26. štev.
V Kranju, dne 30. junija 1906.
VII. leto.
Političen in gospodarskj list.
Izhaja vsako soboto zvc.vr. — Stane za celo leto 4 K, zit po) leta 2 K, za četrt .. UrednUtvo in upravnistvn se nahajn v hifli si lOfi nasproti zupne
leta 1 K. Za druge države stane K 660. Posamezne Mevilke po 10 vin. — Na cerkve. — UpravniMvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naroćbe brez Istodobne vpoiijjatve narornine^gflfciaura.     Za oznanila se oznanila, sploh vso upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novici'. Dopisi
plačuje n pelil-vrsto K) vin,, če se tisj^Q^U^RflU||čkial primeren popuni. nuj se izvolijo frankuaii.    Rokopisi    ne vračajo.
Gradovi v zraku.
Ellen Key trdi, da bi bila ostala Kristova vera neznatna sekta v Mali Aziji ko bi ne bilo upostola sv. Pavla, Šele ta z grško kulturo prepojen Jezusov učence j vdihnil novemu nauku duh po svetovnem razširjenju, po svetovnem gospudstvu.
Da slovenstvo de ni poginlo v prvem desetletju dvajsetega stoletja, je zasluga v Kamniku izhajajočega «Našega Lista*. Tega pogina ne bi bili preprečili ne klerikalci, k so nazadnjaki že po svojem poklicu, pa tu li ne liberalci, ko so popolnoma okosteneli po svoji oficijelni inteligenci. Oficielna inteligenca je namreč vso, kar so ne zbira pod prn porom «Nasega Lista*. Ta inteligenca jt nekdaj tudi hodila v fiolo ali ne z namenom da se kaj nauči, da koristi ljudstvu, ampak le za to, da služi svoj kruh, brez vsakega idealizma je in svoje znanje prodaja in fiuktifleita kakor kramar sladkor in kavo Posledica tega pa je, da smo Slo venci danes tam, kjer smo bili prec trideseti leti.
Ta pesem se poje vsako soboto v kam niskom tedniku in pela se bo od 1. julija naprej po dvakrat na teden.
Morda ni odveč, da izpregovorimo enkrat o tej zadevi rosno besedo.
PODLISTEK.
Dedtćlna.
Dobro uro hoda od rojstne vasi Janeza Pustotnika je stala ubožna hiša. Pred ubožnico je stal Janez ter pripovedoval eno svojih povesti. On je znal to, kajti bil je mornar. Večina njegovih poslušalcev je ve« dela, da ni v povesti nobene resnične be-sede, pa zalo so ga vseeno radi poslušali.
Samo stara Matičkova Lenka je delala izjemo. Ni mogla trpeti lega bahanja in imenovala je je laganje. Kar laganje! In četudi jo je Janez vselej srdito pogledal s svojimi malimi, zvitimi očmi, ni so bala in rekla mu je v obraz, ko je zopet povedal katero svojih povesti: «To je zlagano, Janez!*
Poslušala je pa vseeno rada, knjti bila je napol slepa in ni mogla delati; bilo ji je
Kako pa je bilo pri nas pred tridese tirni leti?
Uredniki «Našega Lista* povdarjajo vedno svojo mladost, in morebiti o tem nimajo neposredno vednosti. Ali ker na vsaki strani zatrjuje, da so rosni ljudje, mo rajo vsaj tami prepričani biti o tej svoji trditvi. Kaj je torej na tem?
Ni še preteklo dosti več kot trideset let, ko se je pri vseh naših sodnijah tirado-valo izključno nemški. Nemško so bile vse tožbe, vse pravde, nemške vlogo za rubežni nemška zemljiška knj»- a, nemške zapuščinske obravnave. Uradni jezik vseh advokatov in notarjev je bil ncmi,ki, celo slovenske po godbe so bile izjeme. In ravno v Kamniku se je vršila pravda, katero je uničilo najvišjo sodišče, ker je bila sodba pisana v slovenskem jeziku.
In kako je danes?
Na Kranjskem uradujejo vse sodnijo razen kočevske in ljubljanske večinoma slovenski; nemške vloge so izjemo, slovenščina je uradni jezik pri veliki večini odvetnikov in notarjev, slovenski so vpisi v zemljiški knjigi.
Ali morebiti domneva «Naš List*, da je dunajska vlada privolila v to iz same ljubeznivosti in pravicoljubja?
Ali prav nič ne ve o tem, kako se je oficijelna slovenska inteligenca borila leto za
v prijetno zabavo, najprej poslušati Janezove storije in se potem jeziti, da niso resnične.
Sedela je na klopi pri vratih in lupila jabolka. Zraven nje je pletla nogavice stara Jorovka, nekdanja kmetica, katere mož je prišel na beraško palico in katere otroci so se klatili po svetu. Pričenjala je vsak stavek z besedami: «Ko sem bila še kmetica,* in potem je zajokala. Prebivalci ubožnice so se je ogibali in nobeden ni vedel več, s čim bi jo tolažil, zato se tudi nihče ni brigal, če se je joKala in če so njene solzo tudi kapale na pletenje in padale na tla.
Potem je bil tu še stari Fertunovec; ta je kadil iz Bvoje pipice. Od časa do časa jo jo vzel iz ust, držal jo nekaj časa v roki in potegnil šele, če je hotela ugasnili. To je delal, da bi tobak gorel delj Časa, ker strastno jo ljubil kajenje in ves dan zabavljal na rišnega očeta, da mu tako pičlo odmerja tobak.
Njegova usta so bila čislo kriva, ker je
letom, kako Be jo priborilo slovenščini en del njenih naravnih pravic le pojagoma korak za korakom, kako se je večkrat danes vzelo, kar se je včeraj obljubilo ali dalo?
Mi vemo, da se je dosedaj samo šele na Kranjskem posrečilo nekaj doseči, da je slovenščina še hudo zatirana na Štajerskem in posebno na Koroškem, ali trditi se no sme, da bi se ne bilo doseglo prav nič, ali vsaj, da je slovenska inteligenca v zadnjih tridesetih letih držala križem roki.
In kako je bilo pred tridesetimi leti na narodno-gospodarskem polju: kako z našimi denarnimi zavodi, kako z našo literaturo, z našim časnikaistvom ? Pred tridesetimi leti bi ne bilo mogoče tiskati tak časnik, kakor je «Naš List* v Kamniku, niti enkrat, kaj šo dvakrat na teden.
Res je, da uči dr. Turna vso drugačj narodno gospodarstvo. Po njegovih nazorih bi bila naloga Slovencev, osvojiti si najpo-prej Trst, potem Balkan, potem Carigrad, potem Malo Azijo in Indijo. In če je kdo mnenja, da so taki načrti, r-etudi lepi, nemogoči in utopični, je nazadnjak ali vsaj po* lovičar.
Tako daleč ni segala oficijelna slovenska inteligenca, ali neumestno jo očitati, da bi ne bila ničesar storila na polju zadružništva, hranilništva, trgovstva in obrtnije. Pred tridesetimi leti je imela združena slovenska
vedno držal ž njimi pipo in oni zobje, ki so mu še ostali, postali so v teku let svetlo-črni. Kadar so imeli v ubožnici kak pri-boljšek, prosil je vselej le za tobak. Poleg te strasti je imel še eno majhno: ta je bila, poslušati pripovedovanje povesti, in on je bil, ki je vedno in vedno prosil Janeza Pustotnika, naj pripoveduje. Z Matičkovo Lenko je živel v vednem prepiru, ker on je verjel vse, kar je Janez pripovedoval.
• Kaj takega si ne more nihče izmisliti,* je rekel s prepričanjem, kajti njegova domišljija ni zadostovala, da bi si mogel misliti kako stvar drugače, kot se je zgodila.
Ravno sedaj je verno poslušal, ko je Janez pripovedoval: «In jaz zgrabim v smrtnem strahu rešilni pas in planem čez (rov, ker plameni so segali že do oken salona in dim se je valil po stopnicah Indijo, o vodi je plaval nek mož, kričoč in brcajoč. Plavam do njega in mu pomagam, da se prim« za moj rešilni pas, kor bil jo
Cjiibljaiia (Kolizej) R. I-/i*JVO na Marij« Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrsto v vseh cenah, 0$le dala, slike v vseh velikostih.
