZMS pri šolskem centru za gospodarstvo in upravo »Jože Lacko« v Ptuju. Med prisotnimi so bili tudi: zastopnika obč. konference ZMS-Ptuj Zvone Masten in Jolanda Zore, predstavnik radia Franci Golob in profe- sorji Jože Stropnik, ravna- telj centra; Anton Kokol, mentor mladinske organiza- cije na šoli in Jože Cič, men- tor planinske sekcije. V prvem delu konference so predsedniki posameznih krožkov in sekcij poročali o delu, uspehih in načrtih za bodoče. Iz poročil lahko skle- pamo, da na šoli zelo aktivno delujejo posamezna društva, prav posebej še dramska sekcija, ki pripravlja pod strokovnim vodstvom Petra Malca odrsko uprizoritev drame Svet brez sovraštva. Pohvaliti je potrebno tudi planinsko društvo, ki organi- zira številne izlete v osrčje naših gora. Aktivno delujejo še klub OZN, šahovski kro- žek, športno društvo in orga- nizacija RK. V debati so udeleženci kon- ference razpravljali še o pro- blemih, s katerimi se sreču- jejo mladi pri svojem delu. Zvone Masten je poudaril, da je potrebno večje sodelo- vanje med aktivom na šoli in občinsko konferenco ZMS, saj bodo le skupno lahko premostili ovire, ki se pojav- ljajo. Na konferenci so izvolili tudi novega predsednika ZMS. To nalogo so zaupali Martinu Ozmecu, ki je že lani izvrševal predsedniške dolžnosti. Aktivu in novemu predsedniku želimo pri delu obilo uspehov. S. S. SVETOVNI ULOV RIB Svetovni ulov rib, ki se je po letu 1945 potrojil, je leta 1969 padel za dva odstotka; to je obenem prvi zabeleženi padec po drugi svetovni voj- ni. Le v Afriki in Aziji so se predlanskim lahko pohva- lili z večjim ulovom od ulo- va v letu 1968. Na vseh mor- jih sveta so leta 1969 nalo- vili 63,1 milijona ton rib, medtem ko je bilo leto 1968 rekordno — 64,3 milijona ton morskih rib. Ormoško gos|X)darstvo je predvsem v zadnjih dveh letih lepo napredovalo Družbeno ekonomski razvoj občine Ormož v letih 1966/70 se je načrtoval v utesnjenih gospodarskih razmerah. Kljub večji nerazvitosti območja in težnjah po intenzivnejši rasti gospodarstva se je predvidelo, da se bo poprečna letna rast narodnega dohodka gibala v višini 6,7 odst. do 7 odst., prav tako pa bi naj nastale dolo- čene spremembe v struktur- nem razmerju posameznih go- spodarskih dejavnosti. Pred- vsem je bil dan poudarek na razvoju terciarnih dejavnosti: trgovini, gostinstvu, storitve- ni obrti in komunalnem go- spodarstvu. Ob seštevanju gospodarskih gibanj v obdobju 1966/70 lah- ko trdimo, da je bil vsaj v zadnjih dveh letih izkazan precejšen gospodarski napre- dek. Iz podatkov lahko razbe- remo, da je poprečna letna stopnja rasti narodnega do- hodka v primerjavi s predvi- deno za 4,5 odst. večja; od te- ga v družbenem sektorju za 4* odst., v zasebnem sektorju pa za 5,6 odst. Ta povečanja temeljijo na tekočih cenah. Ob reduciranju na realne vred- nosti pa se približajo predvi- denim s perspektivnim pro- gramom. Predvideno prestruktorira- nje gospodarstva se je v veli- ki meri uresničilo predvsem v terciarnih dejavnostih, ki dosegajo v letu 1970 že 23,8 odst. celotno ustvarjenega na- rodnega dohodka, kar je za celotno gospodarstvo velikega pomena kljub še prevladujoči primarni dejavnosti. Ob določenih inflacijskih težnjah in cikličnih gibanjih je bil takšen razvoj zadovo- ljiv, vendar ne v vseh gospo- darskih dejavnostih. .Industrija je na področju občine slabo razvita, saj pred- stavlja celotna njena udelež- ba v celotnem narodnem do- hodku gospodarskih dejavno- sti le 11 odst. V obdobju 1966- 1970 je v industriji zaznamo- vana pozitivna rast, čeprav vse delovne organizacije v tej panogi niso dosegle zadovolji- ve in s planom predvidene proizvodnje. Glede na obstoječe pogoje in perspektivne možnosti se je predvidevalo, da bo indu- strijska proizvodnja v obdob- ju 1966/70 naraščala po po- prečni letni stopnji 13,3 odst., vendar ne na račun razširitve proizvodnih kapacitet, ampak z intenzivnejšim izkorišča- njem, s spremembo asortima- ja proizvodov in večjo pro- duktivnostjo dela. Največji proizvodni učinki so bili pri- čakovani v plastični in kovin- ski industriji, zmernejši po- rast pa pri ostalih industrij- skih obratih v občini. Kljub temu da se je pred- videvala v vseh industrijskih organizacijah pozitivna rast, te nista v obdobju 1966/70 do- segli opekarna in oljarna, to pa predvsem zaradi določenih objektivnih razlogov — velika iztrošenost delovnih priprav. Ob 7,1 odst. poprečne letne stopnje fizičnega obsega pro- izvodnje in 2,5 odst. rasti za- poslenih se je gibala delovna storilnost v industriji po stop- nji 4,5 odst., kar je znatno nižje, kot je bilo po planu predvideno. Pozitivno za industrijsko dejavnost je, da se je število zaposlenih iz leta v leto pove- čevalo, posebno v plastični in kovinski industriji. Zaposle- nost v industriji na sploh je v obdobju 1966/70 naraščala po poprečni letni stopnji 0,9 odst. Po predvidevanjih pa bi mo- rala naraščati po stopnji 1,6 odstotka. Industrijska dejavnost je v ormoški občini kljub doseže- nim uspehom še slabo razvi- ta, kar se odraža v nizki ude- ležbi ustvarjenega narodnega dohodka, v tehnično in eko- nomsko zastarelih delovnih sredstvih in njih iztrošenost, v zastareli tehnologiji in niz- ki kadrovski strukturi zapo- slenih. V takšnem stanju industrij- skih delovnih organizacij ni možna intenzivnejša vključi- tev v širši ekonomski prostor, kjer se lahko uveljavijo samo konkurenčno sposobna pod- jetja. Glede na takšen polo- žaj in težnjo po povečanem obsegu proizvodnje so se de- lovni kolektivi odločili, za iz- delavo sanacijskih in razvoj- nih načrtov, s katerimi so si začrtali svojo perspektivo, li- činki teh programov se že re- alizirajo pri tovarni Jože Ke- renčič. JPKIK — Četrtek, 4. novembra 1971 Eakaj Lep čas so po Slovenski Bi- trici govorili, da bodo zdru- gi lesno industrijo, ki je v jčini ni tako nialo, da bi bi- , nepon^-^bna. Trije obrati {snoindustrijskega podjetja gonjice«, in sicer v Sloven- ji Bistrici, Poljčanah in v )p!fltnici, obrtno podjetje jilMC in »Mizarstvo« Spod- ja Polskava. Govorice so se t davno polegle, »integracij- ii procesi« pa tudi. Plodna Jaso našli le pri EMMI-ju — itegracijska namreč. Osamljeno je ostalo le pol- [kavsko »Mizarstvo«. Pa tu- fi tod niso mirovali.' Načrto- lali so priključitev k podjet- ^ »Konjice«, pripravili refe- remlum in uspeli, toda samo na Polskavi. V Slovenskih Konjicah niso ' bili proti, menda se drugače sploh ne bi pogovarjali. Toda referen- jum ni uspel. Poučeni vedo povedati, da se ga je udele- iilo premalo zaposlenih. Re- ferendum je bil namreč v so- boto, nekateri pravijo — na prosto soboto.. Nehote se po- rodi vprašanje, zakaj tako? Družbeno-političnim silam v lesnoindustrijskem podjetju »Konjice« to vsekakor ni v čast, morda pa še komu dru- gemu v Slovenskih Konjicah in v Slovenski Bistrici, so- sednjih občinah, ki ju lesno bogastvo veže dovolj bogato, da bi bili pripravljeni na so- delovanje. Naj dogodke oce- njujejo tisti, ki jih morajo. Ob rob pa naj povemo še nekaj drugih integracijskih misli. Poljčanska trgovina in gostinstvo sta že lep čas »oženjena« z veletrgovino »Koloniale«, pridružila pa se jim je tudi bistriška »Plani- ka«. Nismo še slišali, da bi to bili kdo ve kako veliki pridobitvi. Poljčančani imajo vedno kaj povedati, tudi ne- malo pikrega, Bistričani pa še niso dočakali obljubljenih novih, ali pa obnovljenih lo- kalov. Izbira ni nič boljša, kot je bila pred združitvijo. Nekaj pa bi moralo biii bo- lje. Spomnimo se tudi ponesre- čene pripojitve podjetja »Ho- tel Planina« k mariborskemu »Pohorju«. Potegniti moramo črto in ugotoviti, da z bistri- škimi integracijami ni vse v redu, in spet se vprašajmo, zakaj tako? -d Vodovod la 27 gospod Letošnja suša in splošno pomanjkanje vode v vino- rodnih hribih Slovenskih go- ric je mnoge prebivalce teh predelov pripravila na misel, kako si zagotoviti stalni vir vode, tega v vsakdanjem živ- ljenju nepogrešljivega ele- menta. Letos so presahnile največje cisterne in druga zajetja vode, zato so na po- sameznih hribih organizirali dovoz vode s konjsko vprego iz pol ure ali več oddaljenih studencev. Oni dan sem se mudil na Kogu, ali bolje rečeno pod Kogom, v Lača\'esi. Tu si je vaška skupnost 27 gospodinj- stev zgradila svoj vodovod. Med graditelji tega vodovo- da je tudi vodja krajevne pisarne (urada) Kog Konrad Kolarič, ki nam je povedal nekaj zanimivosti o tej grad- nji. Ideja o gradnji vodovoda je stara že nekaj let, letošnje pomanjkanje vode pa je po- spešilo njeno uresničitev. Res je tudi, da prej ni bilo dovolj sredstev, sedaj pa so »meščani« zgradili že nekaj vikendov in tako so celotno zadevo lažje »speljali«. Nal vodovod, ki že dela, je pri- ključenih 2 i gospodinjstev. Polovico od tega