mammm
LETO 1931 r- S T E V I M* H h 1«-
Vzgo a k zmernosti
Alj veste, kdaj se prične vzgoja k zmernosti? Prvi dan zahteva novorojenček svojo hrano in zato se tudi teip prvim dnevom začne vzgoja k zmernosti. Nič ni namreč tako zelo učinek navade, kakor prav zmernost. In po prvotpi detiijski navadi se ravna navadno vse telesno življenje otrokovo. £e se malček v prvih mesecih življenia prena'e — saj bi pil kar naprej — tedaj se razširi mali želodček, ne more pravilno prebav-Ijati, del prehrane se izgubi ne da bi se izkoristila. Morebiti je tudi kmalu bolezen tu kot posledica neprevidnosti, ko se je mali čez mero napaspl.
Tudi na red pri prehrani lahko malega kmalu navadimo; ob določenih časih dobi hrano. Če morebiti tuli včasih kriči, pa ima to drug vzrok, kot pa lakoto in mati naj se he razburja, pa tpdi naj ne navadi malega qa neizogibni »cucelj«. In ponori naj mali spi, ne pa je; vsak zdravnik materi pove, da otrok ponpči ne rabi hrane. Le če ga mati razvadi, postaje kmalp tiran cele hiše, ki pripravlja itijršem jn vsej svoji okolici, noči brez spanja. Seveda ie kaj drugega, če je m^lj bolan.
Ce pa p^vadupo takoj malega otroka na zmernost in red, tedaj 6irio za nadaljno vzgojo že mnogo storili. Ko mali raste, mora mati seveda skrbeli za zadostno hrano. Res je, da v današnjih dneh nimamq vsega, kar bi radi in tudi ne moremo dobiti, pa tejja tudi ni treba. Vsaka mati pa naj si zapomni, da je prehrana, pa naj bo še tako preprqsta, dobra in zdrava,
če je sveža in dobro pripravljena Zato naj nikoli ne hlasta po raznih poboljških, ki jih že kar pripravljene kupi, ki pa nimajo toliko hranilne snovi v sebi, kakpr sveža, doma pripravljena hrana. Vsaka mati naj se zaveda, da je prav kuhinja in kuhanje najvažnejši poklic zanjo, pray t«» ko kakor je zvesta vr^tev težkejjfl dela moževa stvar- Ko mati dobro in okusno jed postavi pa npizo, obvaruj? sebe in svQjq družino dveh peprilik'-1. Otroci ne oblegajo ves dan opwe in ne tarnajo ?a kruhom, kar vsekakor zelo podraži vsako gospodinj" $tvo; 2. pa zabrani, da otroci ne zahtevajo tistih sladkarij, ki so dobre le za okus, reddne snovi pa nimajo nobene. Zdaj pa naj nobena mati ne misli, da otrokom ne sme pd časa do časa tudi kaj sladkega privoščiti- To naj se zgodi le včasih in naj bo otrokom kot nekaka plačilo, ker so bili pridni. A to naj bo res samo isjema in mati naj malega vselej varuje, da si malega želodca ne preobjoži s sladkarijami- Vendar to, če otroke ne navadimo na sladkosnednpst, še ne pomeni niti palovipo vzgoje k zmernosti, Glavno je, da sj znajo in se polagoma uče i? lastne volje si tudi nekaj odreči,
Seveda pa je tovrstna vz80ja zelo težavna in mati si mora ppiskati rasnih pripomočkov pri tem delu Prvi čas bp morebiti zadostovalo, da jf ona tista, zaradi katere naj se otrok premaga. Prva otroSka ljubezen velja materi, zato je na mestu, da se prav pri tej ljubezni tudi uči, Kmalu pa bo treba delokrog vzgpje za zmernost

razširiti. Vsakršno obilico, ki jo otrok ima naj deli s svojim bratcem ali sestrico, pozneje s svojim malim prijateljčkom, še pozneje s siromašnim dečkom,- ki ga kje poželjivo daleč gleda in nazadnje s siromakom, ki pride trkat in prosit za božji dar. To vrsto vzgoje naj mati prav kmalu prične, ne čakati, da bi prišel otrok do razuma; tedaj se odpro za njegovo darežljivost že širši krogi in vzgoja usmiljenosti in dobrote najde tu že prav ono torišče, ki napravlja velike in heroične ljudi.