Popolna oprava la vila, specijaliteta; Gostilniški Stoli.
Modreci li lična-taja omrolja, afrl-čanske trava ali žima, prve vrste vedno v zalotf.
Zalagatel] društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
184-61
Za spalno sobo Od 180 &ld. naprej, Dlvan z okraski,
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I, nadstropju,
Oprave za Jedilne sobe, salone, pred-sobo, cele iarnittire.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni,
Čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 52 &ld.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
S3 .g.
«-» m
•«*-» *^»» .5»
S **
o
Doforota «a
i * zdrave in fe®li® * *
kakor tudi važno hranilno sredstvo za gospodinjo je
„C««5
mast
iz najboljših kokosovih orehov.
6a 66-4
«daja koniorcij • Gorenjca ■
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in Usek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.
VC
26, štev.
V Kranju, dne 30. junija 1906.
VIL leto.
Političen in gospodarstvi list.
Izhaja vsako soboto zvečer. — Stane za celo leto 4 K, zn pol leta 2 K, za četrt .. Uredništvo in upravništvn se nahaja v hiši 61 106 nasproti župne
leta 1 K. Za druge države stane K 6'60. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — UpmvnUUvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
parocbe brez istodobne vpotiljatve naročnine^rtKurirn.     Za oznanila M oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. Dopisi plačuje za pelil-vrslo 10 vin,, če se '^jt^K^f^f^K!'^1'1 primeren popust. n:ij se izvolijo frankirati. — Hokopisi se ne vračajo.
Gradovi v zraku.
Ellen Key trdi, da bi bila ostala Kristova vera neznatna sektu v Mali Aziji ko bi ne bilo apostola sv. Pavla. Šele ta z grško kulturo prepojen Jezusov učenec je vdihnil novemu nauku duh po svetovnem razširjenju, po svetovnem gospodstvu.
Da slovenstvo še ni poginilo v prvem desetletju dvajsetega stoletja, je zasluga v Kamniku izhajajočega .Našega Lista*. Tegn pogina ne bi bili preprečili ne klerikalci, k 60 nazadnjaki že po svojem poklicu, pa tuli ne liberalci, ko so popolnoma okosteneli po svoji oficijelni inteligenci. Oltcielna inteligenca je namreč vse, kar se ne zbira pod pra porom .Našega Lista*. Ta inteligenca je nekdaj tudi hodila v šolo ali ne z namenom da se kaj nauči, da koristi ljudstvu, ampak le za to, da služi svoj kruh, brez vsakega idealizma je in svoje znanje prodaja in fiuktifleiin kakor kramar sladkor in kavo Posledica tega pa je, da smo Slo venci danes tam, kjer smo bili pred trideseti leti.
Ta pesem se poje vsako soboto v kamniškem tedniku in pela se bo od 1. julija naprej po dvakrat na teden.
Morda ni odveč, da izpregovorimo enkrat o tej zadevi resno besedo.
PODLISTEK.
Dedšćlna.
Dobro uro hoda od rojstne vasi Janeza Pustotnika je stala ubožna hiša. Pred ubožnico je stal Janez ter pripovedoval eno svojih povesti. On je znal to, kajti bil je mornar. Večina njegovih poslušalcev je vedela, da ni v povesti nobene resnične besede, pa zalo so ga vseeno radi poslušali.
Samo stara Matičkova Lenka je delala izjemo. Ni mogla trpeti tegn bahanja in imenovala je je laganje. Kar laganje! in četudi jo je Janez vselej srdito pogledal s svojimi malimi, zvitimi očmi, ni se bala in rekla mu je v obraz, ko je zopet povedal katero svojih povesti: »To je zlagano, Janez 1»
Poslušala je pa vseeno rada, kajti bila je napol slepa in ni mogla delati; bilo ji je
Kako pa je bilo pri nas pred tridesetimi leti?
Uredniki -Našega Lista* povdarjajo vedno svojo mladost, in morebiti o tem nimajo neposredne vednosti. Ali ker na vsaki strani zatrjuje, da so resni ljudje, mo rajo vsaj tami prepričani bili o tej svoji trditvi. Kaj je torej na tem P
Ni še preteklo dosti več kot trideset let, ko bo je pri vseh naših sodnijah urndo-valo izključno nemški. Nemške so bile vse tožbe, vse pravde, nemške vloge za rubežni nemška zemljiška knji' a, nemške zapuščinske obravnave. Uradni jezik vseh advokatov in notarjev je bil nemiki, celo slovenske po godbe so bile izjeme. In ravno v Kamniku se je vršila pravdo, katero je uničilo nnjvišje sodišče, ker je bila sodba pisana v slovenskom jeziku.
In kako je danes?
Na Kranjskem urndujejo vse sodnijo razen kočevske in ljubljanske večinoma slo venski; nemške vloge so izjemo, slovenščina je uradni jezik pri veliki večini odvetnikov in notarjev, slovenski so vpisi v zemljiški knjigi.
Ali morebiti domneva »Naš List*, da je dunajska vlada privolila v to iz same ljubez u i vos li in pravicoljubja?
Ali prav nič ne ve o tem, kako se je oficijelna slovenska inteligenca borila leto za
v prijetno zabavo, najprej poslušati Janezove storije in se potem jeziti, da niso resnične.
Sedela je na klopi pri vratih in lupila jabolka. Zraven nje je pletla nogavice slara Jorovka, nekdanja kmetica, katere mož je prišel nn beraško palico in katere otroci so se klatili po svetu. Pričenjala je vsak stavek z besedami: «Ko sem bila še kmetica,* in potem je zajokala, Prebivalci ubožnice so se e ogibali in nobeden ni vedel već, s čim bi jo lolažil, zato se tudi nihče ni brigal, če se je jokala in če so njene solzo tudi kapale na pletenje in padale na tla.
Potem je bil tu še stari Fertunovec; ta jo kadil iz svoje pipice. Od časa do časa jo jo vzel iz ust, držal jo nekaj časa v roki in potegnil šelo, če je hotela ugasniti. To je delal, da bi tobak gorel delj časa, ker strastno jo ljubil kajenje in ves dan zabavljal na hišnega očeta, da mu tako pičlo odmerja tobak.
Njegova usta so bila čisto kriva, ker je
letom, kako se je priborilo slovenščini en del njenih naravnih pravic le polagoma korak za korakom, kako se je večkrat danes vzelo, kar se je včeraj obljubilo ali dalo?
Mi vemo, da se je dosedaj samo šele na Kranjskem posrečilo nekaj doseči, da je slovenščina še hudo zatirana na Štajerskem in posebno na Koroškem, ali trditi se ne sme, da bi se ne bilo doseglo prav nič, ali vsaj, da je slovenska inteligenca v zadnjih tridesetih letih držala križem roki.
In kako je bilo pred tridesetimi leti na narodno-gospodarskem polju: kako z našimi denarnimi zavodi, kako z našo literaturo, z našim časnikarstvom? Pred tridesetimi leti bi ne bilo mogoče tiskati tak časnik, kakor jo <Naš List* v Kamniku, niti enkrat, kaj šo dvakrat na teden.
Res je, da uči dr. Turna vse drugač j narodno gospodarstvo. Po njegovih nazorih bi bila naloga Slovencev, osvojiti si najpo-prej Trst, potem Balkan, potem Carigrad, potem Malo Azijo in Indijo. In če je kdo mnenja, da so taki načrti, ■'■cludi lepi, nemogoči in utopični, je nazadnjak ali vsaj po-lovičar.
Tako daleč ni segala oficijelna slovenska inteligenca, ali neumestno je očitati, da bi ne bila ničesar storila na polju zadružništva, hranilništva, trgovstva in obrtnije. Pred tridesetimi leti je imela združena slovenska
vedno držal Ž njimi pipo in oni zobje, ki so mu še ostali, postali so v teku let svetlo-črni. Kadar so imeli v ubožnici kak pri-boljšek, prosil je vselej le za tobak. Poleg te strasti je imel še eno majhno: ta je bila, poslušati pripovedovanje povesti, in on je bil, ki je vedno in vedno prosil Janeza Pustotnika, naj pripoveduje. Z MatiČkovo Lenko je živel v vodnem prepiru, ker on je verjel vse, kar je Janez pripovedoval.