so kmetje, nekaj pa je tudi dninarjev. Dela je opravil privatnik Vinko Liitar iz Murske Sobo- te. Investicija je velj^ila 5 milijonov starih dinarjev. Svojega dela, kot je kopanje rovov ip. uporabniki vodovo- da seveda ne računajo. Izvir vode, odkoder je spe- ljan vodovod, je tipičen glo- binski izvir z jakostjo 1300 li- trov vo so prei priključ . ^ . stev pa bo vode še zmeraj dovolj. Dosedaj so položili skupno 1137 metrov vodovod- nih cevi, ki se raztezajo na področju vasi Lačaves in Ja- strebci. Princip vodovoda je v dveh motorjih in dveh tlač- nih kotlih: za vsako vas po eden. Zanimivo pri vsej zadevi pa je, da so prebivalci so- sednjih vasi pričeli razmiš- ljati o podobnih rešitvah vodnih problemov. Tako so že naredili načrt o gradnji vodovoda na Malem Kogu, s katerim bodo zajeli vasi Mali Kog, Kog, Gomila in del Vuz- metinec. Računajo, da bo pri tej investiciji levji delež gle- de financ prevzel kombinat SVL samostojni obrat Jeru- zalem Ormož. Primer vaške skupnosti Lačaves—^Jastrebci nam do- volj zgovorno priča, kaj vse ljudje lahko naredijo, če so njihova prizadevanja složna. Po besedah Konrada Kolari- ča pa v krajevni skupnosti Kog ne rešujej'o samo pro- blemov z vodo ampak vzpo- redno rešijo tudi marsikateri težek socialni problem. Imeli so primere, ko je nekaterim ostarelim ljudem, ki so jih otroci zapustili in odšli za boljšim kruhom v mesta in tujino, krajevna skupnost or- ganizirala dovoz vode. Ta problem je še posebej resen v zimskem času, ko je sneg visok in starčki in starke ne morejo dalje od hišnega pra- ga. Upajo, da bodo z gradnjo teh vaških vodovodov, ki jih gradijo prebivalci posamez- nih vasi mimo krajevne skupnosti, tudi ti pereči pro- blemi glede oskrbe z vodo ostarelih ljudi, dokončno re- šeni. jr TOVARIŠ RM, NAROČNIK TEDNIKA IZ PTUJA, vaše pismo z dne 29. okto- bra t. 1. bomo obravnavali ta- koj potem, ko nam boste spo- ročili svoj popolni naslov Uredništvo ^.adnja dela na treh studencih za vodovod vaške skupnosti Lačaves-Jastrebci KMALU RAZPRAVA O UBOJU EME VERDENIK Ptujčani, zlasti pa še Halo- iani, se še dobro spominjajo dneva, bilo je 11. aprila letos, ko je pod strelom iz vojaške puške umrla Emica Verdeni- kova iz Gorce v Halozah, tre- nutno zaposlena v ZR Nem- iiji, ko je bila na obisku v svojem rojstnem kraju. Dogodek se je pripetil, ko se je Emica vračala iz Ormo- ža s svojim fantom, Jankom Cigulom iz Dornave. Med pot- jo sta se ustavila na poljski kolovozni poti ob opuščeni gramozni jami, kakih 20 me- trov od glavne ceste Ormož— Ptuj. Nekaj po polnoči se je k av- tomobilu približal vojak, ki je opazil avtomobil z okoli 350 metrov oddaljenega stražar- skega mesta. Zapustil je stra- žarsko mesto ter se znašel pred avtomobilom, ki je imel prižgane parkirne luči. Ko je prišel do avtomobila, je po pripovedovanju Janka Cigula potrkal po steklu des- nih sprednjih vrat ter jih sku- šal odpreti. 2e v naslednjem trenutku pa je stopil pred av- tomobil in odjeknil je strel, ki je bil usoden za Emico. Že med potjo proti ptujski bol- nišnici je v avtomobilu umrla. Preiskava je ugotovila, da je streljal vojak Jovan Ilič iz Srbije, ki je danes že v ci- vilu. Zato bo umor obravna- valo okrožno sodišče v Mari- boru, ki bo ugotovilo resnico o smrti Emico Verdenik. F. H. Še: nSomo nekai so mi^hilU. V 42. številki Tednika, ki je izSla 21. oktobra letos, smo na osmi strani napisali sesta- vek pod naslovom »Samo ne- ^aj so pozabili«, v katerem smo pisali o neurejenem vpra- ^nju javnega stranišča v ^ajšperku. Na domnevo, izra- ženo v sestavku, da je grad- beni načrt za gradnjo pavi- Uona napravil Projektivni bi- ro Ptuj, smo dobili določene očitke. Se vedno pa trdimo, da ie načrt napravil prej ome- njeni biro, razlika je le v tem. da prvotno ni bil v tej Zgradbi planiran tudi gostin- '^ki objekt, ampak frizer.^ki sa- lon. Zato menimo, da Projektiv- ni biro Ptuj ni kriv, da vpra- šanje stranišča ni urejeno. V ^T^ajšpcrku jsmo čelo izvedeli, je točilnica prehodnega značaja in da za to stranišče ni potrebno. V vseh točilnicah takega značaja pa so, kot je znano, samo mizice in ne mi- ze in stoli. Naj bo tako ali tako, lokal je tu, strani.šča pa ni. Kdo je odgovoren za to, je drugo vprašanje. m. Novina OBVESTILO • Interesente za nadaljevalni teČ3j ESPERANTA obvo.šča- mo, da bo pričeto'- tečaja v sredo, 10 11., ob 18 uri v Na- rod rem domu PROSIM, BODITE TOCNI' j. D. Revež pri svojih starših Slišal sem že mnogo resnič- nih zgodb o zapuščenih in za- nemarjenih otrocih. Vse so pretresljive in žalostne. Tudi sam poznam nekaj primerov takih zapuščenih otrok in ne- odgovornih staršev. Denimo tegale: v veliki hiši na griču v KS Majšperk živita mati in hčer- ka, ki je pred tremi leti »pri- nesla« k hiši še naraščaj — nezakonskega otroka. Verjet- no bi bilo zanj boljše, da se nikoli ne bi rodil. Njegova ma- ti ni kaj prida. Oče je za spo- znanje slabši, saj živi »na ko- ruzi« pri drugi ženski in ima z njo še dva otroka. Nikjer ni zaposlen in izkorišča obe svo- ji ljubici. . Vrnimo se k našemu neza- konskemu sinčku, ki ga je mati prepustila svoji materi, otrokovi stari materi. S tem pa se njegovo življenje ni nič izboljšalo, kvečjemu še po- slabšalo Ta stara, zgarana že- nica je že od nekdaj zelo podvržena alkoholu in verjet- no ne bi mogla živeti brez vi- na ali celo žganja. Svoj vsak- danji kruh si služi z dnino pri okoliških kmetih. S seboj nosi tudi svojega vnuka, ki v mrzlih jesenskih dneh preze- ba nekje na njivi. Prava tra- gedija pa se začne zvečer, ko se ženica napije in dobesedno vleče svojega vnuka domov. Neredko pa se celo zgodi, da zaradi vinjenosti ne more niti domov, ampak zaspi nekje ob cesti, medtem ko otrok zmr- zuje in čaka, da se ga bo kdo usmilil in ga odnesel v toplo zavetje. Med tem časom pa se nje- gova mati ukvarja kdo ve s čim, ne meneč se za svojega otroka, ki ne pozna tople ma- terinske ljubezni, ki mu je v tem času najbolj potrebna. Kaj bo nekoč iz tega otro- ka? Ali bo vedel za svoja o- troška leta in v kakšnem spo- minu mu bo ostala njegova mati? Mislim, da bo treba ne- . kaj storiti, če hočemo, da bi iz tega revčka nekoč poslal vreden član naše družbe M Novina — Uredite si svoje denarne nadeve tako, da vam bo banka kar najbolj pr! roki. — 88 poslovnih enot LJUBI..FANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servis! ljubljanska banka — PRAVI NASi.OV ZA DENARNE ZADEVE! C STRAN 1'EDNIK — Četrtek, 4. novembra ZI>ENKO MOTER: SOCiALiSTfČNA DRUŽBA IN RELIGIJA v nekaj kratkih ko- mentarjih ni mogoče po- vedati prav tršega o te- mi socialistična družba in r e I i g i j a, kakor je njen glavni na- slov. Zato bom izbral samo nekatera vpraša- nja, nekatere vidike, ki se zde meni osebno pomembni zato, da bi prek njih spoznavali po- ložaj religije v sociali- stični družbi, njeno vlo- go in seveda tudi odnos socialistične družbe do religije. Po svetovnona- zorskem prepričanju sem marksist in komunist, torej na verujem v bo- ga in mi vera v>anj kot človeku ni potrebna. To pa seveda ne pomeni, da bom prostor v časopisu, ki mi je na razpolago, uporabil za propagando proti religiji, veri v bo- ga ali proti cerkvi. Mi- slim, da v radijskih ali televizijskih programih ali tisku ni mesta niti propagandi v prid reli- giji ali propagandi zoper njo. Poskusil bom pisati o veri v boga in o cer- kvi tako, da ne bom go- voril niti proti njima niti zanju. Ali mi bo to uspelo? Hvaležen vam bom za vaše mnenje, hvaležen za vaše kritič- ne pripombe ali odobra- vanje. I. Ali je religija opij ljudstva? Ali je religija opij ljud- stva? Pod tem naslovom bo moj prvi komentar. Zakaj sem izbral prav ta naslov, prav to vprašanje? Kakšno zvezo ima to vprašanje s po- ložajem religije in cerkve v socialistični družbi, z odno- som te družbe do njiju? Naj- prej je tale razlog za mojo odločitev: dolga desetletja, praktič.tj od Marxovih časov dalje, je katoliška cerkev trdila, da je v samem bistvu marksizma bojevita protireiigiozna us- merjenost in da je zato druž- ba, v kateri ima vodilno vlo- go komunistična partija, nuj- no brezbožniška, veri ljudi sovražna, torej družba, ki preganja cerkev in duhovni- ke, zaničuje in zatira vsako- gar, ki veruje v boga, druž- ba, ki hoče z nasiljem iztre- biti vero, vernike, cerkev in duhovnike in človeško svo- bodo sploh. Bojevita proti- komunistična politika je bila zato dolgo temeljna značil- nost odnosa cerkve do ko- munistov, komunističnega gi- banja in do držav, ki so pri- čele graditi socializem. To so zgodovinska dejstva, ki jih lahko podpremo s številnimi dokazi. Najprej bom omenil, poslanico papeža Pija XI. pod naslovom »O brezbož- nem komunizmu«, ki jo je naslovil na ves katoliški svet 19. marca 1939, se pravi v času nekaj let pred drugo svetovno vojno, v trenutku. ko je svet spoznaval veliko nevarnost, ki je za svobodo in demokracijo pretila s stra- ni italijanskega fašizma in hitlerjevega nacizma in zato pričakjoval združitev vseh demokratov za upor proti te- mu nasilju. Poglejmo neka- tere osnovne trditve iz te papeške enciklike: 1. nevarnost komunizma iz dneva v dan narašča. Zato je nujno, da cerkev pozove vse, da uporabijo vsa sred- stva, s katerimi bi rešili kr- ščansko kulturo pred to ne- varnostjo; 1. komunizem razglaša blo- dne ideale pravičnosti, ena- kosti in bratske skupnosti v delu. Za uresničitev tega po- spešuje razredno borbo, pol- no sovra.