Šipkov cal
Že neštetokrat je bilo dopove-dano, kako škodljiv je pravi ruski čaj in kakšna potrata je to, ako kupujemo za drag denar stvar, ki nima niti trohice dobrega v sebi, ampak je le dražilo za živce in mamilo, ki ima vedno slabe posledice. Ako velja ta ugotovitev sploh za vsakogar, koliko bolj šele za preprostega kmečkega človeka, ki potrebuje zdrave, tečne hrane, ne pa takih ničvrednih, poleg tega pa dragih dražil. Vse obsodbe vredna je ta potrata tudi zaradi tega, ker imamo dovolj domačih čajev, ki so prvič neprimerno boljši od ruskega, ker vsaj niso škodljivi, večkrat pa zdravilni, drugič so pa zelo poceni ali celo zastonj, ako jih naberemo sami.
Lipov, kameličen, slezov, jagodov, robidoiv in še razni drugi domači čaji so znani vsaki gospodinji. Ne poznajo pa pri nas čaja, ki ga drugod, zlasti v Švici, v velikih množinah nabirajo in pijejo povsod po kmetih in v mestih, po bolnišnicah in po zdraviliščih. To je čaj, ki ga dobimo, ako kuhamo seme od plodov divje rože ali sipka — torej šipkov čaj. Divja roža raste pri nas povsod po grmovju po mejah in po raznih drugih neobdelanih krajih. Od te bodeče rastline že sedaj uporabljamo gladka enoletna stebla za podlago žlahtnim visokodebelnim vrtnicam. Na tisoče in tisoče takih enoletnih korenjakov
pokupijo vrtnarji vsako jesen od nabiralcev, ki iščejo po grmovju šipko-ve grme in z velikim trudom izkopavajo primerna debelca. Pa to ni še vse.
Prav ugodno se dado uporabiti tudi njeni plodovi za okusen in zdravilen čaj.
Šipkovi plodovi, drobnim hruši-cam podobne, škrlatno rdeče ali rumene, trde jagode zorijo uprav septembra in oktobra. Nabiramo jih lahko vso jesen tja do zime, ker se trdno drže na bodečih grmih. Za čaj pa niso dobri kar celi plodovi, ampak predvsem seme, le nekoliko posušenega oplodja naj bo vmes. Zato je treba vsak plod odpreti in iztrebiti seme. To delo je sicer precej zamudno, vendar pa ne tako, da bi ga ne mogli zmagati ob dolgih jesenskih in zgodnjih zimskih večerih. Plodove je treba kmalu potem, ko so nabrani, odpreti, ker sicer začno radi plesniti, ako so dlje časa na kupu. Ko seme izluščimo iz oplodja, vsako zase posušimo in nazadnie namešamo med čisto seme nekoliko suhih luskin oplodja. Iz svežega oplodja, ako ga je kaj več, se da narediti izvrstna mezga ali marmelada- Šipkovo seme, ki je namenjeno za čaj, hranimo v vrečicah na suhem prostoru.
Šipkov čaj kuhamo takole: 3 ka-vine žličke semena denemo v kako sitce ter ga splaknemo, če mogoče, v tekoči vodi, da speremo z njega prah. Potem ga stresemo v pol litra vode, kjer naj se namaka 8—12 ur. Nato ga v isti vodi, kjer se je namakalo^ 10 minut kuhamo. Ko ga odstavimo od ognja, ga pustimo še 20 minut v isti posodi in pokritega, da se seme do dobra izluži. Odcedek je potem uporaben za. pijača
Pijemo ga nekoliko oslajenega ali še boije brez sladkorja, poleti mrzlega, pozimi toplega. Lahko ga skuhamo za več dni v zalogo, ker nič ne izgubi, ako ga pogrevamo, ampak se mu okus in zdravilnost celo izb 1 ša.
V mojem gospodinjstvu ga deremo namakat vsak večer, skuhamo ea
>a zjutraj. Polovico ga porabimo zju-raj, polovico je pa za zvečer, ko se zopet pogreje ali pa izpije mrzlega.
Šipkov čaj ni le prijetnega okusa, ampak jako zdravilen, ker blagodejno vpliva na mehur, ledice in na pre->avila sploh. Zaito bi bilo zelo pametno, ko bi ga tudi pri nas vpeljali namesto dragega in tako škodljivega ruskega čaja. Gospodinje, uvažujte ta nasvet! Hvaležne boste, ko se prepriča/le, kakšna dobra zamena je to.
