RAZGOVORI V KRAJEVNfH SKUPNOSTIH
Pestra paleta nalog
Metoda dela občinske kon-ference SZDL Ljubljana Cen-ter so tudi neposredni raz-govori predstavnikov druž-benopolitičnih organizacij in skupščine občine s pred-stavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v krajevni skupnosti. Tako so v teh dneh ob širši udeležbi potekali razgovori v vseh krajevnih skupnostih naše občine. Težko je v krat-kem povzeti vso problemati-ko, ki je od krajevne skupno-sti do krajevne skupnosti ra-zlična, in ki jo bodo morali novoizvoljeni delegatski or-gani krajevnih skupnosti in družbenopolitične organizaci-je razreševati. Osnovni temi razgovorov sta bili pomen in vloga ter kadrovanje v skup-ščine delegatov krajevneSskup-nosti in njene organe in pro-gram dela krajevnih kon-ferenc SZDL do konca tega leta.
V povolilnem obdobju se v vseh krajevnih skupnostih kaže potreba po razreševanju nalog, ki jih narekujejo živ-ljenje in interesi krajanov. Ve-dno močnejše so različne za-hteve po spreminjanju in izboljševanju razmer v po-gledu družbenega in oseb-nega življenja, s tem v zvezi pa tudi zahteve po možnostih za večjo prisotnost krajanov v različnih delegatskih in poli-tičnih organih krajevne skup-nosti. Spoznano je dejstvo, da noben delavec ne more izrazi-ti in uveljaviti svojih samo-upravnih pravic in interesov le v temeljni organizaciji združenega dela ali v delovni skupnosti, temveč da mora velik del svoje volje vedno bolj uveljavljati preko delega-cij v skupščini občine in sa-moupravnih interesnih skup-nostih, izredno občutljiv del družbene, samoupravne in politične dejavnosti pa doživ-ljati   in   izražati   v   krajevni
skupnosti. Zato so ,se razpra-ve vedno vračale na razmišlja-nja o dosežkih pri resnični ustavni preobrazbi krajevne skupnosti in zagotavljanju možnosti, da bo krajan v njej tudi resnično aktiven.
S tem so bila povezana vprašanja o kadrovskih pri-pravah na izvolitev skupščine delegatov krajevne skupno-sti, sveta skupščine in komisij kar je zahtevalo napore za do-datno evidentiranje, dogovo-re z vsemi subjekti v krajevni skupnosti, kadrovanjem in obravnavanjem predlogov na krajevni konferenci SZDL.
Ustavna preobrazba krajev-ne skupnosti pa ne more pote-kati uspešno, Če pri tem ak-tivno ne sodelujejo družbeno-politične orgnizacije na čelu % ZK in v okviru frontne SZDL. Skupni dogovor je bil, da bo potrebno vso skrb posvetiti uspešnemu delovanju dele-gatskega sistema in ne dovoli-ti, da bodo delegacije ostale osamljene. Pomembno bo vključevanje družbenopoli-tičnih organizacij in drugih družbenih organizacij ter or-ganov krajevnih skupnosti v zagotavljanje možnosti za de-lo delegacij. Pri sedanji samo-upravno razvejani krajevni samoupravi je zato potrebno stalno domišljati organizacijo, oblike in metode delovanja krajevne organizacije SZDL. V preteklosti se je krajevna samouprava in njeno razume-vanje prav zaradi odsotnosti subjektivnih sil pogosto zože-vala le na delovanje sveta kra-jevne skupnosti. Ta je nema-lokrat odločal in razpravljal v imenu občanov in se tako po-časi spreminjal v glavnega oblikovalca krajevne politike.
Krajevne          organizacije
SZDL še nismo dovolj izkori-stili kot demokratično tribu-no občanov, kot možnost v krajevni skupnosti za boljše
izražanje, soočanje in usklaje-vanje interesov. Krajani v kra-jevni organizaciji SZDL, bo-do morali vedno bolj znotraj SZDL oblikovati politiko za odločanje samoupravnih or-ganov krajevne skupnosti. Sekcije pri krajevni konferen-ci SZDL bi kot politično stro-kovna telesa lahko odigrale izredno vlogo pri oblikovanju odločitev, ki jih bodo sprejeli delegati in samoupravni or-gani v krajevni skupnosti ozi-roma zunaj nje. Utrjevanje politične         organiziranosti
SZDL, delovanje terenskih odborov SZDL, vključevanje zborov stanovalcev in pripra-ve na volilne konference kra-jevnih konferenc SZDL bodo zato pomembne naloge v tem letu.
Na razgovorih so udeležen-ci v razpravi opozorili tudi na priprave programa dela kra-jevne skupnosti za leto 1979 oziroma na naslednje sred-njeročno obdobje in na potre-bo opredelitve posameznih nalog in nosilcev. Opozorili so na dosedanje pomanjkljivosti programov, zlasti glede ure-sničevanja družbenoekonom-skih odnosov z združenim de-lom na področju krajevne skupnosti in izven, pri obliko-vanju predlogov za programi-ranje nalog posameznih kra-jevnih skupnosti v načrtih ob-čine, mesta in samoupravnih interesnih skupnosti v smislu celovitega načrtovanja itd.
Razgovori niso prezrli stal-ne skrbi za nadaljevanje ure-sničevanja načrta obrambnih priprav, družbene samoza-ščite in civilne zaščite v smi-slu uveljavljanja določil obeh zakonov na tem področju, s posebnim poudarkom na ra-zvijanju aktivnosti in kadrov-skih rešitev v hišnih svetih, ulicah in terenskih odborih SZDL.
J.  Š.