štva in razdejanja, anarhije in nereda; 3. po komunističnem nau- ku je človekova osebnost le delček v celotnem družbe- nem mehanizmu, zato komu- nizem zanikuje vse naravne pravice, ki gredo človeku kot osebnosti; 4. še posebej komunizem človeku posamezniku ne pri- zna nikakršnih pravic do posesti in proizvajalnih sred- stev, staršem pa odreka pra- vico do vzgoje lastnih otrok, kajti vzgoja pripada samo družbi; 5. komunizem oznanja bor- bo proti vsemu, kar je bož- je. Ce pa človeku vzamemo božjo idejo, potem ljudje nujno postanejo divjaški in surovi. Komunizem se po svoji naravi protistavlja vsa- ki religiji, ki jo opredeljuje kot opij ljudstva, kajti ver- ski nauki naj bi uspavali lju- di, onemogočali njihovo ak- tivnost v svetu ter jih us- merjali samo k nebu. 6. Niti socializem niti ko- munizem ne bi bila tako raz- širjena, če bi tisti, ki vlada- jo narodom, resno razumeli in doumeli nauk in opomine Cerkve. 7. Komunizem je smrtonos- na kuga, ki se razleza po no- tranjščini človeške dioižbe in jo spravlja v skrajno nevar- nost. Zato so narodi v ne- varnosti, da padejo nazaj v barbarstvo, hujše, kakor je bilo tisto, ki je živela v njem velika večina pred Kristuso- vim prihodom.*- Komunizem je po svojem bistvu zločest, zato nihče v nobeni stvari ne bo z njim sodeloval. 8. Končno pravi papež Pij XI. leta 1937: Cerkev ima zato nalogo, da odbija in raz- bija vse načrte komunizma. Pri tem pa ji moramo poma- gati prav vsi, države, držav- ni voditelji in vsi kristjani. Države morajo preprečiti, da bi se med njihovimi narodi širile komunistične zablode. Omenil sem samo nekaj bistvenih trditev papeške po- slanice iz leta 1937. Ta posla- nica je postala tisti čas vo- gelni kamen najbolj borbe- nega protikomunističnega bo- ja po vsem svetu in tudi pri nas. Gesla te poslanice so bila glavna gesla, pod kate- rimi je pri nas Cerkev med drugo svetovno vojno 1941 do 1945 usmerjala boj v^roti partizanskemu in osvobodil- nemu gibanju, to je bila tu- di miselna podlaga oborože- nemu belogardizmu. Tako je bilo tudi vrsto let po letu 1945, dokler nista drugi vatikanski koncil in papež Janez XXIII. zavrnila to politiko ter tudi za odno- se do komunistov razglasila geslo dialoga, torej geslo enakopravnega pogovora in sodelovanja v vsem, kar gre v dobro človeka in človeštva. V tem pa je tudi veliko, če- prav zelo pozno priznanje, da pretekla cerkvena politi- ka do komunizma ni bila v osnovi utemeljena, da pravi odnos marksizma in socializ- ma do religije in vernih ljudi še zdaleč ni tisti, kakor ga je razglasila poslanica papeža Pija XI. in kakor so jo tisti čas ponavljali cerkveni do- stojanstveniki tudi na Slo- venskem. Vprašanje pa se- veda je, ali so tej cerkveni politiki verjeli slovenski ka- toliški verniki, o čemer bo govor na drugem mestu. Dalje prihodnjič. VOLILNiK KONFERENCA Včeraj je bila v Slovenski Bistrici volilna konferenca ob- činskega sindikalnega sveta, na kateri so volili delegate za I. kongres in člana RO sindi- kata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Udeležen- ci so razpravljali tudi o ak- tualnih gospodarskih in družr benopolitičnih vprašanjih. Več o seji bomo poročali v na- slednji številki. -d Zaključki občinske konference SZDL Ptuj, z dne 22. 10. 1971, na kateri je bilo prisotnih 100 kmetovalcev, ob zaključku javne razprave za uvedbo starostnega zavarovanja kmetov. 1. Občinska konferenca SZDL pozdravlja uvedbo starostnega zavarovanja kmetov kot odraz našega dru- žbenega in gospodarskega razvoja. 2. Konferenca zahteva, da se starostno zavarovanje kmetov v prihodnje izpopolnjuje. kmetov v prihodnje izpopolnjuje. 3. Predlaga, da je treba ob starostnem zavarovanju kmetov kar najhitreje doseči solidarnost obsega vseh socialnih pravic, ki izhajajo iz družbenega delovne- ga razmerja. 4. Ob starostnem zavarovanju kmetov je treba ure- diti invalidsko zavarovanje kmetov. 5. Ob starostnem zavarovanju kmetov bo treba upoštevati tudi delo kmečkih žena gospodinj, ki naj si tudi sčasoma pridobijo vse pravice iz tega zavarovanja. 6. Financiranje starostnega zavarovanja, kmetov naj bremeni v enakem razmerju sklad samofinanciranja zavarovanja kmetov in delež družbenih sredstev. 7. Sprejemamo pripravljeni načrt postopnega izpla- čevanja pokojnin kmetom glede na predvideno zmanj- šanje starostnega cenzusa. 8. Višina sedaj predvidenih pokojnin se mora valo- rizirati za višino povečanih življenjskih stroškov od leta 19G9. 9. Zaradi posebnosti razvoja NOB v severni Slove- niji predlaga konferenca, da se priznajo kmetom pra- vice iz sodelovanja v osvobodilnem boju tudi po 9. 9. 1943. 10. Ob uvedbi pokojninskega zavarovanja kmetov je treba ukreniti vse, da si bo pridobila kmetijska de- javnost vse enakopravne pravice blagovno tržnih od- nosov v našem gospodarskem sistemu. 11. Strinjamo se, da bo kmetom omogočeno dopol- nilno starostno zavarovanje pod pogoji, ki jih bo do- ločal zakon. 12. Sedanji družbeni razvoj zahteva, da uvedemo kar najhitreje enotno nacionalno zdravstveno zavaro- vanje kmetov in delavcev. Predsednik komisije za pripravo zaključkov Jože STROPNIK ppjiK — Četrtek, 4. novembra 1971 STKAN 7 leč pozornosti preusmerjanju (metij pred nedavnim so se v Škof- Loki zbrali predsedniki seh slovenskih občin. Raz- favljali so o kmetijstvu in gotovili, da so doseženi že le- i uspehi pri preusmerjanju jnetij. Vsekakor pa je treba o delo organizirano nadalje- lati, pri čemer pa se bodo iiora'e intenzivneje vključiti (se delovne organizacije kme- lijstva in gozdarstva, kakor Bdi občinske skupščine, po- ipeševalne službe, banke in jrugi. Tako bomo hitreje u- resničevali sklepe II. konfe- rence ZKS o kmetijstvu in irednjeročni program kme- tijstva in gozdarstva Slove- lije. Z doslednim uresničevanjem programa razvoja kmetijstva lahko dosežemo, da se bomo v Sloveniji sami-oskrbovali s kmetijskimi pridelki. Ugotav- ljamo namreč, da nam narav- ni pogoji omogočajo pridelati več, če bomo uredili trg, cene in če ne bomo po nepotreb- nem uvažali nekaterih kmetij- skih pridelkov in s tem dali zaslužiti raznim špekulantom. Za vse to pa so odgovorni do- ločeni dejavniki v kmetijstvu, ki bodo morali bolje skrbeti za enotno izkoriščanje kmetij- skega prostora. Znano je, da imamo še pre- cej neizkoriščenih rezerv. Tam, kjer so že pričeli s pre- usmerjanjem kmetij, v nižin- skih in hribovitih predelih, so že doseženi lepi rezultati. Naj- lepši primer "je vsekakor v Skofji Loki, kjer bodo do konca leta že imeli okrog 150 preusmerjenih kmetij. Skoraj Povsod so že pričeli s pre- usmerjanjem kmetij in neka- teri so že dosegli vidne uspe- hi saj imajo nekatera pod- fofja že popolnoma preusmer- jene kmetije, drugod pa so že ia tej poti. Znani so tudi nekateri pri- '"eri, ko kritizirajo sedanji Položaj kmetijstva in ne zna- jo preiti od besed k dejanjem, dati kredite, strokovno pomoč Ui bolje organizirano zaseb- kmetijstvo. Pojavlja se ne- fazurrievanje, preživelo »oble- ganje« kmeta in njegove po- slovne in politične dejavnosti 'i nazadnje boj za osebne po- 'ožaje. Zal najdemo take pri- "^ere v zadrugah, kmetijskih 'kombinatih in tudi v občin- skupščinah. S tako poli- tiko bomo morali slej ko prej tudi nehati in storiti mnogo ^^ za preusmerjanje kmetij. se vse ustavi pri denar- ji: kdo bo dal kredite? Toda, pa jih daje drugim de- lovnim organizacijam? Ce bi pregledali, kam vse smo v zadnjih letih dajali sredstva, bi ugotovili, da je bilo kme- tijstvo najbolj zapostavljeno. Bili so in še bodo primeri, ko za nekatere nerentabilne to- varne najdemo potreben de- nar, kmetijstvo pa bi zadovo- ljili najraje s tem, da skliče- mo plenum, konferenco, sprej- memo resolucijo in potem zo- pet po starem naprej. Mislim, da smo v Sloveniji že dosegli tak razvoj, da lahko zagotovi- mo več kreditov za zasebno kmetijstvo. Sedaj smo v prehodnem ob- dobju za preusmeritev kmetij- stva in podeželja. Ce hočemo doseči tak razvoj v kmetij- stvu, kot ga danes dosegajo nekatere druge države, bomo storili velik korak naprej v kreditiranju zasebnega kme- tijstva in tudi pospeševalna