H.
Steblo v gospodinjstvu
V zadnjem času uporabljamo steklo v gospodinjstvu bolj in bolj. Namesto raznih lončenih posod prihajajo v rabo steklene, ki imaio to prednost, da vidimo skozi nje in takoj vemo kaj imamo v njih, koliko je zaloge itd. Celo steklene kožice za pečenje in kuhanje se dobe; in jed prinesemo kar v njih na mizo, ne da bi jo bilo treba predevati! S steklom pokrivajo tudi mizne in druge ploskve, ki se mnogo rabijo, da se nam ne ogulijo in da jih lahko brez skrbi uporabljamo.
Četudi si gospodinja vseh teh praktičnih steklenih izdelkov ne more kupiti, je vendar dobro, da ve nekaj o izdelovanju, vrstah in uporabi te tvarine, ter tudi o tem, kako naj i njo ravna, kar je najvažnejše.
Po kemijski sestavi razločamo več vrst stekla. Kremenjak, soda in apnenec da natrijevo steklo. Kremenjak, pepelika in apnenec pa kalijevo steklo. Kalijevo steklo je lepše, trše in prozornejše od natrijevega; imenuje se tudi češko steklo. Razen teh imamo še druge vrste.
Steklo izdelujejo tako, da surovine najprej zmeljejo, nato zmešajo in zmes v hudem ognju stale. Neko-liko ohlajeno in zgoščeno steklovino izdelavajo potem z razpihavanjem v raznovrstno stekleno posodje (kozarci, steklenice itd.).
Snaženje stekla. Steklenice in kozarce snažimo z vročo vodo in jajčnimi lupinami, z drobnim peskom ali
preslico. Kozarce, ki so umazani od olja ali zdravil, napolnimo z otrobi ali žaganjem in nalijemo na to vroče vode. Ali pa raztrgamo časopisni papir na koščke, ga natlačimo v steklenico in nalijemo gor zelo slane vode. Čez 24 ur splaknemo in umijemo posodo z vročo vodo.
Okna umivamo vsaj enkrat na mesec, ob slabem vremenu pa večkrat. Umažejo se kaj hitro od dežja, pa tudi z apnom, z oljnato barvo, s sajami, s prahom, onesnažijo jih muhe itd. Umivati jih ne smemo ob soln-cu, ker se pod vplivom solnčnih žarkov tvori neka kemična sprememba in steklo postane modrikasto. Preden pričnemo z umivan:em, odmaknemo od oken vse predmete, če je treba jih tudi pokrijemo. Večje za-store pomaknemo ob stran, manjše pa vzamemo proč. Če so na oknu enostavne zavese, ali pa če jih sploh ni, tedaj imamo mnogo manj priprav kakor pa v nasprotnem slučaju.
Nato omedemo z oken najprvo prah, ter osnažimo (umijemo) okvirje. Pri tem delu uporabljamo ostro, koničasto krtačico za kotičke in ra-bove. Čim manjkrat je okno prede-ljeno, tem manj dela z okvirji. Za umivanie stekla pa imejmo dve ve-drici: eno z mlačno, drugo z mrzlo vodo, gobo ali krpe, ter usnje ali časopisni papir za poliranje. Pod ve-drice položimo desko, kos linoleja ali kartona, da ne pomočimo tal.
Z umivanjem pričnemo zgoraj ter nadaljujemo navzdol. Gobo namočimo najprej z mlačno vodo, potem pa splaknemo še z mrzlo ter končno zlikamo (ooliramo) s papirjem ali usnjem. Vodi za umivanje oken lahko pridenemo malo salmijaka, špirita ali petroleja, dobimo pa tudi posebna snažilna sredstva, ki olajšajo delo in dajo steklu lep, sijajen blesk. Nazadnje osnažimo še kljukice. V to svrha dobimo že impregnirane krpe ina-mesto sidola), da pri tem končnem delu ne umažemo že osnaženih šip.
Apnene madeže odstranimo s stekla s kisom, oljnato barvo s ter-
pentinooii madeže od muh pa i alkoholom (špiritom) ali pa z razredčeno solno kislino. Zelo umazano steklo osnažimo tudi s solno kislino.