• Kaj takega si ne more nihče izmisliti,* je rekel s prepričanjem, kajti njegova domišljija ni zadostovala, da bi si mogel misliti cako stvar drugače, kot so je zgodila.
Ravno sedaj je verno poslušal, ko je Janez pripovedoval: <In jaz zgrabim v smrtnem strahu rešilni pas in planem čez irov, ker plameni so segali že do oken sanmi in dim se je valil po stopnicah Indijo, o vodi je plaval nek mož, kričoč in arcajoč. Plavam do njega in mu pomagam, da se prime za moj rešilni pas, ker bil je
stranku pri mestnih volitvah v Ljubljani v prvem razredu komaj 15 do 20 glasov; danes zmaguje narodno-napredna stranka proti ze-dinjonim Nemcem in klerikalcem. Slep je, kdor tu ne vidi lepega napredka.
Uredniki «Našega Lista* zatrjujejo na vsaki strani, da so resni politiki, da imajo načela, česar seveda liberalna stranka nima. V isti sapi pa trde, da hočejo vse ali nič, popolno zmago, ali pa ostanejo zunaj. In niti svesti si niso, kako pri takih izvajanjih mora trpeti vera v njihovo resnost.
O tem danes ni nobeno dvombe več, da obstoji vsa politika v kompromisih, da načelo: vse ali nič spominja morda na Cezarja ali Napoleona, ali le glede na nujni tragični konec, nikakor pa ne na resnega politika.
• Mi smo seme bodočnosti*, tako so nas zadnjič poučili. Približno enako nalogo smo jim prisvajali tudi mi. Ali Če vodno zagotavljam, da je njih naloga: razdirati, da je vse, kar se je dosedaj doseglo, zanje le stara šara, ki se mora prejkomogoče in tako temeljito, kot se to da doseči, odstraniti, da se bo svet, zgodovina, slovstvo, znanost, umetnost izučila šele v »Našem Listu*, ko bo preteklost in sedanjost temeljito porušena in pozabljena, so bojimo, da to some ne bo našlo rodovitne zemljo, kjer bi moglo pognati kali, da bo obviselo v zraku in so posušilo. Ko je lbsenov stavbenik Solness dovršil zadnjo zgradbo in nesel bandero na vrh stolpa, /.vrtelo se mu je v glavi in obležal je mrtev na tleh. Takrat se jo zgražalo strahu vso zbrano občinstvo, njegova žena je omedlela, Hilda \Vangel pa je, kakor kamniški politiki, poskakovala veselja, tleskala z rokama ter kričala: Moj stavbenik, moj stavbenik.
Slovenski jezik jih zanima.
Zadnje dni je bilo omenjeno, da so razpisana različna višja mesta na novi železnici. Ker teče nova železnica po izključno slovenskih krajih, je samoobsebi umevno, da morajo, ali da bi vsaj morali biti prosilci vešči slovenskega jezika.
že napol mrtev in roke je imel mrzle kot led.*
«To je vse zlagano!* reče mirno Matic-kova Lenka.
t Drž i jezik za zobmi, Lenka, in pusti ga vendar govoriti!* zakriči Fortunovec.
• In tri dni in tri noči sva plavala po morju okoli,* nadaljuje Janez, .bila sva žc skoraj nezavestna. Nazadnje naju zagledajo z ladje in naju vzamejo na krov.
Ko sva se zopet zavedla, izpila sva najprej tri kozarce žganja in potem sva spala štiriindvajset ur skupaj. In veste, kdo je bil oni mož? Bogati konzul Lozar iz Trsta! Vzel me je v svojo hišo, podaril mi sto tolarjev in me gostil tri dni.»
«Kje pa imaš tonj denar?* vpraša nezaupljivo Lenka.
Tu se zasmeje Janez, udari so z roko po stegnu in zvito pomežika Fortunovcu.
«Ti, Fortunovec, ženska vpraša, kje je denar, sedaj po petnajstih letih!*
«Ah kaj,* reče Čmorno Lenka, <saj je tako vso zlagano!'
Kakor pa stvar kaže, se znanje slovenskega jezika ne terja. Kaj je temu vzrok? Morda je c. kr. železniško ministrstvo prepričano, da manjka slovenskega jezika zmožnih prosilcev. Ker so gre v prvi vrsti za tehnična mesta, za prometna se že dobijo Slovenci, naj se pa terja vobča znanje kakega slovanskega jezika in tukaj pridejo v pošte v Cehi in Cehi se privadijo hitro slovenskemu jeziku. Akoravno se v razpisu ne zahteva znanje slovenskega ali sploh slovanskega jezika, je vendar slutiti, da čutijo dotični, ki mislijo na ta mesta, potrebo, da izkažejo v svojih prošnjah znanje slovenskega ali vsaj slovanskega jezika, Tako je nekoč neka skupina barantala v tej zadevi s slovenskim jezikom in čudno: Vsi so bili dotlej pristni Nemci, naenkrat pa so znali vsi češko, da skoraj so Čutili, da znajo tudi že slovensko in našli v sebi sposobnost, da bi se gotovo prav kmalu — v kakih treh mesecih? — naučili toliko slovenskega jezika, kar ga potrebujejo za službo. Eden je celo mislil, da se upošteva lahko žc to, ako zapiše v prošnjo, da se bode naučil v možno najkrajšem času slovenski. Zdaj, ko jim gie za kruh, za mastne in prijetne službe, zdaj naenkrat bi znal vsak kak slovanski jezik, drugače pa bljuvajo njih usta samo sovražnost do vsega, kar je slovenskega ali slovanskega sploh.
Tu se vidi, kako Nemci bagatelizirajo naš slovenski, nam ljubi materni jezik. In kdo je temu največ kriv? Morda vendar le mi sami. Eden teh so jo sploh izrazil, da ni treba znati slovenski, ker, ako nagovoriš delavca slovensko, ti vrag da nemški odgovor, seveda, ker no zna pismeno slovenščine. Žalostno, ali resnica je to na Koroškem. Težko bode dobil tuji Slovenec v mestni obleki slovenski odgovor, ako no naleti na kakega narodno-zavednega Slovenca. Dolžnost Slovencev mora biti, poučiti ljudstvo, da trdovratno ostane pri svojem, to jc slovenskem jeziku, ako občuje z železniškimi, bodisi prometnimi ali stavbnimi uradniki in uslužbenci. Odločno so mora pa protestirali proti temu, da bi se s kakim izgovorom utihotapilo nemške uradnike v slovenske krajo. Ako primanjkuje Slovencev, se bodo oglasilo dosti Cehov in te naj se nastavi v slovensko kraje, ker oni so Slo-
•Tako! Zlagano?* zavpije sedaj res razjarjen stari mornar. .Zlagano? Hočem Vam pokazati, če je to zlagano!*
Krevsa v hišo in kmalu prinese pipo Čudno obliko in jo pokaže poslušalcem.
•Tu, to mi je dal konzul, ko sem ga zadnjič obiskal. In deset tolarjev mi je dal šo posebej, ker sem imel nesrečo z desno roko in nisem mogel nič delati.*
Pobožno ogleduje Fortunovec pipo. .Pusti mi tudi enkrat kaditi iz nje,* prosi.
.Ko umrjem, jo dobiš,* reče slovesno Janez. Potem gre s pipo v hišo in drugi se razidejo.
Nekaj dni pozneje prinese pismonoša v ubožnico veliko rumeno pismo. Naslovljeno jc bilo na Janeza. Vso je prihitelo in stopilo okoli Janeza. Na zavitku je stalo: .Sodišče v Loki.*
.Grom in strela, kaj bi neki bilo v pismu?* vpraša skrbno stari mornar in gladi svojo belo brado. Potem vzame velik nož in prične odpirati sumljivo pismo.
vani in se bodo z občinstvom razumeli in živeli s tistim v sporazumu. Nikakor se ne smo pripustiti, da se nastavijo ob novi že-eznici nemški uradniki in ako bi take dobili, potem smo uverjeni, da se bode — posebno na Koroškem — ponemčevalo le od teh v še hujši meri, kakor to stori na Koroškem že itak zloglasna dvojezična, v resnici vendar e nemška šola in sejal bi se med ljudstvo še hujši prepir, kakor zdaj že po nemškutar-skih učiteljih.