služba bo morala intenzivneje delovati na celotni teritoriji SR Slovenije. M. Novina Nove oblike zdru- ževanja kmetov Zaradi sprejemanja novih ustavnih dopolnil se je neko- liko zakasnilo sestavljanje os- nutka zakona o združevanju kmetov v zadruge, temeljne organizacije združenega dela organizacije kmetov in pogod- bene skupnosti. Novi zakon o združevanju kmetov bo le- tem nedvomno omogočil zdru- ževanje v take oblike, ki bo- do zanje najbolj primerne. Sedanjim kmetijskim organi- zacijam pa bo omogočil, da se bodo lahko prilagodile nove- mu zakonu, obenem pa bo do- puščal možnost uresničitve kmetovih teženj za samoupra- vljanjem in večjim osebnim dohodkom kmcta-delavca. Novi zakon podrobneje ob- ravnava do sedaj že znane ob- like združevanja kmetov, to je: zadrug in obratov za ko- operacijo pri kombinatih. V bistvu bodo obe organizaciji z majhnimi razlikami ^ delovali zelo podobno. Rnzlika je le v tem, da bodo zadruge vklju- čile v svoje članstvo kmete (na p- -''ni bazi), ki bo- do 'i o svojem de- lu ir. Zadruge bodo torej ni.. ^ale z več deset- letno tradicijo in izkušnjami združevanja kmetov. Pri o- bratih za kooperacijo . pa bo verjetno še nadalje igrala glavno vlogo kmetijska orga- nizacija-kombinat, ker bo tu- di sposobnejši pri financira- nju kmetijstva. Vendar bodo zadruge in organizacije kme- tov (pri kombinatih) vodili kmetje skiipaj z delavci dolo- čene družbcno-kmetijske or- ganizacije. Tretja oblika združevanja kmetov so pogodbene skupno- sti, ki obstajajo na vasi že danes in bi jih lahko imeno- vali tudi strojne skupnosti. Pri tej obliki gre za združeva- nje kmetov v določeno orga- nizacijo zaradi lažje nabave kmetijske mehanizacije. Po- godbeno skupnost lahko skle- nejo trije ali več kmetov, ki so se odločili za nabavo kme- tijskega stroja ali za nek pri- ključek, ki je določenega po- mena za vse člane pogodbene skupnosti. Ni pa rečeno, da se bodo pogodbene skupnosti ustanavljale samo zaradi na- bave strojev, ampak lahko pričakujemo, da se bodo po- javile tudi v intenzivni živi- noreji, prašičereji in drugih gospodarskih dejavnostih. Ver- jetno pa bodo morale pogod- bene skupnosti vsaj v začetku računati na izdatnejšo druž- beno pomoč (predvsem finanč- no). Vsekakor pa bodo naj- bolj samostojne gospodarske organizacije, saj bo tudi mo- rebitni dohodek, ki ga bodo ustvarile, ostal v organizaciji sami. Člani skupnosti pa ga bodo delili medsebojno, v skladu s svojimi pravilniki. Nekatere gospodarske orga- nizacije se celo bojijo, da bi močnejše pogodbene skupno- sti nastopile samostojno na tržišču. Bojijo se, da bi cene njihovih artiklov bile nižje, kot cene artiklov iz družbene- ga sektorja. Vsekakor se kmet s preusmerjeno kmetijo ne bo imel časa ukvarjati z drobno trgovino, če bodo seveda ure- jene tržne razmere in cene, tako da bo dobil svoje delo plačano tako, kot bi ga mo- ral dobiti. M. Novina V eni hiši stanujeta dva moža z istim priimkom. E- den izmed obeh umre, med- tem. ko se drugi odpravi v Afriko. Od tam pošlje ženi telegram. Na žalost pa se vratar zmoti v nadstropju in izro- či ženi telegram. Ta pade s.koraj v nezave?1 ko čita: Prišel dobro, vročina groz- na! Gnojenje travnikov Ce travnike redno gnojimo z mineralnimi gnojili (P in K ali N, P in K), hlevskega gno- ja skoraj nima pomena upo- rabljati. Dokazano je, da je rudninskimi gnojili. Bolje je hraniti trajno brez uporabe hlevskega gnoja — samo z rudninskemi gnojili. Bolje je hlevski gnoj uporabljati na njivah (posebno za okopavine) vrtovih in v vinogradih. Ce imamo hlevskega gnoja več, kot ga rabimo za omenjene kulture, ga lahko seveda tro- simo tudi na pašnike in trav- nike, in sicer kot nadomestilo za rudninska gnojila. S hlev- skim gnojem se na travniku da zboljšati težka zemlja, ki slabo gospodari z vlago. Koristno bi bilo, če bi dal vsak kmetovalec zemljo vseh svojih glavnih njiv in trav- nikov vsakih 4 do 5 let ke- mično analizirati. Analizo vzorca zemlje na pH, fosfor in kalij naredijo Kmetijski insti- tut Slovenije, Ljubljana; Kmetijski zavod, Maribor, ter Hmeljarski inštitut, 2alec. Vzorce zemlje bi moral vzeti praviloma strokovnjak, prav tako pa naj bi tudi raztolma- čil kmetovalcu rezultat ke- mične analize zemlje. Gnojenje s fosfornimi in ka- lijevimi gnojili je osnovno gnojenje za travnike. Ce red- no gnojimo s PK, se poveča pridelek, prav tako pa se tu- di kakovost mrve zaradi gno- jenja močno izboljša. Razen s fosfornimi in kali- jevimi gnojili lahko gnojimo travnike tudi z dušičnimi gno- jili. Na splošno pa je raba du- šičnih gnojil na travnikih mnogo manj rentabilna, kot pri drugih kulfurah. Ce že gnojimo na travniku z dušič- nimi gnojili, potem raje spo- mladi, kot pa po prvi ali celo po drugi košnji. Čeprav je gnojenje travni- kov zelo enostavno, delajo na- ši kmetovalci precej napak. Mnogi gnojijo le s fosfatnimi gnojili, npr. s thomasovo žlin- dro. Po nekaj letih začne uči- nek takšnega enostranskega gnojenja pojemati in nato je zaključek kmeta, da "mora gnojiti tudi s hlevskim gno- jem, češ da sama umetna gno- jila niso zadosti. V tem pri- meru je manjkal v glavnem kalij in nič drugega. Nekateri pretiravajo tudi z dušikom. Ce gnojite z gnojnico, ki je dušično in kalijevo gnojilo, potem ni potrebno gnojiti več z dušikom, pa tudi odmerek kalijevih gnojil lahko zmanj- šamo. Bolje je gnojiti zmer- no, kot pa manjše površine močno. Ce gnojimo vsako le- to, je potrebno fosfornih gno- jil (žlindre in superfosfata) za en hektar 400 do 500 kg. Ce so tla zelo kisla uporabljamo namesto superfosfata in žlin- dre mikrofos ali pelofos. Ka- lijeve soli trosimo 200 do 300 kg/ha. Zmotno je mišljenje, da je treba s fosfornimi gnojili, predvsem z žlindro, gnojiti že jeseni. Kdor redno gnoji svoj travnati svet lahko gnoji ta- ko s fosfornimi in kalijevimi gnojili kadarkoli, ko trava ne raste: torej jeseni, pozimi — če ni snega, ali če ga je le malo — in spomladi vse do začetka aprila, pa tudi še a- prila, če prej ni bilo mogoče. Gnojenje s PK je možno po vsaki košnji, nič ne bo šlo v izgubo, le če za takšno opra- vilo najdemo čas. Z dušičnimi gnojili gnojimo travnike pra- viloma nekaj tednov pred za- četkom rasti, t. j. po navadi v drugi polovici marca pa do nekaj tednov po začetku rasti, t. j. približno do sredine a- prila. Vsa rudninska gnojila tro- simo posamič ali pa zmešana. Žlindre in nitromonkala ne smemo mešati pač pa lahko trosimo eno gnojilo neposred- no za drugim. Ce gnojimo s hlevskim gnojem, ga moramo potrositi jeseni ali spomladi zelo zgodaj, dokler se vegeta- cija ne začne. Hlevski gnoj naj bi za gnojenje travnikov dobro prepcrel, tako da se da z vilami ali s trosilnikom fi- no raztrositi. Debela plast gnoja namreč rušo zaduši in napravi s tem navadno več škode kot koristi. Grabljanje suhih ostankov gnoja spomla- di je nepotrebno. Trosimo pa hlevskega gnoja 100 do 200 q na hektar. ML BO LETOS PREPO- VEDAN IZVOZ JABOLK? Grupacija proizvajalcev jabolk je menila, da bi letos prepovedali izvoz jabolk za- radi slabega letošnjega pri- delka Baje pa so nekatera podjetja že dobila določen kontigent za jzvoz. Tudi proizvajalcem se verjetno letos ni potrebno pritoževati nad odkupom, saj so cene višje za okrog 0,80 dinarja v primerjavi z lan- skimi. Vendar še sedaj ni popol- noma jasno, čeprav bi že moralo biti, kakšen je letoš- nji pridelek jabolk. Se ve- dno ni povsem znano, za ko- liko je bil letošnji pridelek manjši od lanskega, kar pa verjetno nekaterim prija, zaradi stalno spreminjajo- čih se cen. Zaradi bolj ali manj mot- nega položaja se lahko zgo- di, da bomo s?daj jabolka izvažali, pozimi jih bomo pa uvozili. Verjetno bodo zopet zaslužili razni špekulantih i B STR A V tednik — Četrtek, 4. novembra V nedeljo start v zvezni judoistični ligi V GOSTEH ^AIBOUŠI jUGOSLO¥A^SKI EKIPI Naposled bodo v nedeljo ljubitelji j uda v Slovenski Bi- sfrici le prišli na svoj račun. Ob 11. uri se bo pričel turnir prvega kola zvezne lige, go- stujeta pa najboljši jugoslo- vanski ekipi — Mladost iz Za- greba in Slavij a iz Novega Sada. Na blazinah bomo tako imeli priložnost videti vse ju- goslovanske reprezentante, za- pi.