Mlečno steklo stiažlmo z bencinom ali plavno kredo, ne pa t milnico. Steklo je najlepše, če ga umivamo v lugu in pepelu ter splaknemo v čisti vodi. Steklo z vzOrci in prešano steklo postane čisto, če prideneino vodi za splakovanje malo salmijaka. S ičfetjo ga dobro odrgnemo in vse kote in zareze splaknemo. Kristal postane lep, če ga zdrgnemo s svežim šopom trave.	Š. H.
Posmrtninsko zavarovanje ..Karitas"
Po vseh nemških in avstrijskih škofijah je pod okriljem karitativnih zvez Že več let vpeljano posmrtninsko zavarovanje. V Nemčiji je bilo do konca preteklega leta že nad en milijon, v Avstriji pa nad 350 tisoč zavarovancev. Namenjeno je to zavarovanje vsem, tudi manj
Eremožnim, ki ne morejo plačevati viso-ih premij. Dandanes je ali hoče biti zavarovano vse, ne samo premožni krogi, marveč tudi nižji. In to je edino prav.
Te vrste zavarovanje je sedaj ustanovila tudi Karitativna zveza in sicer za Obe slovenski škofiji. Zavarovanje je zgrajeno na popolnoma trdnem temelju, ker mu Vzajemna zavarovalnica daje oporo s tem, da jamči Za vsako posamezno zavarovanje.
Ali je posmrtninsko zavarovanje potrebno?
Previdnost svetuje vsakemu, da si s tem zavarovanjem pravočasno oskrbi dostojen pogreb; predvsem je dolžnost družinskega očeta, da pravočasno poskrbi, da imajo domači po njegovi smrti kaj V roke vzeti. Smrt je že itak bridka, Slovo od domačih težko. Ako pride poleg bridke ločitve še skrb, kako plačati idravnika in pogrebne stroške, je udarec tem hujši. Marsikatero družino spravijo pogrebni stroški v veliko zadrego. Dobro pa je tudi, če domačim nekaj preostane za nadaljnje življenje, zlasti ako jim je smrt vzela reditelja. Kako
prav pride vsaki družini, ako je ob smr i svojca rešena vsaj gmotnih skrbi.
Zato naj se vsak zavaruje! In nc prenizko! Zavarovalnina je varno naložen denar in najboljši način varčevanja. Ce nosis v hranilnico, je vprašanje, koliko Časa bos redno vlagal. Še večje je vprašanje, če boš sgloh doživel tak dolgo, aa si prihraniš primeren znese Če umrješ v prvem letu, bodo dobili tvoji domači iz hranilnice, kar si v enem letu vplačal. Če si pa zavarovan, bodo prejeli celo zavarovano vsoto, če tudi je bil vplačan samo en mesečni prispevek.
Tudi ne odlašaj z zavarovanjem! če vstopiš s 24 leti, si z mesečnim plačevanjem po 20 Din zagotovil posmrtnino 11.760 Din. Če pa se zavaruješ kot 50 letnik in plačuješ mesečno 50 Din, si zavarovan samo za 10.000.
V zavarovanje se sprejemajo zdrave osebe od 7. do 80. leta starosti. Zavarovanje običajno nima Čakalnega roka. šele s 65 leti je predpisan enoletni čakalni rok. Tudi radi manj povoljnega zdravstvenega stanja se v gotovih slučajih predpisuje čakalni rok. Če zavarovanec umrje v tem roku, se povrnejo vplačane premije, odnosrto polovica zavarovane vsote.
Zavarovanje se lahko vsak čas zv lša ali zniža. Po najmanj treh letih plačevanja se zavarovanje lahko odkupi ali spremeni v plačevanja prosto z znižano zavarovano vsoto.
Če nastopi smrt radi nezgode, se izplača dvojna zavarovana vsota.
Če sta zavarovana mož in žena, ali pa eden izmed njiju iu en otrok, so vključeni v zavarovanje tudi drugi otroci od dovršenega 2. do dov ršenega 16 leta. Posmrtnina za otroke do 7. leta starosti je 300 Din, za otroke nad 7 let 500 Din. V slučaju smrti radi nezgode se pri dosmrtnem plačevanju premij tudi za otroke izplača dvojna zavarovana vsota.
Višina prispevkov ni odvisna od šle vila smrtnih slučajev, marveč k ml« enaka.