Slovenski poslanci naj čuvajo našo rodno zemljo in se o pravem času oglasijo pri ministrstvu, da naj so upoštevajo razmere in terjatve slovenskih pokrajin in krajev. Značilno jo, ko so je prej omenjena skupina pogovarjala, da so bili vsi prepričanja, da za mesta, ki se nahajajo v krajih, kjer bivajo tudi Italijani, da se za ta mesta ne upajo prositi. Tu se vidi, da je italijanski jezik bolj v časti. Eden se je celo izrazil, ako bi znal e toliko italijanski, da bi napravil izkušnjo, slovenskega jezika, bi mu gotovo ne bilo neobhodno potreba. In mi vendar vemo, da je množina v Gorici, vsa okolica Gorice in Trsta slovenska. Da se nas noče upoštevati, tega smo krivi sami, oziroma naše slovensko ljudstvo, ker si šteje, rečem naravno jI, v veliko čast, ako more Nemcu le nuditi nemško besedo. Da se to že enkrat odpravi, na to delati jo naša dolžnost. S. N.
V Bohinj!
Dograjena je bohinjska železnica, končano večletno grajenje proge, ki razkrije čuda in lepoto Gorenjske v nje najveličastnejših pokrajinah, Kot del iraponujočega projekta zgradbe najkrajše zveze severnih dežel in Trsta, po kateri si poišče svetovni promet v bodoče svojo pot, je bohinjska železnica v ugodnem položaju, da po njej zaslovi dobro ime lepe Kranjske v kratkem in za trajno daleč po svetu.
Od Jesenic, kjer se zadivi tujec v Savsko dolino, obrobljeno od naših Karavank, nas spelje železnica pod Mežaklo tja nad Vintgarski šum, skozi predor pa v Blejski kot, da so ustavi ravno nad jezerom v razgledni višini, s katere se vzradosti oko ob
.Bivši mornar Janez Pustolnik se poživlja, da pride v sredo 25. junija 1904 k sodišču v Loki. Okrajno sodišče.*
«To sem jaz, bivši mornar Janez Pustolnik sem jaz,* reče starec, <toraj bom seveda moral iti. Vrag, saj vendar nisem storil nič napačnega I»
«Kdove,» reče strupeno Lenka, »morebiti je kdaj koga ubil ta lažnivec I* In Jo-rovka prične: <Ko sem bila šo kmetica, je moj ranjki tudi moral iti enkrat k sod-niji---»
Pa drugi so segli v besedo, in jokala je v svoj predpasnik. Fortunovcu pa je bilo najhuje. Ni si mogel ničesar izmisliti in zato jc tekal po vrtu gorindol, gladil si plešo in zdihoval, ker bil je v skrbeh za prijatelja.
Sreda pride in Janez se napravi na pot k sodniji. Poiskal je svojo najboljšo, modro in zelo zašito mornarsko obleko, pokril bel slamnik in vtaknil je rdeč nagelj za uho. Pipo od gospoda konzula je nesel v roki.
Tak stopi iz hiše in se odpravi na pot. Vsa družba ga spremi in se poslovi od njega
idili prelepega Bleda. Ne lahko bo najti para pogledu, ki se nudi očem ravno z blejske postaje, in smelo pač pričakujemo, da bo postaja Bled biser v prelesti, s katero je nova železniška proga tako bogato obdarovana.
Za Bledom zavije železnica v Bohinj, v to liho, poezijo dihajočo dolino; tik bregov Save Bohinjke in v samem zelenju bogatih gozdov, ki se vzpenjajo iz doline po smelih, bujno zaraslih straneh, se vije železnica naprej do Bohinjske Bistrice, pri kaleri se raz-stopi dolina v naširoko odprto ravan, ki jo obkrožujejo planinske planine in Julijske Alpe s svojimi sneženimi vrhovi.
Črna prst in Bodica, za tema pa Po-rezen in vrsta drugih, ž njimi uspešno tekmujočih vrhov čini ozadje tej ravani. Na njej zagledamo prelepo Bohinjsko Bistrico, za katero vabijo k pohajanju v višine pa.*niki po lahno vzpenjajočih se bregih, s katerih nas pozdravlja sto in sto raztresenih planšarskih kočic. Pogled, ki se nam nudi na Bohinjsko Bistrico iz bližnjih Bitenj, je vzradoščajoč in vabljiv, pogled, ki osrečuje, da vzkipita duša in srce.
V Bohinju smo, v planinskem raju, v novem predelu naravnih krasot polne Kranjske. Naprej idemo tja k Bohinjskemu jezeru, k največjemu jezeru Kranjske, ali pa krenemo v stran v slikovito Srednjo vas in više v vas Kopriv m k ali pa na Pokljuko in vedno više Črez Velo polje na Triglav in pa nazaj s Triglava mimo Sedmerih triglavskih jezer in vodopada Savice v veličastni konec ob Bohinjskem jezeru.
Ne bodi mesta tu ocenjevanju vsega, kar nudi Bohinj. Članek ta je le v pozdrav otvoritvi železnice, ki nam da že prihodnji mesec novo smrr za pohajanje v kraje, ki so doslej le malo znani. Drugo je, kar naj noglašamo v teh vrstah, želja, naj bi vzbudil promet, ki ga spelje nova železnica v Bohinj, podjetnost v krogih narodnih slojev, ki naj bi storili ono, česar ni več zamuditi, ako se hočemo okoristiti z bogastvom, ki ga nudi ta prekrasni kraj. Skrb za tujce, skrb za privabile v letoviščarjev je sedaj prvo, kar nam bodi na misli, ta skrb bodi klic, ki naj najde glasnega in trajnega pa uspešnega odmeva vsepovsodi!
čez pol ure. Otožno so mu podali roke, tudi Maličkova Lenka, kajti ona ga jo pravzaprav rada imela.
Janez gre počasi dalje, kajti ni se mu mudilo. V dveh urah je bil v Loki in četrt ure pozneje je stal pred sodnikom, kjer je bi) zaslišan kot priča nekega pretepa, pri katerem je bil slučajno navzoč. Pozabil je bil že davno na to stvar in oddahnil se je, ko je čez eno uro.zopet šel doli po stopnicah sodnije.
Na poti proti domu je žvižgal veselo, vzel pipo iz žepa, vsedel se na hlod, ki je ležal ob poti, in začel kaditi, Pri tem se je smehljal, padla mu je neka misel v glavo!
Stari možički in ženice so stali in sedeli tiho okoli hiše. Fortnnovec je držal pipo, ki mu je ugasnila med zobmi. Lenka je pogledala od časa do časa s skrbjo po cesti.
«2e gre 1» zavpije naenkrat. Vsi krevsajo mornarju nasproti.
• Kaj je bilo?« zakličejo polni pričakovanja.
Gradite hotele, gradite in vzdržujte dobre gostilne in preskrbite stanovanj, katerih doslej pač povsodi v Bohinju primanjkuje! Zgradile prvi hotel na Bohinjski Bistrici, po stavite gn tja v bližnje Bitnje, odkoder se nam nudi prelep pogled na Bistrico, in drugi hotel tja ob Bohinjskem jezeru, tretji pa v Srednji vasi, oni slikoviti naselbini, ki ji ustvarjata vrhova Rudnice in Studora prelepe konture in ji dajeta neprecenljivi blest prave gorske pokrajine. Centralna lega Sred-njH vasi, postavljene v vznožje znamenitim gorskim partijam, ležeče blizu jezera, v krasni prirodi, je porok, da bo procvital tu zgrajen hotel.
Skupina teh treh hotelov bi naj bila temelj organizaciji za privabitev letoviščarjev. Hoteli ti bi dali smer gradnji zasebnih manjših zavetišč in pa gradnji vil, s katerimi bi se le dopolnil sistem za obljudenjc pokrajine, z zgradbami takimi šele so odbije čep, ki brani doslej, da bi se stekalo v deželo bogastvo.