šemo pa lahko, da bo to e- den najbolj močnih turnirjev v Jugoslaviji. Gledalcem, pri- čakovati je, da bodo napolni- li telovadno dvorano v re- kordnem številu, se bodo predstavili sami znani tekmo- valci. in sicer šestkratni pr- vak Jugoslavije Kraljevič, mnogo obetajoči 7.uvela, oba sta člana Mladosti, pa neutru- dni borec Obadov in Bajčetič iz Novega Sada Nastop sled- njega je toliko bolj zanimiv, ker je na minulih mediteran- skih igrah osvojil kar dve srebrni medalji v različnih panogah Poleg j uda je stopil za stopnico niže od prvaka tu- di v rokoborbi, kar je seveda veliko presenečenje, saj se s tem športom ni nikoli ukvar- jal. Na blazini pa bo seveda tudi Stanko Topolčnik, eden najbolj uspešnih jugoslovan- skih judoistov. Kakšne so torej možnosti Impolovih judoistov? Težko bi bilo pričakovati, da bi zabele- žili proti tako močnima na- sprotnikoma zmago. Z Mla- dostjo so se doslej že večkrat pomerili, videli pa smo tudi, da ni nepremagljiva, čeprav Bistričani lepih priložnosti ni- so izkoristili in so dosegli naj- več neodločen rezultat. S Sla- vijo se Impol še ni pomeril, menimo pa, da tudi v tem srečanju neodločen rezultat ni nedosegljiv. Vsekakor pa bo bistriški turnir eden najbolj kvalitet- nih v zadnjih letih v Jugosla- viji, boji bodo prava revija reprezentantov in če bodo do- mačini ostali praznih rok, po- tem to ne bo noben polom. Impol bi moral nastopiti v na- slednji {K>stavi: Topolčnik, Vidmajcr, Rebernak, Stern in Prelog. Trener Pliberšek bo pred samim dvobojem odločil, kateri tekmovalec bo nasto- pil v posamezni kategoriji, menimo pa, da bi bila prej o- menjena postava najboljša. Be.sedico moramo nameniti tudi gledalcem, ki so že ve- likokrat pripomogli k uspehu svoje ekipe. Upamo, da bo tudi nedeljsko navijanje v mejah športnega, ter da Impol zaradi prevelike vročekrvno- sti ne bo imel -težav. Sicer pa je bil žreb Impolu dokaj naklonjen. V drugem kolu bodo Bistričani potovali v Beograd, kjer se bodo po- merili z domačim Partizanom in Zagrebom, kjer se da iztr- žiti kaj več. Tudi v tretjem kolu morajo Bistričani v Beo- grad, to pot pa se t>odo po- merili s Študentom in Bosno iz Sarajeva. Zadnje kolo bo decembra, Bistričani pa se bodo spet predstavili domačim gledal- cem. Nasprotnika bosta ljub- ljanska Olimpija in Split. Trener Pliberšek je pred pričetkom v zvezni ligi dejal: »Fantje so se zasluženo uvr- stili med najboljše v Jugosla- viji. Nimamo prevelikih »ape- titov«. Naš plan je ostati v zvezni ligi.« Naj dodamo še našo misel. Ce bo šlo brez po- škodb in drugih zapetljajev, potem bi se moral Impol uvr- stiti ob koncu na 4.—5. mesto, umirja I .k loabovnasto,tudi Turnirja I. kola bosta še v Sarajevu, kjer bo domača Bo- sna gostila ljubljansko Olim- pijo in beograjski Partizan ter v Zagrebu, kjer bodo nastopi- li Zagreb, Split in beograjski Študent. -d SLABE DIMNE NAPRAVE V petek, 29. oktobra, je iz- bruhnil požar na gospodar- skem poslopju Ivana Šefa v Zgornji Hajdini 31. Zgorelo je ostre.šje v velikosti 38 kva- dratnih metrov, pokrito z ope- ko. Pri požaru je nastalo ško- de za 10.000 dinarjev. Po poža- ru je bilo ugotovljeno, da je požar izbruhnil zaradi nestro- kovno speljanih dimnih na- prav. V dimnik, ki je vodil iz svinjske kuhinje, je segpl 5 centimetrov globoko leseni tram, ki se je vnel in razši- ril požar, ki je k sreči bil lo- kaliziran. -FK- KLIK-KLAK Poznate igrico klik-klak? Pri nas igra jo deček vsaj;^ v republiki sosednji pa čak Dve žogici, elastika, dobe za novi se petak. Kdor v igri tej je strokov, njak, ropoče bolj kat tovornjak. To je kot mali vrtiljak! Se žogici vrtita pod prsti kot oblak v vrtincu uragana. Ce nisi velik korenjak, beži, četudi si možak! A kaj še ubogi siromaki To je igrica klik-klak! Tako se rima še lisjak, zakaj ne tudi poštenjak? Za novo hišo je zidak, iz lesa napravil boš svinjak, za kokoši kokošnjak. Ko fant odraste, je vojak. Čast mu, kdor v dobrem je Uinak, v mizarstvu nujen je vijak, v žepu dober novi je stotak, če nimaš ga. si okostnjak, potem je konec igrice klik- klak. Pa končajmo pesmico klik- klak in vrzimo jo v smetnjak. VESNA VRES Novo vodstvo tabornikov v Kidričevem Pred kratkim je taborniška organizacija v Kidričevem priredila za svoje člane izlet ali bolje rečeno taborjenje v Stopercah, kjer je bil istoča- sno tudi občni zbor, na kate- rem je bil podan pregled uspehov in neuspehov organi- zacije v minulem mandatnem obdobju. Po izvolitvi delov- nega predsedstva je dal svoje poročilo starešina odreda Ivan ME2NARIC, ki je ugodno o- cenil del« organizacije v pre- teklem obdobju, prav tako pa tud' povsem upravičeno izre- kel nekaj kritike na račun ti- stih, ki bi bili morali imeti več posluha za delo in potre- be taborniške organizacije. Povsem se strinjamo z njim, kajti del uspehov, ki jih je taborniška organizacija dose- gla v minulem obdobju, gre le na račun organizacije brez pomoči ostalih družbenopoli- tičnih organizacij v naselju. Ko je dala poročilo še blagaj- ničarka organizacije Pavla ELSNER ter nadzorni odbor. se je razvila razprava. Poka- zala je, da so bili kljub ne- katerim pomanjkljivostim le doseženi precejšnji uspehi. Vsi ki so v razpravi sodelovali, so odločno zahtevali, naj se v bodoče delo organizacije raz- vija v pozitivni smeri. SZDL ter krajevna skupnost in dru- gi, ki imajo smisel in morda tudi dolžnost, bi naj delali z mladimi. Mladi taborniki bi lahko sodelovali na več pro- slavah, če bi le-te bile v re- du in pravočasno organizira- ne. Zavzeli so se za konkre- ten program dela, brez kate- rega si ni moč zamisliti uspe- hov, ter za to, da bi v bodoče tudi ostale organizacije imele več posluha za delo s taborni- ki. Po občnem zboru so mladim tabornikom pripravili zakus- ko. Potem pa so se pomerili v športnem tekmovanju v ma- lem nogometu s svojimi sta- rejšimi člani odbora, kar pa je bilo bolj rekreacijskega po- mena. Zmagali so mladi ta- borniki s tesnim rezultatom 8:7. Izid pove, da se starejši niso hoteli kar tako predati, in da je boj bil zares trd Starešini taborniškega odre- da Ivanu MEZNARICU izreka organizacija zahvalo in pri- znanje za 15-Ietno delo. On je mnogo doprinesel k uspehu organizacije Čeprav bo delal še v bodoče, mu izrekamo vse priznanje v imenu vseh ta- bornikov in mu želimo mnogo prijetnih uric ob .svoji mali vnukinji, mladi taborniki pa bodo nedvomno nadaljevali delo, ki jim ga je nakazal! M. F. Gorišnica 7. novembra: ameriški film PLAVOI.ASr MAŠČEVALEC; Ljutomer 6. in 7. novembra: ameri.ški film DETEKTIV BULLIT; 10. oktobra; ameriški film ZBOGOM, COLUMBUS! Tomaž pri Ormožu 7 novembra: italijanski film ZA DOLAR VEC. ^JK — Četrtek, 4. novembra 1971 STHAN 9 ROB KULTURNI STRANI rEDNIKU ^našnjo številko uvaja- f »Tednik« kulturno stran se, da je bila obve- ijst o kulturno-umetniški gijalnosti doslej nezado- V novih iskanjih, ka- pevečati in popestriti in- i^cije o kulturi, je ured- be »Tednika« uspelo na jdo kulturne skupnosti j zbrati okrog sebe krog nih sodelavcev, ki bodo manentno in kontinuirano Hnljali, ocenjevali in poro- I e vseh pomembnih kul- Hh dogodkih in dosežkih dvsem na območju razšir- (sti našega časnika. Vsekakor želimo, da bi kul- turna stran v našem »Tedni- ku« našla širok odmev med našimi bralci, prav tako pa se ne bi hoteli zapirati v ozek krog o kulturi pišočih ljudi, ampak bi želeli, da bi vsak, ki čuti nagnjenje do kulture tu- di aktivno sodeloval, predla- gal, dajal kritične pripombe in misli, s čimer bi se prispe- valo k vsebinski kvaliteti kul- turne strani. Zavedamo se namreč, da bomo samo na ta način uspeli dvigniti naš list na kvalitetnejšo raven. Andrej FEKONJA Irvaška in srbska dialekto- ija se je od Vuka Karadži- pa do danes ukvarjala livsem s problemi štokav- Iga narečja, kar je čisto ra- nljivo, saj je to narečje po- le knjižni jezik Srbov in •atov. Ko so hrvaški lin- Irti opazili zanimivo arha- Kt čakavskega dlnlekta, je most posvetila precej po- »losti tudi temu narečju, ikavščina pa je, ne samo ge- iJfsko, temveč tudi v inte- » takratnega zbliževanja teh Slovanov, , konkretno tev in Hrvatov, vedno sa- *Jla nekje na periferiji, feejši slavisti so načenjali fclem kajkavshega narečja •o mimogrede, pogosto le "at, ko so reševali druga, ftjih važnejša vprašanja, 'av obsega ta dialekt še ifs znaten del severozaho- ' Hrvatske. Wbno so se izogibali po- »jevati izvor kajkavskega 'ekta, saj je sumljivo bli- 'lovenskemu jeziku, da tu ne govorimo o Štajer- ci dialektu. Zato je razum- et da so ga vsi slovenski "ličarji brez pridržka šteli '•ovenski dialekt, medtem I* večina Hrvatov zagovar- 'obratno mnenje. Danes je "^lo ustaljeno prepričanje, I* kajkavščina sicer v os- ' res slovenski dialekt, je zaradi zgodovinske '^'Inosti Zagorja, ki ga nc- ''' sploh štejejo za zibelko '®tva. zaradi njihove us- i^Rosti in še drugih fak- postala kajkavščina '^ski dialekt in bogata li- ki se je začela raz- 'i od protestantizma da- spada med osnove hr- literarne zgodovine Saj '^jkavski dialekt vladal v ''sili literaturi v vseh sme- približno 1830 L, ko se pojavi ilirizem, ki se nasloni na štokavščino ter prične s tem ustvarjati nov hrvaško srbski oziroma srbsko-hrvaški jezik. To je literatura, ki je v svo- ji zgodovini ohranila nabožna, zgodovinska, literarna, grama- tična in splošno poljudna de- la in to vsa