»Karitas« ima pred drugimi uličnimi podjetji to prednost, da pri njej n<
išče nobeden lastnega dobička, marveč se vse porabi vsem zavarovancem v prid, oziroma v splošne dobre namene. Zato je tako zavarovanje res neke vrste dobrodelnost (- »Karitas«), Misel S0-:ijalrte vzajemnosti je dobila v tem zavarovanju svojo idealno obliko.
Prepričani smo, da bodo, kakor po drugih deželah, tuai pri nas ljudje imeli smisel za te vrste socialno-karitativno ustanove in da se bo tudi pri nas po-smrtninsko zavarovanje »Karitas« brzo širilo. — »Kaiitas«, Ljubljana, Poljanska cesta 28.
Žzdr. Hugon Turk:
Predpisi o zakolu prašičev pri svinjski kugi
Tozadevno je določeno v »Pravilniku« za varstvo in pobijanje živinskih kužnih bolezni, ki je izšel letošnje leto, sledeče:
1.	Prodaja in klanje zdravih in ne-sumijivih svinj za krajevno potrebo in krajevni promet se more izjemoma dovoliti. Na živinskih potnih listih za te prašiče je treba napisati: »za krajevni promet«.
2.	Bolne in sumljive svinje se smejo klati samo z dovoljenjem javne upravne oblasti (glavarstva) in še morajo živali pred in po klanju pregledati po veterinarju (dipl. živinozdravniku). Ali se sme od takih prašičev uporabiti meso ali samo poedine dele za ljudsko hrano, odloča veterinar, pO izvidu in obstoječih predpisih o tem.
3.	Kože svinj, ki so bile bolne na svinjski kugi ali kužni bolezni, se smejo oddati še-le potem, ko so se posušile.
4.	Zdrave opitane svinje iz zakuže-nih in osumljenih ter zato zaprtih dvorcev se smejo odpraviti na klavnico radi klanja z dovoljenjem javne upravne oblasti (glavarstvo) pod sledečimi pogoji:
a) V poštev pridejo samo One svinje, ki niso sumjive, da so bolne od svinjske kuge (kužne bolezni)* O tem se 11'Oifl prepričati pristojni veterinar na licu mesta in odrediti vg6 ririigo in izdati potrebno potrdilo«.
b) To potrdilo velja 24 ur, t. j. pregledane svinje se morajo odpraviti naj-kesneje v teku 24 ur, računši od ure izvršenega pregleda, na namembni kraj.
c)	Odprava je dovoljena samo z vozovi odnosno z železnico ali ladjo ln se mora izvršiti čimpreje.
d)	Ako se odprava vrši po železnici (ladji), se morajo svinje pripeljati do železniške postaje (ladijskega pristanišča) z vozovi in istotako se morajo odpeljati od teh postaj do klavnice z vozom.
e)	Vozovi morajo biti tako priprav, jeni, da je izključeno raztrošenje odpadkov iz njih.
{) Na vozeh, vagonih in ladijskih oddelkih, v katerih se odpošiljajo take svinje, ni dovoljeno odvažati istočasno druge, zdrave in nesumljive svinje.
g)	Prekladanje svinj ni dovoljeno. Ako bi se moralo to zgoditi iz tehničnih razlogov, treba je to izvršiti kar najhitreje in s polno pozornostjo.
h)	Vozovi, vagoni, ladij, oddelki, v katerih so se odpravile svinje, se morajo takoj po uporabi natančno očistiti in razkužiti. Na vagone pa se mora prilepiti li3t z napisom: »Svinje iz zaprtih dvorcev, po izkladanju ostro razkužiti«.
i)	O odpošiljatvi svinj je treba pravočasno obvestiti dotično klavnico, na katero se odpošiljajo svinje, pa tudi javno upravno oblast (glavarstvo, mestni magistrat), v katere področju se nahaja klavnica.
j) Na živinski potne liste za take svinje se mora pripisati opomba: »Iz zaprtega področja, izključno samo za klanje.«
k) Svinje se smejo odpraviti samo v dobro urejene klavnice, v katerih vrši pregled živali za klanje veterinar (dipl. živinozdravnik) in v katerih je poslovanje tako urejeno, da je ražtrošenje kužnih klic izključeno.
I) Meso od teh svinj se sme uporabiti samo za domačo rabo.
5. Iz nezakuženih dvorcev zaradi svinj, kuge zaprtih krajev se morajo Od praviti svinje, ne glede na to ali so de bele ali mršave, na klavnico radi takojšnjega klanja, po dovoljenju
občne upravne oblasti (glavarstva) in pod pogoji, kot so navedeni gori pod štev. 4.