Le prav malo je lega, kar vidimo danes započetega v privabitev tujcev: turistovski hotel ob Bohinjskem jezeru, novo zgrajeno malo, a mično poslopje «Tiiglav» gosp. ^ro-botka v Srednji vasi in pa drobno gostiln ško stavbo gosp. Ravhekarja v koncu Bohinjskega jezera. Vse to je le premalo, to so lo plahi poskusi, vse pohvale in priporočila vredni, toda nezadostni glede na naval (ujcev, ki ga mora privabiti nova železnica in ki bi ga megla izkoristiti le energična, veliko ustvarjajoča podjetnost. Ni smeti prezreli, da leži Bohinj ob veliki svetovni železnični progi, da mu je blizu kakor Trst tako Ljubljana in da mu postanejo po dogrnjenju turske železnice bližje tudi severne, predvsem češke dežele. Gradnjo hotelov v Bohinju priporoča ravno sedaj okolnost, da hoče železniška uprava podpirati take stavbe ob novi železnici s tem, da prizna dovažanju stavbnega materijala in tudi oprave znižano voznino in da preskrbi celo brezplačno stavbne načrte.
Ne plašite Ee, postanite podjetni in gradite čim večje hotelske stavbe, ne bojte se kake konkurence, saj vas učita Švica in pa Tirolsko, da je promet tujcev le tem večji, le tem obilnejši, čim več je v kraju hotelov!
Janez tiho obstoji, razkorači se široko, udari se s pestjo po prsih in reče: «l)a sem podedoval, to je bilo !>
Strme ga gledajo. Lenka niti moči ni imela reči, da je vse zlagano.
«Hudič, hudič,> je bilo vse, kar je spravil Fortunovec iz sebe.
•Pojdite na vrt,» reče Janez, <tam vam povem vse 1»
Ko pridejo na vrt, zapoje zvonec, ki je klical k jedi, in radovedneži so morali še v jedilno sobo, kjer so na mizah stale posode z močno dišečo juho. Janez je bil lačen in jo začel jesti; one pa je lakota čisto minula vsled radovednosti in začudenja.
•Janez je podedoval! Ali jo mar mogoče! Po kom, koliko?* Pri vsaki žlici juhe, ki so jo nesli v usta, pogledavali so na mornarja, ki je mirno sedel in veselo pomežikoval z očmi.
•Se jih že prijema,* misli sam pri sebi. Komaj je bila juha povžita, zadnji košček truba pojeden, ko hiti vse ven. Pri vratih spuste spoštljivo Janeza iti naprej in zunaj
Kjer stoje trije hoteli-orjaki, začutijo kmalu potrebo, da zgrade še četrtega!
Blagostanje, katerega se radujejo dežele kot Švica in Tirolska pa druge, ki se ponašajo z lepoto svojih pokrajin ne manj ko s tujskim svojim prometom, naj se naseli tudi na Kranjskem. Zastavimo svoje moči v Bohinju, posrečiti se mora, vzdramimo se ob klicu «V Bohinj!* in kmalu se bo začudila vsa Kranjska ob uspehih, ki jih dosežemo, potem pa bo konec nezaupanja, konec brez-močnosti, ki je doslej ovirala vzrast tujskega prometa tia Kianjs-kem, ovirala blagostanje prelepih gorenjskih pokrajin!
Na delo torej posamezniki in društva!
P. V.
Gospodom abiturijentom!
Raznesla se je bila vest mod dijaStvom in slovenskim ljudstvom, da se društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov «Sava» na Dunaju bliža svojemu koncu, da se je jelo potapljati na valovili življenja, pravili bo, da je ali vsaj, da bo društvo nehalo biti društvo, da se bo razbilo; tako so pravili naši nasprotniki. Bile so pač to njihove skromne želje, ali s ponosom se lahko potrkamo na prsi, da se jim niso izpolnile. Mi še živimo, še obstoja naše društvo in morda je njegovo življenje živahnejše, kakor sploh kedaj po-preje! Pridite, poglejte in prepričali se bo-dete somi! Prijeli smo zastavo svobode, ki so jo nam izročili naši predniki, tesno smo se je oklenili in pogumno jo nesemo naprej. Skupni nazori, svobodomiselno naziranje nas je združilo v neomahljivo falango in vsi poskusi naših nasprotnikov so se razbili, vsa agitacija proti našemu društvu je ostala brezuspešna.
Poti. ki smo si jo začrtali, ne zapustimo in pozdravljamo z vesoljem vse, kar bi utegnilo koristili našemu narodu. Stavili smo si nalogo vspodbujati med svobodomiselnimi dijaki narodno zavest in veselje za delo. V društvu, ki združuje svobodomiselno slovenske akademike, naj bi se vzgojili možje, ki bodo ob svojem času stopili v prvo bojne vrsto proti tujčevim nasilstvom in rimskemu klerikalizmu.
Zadnji dnevi, zadnji dogodki so nam jasno dokazali, da se ne more govoriti o pravem napredku slovenskega naroda, dokler bo vel po naših lepih deželah smrdljivi rimski duh, dokler bo gospodarila sebičnost srednjeveškega klerikalizma, ki vedoma drži naše nadarjeno
na klopi mu prepuste pri vratih prostor, za katerega so se sicer vedno borili.
•Povej, Janez, povej!* kriče vsi.
•Toraj, podedoval sem,* prične Janez, •in sicer tisoč tolarjev,*
Fortunovec poskoči kvišku s klopi poza-bivši na protin v svojih nogah, tako da je moral žalostno zastokati. Jorovka izpusti pletenje in hoče nekaj reči, pa Matičkova Lenka jo prehiti.
«Po kom, Janez, po kom?*
•Po kom drugem pač kot po svojem ljubem konzulu Lozarjul Pri župniku so, lahko greš tja in si jih ogledaš, Lenka, drugače prideš zopet in rečeš, da je vse zlagano!*
Lenka maje z glavo.
•Tisoč tolarjev! Ali je to mogoče! Kaj, za božjo voljo, pa hočeš začeti s toliko denarjem ?»
•Ha, to mi bo že padlo v glavo, kaj naj počnem ž njim,* reče Janez. «In tudi vas ne pozabim pri tem,* reče nadalje. •Tebi, Fortunovec, kupim tri funte najbolj-
ljudstvo v sponali nevednosti! In prav to jc vzrok, da slov. ljudstvo ne moro priti do spoznanja in radi tega mu preti pogin, zato jo on edini slovanski narod, ki mu obstanek se ni zagotovljen. Ne I Nad narod ne sme poginiti 1 Stopimo skupaj in pripravljajmo so in žrtvujmo vse, da se razbijejo one okove, da pripeljemo naše ljudstvo iz rimske megle v obljubljeno deželo.
Tovariši abiturijenti! Pridite k nam, stopite v naše vrste, pomagajte nam pri našem delu; kajti pomagali boste svojemu narodu, ki ga gotovo ljubite! Prepričano smo, da jih mnogo izmed vas ni naklonjenih našemu društvu, kot društvu, kakršnega Vam slikajo drugi — iiaši nasprotniki. Predsodke imate o nas radi napačnih informacij in radi nepoštene agitacije, ali vendar so obračamo do Vas ter Vas kličemo med se. Ne verjemite, kar se Vam bo šepetalo zoper nas, pridite in prepričali sc boste sami. Prepričani smo, da se ni popolnoma izginila iz Vaših src ljubezen do svobode, ki je neobhodno potrebna za razvitek vsakega kulturnega naroda. Zato pridite k num, da stopite z nami v boj proti zistemu, ki je glavna ovira svobodnega individualnega razvitka!
Mi simpatizujemo in bomo simpalizovali vedno z ono slovensko stranko, ki si bo zapisala na svoj prapor: Boj proti klerikalizmu in duhovnikom, dokler so ti hlapci rimskega papeža in ne narodni delavci. Štejemo si v dolžnost, da delamo vsak po svojih močeh za narod — proti klerikalizmu.
Tovariši! Ne verjemite, da jo naše dru« štvo nekaka družba samih nteistov, Irakarjov, sabljačev in pijancev, kakor se nam tolikrat očita. To jo škodoželjno natolcevanje, to so laži. Pri nas najdete vse, knr Vam sploh dijaško društvo nuditi more in one, ki se strinjate z našimi mislimi, poživlja podpisani odbor, da se pridružite našim krogom.
Pojasnila dobite: (Kranj) phil. Hado Pavlic, Klanec 14, (Novo mesto) med. Janko Paznik, Novo mesto, (Ljubljana), iur.Fran Kan-dare, Ljubljana, Elizabetne ul., (Dunaj) XVII., Schellhammerg. 4. 16. Odbor društva svobodomiselnih slovenskih akademikov .Sava* na Dunaju.