v kajkavščini, ki dolgo ni bila samo dialekt, temveč edina hrvatska litera- tura. Zaradi dobrega sosedstva in že stoletnih in stoletnih stikov in ne navsezadnje razumlji- vosti kajkavske besede Slo- vencem, je ptujska Ljudska in študijska knjižnica čutila dol- žnost, da zbere del te bogate literature ter jo sistematično razstavi. Poleg tega pa so imeli Ptujčani priliko slišati tudi neposredno podajanje kajkavske besede, ki 50 jo predstavili člani Narodnega kazališta »Avgusta Cesarca«, iz Varaždina. Sprejem je bil izredno topel, tako da se je pojavila želja, naj ne bo to zadnji večer. Marjetka Runovec P. s. uredništva: Štajerci in Prekmurci živi- mo na področju, ki je skozi zgodovino igralo pomembno »strateško« vlogo, kjer so se križali najrazličnejši nacional- ni, kulturni in politični vplivi, ki so zapustili sledove v men- taliteti, navadah, običajih in jeziku prebivalcev Ker vidi- mo, oziroma spoznavamo veli- ko sorodnost s so.sednjimi kaj- kavci, lahko tudi to še razši- rimo na Slovake, o katerih pa vemo žal tako malo. Zato va- bimo vse. ki jih taka ali po- dobna problematika zanima, da nam to sporočijo oziroma pošljejo tudi svojp prispevke ali pripombe za kulturno stran. Ob novih odkritjih v Pokrajinskem muzeju Da je Ptuj pravo zgodovin- sko mesto dokazujejo vedno znova najdbe arheološkega in umetnostnozgodovinskega zna- čaja, ki se pojavljajo na obeh bregovih Drave v območju antičnega in srednjeveškega mesta, ki s svojo naselitveno tradicijo sega prav do civili- zacijske zore evropskega člo- veka — do neolitske in bro- naste dobe. Izmed številnih najdb iz zadnjega poldrugega leta zaslužijo posebno pozor- nost odkritja, ki so bila izvr- šena v samem sklopu muzej- skih stavb, saj so se te najdbe strokovno neposredno in kon- tinuirano izpeljale in dale za- nimive rezultate, ki so deloma popolnoma novi, deloma pa samo potrjujejo to, kar je bi- lo že znano ali domnevano, le da ni bilo in situ dokazano. Na grajskem hribu so se pri očiščevalnih delih na zahod- nem platoju, imenovanem »turnirski prostor«, kjer se vrši obnova skrajno zanemar- jenega poslopja grajske žit- nice in zahodnega, v 17. sto- letju tudi »starega« imenova- nega stolpa, pokazale zanimi- ve najdbe, ki ponovno doka- zujejo, da je ta prostor nase- litveno in zato tudi arheološ- ke izrediu) zanimiv teren, ki po svoji pomembnosti spada med prvorazredne kulturne spomenike Slovenije. Ob do- kazanem dejstvu naselitvene kontinuitete tega prostora od bronaste dobe naprej so iz- kopavanja v neposredni bli- žini stolpa razkrila zidane o- stanke poznoantične utrdbe, na katerih so ležali staroslo- vanski skeleti z vojaškimi pridatki, ob severni stranici stolpa pa je bilo najdeno pr- votno mestno obzidje iz 13. stoletja, za katerim je bil v 1. polovici 14. stoletja postav- ljen sedanji stolp z bogatimi antičnimi spolijami. Potek mestnega obzidja nakazuje splošno smer ob severnem ro- bu »turnirskega« prostora in grajskega pobočja mimo »za- pornega« stolpa do sedanjega vhoda na vzhodni plato — se- danje restavracijsko dvorišče. Za zgodnje utrdbene odnose med gradom in mestom je značilno, da je grajski stolp postavljen tik za mestnim ob- zidjem in da je to obzidje v 1. polovici 15. stoletja grad vključil v svoj obrambni si- stem. Dominikanski stavbni kom- pleks, kjer naj bi po nekate- rih domnevah stala Pribinova cerkev, je postavljen na del- ni nasuti ni, saj so se v grob- nicah pod cerkvijo poleg ne- kaj dominikanskih grobov iz 17./1&. stoletje našli sledovi rimskih stavb, ki so potekale terasasto in zato skoraj pra- vokotno na sedanjo stavbo, ki je romanska iz let 1231—1251. Za to stavbo je dokazano, da je imela pred barokizacijo ravne lesene strope, ki so bili v refektoriju podprti z 2, w kapeli pa z 1 zidanim slopom. Ko so prostore koncem 17. stoletja obokali, so seveda stene pojačali in pri tem uni- čili eventualne gotske ali re- nesančne freske. V kapeli so bili najdeni trije tlaki: baro- čen, gotski in originalen, v katerega nivoju je bil zidan grob s 3 moškimi skeleti. V času, ko je stavba služila kot kasarna (1819-1926) je bilo v kapeli izzidanih 6 temnic za vojaške delikvente, v sosed- njem prostoru pa je bila stra- žarnica — popreje samostan- ska portirnica. Naštete najd- be dokazujejo, da je vzhodni samostanski trakt v celoti ro- manski in da ima tudi zani- mivo predzgodovino, segajoče vsaj do antičnega Poetovija. Poleg opisanih je bilo opra- vljenih še cela vrsta drugih odkritij, ki v glavnem potrju- jejo moje izsledke iz prej- šnjih let ter dopolnjujejo oris razvoja teh dveh zgodovinsko in arhitektonsko izredno kom- pliciranih stavbnih objektov, ki tako značilno obenem pa tudi slikovito obvladujejo ptujsko mestno podobo. POSLANSTVO GLEDAUSCA Poslednje čase smo priča, da je zavladala v gledališki u- metnosti med nekaterimi mla- dimi, prenapetimi gledališč- niki velika zmeda, zasleplje- nost, da, prava anarhija. Njih geslo: »rušiti oblike literar- nega gledališča, rušiti oblike scenskega prostora, rušiti ob- like igralskega izraza«, pome- ni popolno razvrednotenje vsega, kar je bilo do zdaj v gledališki umetnosti ustvarje- no vrednega in pozitivnega. Uverjen sem, da so te za- blode trenutne modne norosti in da bodo ti ljudje sčasoma uvideli, kaj dejansko pomeni gledališče svojemu narodu. Trdno sem prepričan, da še danes ta dan drži. kar so pi- sali in nas učili zreli gledali- ški IjvKije njega dni: Da je bila in bo naloga gle- dališča: služiti lepoti in res- nici, gojiti lepo slovensko be- sedo in kazati podobo naroda v vseh njegovih težnjah — v veselju in žalosti, v sreči in trpljenju, uspehih in neuspe- hih, zmagah in porazih; ka- zati mu pot navzgor, izvab- ljati iz njega plemenita čustva ter bogatiti njegovo srčno kulturo, skratka: vzgajati in izobraževati. »Prava gledališka umetnost hrani po svojih vzgojnih vi- rih stalno in neusahljivo hre- penenje po lepoti, dobroti in pravici, obenem pa vzdržuje živo in zdravo borbenost za oživotvarjanje teh najdragoce- nejših, najplemenitejših, a večno nedosežnih kulturnih idealov. Glavna in bistvena, osnovna moč gledališke umet- nosti je: lepota. Lepota, ki odkriva neznani, tajni svet pesnikovega duha, ki opaja z visoko pesmijo ljubezni, in ki pretresa z grozo in strahom propadajočih in umirajočih veličin. Lepota, ki je v vsem in nad vsem, ki je preprosta in velika Lepota, ki črpa iz neskončnosti, in ki poteka neusahljivo iz bogastva pesni- kove domišljije. Lepota v du- hu, v kretnji in besedi, kakor jo je v vseh svojih gledališ- kih delih ustvarjal največji tvorec pesniške lepote; Sha- kespeare. V vzgojnem pomenu isto- vredna pa je druga glavna u- činkujoča sila gledališke umet- nosti, to je: resnica. Resnica, ki ostro razlikuje dobro od zlega, ki brezobzirno sega vsem stvarem do dna, ki kaže svetu in človeku neustrašno njegov resnični in nepotvor- jeni obraz, ki sveti s svojo vseprodirno baklo v tiho temo neumnosti, razbija krinke s obrazov laži, hinavstva in M- njihovi pravi sliki,v-;ove- cemerstva, razgalja puhloatfl- listrskega zadovoljstva, sega ▼ domove in jih prikaže v nji- hovi pravi sliki pobeljenih grobov. Ista resnica je neiz- bežna in povsod pričujoča, ki stopa sleherniku pred njegovo vest, ki stalno opominja In kaže neprestano nezmotno na krepost, in ki z nepodkupljivo silo osvetljuje, razkraja in u- ničuje pregreho. Resnica, ki odpira pot spoznanja, ki bor- cu daje moč, da se zna boriti, resnica, ki je junaku in trpi- nu, poleg lepote, edini vir življenja. - PM (^a4aljevanje prihodnjič) J i STRAN 10 TEDNIK — ČETRTEK, 4. novetj,!,. Zgodila se mi je krivica Nekega jesenskega dne je brat pasel krave. Ko sem pri- šla iz šole, sem mu nesla ko- silo. Brata ni bilo več na paš- niku. Krave so mirno prežve- kovale v senci bližnjega gr- movja. Toda ena je manjkala. Klicala sem brata, a se mi ni oglasil. Ko.šarico s kosilom sem obesila na vejo bližnjega drevesa in odšla domov. Doma sem našla brata za mizo, ko je sedel in jedel. Vprašala sem ga, kje ima ži- vino. Brat pa je že zakričal nad menoj: »Kje imaš živino, kaj iščeš doma? Zgini na pa- šo!