Glede uporabe mesa in masti za domače potrebe v Pravilniku ni podrobnejših določil, vendar je umestno in previdno, da se ravnamo po navodilih, podanih za porabo mesa in masti pri svinjski rdečici v našem listu št. 37 t. L, od-nosno v prilogi tega lista »Mfb m gospodinja« št. 14.
Razno
ga Baržunu škoduje prepogosto krtačenje, bolje je, da izbrišeš prah z mehko ruto. Ves prah in nesnago vzame iz baržuna koža suhe slanine, če ga brišeš z njo, pa tudi čebulin sok. Baržun postane grd, če se je zmočil. Namoči volneno krpo v 90% špirit in drgni po licu, nato drži blago par minut nad kropom, potem podloži koc in krtači dokler se ne posuši. Moker baržunast klobuk se ne sme brisati, obesi ga, da se posuši ali obloži s pivnikom.
gaParadižnik vpliva jako dobro na bolezni jeter in obisti. Najbolj pomaga, če ga vživamo surovega, z oljem ali pa kar samega kakor je navada po južnih krajih naše države in po Italiji. Je tudi zelo okusen, če ga pražiš na olju ali na maslu s sladkorjem. Srbi in Hrvati pražijo na olju ali na masti in čebuli paradižnik in po-priko, kar je jako izdatna jed in tudi zdrava.
ga Šotin prah je zdrava nastelja za lcurnike, kunčje hleve in tudi za živino, posebno ob času kužne bolezni. Ob bolezni je dobro, če ga nasuješ v stranišča in na gnojišča. Krompir ne gnije tako, če ga podložiš in pokriješ s suhim šotinim prahom. Tudi sadje se drži v njem.
ga Stekelenice in lonce, v katerih nosiš ali pustiš kosilo, zavij z večkrat preganjenim papirjem. To zadržuje toploto.
ga Voda ostane najbolj sveža v prsteni posodi, posebno če oviješ posodo z mokro flamelasto cunjo.
ga Feters Ij škoauje perutnini. Kislo mleko ali okisana voda od pomore v takem slučaju.
ga Preveč konoplje škoduje ptičkom, posebno kanarčkom.
ga Karlijola se porabi vsa. Listje d adobro špinačo, storž se porabi lahko kakor koleraba, voda, na kateri se kuha cvet, je dobra za juho in za zalivanje.
ga Zelenjava ostane sveža, če jo deneš v globok prsten lonec in ga postaviš na mrzla tlau Peteršilj deni v ozko kupico in pokrij z limono.
ga Špinača je bolj okusna in zdrava, če jii primešaš malo kopriv. Mlado listje trobentic, kiselice, regrata, repe, grenkuljice, pese, bolj trda solata se porabi lahko za špinačo.
ga Črna kava, bodisi ržena ali prava, je razkužilo. V črevesnih in pljučnih boleznih jemlji večkrat po žlički take kave.
ga Drobnjak (šnitlih) dela kri in pospeši prebavo. Dajaj. ga otrokom na namazanem kruhu.
ga Gosje in račje meso je bolj re-dilno kakor svinjsko ali goveje, ker ima veliko tolšče. Kjer redijo in vži-vajo gosi in race, so krepki in zdravi ljudje.
ga Ribje meso ima precej beljakom vine v sebi. Imamo tolste ribe kakor so sulec, jegulja, slanik itd., in puste kakor so karp, ščuka, polenovka in druge. Posušene ribe so redilna in zdrava jed.
ga Meso kuncev je bolj redilno kakor goveje. (Dr. Catonus.)
ga Mleko, jajca, sir, leča, grah, fižol, orehi, lešniki, zrnato žito, imajo v sebi toliko beljakovine, da obstane-mo ob taki hrani lahko brez mesa.
ga Zamazano perilo je na koži kakor usnje, zrak ne more skozi. Po zimi je mrzlo od nabiranja potu, po leti sili kožo k potenju; pri tem pride iz prepotenega perila prajšnja izločba kože zopet v dotiko z njo. Oboliš in ne veš zakaj.
ga Otroku, ki ima angleško bolezen, dajaj v mleko soli in sicer 3 grame na pol litra mleka.