Dopisi.
Il Železnikov se nam piše: Z ozirom na dopis iz selške doline v 25. številki .Gorenjca' izjavljamo, da tukajšnje bralno društvo ni v nikaki zvezi z dopisom iz Selško doline v 24. številki »Domoljuba*. Z sporedom veselice bralnega društva v Diažgošah
šega tobaka, Lenki naočnike — najboljše, ki jih ima Kramar v svoji prodajalni — in Jorovki podarim volne za šest parov nogavic*
Tu si obriše z rutico oči, njegova lastna velikodušnost ga je ganila.
Fortunovec potrka Janezu na koleno, .Kdaj ga prineseš?*
»Koga?* vpraša Janez.
.No, tobak.*
«Ko dobim denar,* reče Janez. •■In tega dobim šele v enem letu; tako dolgo mora ležati pri župniku.*
»Šele v enem letu?* zavpijejo vsi trije in razočaranje se jim jc bralo z obrazov.
.Zakaj pa?>
.Tako jc stalo v testamentu,* laže stari mornar. •Meram ga iti iskat šolo ob obletnici.*
To je tudi popolnoma prav ime gospod konzul; to tudi lahko zahteva, pritrdi Matičkov a Lenka.
«Toraj v enem letu boš bogat, Janez?«
so bili tam navzoči Želoznikarji povsem zadovoljni, ker več tudi pričakovali niso. To je tudi gospod Klopčič v svoji napitnici izrecno poudarjal. Skrajno neljubo nam je, da se ravno ta, povsem lojalno izrečena nedolžna napitnica v omenjenem »Domoljubu-vem* dopisu smatra kot nekak politično izzivajoč govor, kar v resnici ni bil. Ne siri* njamo se sicer s političnimi nazori g. Stupice, a ker so Dražgošani nastopali proti nam vsikdar lojalno in pošteno, smo se isto-tako obnašali tudi mi proti njim. Tudi mi želimo, da bi pri delu za ljudsko izobrazbo vladalo med obema državama soglasje. Zato odločno protestiramo, da bi sc s siičnimi dopisi, kakor je oni v 24. štev. .Domoljubu*, razburjalo duhove, posebno še od ljudi, kateri naših razmer niti ne poznajo, še manj pa imajo pravico pišati o njih. — Toliko v ilagohntno pojasnilo. — p—
Novice iz Cerkljan.
Laž je, da bi kdaj pisal .Gorenjec*, da so odborniki posojilnice v Cerkljah dobili nagrado ali da so poneverili; res pa je, da .Gorenjec* tega ni pisal nikdar. To je »Domoljubova* laž!
Nesramna podtaknjena laž je, da Bešter zavija resnico v 25. številki »Domoljuba*, kot bi pisal »Gorenjec*, da je on vzel kako svoto; res pa pravi »Gorenjec* doslovno: »Ce pogledamo računski zakluček za 1. 1905, vidimo, da znašajo upravni in uradni stroški 1518 K 11 vin, Za stanovanje in kurjavo je plačala posojilnica lo 50 K.» Zopet druga laž.
Če se hoče Bešter oprati, naj da lira-nilnične knjige v upogled, sicer njegova izjava ni vredna piškavega lešnika. Mogoče bi se tresel za 1000 kronic, katerih pa pri cerkljanskem županstvu no bode iskal nihče, pač pa tam, kjer se deli pravica.
Glede na dopis izpod Grintovca v 26. številki »Domoljuba* pa imenujem skritega dopisnika »svinjarja*. Laže, da sem tat, zelo katoliško.
Pošten sem bil, pošten sem Šo in pošten hočem ostati.
Kdor mi dokaže najmanjši pregrešek, go-julijo ali tatvino, dobi 2000 K, kajti 100 K, kot razpisuje Bešter. je preberaško. Denarja ne zalagam, saj ve vsak, po kaki poti se dobi.
Polcgoval sem sc za resnico, pravico in poštenje in sc šo bodem. Z »Domoljubom* so menim danes zadnjič. Na svinjske dopise brez podpisa no bom odgovarjal.
Obrekljive«, tukaj lahko nekaj zaslužiš!
Jožef Jenko ml.
»Da, in če umijem, boste vse vi dojili!* nadaljuje Janez, «vse! Seveda je na vas, koliko bo vsak dobil!*
»Oh, moj ljubi, jaz som že tako stara,* zdihuje Jorovka, nazadnje še ne doživim tega!*
»Potem tudi no boš potrebovala,* jo tolaži Fortunovec.
Od tega večera naprej jc bilo Janezu Pustotniku dobro v ubožnici. Smel je biti povsod prvi, dobil je najboljši prostor, največje kose kruha, ženski sta mu stregli, in Fortunovec je bil vedno za njim,
Najbolj hudo je bilo Matičkovi Lenki. Če je pripovedoval Janez kako povest in se tako debelo bahal, da bi moral zapaziti vsak otrok, da laže, morala se je ljubeznivo smehljati in sc delati, kakor da verjame; kajti slabo bi se ji godilo, ko bi še kdaj zaklicala svoj priljubljeni: »To je zlagano, Janez!*
Janez ji jc namreč enkrat skrivaj povedal, da ji hoče vse zapustiti, kar ima; samo to si mora prepovedati, da bi še kdaj
Radovljiške novice.
— Radovljiška podružnica slov. planinskega društva, ki se vedno krepkeje razvija, zgradi letošnje leto dve novi stavbi in sicer kočo na B e -g u n j š č i c i, ki je proračunjena na okroglo 3000 kron, in pa z a v e t i š č e n a B a b* jem zobu, odkoder se nudi najlepši razgled, posebno na blejsko jezero.
— Poročil se je pretekli ponedeljek gosp. Fl. Janč z gospico Ano Rabičevo. Novima gospodarjema dobro znanega »hotela Basll* naše iskrene čestitke I
— Nesreča. Lesnega trgovca Frana Zupanca, p. d. Cajhmr, na Lancovem je udaril odtrgani jermen pri turbinski napravi s tako silo, da mu je izbi! eno oko in mu pretresel možgane.
— Imenovanje. Računski ped« častnik gospod Jurij Hočevar je imenovan vladnim kancelistom in prideljen tukajšnjemu okrajnemu glavarstvu.
— Lepo prostrano dvorano s posebno verando v popolnoma modernem slogu je sezidal tukajšnji gostilničar g. Kun-stelj. Razen tega jo olepšal obširni vrt z dvorano in postavil po nj m velike obločnice za acetilensko1 razsvetljavo. S tem smo dobili' prostore, kjer se bodo mogle vršiti večjo veselice, koncerte i. t. d., karan.o dosedaj zelo pogrešali. Slovesna otvoritev dvorane in vrta bo v nedeljo dne 1. julija ob> 4. popoldne.
Tedenski politični pregled.
Državni abor. Obrtno reformo zopet zavlačujejo; pred njo je postavljen proračunski provizorij. Spinčič je intenpcliral glede slovenskih napisov, slovenskih voznih listov in razglasov na novem kolodvoru v Trstu. Pri razpravi o proračunskem provizoriju je povedal Skene, da se je v zadnjih 6 letih pomnožil državni dolg skoro za celo milijardo. Vprašal je tudi glede zopetnega prekoračenja stroškov pri alpski železnici.
0 izredaem vojnem proračuna je bila posebno dolga debata v proračunskem odseku avstrijsko delegacije. Poročevalec Ko-zlovvski je vprašal vojnega ministra, kdaj bo io moral porabiti 40O milijonski kredit in ali jo onih 67 milijonov izdatkov, ki so postali potrebni vsled izkušenj po rusko-japonski vojni, našlo pokritje v 400 milijonskem kreditu. Vojni minister Pitreich je pojasnil naj-
dvomila v resničnosti njegovih doživljajev.
No, seveda ni več dvomila, pa vendar je pri poslušanju krivila usta, kakor bi bila ugriznila prav kaj kislega. Janez je to videl in se skrivaj smejal.