« Tedaj je pritekel oče in nisem mogla do besede. Brat je kričal, zakaj takšna smr- klja ne bi mogla pasti krav. Morala sem na pašo. Tekla sem vso pot do paš- nika. Tam sem se spustila na tla in zajokala. Saj mi je ma- ma dala kosilo za brata! Ona je šla k sosedovim in tako me ni mogla braniti. Brat se je lahko šel kopat, jaz pa sem morala paziti na živino. Ven- dar me to ni tako bolelo, pač pa to, da sta oče in brat kri- čala nad menoj. Zakaj sta kričala? Sele čez nekaj časa sem se ozrla po živini. Ena krava je manjkala. Našla sem jo glo- boko v gozdu. Vsa utrujena in opraskana sem zvečer prigna- la domov Tedaj se mi je brat rogal za hrbtom Žalostna sem bila in vse sem povedala mami, ta pa je dejala, da se mi še pasti ne ljubi Ne vem, ali sem mamo na- robe razumela, zvečer se ni- sem mogla več prepirati za- radi tega, ker mi je bil spo- min na minuli dan pregrenek. Nada Kamenšek, Stoperce Moj hranilnik Varčevanja denarja sem se učila že od 4. leta dalje. Nekoč sem dobila hranilnik za rojstni dan. Bila sem ga vesela. Kmalu nato sem do- bila še dva tisoč starih dinar- jev. Imeli smo mnogo obiskov in hranilnik se je polnil. Ko je hranilnik bil poln, sem ga iz- praznila. Z veseljem sem šte- la denar. Kupila sem si šol- ske potrebščine. Denar hra- nim še sedaj. Vsako paro po- berem. Pregovor pravi: »Ce nimaš 10 par, nimaš milijona«. Torej je vsaka para nekaj vredna. i Lidija Stuhec, 6. a razred osn. šole Tomaž — Ormož TEDNIK, vaš list DA^O¥ALCI mm Darovalci iz Kidričevega, TGA, 21. oktobra 1971 Franc Majhen, Lancova vas 58; Franc Ficijan, Sp. Velov- lak 33; Janez Horvat, Slov. trg 1; Stanko Zemljak, Za- grebška 10; Franc Lozinšek, Kidričevo 66; Franjo Skvorc, Kidričevo 33; Franjo Majačič, Kidričevo 29; Ivan Hvaleč, Cojzova 11; Mirko Krabonja, Sodinci 21; Marija Novak, Po- trčeva 44; Milan Slavinec, Vi- čava 12; Rudolf Stelcer, Coj- zova 12; Jože Lovenjak, Kidri- čevo 40; Jaroslav Dovhan, Ki- dričevo 15; Voja Veličkovič, Kidričevo 26; Franc Erbus, Potrčeva 46; Rudi Horvat, Bo- lečka vas 5 a; Štefan Bezjak, Spuhlja 13; Zvonko Mohorko, Kidričevo 10; Ivica Majačič, Kidričevo 29; Nežka Jeza, A- pače 28; Anton Srdinšek, A- pače 137; Jože Murata, Kidri- čevo 1; Maks Satler, Jablovec 7 Posamezni krvodajalci v ok- tobru 1971 Marija Kramberger, Levanj- ci 12; Konrad Obran, Budina 22; Neža Kristovič, Spuhlja 66; Matilda Krivec, Ljutomer 43; --TurlJ Kurbus, Kajuhova 1; Vlado Matjašič, Zlatoličje 72; Lizika Prelog, Sobetinci 15; Jože Capuder, Borovci 43; 5; Anton Gregorec, Mestni vrh 105; Pavao Kozjak, Ro- gozniška 19; Rudi Tašner, Ti- bovci 24; Vinko Iljevec, Krempljeva 10. Krvodajalci iz Markovec 24. oktobra 1971 Ladislav Knuplež, Markovci 33; Marjan Plohi, Markovci 35; Jakob Ciglar, Markovci 7; Janez Kristovič, Zabovci 65; Venčeslav Galun, Nova vas 6; Ivanka Solina, Markovci 31; Marjeta Peklar, Nova vas 87; Terezija Maroh, Zabovci 31; Neža Ciglar, Markovci 7; Ma- rija Rep, Nova vas 1; Ivan Ovčar, Markovci 42; Ana Markovič, Nova vas 80; Ivan- ka Kukovec, Nova vas 31; A- lojz Solina, Markovci 31. Krvodajalci iz Kidričevega — teren 28. oktobra 1971 Justi Leber, Zg. Hajdina 30; Franc Kokol, Kidričevo 4; Jelka Bilanovič, Kidričevo 12; Marija Petkovič, Kidričevo 14; Edi Selinšek, Kidričevo 7; Zvonko Furjan, Kidričevo 39; Anton Horvat, Kidričevo 35 b; Marija Kešpert; Kungota 48. Vsem krvodajalcem za da- rovano kri v imenu bolnikov, najiskrenejša zahvala! Milijonarji - nemaniči Kadar izreče Anglež besedi- co »sreča«, si predstavlja pod tem pojmom mirno družinsko življenje, dobro službo, spo- štovanje med občani, v vr- hunskih primerih morda še kak plemenitaški naslov, ki ga podeli kronana glava. Francoz razume pod srečo nekaj dru- gega: majhno, lično hišico na deželi, poleg hiše lep zelen vrt, ob sebi vedro in veselo žensko, v družini pa kopico zdravih otrok, ki skačejo po njem kakor miške. Američan si pod pojmom »sreče« pred- stavlja bogastvo. Njemu po- meni sreča mnogo, mnogo, ne- skončno mnogo denarja, da se človeku od tega začne vrteti v glavi ... Zato so Američani tako u- darjeni na stave. Stavijo na vse, kar je v zvezi s to ne- produktivno dejavnostjo, iz- gubljajo, včasih tudi dobiva- jo. Najpriljubljenejšo prilož- nost za stave dajejo konjske dirke, v angleščini »sweepsta- kes«. Ce staviš samo en do- lar, kar ni mnogo, lahko do- biš nazaj milijon. Za takšno stavo ni treba nič drugega ka- kor dober nos, da pogodiš pravega konja. Ce pa si osla zamenjal za konja, odideš do- mo z dolgim nosom in luk- njo v žepu. Zgodilo se je že, da je dosegla stava na zmago- vito dirkalno žival v Irish Fee State Hospital Sweepstakesu štiri milijone dolarjev. Dobit- niki so žareli od sreče. Kaj so napravili z denarjem, ni znano. Verjetno so ga prav ta- ko slučajno zapravili kakor dobili. Amerika pa ni le dežela lo- terijskih in drugih iger za srečo, ampak tudi domovina statistike. Neki novinar si je vzel čas in potrpljenje, da bi dognal, kako se razvija »prav- ljica o sreči« potem, ko dobit- nik nabije listnico s »srečno« zasluženim denarjem. Vprašal je vrsto ljudi, ki se jim je na- smehnila sreča, kaj so nare- dili z denarjem, ki jim je brez truda padel v naročje. Ali so ga nesli v banko in naložili na dobre obresti? Ali so ga raz.- brskali, ker niso poznali nje- gove vrednosti? Kakšen je bil konec njihove »sreče«? Dalje: ali jim je sreča v igri prinesla kakšno zadoščenje? Ali so si s pomočjo dobitka izboljšali možnosti za življe- nje? Ali so lahko zadostili svojim željam, ki so se pora- jale v njih, ko še niso bili bo- gati? Itd. Anketa je dognala nekatere zanimivosti. Predvsem to: de- nar ne prinaša sreče. Kdor o- bogati čez noč, brez truda in vneme, ni srečen, prej je ne- srečen. Ne ve se kam posta- viti, kako ukrepati, da bi bil dorasel položaju, s katerim ni računal. Zato se začne tresti za nezasluženo nagrado, ki je v nevarnosti, da se razprši in raztepe. Neka mlada deklica iz new- yorške okolice je zadela lote- rijski dobitek v znesku sto ti- soč dolarjev. Stvar jo je tako pretresla, da so jo morali od- dati v umobolnico. Italijanski krčmar Emilio Scala je imel na videz veliko srečo. Stavil je na konja in zadel poldrugi milijon dolar- jev. Novinarju, ki je obiskal njegov dom, je povedala do- bitnikova hči, da je denar pri- nesel strašno ozračje v dru- žino. Položaj restravraterja se je čez noč omajal. Dva znanca sta naperila proti njemu tož- bo, češ da jima pritiče del do- bitka, ker sta mu posodila de- nar za »ticket«, kakor pravijo listku. Scalovo stanovanje so jeli oblegati ljudje, ki so ho- dili prej k njemu jest in pit. Zahtevali so od njega, naj z njimi deli svojo »srečo«. Na- stopiti je morala policija, da je zaščitila krčrnarja in njego- vo družino. Štirideset kdove kako oddaljenih * sorodnikov Scale je zahtevalo od moža, naj jim z denarjem seže pod pazduho, da se jim bo bolje godilo. Sklicevali so se na to, da jim je krčmar obljubil, da jim bo pomagal, če bo kaj za- del ... In zdaj se je to zgodi- lo. Scala se je moral izseliti iz stanovanja in se preseliti v drugo četrt ter se skrivati pod tujim imenom. Povrh tega je imel smolo, da je del dobitka zapravil na borzi, ker ni bil vešč špekulacije, v katero se je spustil, da bi pomnožil svo- je premoženje. Manj nežno je oplazila uso- da Roberta Whittelerja, ki je v Kalkuti pri konjskih dirkah zadel četrt milijona dolarjev. Pijan od sreče, ki mu je ne- pričakovano nakloniij denarja, je prodal svoj, lo in garažo v Ameriki iskal mlado deklico i,, njo odpeljal v Pariz, u skupno razmetavala Pognala sta skoraj vj, leto dni je ljubimec j kove priležnice ustreij meca v ljubezni, izkj, je, da je zapustil le 5, tisoč dolarjev. Trohico več naklonjei usoda izkazala bratoma ju in Danniu Dougj bančnima uradnikoma i streeta. Zadela sta prj skih dirkah dvesto tis larjev. Oče je izjavil, d je dal denar za stavo hteval zaradi tega m delež. Naperil je tožbo sinovoma. Pravda je y to dni. Nato je oče dvajset tisoč dolarjev 1 Ijenjsko zavarovalnino, sta z denarjem špekulii newyorški borzi in vse kulirala. Ostalo je sai kar sta dala očetu zai vanje. Stanley Mendrala je 150 tisoč dolarjev, ki' laže zapravil kakor i Ostal mu ni niti cent Court, mehanik, je zad 1931 sto tisoč dolarjev, oprezen. Kupil si je ze za hišico, uredil farmo; jad in zajce, ostanek p žil v akcije donosne j govne družbe. Ko pa košjo farmo spremenil ražo, je začel propadati vse izgubil. Danes je sp mo mehanik, bogatejši kaj žalostnih izkušenj. Denar pa ne prinaša nesreče. Kdor bi to tu bi imel prav. Statistika I ških novinarjev navajal jih zapiskih primer deidi je bila po poklicu telei ka v Brooklynu. Piše sei Popp in mogoče še ži^ ženska je zadela nekoiil soč dolarjev in je bila i pametna, da jih je nesi ravnost v bančno shrani stala je na svojem slu9 mestu, skromna in dd kakor je bila pred nasU sreče. Tudi trgovec I Droge je ravnal pameti je svoj dobitek v zne^ tisoč dolarjev vložil v I Novinarju, ki ga je obisi prepovedoval, da je p" potem, ko se je izve** njegov dobitek, na tis" tisoče pisem od vseh ^ ljudi. Nastala je prava jaška psihoza, vsak mu tel nekaj odkrhniti od ka. Ko je začel preveri kakšnih razmerah živi)' silci, ki so ga nadlego' podporo in pomoč, je ' da je med njimi le maj'' stotek resnično potreb« Statistika ameriškega narja o dobitkih in dol' je konec konca poučna sledi, da denar ne ( sreče. Kdor ga lahko ' ga prav tako lahko, laže, zapravi. Pregovo' kor se nateče, tako se če, je tudi tukaj na ' mestu. Miren kotiček za Slovence v Nemčiji Želite kranjske in domače vino? Pred nedavnim nam je pisal naš dopisnik, ki trenutno živi v Stuttgartu, v Nemčiji. Kljub temu, da Je prišel v tujino, med tuje ljudi ga je zelo pre- senetilo, kar je odkril. V Nem- čiji je naletel na gostinski lo- kal, v katerem strežejo domači ljudje, v katerem velja domača beseda ravno toliko ali pa še več kot nemška. Ko je naš dopisnik, Franc Antolič obiskal ta lokal, so imeli ravno vinsko trgatev in to čisto tako po »domače«, po slovensko. Pogovarjal se je tu- di 1 lastnikom lokala, ki mu je dejal: »Vede! sem, da si Slo- venci želijo svo'j kotiček v tu- jini, zato sem tudi zgradil lo- kal v takem stilu. Nikoli pa s*! nisem mislil, da bo to tako ve- Iikeg:a pomena in da se bo tu vsak dari zbralo toliko število vaših rojakov. Vedno se jih tu zbere od 300 do 400 In zares lepo je videti pravo slovensko družbo.