Virgilij:
Jesenska
Pred znamenjem na vasi pojo veseli glasi, odmevajo do hrama, kjer biva mati sama.
In mati jih posluša, za njimi peti skuša; a v srcu se ji vstavlja vsak glas, ki ga ponavlja-
In žalostna utihne, zamisli se in vzdihne. Pred znamenjem na vasi pojo veseli glasi.
O palčku, ki je bil prema hen
Bil je nekoč majhen, prav majhen palček. Čisto lahko bi ga bili djali v torbico. Ako je hotel pogledati v kako torbico, je moral zlezti na pručko.
»Jaz ti ne morem pomagati,« je rekel zdravnik, do katerega je bil šel. »Pa zakaj hočeš biti večji? Dokler si majhen, imaš majjhne želje. Ko bi bil večji, bi imel večje želje. Mislim, da je najbolje zate, moj dečko, ako ostaneš kakor si.«
»Ah kaj!« si je mislil palček in je šel v lekarno.
»Dajte mi takega praška za rast!« je rekel in se pobahal, »lahko plačam!«
»Mar mi je, ali ti kaj pomaga ali nič,« si je mislil lekarnar. Rekel pa je: »Ako zrasteš, pa ti ne bo všeč, nikar potem meni ne očitaj! Tak prašek, da zrasteš, se že dobi, toda takega praška, da postaneš spet majhen, ne dobiš nikjer.«
Pritlikavček je pogoltnil 10 gramov praška za rast.
Že na poti domov je ogovarjal ljudi: »Jaz bom tako velik kakor ti. Ali pa bom še večji...!
V kratkem času ie res zrastel.
Torbica je postala premajhna zanj ii obleko je moral imeti veliko kakoi drugi ljudje. Rastel je pa še naprej in prav težko mu je bilo, dobiti dovolj veliko obleko. Šel je spet k lekarnarju.
»Ljubi moj gospod,« je rekel, »pri dem k vam v neki sitni zadevi. Dali ste mi prašek za rast in ste mi rekli da takega praška ni, ki bi spet napravil velikane za palčke. Palček b; sicer ne postal spet rad, ker kot palček nisem bil zadovoljen. Toda zdaj sem še manj. Takrat sem imel majhno srce in majhne želje, zdaj sem pa zrastel, toda moje srce ni postalo večje. Želje, ki so zrastle z menoj, nimajo prostora v srcu. Ah, kako mi je hudo!«
»Ja^ moj ljubi gospod,« je rekel lekarnar, »jaz res ne poznam sredstva, ki bi vam dato večje srce. To s? morate že sami s ponižnostjo pridobiti. Bodite skromni in zadovoljini s tem, kar vam je Bog dal, pa vam srce ne bo premajhno za vaše želje. I seveda, potem bodo želje veliko manjše, in srce vas ne bo bolela«
Tedaj je šel spremenjeni palček spet domov in je tarnal nad svojo zmoto. Ni mogel biti vesel, kakor drugi ljudje, ki so zadovoljni s tem, kar jim je Bog daL
Ko je lekarnar slišal o tem, kako nesrečen je nekdanji palček, tedaj je sežgal vse praške za rast, kar jih je še imel. Rekel si je: »Bolje je, da marsikako željo pokopljemo, kakor da smo z mnogimi željami nezadovoljni.«
Od tedaj ni dobiti nikjer več praškov za rast. Toda dovolj je še želja, ki rastejo kakor velikani, in dovolj je še src, ki ne najdejo miru, ker so polna napuha.
Učitelj: »Drago, tvojega brata že spet ni v šolo. Kaj mu mantka?« T .nizek: »Hlače.«
zgodba
o krompirju-kraiju
Bil ie nekje veji k zaboj poln nompiria. Stal je v kleti stare hiše. V zaboju so pa bili lepi debeli krompirji, eden obilnejši ko drugi. Nekoč je pa nekdo zaklical v tem velikem zaboju: »Jaz nočem hit sneden! Jaz nočem biti snedpn! Jaz sem veliki kralj med krompirji!<: In to je bilo tudi res. Sredi med krompirjem y zabpjp je ležal krompir-kralj. Bil je velik kot dvanajst drugih krompirjev. Pa je prišla v klet stara mati, da nabere košarico krompirja, Hotela ga je olupiti in skuhati za kosilo. Pri tej priliki je pa prišel tudi krompir-kralj v njeno košarico in stara mati je rekla: »Oj, kakšen debpl krompir';: Toda, ko je stara mati prišla iz kleti in šla čez dvorišče s košarico, tedaj je kompir-kralj — ena, dve, tri
—	skočil iz košarice, pa se je hitro strkljal na vrt, da ga stara mati ni mogla več najti. Rekla je: »Pojdi, kamor hočeš, znabiti te najdejo revni otroci, pa te bedo veseli.« Krompir-kralj se je pa trkljial le še naprej, debeli krompir-kralj.