Tudi Fortunovcu je obljubil svoje premoženje in neumni Jorovki tudi. Vsakemu izmed teh treh je celo spisal na list papirja pravilen testament in ga podpisal. In vsak je hranil ta papir kol najdražji zaklad. Ženski sta ga spravili pod nogavice in v molitvenik in Peter v dno svojega predala, pod veliko, rdečo svilnato rutico, katere kot najboljše ni nikdar rabil. Vsi brije so šteli dneve in tedne do onega časa, ko je imel postati Janez bogat in oni deležni njegove sreče, in še nikoli jim ni čas tekel tako počasi.
Se trije meseci samo so manjkali do leta. Delali so že načrte za prihodnjost.
Ko dobi donar, se je bahal Janez, bo vsom dobrot Potem se bodo peljali na izlet v Loko, in tam bodo dobili kavo in masleno štruklje! V ubožnici seveda ne bo ostal,
prlloja „Gortnlcu" lf. 26 I* 1.1906.
prej, kako so se porabili dosedanji krediti. Na tožbe o velikih vojaških bremenili je po jasnil, da je že od 1.1869. ostalo Število za htevanih rekrutov pri 28% v razmerju s prebivalstvom, dočim je razmerje na Nemškem 4 8, na Francoskem 54 in po uvedbi dveletne vojaške službe celo 8°/0. Tudi denarni stroški za celo armado so v Avstriji mnogo manjši, kot v drugih državah. Dočim pri nas od vseh stroškov odpade za vojno le šestina, zahteva Nemčija polovico, Rusija in Italija Četrtino in Francija tretjino. Nadalje je povedal, da se bo 400 milijonski kredit porabil v dveh letih, vendar bo potrebno v prihodnjih letih še razen teh 400 milijonov mnogo izrednih izdatkov, kakor za stiojne puške, za nove poletne uniforme itd.
Cesar n mir med Čehi in Nemci. Na svojem potovanju v Liberce je cesar ponovno namigaval na potrebo sporazuma med Cehi in Nemci. To zveni tudi iz njegovega ročnega pisma, ki ga je dal razglasiti sedaj češki namestnik Coudeuhove. Tam se čita med dtu-gim: »Cim močneje obe narodnosti v kraljestvu strun i ta po napredku, tem neizogib-neje postaja narodno sporazumljenje, ki bi k vsem narodnim zakladom v kraljestvu dodalo se najdragocenejega, ki je notranji mir. Poravnanje narodnih sporov ne le da bi zajamčilo nov razvoj v kraljestvu, marveč bi pomnožilo tudi en*'igijc vse države, tembolj sedaj, ko se javno življenje ojači vsled zveze vseh elementov na podlagi nove politične pravice. To sporazumljenje bi dalo ti dno podlago velikim gospodarskim interesom ter bi dopuščalo narodom, da z večjim zaupanjem gledajo v bodočnosti*
V odseku la volilno reformo razpravljajo sedaj o mandatih za Galicijo. Nemci zahtevajo za Galicijo nov nemški mandat.
Iz Srbije. Končni rezultat volitev v narodno skupščino je naslednji: Radikalci so dobili 84 mandatov, samostalci 49, nacio-nalci 14, konservativci 3 in socialni demo-kraljo 1 mandat. Kmetska stranka ni dobila nobenega poslanca. Za 9 mestnih mandatov je treba ožjih volitev, ki bodo v nedeljo, Radikalci iuiajp že sedaj v skupščini večino, ki se pri ožjih volitvah še poveča. Volitve so
najel si bo sobo in oni trije ga bodo večkrat obiskovali. Pogostil jih bo vselej z brinje vcem I Oni trije so se kar oblizovali!
Naenkrat pa Janez zboli in umrje. Trije stari ljudje so odgnali vse' druge sebične občutke in so žalovali za svojim starim prijateljem in šalji vcem cele tri dni Spremili so ga k grobu, mu spletli venec in ga nesli na Janezov grob.
Potem pa teko k svojim nogavicam, k svojemu molitveniku in svilnati rutici in se napravijo k župniku, vsak s svojim testamentom. Vsak se je veselil, kako bosta ostala dva začudena, ko bosta zvedela, da je Janez zapustil njemu vie.
Sli so vsi skupaj. Vsak v najlepši ob-leki, omenjene papirje v rokah, podajo se v vas k župniku, ki se jako začudi, ko zahtevajo starčki od njegu tisoč Janezovih tolarjev. Ko mu potem pokažejo one tri listu papirja, na katerih je zapustil Janez vsakemu izmed njih svoje premoženje, začne župnik majati z glavo in jim izkušu razložiti, da se je mornar pošalil ž njimi.
se izvršile povsem mirno. Izvoljeni so tudi vsi člani kabineta Pašič.
Dnmi in ruska vlada. Bivši ruski poljedelski minister in sedanji državni tajnik Jermelov se je izjavil, da je edina rešitev spora med dumo in vlado ta, da se pokliče v ministrstvo nekaj zmernejših r'imentov iz dume.
Splošna volilna pravica na Švedskem.
Švedski kralj je ukazal, da sestavijo komisijo iz prvo in druge zbornice, da izdelajo zakonski načrt v volilni preosnovi po načelih za sploSno in enako volilno pravico v prvi zbornici, v drugi zbornici pa po proporčnem načinu volitev.
Kronanje kralja Hakona, Dne 22. junija se je z velikim sijajem izvršilo kronanje nor-teškega kralja Hakona in kraljice.
Uporni francoski mornarji. Moštvu par-nika »d* A lian lio se je pridružilo v uporu moštvo parnika <Normandie» in je nagovarjalo tudi moštvo nekega parnika, katerega ravnateljstvo je v Marzilji, naj se pridruži ustaji.
Novičar.
TabilO na naroČOO. Z današnjo številko končamo prvo polletje letošnjega leta. Ob tej priliki se obračamo do vseh onih, katerim koncem tega meseca poteče naročnina, da o pravem času vpošljejo taisto, da se jim redno pošiljanje lista ne prelrga. Obenem pa prosimo za razširjenje lista in pridobivanje novih naročnikov.
Imenovanja pri o. kr. državni železnici.
Za načelnika oddelka za vzdrževanje žel. proge na Jesenicah je imenovan gosp. Ivan Karpischek, višji stavbni komisar v Krnavu (Jfigerndorf); namestnikom pa gosp. Anton 3yha, stavbeni komisar v Trstu. — Gosp. Ivan Zupane, dosedanji postajenačelnik v Jesenicah pride kot postajenačelnik v Kanal. Gg. L. Testen, prom. uradnik v Ljubljani, postajenačelnkom zaPodbrdo, Lj. Vencajz, prom. urad. v Trbižu, in P. Jorob,| prom. uradnik v Pontablju, prideta kot prometna
Sedaj so bili čisto potrti. Joro\ka je hotela nekaj reči, pa ni mogla ničesar spraviti ven in je jela jokati; Matičkova Lenka pa je bila bleda od jeze. Slegnila je svojo koščeno roko, pomahala ž njo in zakričala: Zlagano je vse, zlagano I» Kajti to ji je bilo najhuje. Ne, da ni nič dobila, ampak da je vse leto morala molčati na vse laži in so še prijazno zraven smehljali, tega ni odpustila Janezu Pustotniku nikoli, nikoli 1 »Zlagano je vse 1» zakriči še enkrat.
Fortunovec pa je gibal z glavo, vzel pipo h usl in dejal: <Saj kaj takega si ne more nihče izmislili I»
Potem gredo zopet domov. Tri dni posedajo okoli hiše, tožijo diny drugemu svoje gorje, zabavljajo tudi hudo čez Janeza Pu-stolnika. Četrtega dne pa, ko je bilo vse tako liho, ni nihče govoril in nihče so smejal, vzdihne Fortunovec in reče: «Jaz bi rad imel, ko bi Janez Se živeli* <Jaz tudi,* pravi Jorovka hi si obrise s predpasnikom oči.
dn jaz tudi,* zagodrnja Matičkova Lenka,«jaz tudi, čeravno je bilo vse zlaganol >
uradnika v Gorico. — G. Janez Hočevar, dosedaj postajevodja v Hudijužni, je premeščen v isti lastnosti na Bohinjsko Belo. V Sv. Lucijo-Tolmin pride kot postajenačelnik gosp. Ivan Kelec.