« V lokalu pripravljajo prven- stveno slovenske specialitete, torej res slovenski lokal za na- še delavce v tujini. Po dopisu Franca Antoliča M. Novina ,fIlK — Četrtek, 4. novembra STRAN 11 Ji ze veste...? petega novembra letos ^ iz novega vesoljskega (pskega centra izstrelili v jjje raketo »Europa« 2. Pr- jtopnjo te rakete so izde- y^ngleži, drugo Francozi in Ijj, Nemci. Ta novi evrop- center se nahaja v fran- ki Gvineji. .Podatki, ki jih bodo po- Ij na Zemljo sovjetske in (fjške marsovske • sonde, Ij na razpolago znanstve- pBi obeh dežel. Nekaj po- pega velja tudi za podatke joxi\] te bodo uporabili za {lavo Lunine karte. .Deset dni so močni žaro- fi osvetljevali Zugspitze, jfišji vrh ZR Nemčije, ki je bilo videti tJo 50 kilo- jiov daleč. Na zahtevo pri- eljev narave in ljubiteljev »li so žaromete spet odstra- , Francoska zdravnika La- Bge in Letournel iz pari- (bolnišnice sta na ortoped- i kliniki pavijske univerze riž presadila dve kolčni itezi, sestavljeni iz kroma, kalta in plastičnih snovi. - Neka japonska tovarna je ^ala napravo, ki bo baje fcprečevala prometne nesre- Izaradi pijanosti za krmi- I. Motor naj bi se avtoma- te izključil v primeru, če bo lel za volan vinjen voznik tona naprava je občutlji- na Človeški dih. - Neki angleški kmet Wal- t Cross je imel nepopisno lio, ko je na sejmu kupo- I svinjo. Medtem ko je štel iiw, je svinja povrgla pr- |a mladiča. Nazadnje je mo- tor peljal domov kar dva- jst živali, namreč odraslo No Jn enajst pujskov. - V Silverstonu v Angliji 1>okazali nov varnostni pas avtomobile, ki preprečuje fnik 2 mesta, dokler si ga "Hk ne pritrdi. V pas je fajen ultrazvočni sistem, ki delovati v hipu, ko voz- ^ vtakne ključ za starter torja. Pokaže se napis "ežite se!«, kakor v letalih. ^ pa se ne premakne, do- ^f ni varnostni pas pritrjen * voznikov prsni koš. Isto "ia za sopotnika na spred- ^ sedežu. V bolnišnici Groote ''uur v Capetovvnu je umrl "Ph Grant iz Witbanka, ki Peljal za najtežjega člove- ' v Južni Afriki. Tehtal je I kilogramov, visok je bil centimetrov, obseg bokov j« imel 2,3 metra. — S posebno metodo posku- ša neko britansko podjetje v Blackburnu navaditi delavce in nameščence na točnost priho- da na delo. Kdor pride deset dni zapored točno na delo, do- bi vstopnico za nogometno tekmo, nagrada za dvajset dni pa je vstopnica za sedež na tribuni. — Po naročilu uprave za varstvo narave je neko ame- riško podjetje izdelalo stroj, ki odstrani s peščin nafto in druge maščobe, zaradi katerih je morje čedalje bolj umaza- no. Naprava vsrkava pesek in odstranjuje nesnago, kot ne- ke vrste pralni stroj. Maščo- be ostanejo v zbiralniku, pre- čiščen pesek pa se vrača na peščine. Stroj lahko na ta na- čin očisti na dan čez 700.000 ton peska. — Sovjetski strokovnjak za ladjedelstvo Boris Tihomirov napoveduje, da bodo imele ladje v prihodnosti kvečjemu le 15 članov posadke, ker bo- do avtomati nadomeščali kr- marje in strojnike, razen te- ga pa poenostavili delo na krovu. — Čedalje več strokovnja- kov na svetu razmišlja o člo- veški prehrani v prihodnosti. Število svetovnega prebival- stva se nenehno zvišuje, viri hrane pa zaostajajo za to rast- jo. Skupina ameriških izve- dencev tehta možnost, da bi uporabili Antarktiko, kot na- ravni hladilnik, v katerem bi hranili lahko pokvarljivo hra- no, zlasti živila iz ameriških živilskih presežkov. Rešiti bo treba dva problema: na celini okoli zemeljskega tečaja po- iskati področje, kjer ni mno- go snega; to področje bi mo- ralo biti dovolj daleč od oce- anov, da ne bi ledene gore odnesle teh shramb na morje. Glede na mraz bi tanri lahko časovno praktično neomejeno hranili živila. — Italijanski kemik Carlo Mazzanti je po večletnih po- skusih izdelal umetno seno. Snov v obliki ozkih trakov je baje po njegovi trditvi ena- kovredna naravnemu senu in se živina nanj zelo hitro na- vadi. -FK- Dober den dro^i Priehi no vsa moja rezervirana žlohta z mo- jega rezerviranega kota! Progi brolci, saj vena vete, ke je den vseh svetnikov no vseh mrtvih en resen no žalosten proznik no si lehko okoli toga s^mo resne stvari pogučinrto. Mrtvin naj večna liič sveti, ti- st« žive, ki so mi doj z groba v^e sveče no vence pokraH pa naj čimprej peklenščaki v pekel pokličejo. Pjebi, drogi brolci, to pa resen neje lepo. Clovik kvo- jin pokojnin mak) grob zrihta. droge rože kupi no sveče pri- provi, te pa prideS drUgi de-n na briitif pa nega -več no ne rož. Jas van poven, če bi doba tistega dolgoprstneža pri toten tatinsken deli, bi ga živega v gnob zakopa, na križ pa bi mii napisa: Tii počivle Jaka TOT, rojen viin od Mice Vkrodjene . .. 7L&} pa še poglednirao kaj nan je napisala Prprova L.ujzika: POZDROVLENI LUJZEK! Lubi, drogi L«jz«k. pontogaj! Vesolni prebivalci okoli naSib makadamskih cest te prosimo, pomogaj nan najti tistega stručr njaka, ki je zmisia, da nan tote boge Inkjaste no XTeriij«ne ce- st« vsoko leto vsaj enkrat g«r preorjejo. Neke sen čiila, ke maš ti nekSne zveze s tistimi ta vejkSimi živinami no ti najbrž nede žmetno najti totega kriv- ca. Po prven vejkšen deži ga priženi k nan. ke ino rou pri- redil ene cestne dirke. Podll mu bomo pecikl, moped pa Se peš de mnga iti enih deset ki- lometrom'. I.ujzek, ti pa boš do- ba za nagrado, če ga prižem;š, deset litrof šmarnice. Lujs, si ti ^ploh lehko pred- st«vlaš, kak zgledne tota cesta po oroji. Z vejkimi modernimi pliigi zdroptejo gor vso kameje, ki je še od rimskih cajtov. Po- tli pa narinejo gor malo *oc5ra, trot niče no druge nesnage — pa je cesta rekonstruirana. Strašno zanimivo pa je potli gledati pe- cikliste, mopediste. avtomotoili- ste no druge motorizirane obfo- ne, kak preskakovlejo kameje, no nazodjo z noson parkira.io v kokšni blatni lukji no z grozo j gledajo smrti v oči, ki jin drvi v obliki kokšnega tovorjeka, av- tobusa ali pa »sebnega aftij na- proti. Se boj bogi so pešci, posebno če je dežovno vreme. S totin vsokoletnin orojon so na ceste ž* tak znižali, da so jorki skoro više kak ceste. Jas si nemren raztoimačti, zakaj je to dobro. PeSci so novadno ob tokih dne- vih od pet do glave preforhanl s cestnim blatom no z Artigimi žmahili. Iti se najdeje na cesti. Lehko pa se ttidi zgodi k« kok- Sni kamen, ki prifrči od afto- moMMiega kola naravnoč po- čila kokšnega pešca v glavo ali pa kokStto dr»jso pro»r.etno sredstv*. LujKek. jas si toto ra^Kopaje cest razlogan s ten, da n;.*! stručnjaki išejo grob no zaklo- de huDskega krola Atiia. ki je pr« »legi na tiašen tereni poko- pani. To je pametna zadeva, saj bi lehko potH z nM>rebitnin na.i- denin zaklodon vse cc«4« z as- falton doj premaraU. Luju-k, zaj pa te še povobin na Marti- novoje. Spekli mo ftlariinovo gosko no posUvli vejki fiaškon na mico. Prkli, n«de ti žeti. L,epo te pozdrovla Prprova Lujzika! Serbus. I^ajzHiat R«sen si mi lepo opisala ticte cestne dogodivščine, sat«« ti te moren v naprej povedatL ke ti- stega stručnjaka za cest« na.ibrž nemo moga najti no ga pri^nsti v va^ vašk« i^upiMH«t. J»« ga že nekaj let z lat«rM> pri beh>n dnevi iščen pa ga »emren »a Hi. KaS« ceste se r«sefi * joko ialest^nen stoji, ne je ie provo nebeško čfid«. da si aB»ertštii astronavti neso rajši namesto mesca kraterov na naših cestah izbroli za pristojanje vesolske h>dj«. Lajzika. zaj pa mo ti naštrja, kaj vse za ene sorte avtov po našita cestata dirkajo: fo]J(swa- goni. rekavejt fiat razstave, brenčedesi, mini justini. ®pl drekordi, nsu pritisfco«?i^i. ford eksportt. spačkovi^i. žabe no še driige podobne cestne živoIL K totin Stirinožnin oziroma 1;tiri- kelesnim prometntn sredstvon pa Se lehko prištejemo: dvonož- na giirala, mopi-prdala. kanko- le, Sajtrge no seveda 5e otroške vozičke na kerih se na