Pritrkljal se je do ježa in jež mu je rekel; Stoj, malo počakaj, meni boš za kosilo danes opoldne.«
-Ne boš,« je zaklical krompir-kralj. še stara mati, ki ima očali, me ni mogla ujeti, pa me boš ti, pritlikavi bedičaj". In — ena, dve, tri
—	ae je strkljal krompir naprej.
Pa se je pritrkljal doi divjega prašiča. šiStof, krompir debeli, malo počakaj, da te pojem!«
»Ne bcS, je aaklical krompir-kralj. »Me ni ujiela stara mati, ki ima očali; me ni pjel jež-bodičaj', pa mp tudi ti ne boš, krulež ščetinasti. - In
—	ena, dve, tri — se jf strkljal krompir-kralj, naprej v gozd-
Pa ga je srečal zajec. »Stoj, krompir debeli, malo počakaj, jaz te precej pehrustam/:
»Ne bc-5,: mu jo odgovoril krompir-kralj. ni ujela stara mati, ki ima očali; me ni ujel jpž-bodičar, me
ni ujel prašic-krulež, pa me tudi ti ne boš, dc.lgcugec sphi.<: In — »na, dve, tri — se je strkljal dalje po gozdu veliki krompir-kralji.
Prideta mu nasproti dva revna otroka, ki sta bila ie dolgo z doma in prav lačna. Ko zagledata veliki, debeli krompir, cba vzklikneta: »O, kakšen debel krompir teče tamle! Ko bi midva tega imela, to bi nama mama skuhala veliko skledo krompirjeve juhe! Ko krompir-kralj to sliši, brž — ena, dva, tri — skoči ctror koma v njiju košarico. In dobila sta otroka opoldne veliko skledo krompirjeve juhe.
Uganite!
Trgovec je prejel aaboj pomaranč. Prvi dan je predal iz zaboja polovico pomaranč in še eno. Drugi dan je prodal cd estaiih ie polovico in še eno. Od teh, ki ?da.i ostale, S O kupile tretji dan štiri deklice polovico in aadnjih osem sc; kupih štirje dečki.
Uganite zdaj, koliko je bilo pomaranč v zaboju in sporočite po dopisa niči uredništvu Domoljuba .
Kdo ie uganil?
Rešitev uganke iz ?<»dnje številk?: V 4ru-žipi so bile štirj deklice i|i trije dečki- —
Prav SO rešili: Mici Malavašič, Butainpva; Micika Urbas, Ivanjeselo; Fanika Hostar, Vinjivrh; Tončka Rihtaršič, Lajše; Micika Brenčič, Podlipa; Mira V'erdelj, Velenje; le' rjc3 Pretnar, Poljšica; Angela Kocelj, Jezersko; Marija Hočevar, Tolcane pri Zagr^clc-u (ne pri Zagrebu!); Marija Hren, Prapreče; Julijana Selšek, Petelinje; Zofija Grebene, Cerknica; Qenoveia Beniier, Krka^ Jožef Štrukelj, Mačke; Jožei Habjan, Zalilog; J^jei Voyk, Troščine; Alojzij Pqdqbnik, Pšata; Franc Hafner, Globoko; Lojze Lunka, Grahovo; Karol Lekie, Ravne; Hravat tam, Bled; JpšJto Klevižar, Seja; Jnkoh Draj«s|ar, Cu-čiče; Resternak Peter, Radgoše; RutlfiK ?or-man, Mežica; Anton £rzar, Pš^ta; Cimperman Alojzij, Krvava peč; Rupert Suhač, Sv. Trojic* v Slov- pričah; \lat<"'i Kiegelij, Kaien-
benk; Anton Kadej^ Krka. -_—_.—--■
Učitelj: Kdo mi ve kak Zgled k pregovoru-' grehi staršev se maščujejo na otrpcih?
Janezek: : Ako mPUi oče pri nalogah pomagam