Seja kranjskega občinskega odbora od 28. t. m. Župan neznani, da sta se zavod sv. Nikolaja v Trstu in »Učiteljski konvikt* v Ljubljani zahvalila za podpori, dovoljeni v predzadnji seji. Nadalje poroča, da se s sme-rekami zasajeni prostor na gaštejskem pašniku ni zagradil, kakor je bilo sklenjeno, ker bi bili stroški previsoki, kar se vzame na znanje. — Hotelirju Rudolfu Jegliču se dovoli pred njegovo hišo postaviti leseno verando do preklica proti letnemu plačilu 8 K. — Ugodi se prošnji tukajšnjega veteranskega, da sme na jedno stran nove zastave napraviti grb kranjskega mesta. — Občinski odbor ne ugovarja prošnjama Marije Mayr in Ka-roia Polajnarja za gostilni Carsko, odnosno ka-varnarsko koncesijo. Na to zaključi župan sejo.
Precej predrzen je neki sodni uradnik v Radovljici, ki sliši na ime Luschin. Okrajno sodišče radovljiško je doslej pošiljalo strankam večinoma slovenske dopise ali vsaj dvojezične tiskovine, Zadnji čas pa se stranke zelo pritožujejo, da ni več tako. Naša parola mora biti: nazaj z nemškimi dopisi brez oziral Naj bi ta gospod že vendar enkrat uvidel, da s svojo prorokacijo ne bo mnogo opravil pri nas.
Korošci v Ljubljani. Sokol v Ljubljani je priredil kresno veselico v prid koroškim Slovencem, katerih je prišlo okoli 120. Ob progi po Gorenjskem so slovenske zastave pozdravljale koroške Slovence, in na nekaterih postajah so bili sprejemi in pozdravi res prav bratovski. Omenimo naj pozdrave v Kranjski gori, na Jesenicah, Lescah, Radovljici, pred vsemi pa v Kranju, kjer je Sokol z godbo in veliko množico drugega občinstvu pozdravil koroške Slovence in jim priredil res prav prisrčen sprejem. Tudi v Vižmarjih so pozdravljali mimo se vozeče brate s Koroškega, Ko je prispel popoldanski vlak na južni kolodvor v Ljubljani, so bili vsi kolodvorski prostori natlačeni občinstva ki je pričakovalo prihoda koro&kih Slovencev. Ljubljuibki Sokol je kot ča»tna straža v dolgih vrstah slal ob sprejemnem prostoru, in ko so izstopili koroSki Slovenci, je zaigrala godba sokolsko koračnico in občinstvo je sprejelo koroSke Slovence z burnimi žio-klici. Nato je pozdravil Korošce na čelu občinskega svota ljubljanskega gospod župan Ivan Hribar s presrčuiuii besedami. Nazdravljala sta še g. dr. Viktor Murnik v imenu imenu Sokola in pevovodja g. M, Hubad v imenu pevskih društev. Vsem je odgovarjal in se zahvaljeval g. Ekar. S kolodvora so Sli pred Prešernov spomenik, kjer so zapeli dve pesmi. Občinstvo jim je povsod prirejalo burne ovacije, Popoldne in zvečer je b.la velikanska veselica na dirkališču, ki se je vse* stranski sijajno obnesla.
Zaradi dogodkov v Sori se je vršila minuli ttden v Ljubljani kazenska preiskava. Vsled zaslišanja novih prič pa seje razprava prekinila. Akti so se vposlali pravdništvu, da prične s preiskavo. Kdaj se nadaljuje t razpravo, So ni znano.
Promenadni koncert tukajšnje meščanske godbe se vrši ob ugodnem vremenu dane« v
soboto zvečer ob poldeveti uri. Spored: 1. Koračnico; 2. VVlassak: Slavnostna sinfo-nija; 8. Schnej.ler: Moja Avstrija, valček; 4. Zaje: U boj, iz opere -Zrinski*; 5. VVlassak: Slovenske pesmi br. III.; 6. Koračnica.
Narodna čitalnica v Kranju Opozarjamo se enkrat na jutrijSnji pesizlet v Pod-brezje. Zbirališče je Narodna Čitalnica. Odhod ob poldveh popoldan. Odbor prosi mnogobrojne udeležbe častitih članov in gostov. Na svidenje I Odbor.
Prememba posesti. Na današnji javni dražbi je kupila hišo tvrdke R. & E. Rooss v Kranju gdč. Marija Rooss, učiteljica v Kranju, za 50.050 K.
Zaročila se je gdč. Anica Mayr, hčerka tukajšnjega pivovarnarja g. M. Mavrja, z g. Fr. PernuSem, c. kr. sodnim pristavom v Litiji. Čestitamo I
Draga junica. G. Ign. Fock iz Kranja je kupil dveinpol let staro junico za 440 K od g. ['Vrtiiia, župnika v Zaspu pri Bledu.
Strela je udarila v pristavo, stoječo ob poti iz Kranja na Kokrico, la-t posestnika Valentina Zevnika, p. d. Cucka iz Pungrata v Kranju v nedeljo dne 24. t. m. popoldne okrog 4. ure. Nekaterim nedeljskim izletnikom, ki jih je bila nevihta iznenadila in so vedrili pod postreSjem pristave, so ni zgodilo nič hudega, pristava pa je pogorela. Posestnik je zavarovan.
Okrajna učiteljska konferenca za kranjski šolski okraj se vrši letos dne 5. julija v Cerkljah v prostorih ondotne ljudske šolo ob 10. uri dopoldne. Razun običajnih točk so na dnevnem redu: 1.) Obravnava ber. sest »Gos* za četrti razred po biološki metodi, kateri referat izdela vse učiteljstvo lega okraja. 2.) Risanje po naravi s praktičnim načrtom za ljudske šole. Poroča g. Fr. Suher, c. kr. profesor na Ijubljansčem učiteljišču. Z ozirom na ta referat opozarjamo vse zboro-valec na razpravo, ki jo ravnokar priobčuje g. referent v «Učit. Tovarišu*. 8.) Izvolita se dva zastopnika učitcljslva v c. kr, okrajni šolski svet za prihodnjo šestletno dobo. Tik pred konferenco odkrije učiteljsko društvo kranjskega okraja svojemu umrlemu članu Josipu PelkovSeku v Velesovem nagrobni spomenik. Ob grobu govori ranjkemu v slovo gosp. Andrej Rape, nadučitelj v Smledniku; pred in po govoru pa se zapoje ena Žalo-slinka. Odkritje se viši na ^elesovškem pokopališču ob 9. uri zjutraj, na kar opozarja* mo vse spoštovane skupsčinarje s prošnjo, da se ga vsi pravočasno udeleže.
Umrla je v nedeljo v Ljubljani gospa Marija Fabiani, lekarnarjeva vdova. Prepeljali so io v Skofjo Loko. N. v m. p l
Radovljiške plan. podrui. delo tudi letos vrlo napreduje. Ta mesec je postavila na Bledu v bližini hotela »Toplice* na najbolj obljudenem kraju krasno prenovljeno tablo s posnetki najlepših točk iz okrilja nove že leznice. Na to opozarjamo vse planince in ljubitelje krasov naše lepe Gorenjske. Nove tablice je postavila pri Rnpretovi gostilni na Bledu za pot v Vintgar in v Rečico, nadalje na hiši g. Repeta za pot v Ribno, v Radovljico in na Babji zob. Tudi na Jamniku nad Kropo je postavila dvoje tablic, istotako v blizini Dobrave pri Kropi. Lani razbito tablo pri gozdni poti na Mošnje in Brezje je nadomestila z novo, nasproti Soli v Mošnjah pa pritrdila novo tablico za pot v Radovljico. Na novo je zaznamovala pot iz Podnarla k •Rimskemu studencu* in k slapu Ncmiljščice, nadalje iz Podnaita na Dobravo. S tem bode gotovo ustreženo številnim izletnikom in le-toviščnikom.
Letoviški Uit la Bled se izdaja ludi letos. Tiska se v rraSi tiskarni. Prva številka izkazuje, da je v času od 1. maja do 16. junija priSlo na Bled 247 gostov, Druga številka izide prihodnjo sredo.
Strela je udarila v elektrarno v Presorju pri Kamniku. Poškodovala je neki stroj in napravila škode okrog 6000 K.
,Podraienje zdravil.' Deželna vlada je izdala odlok od 22, t, m„ štev. 18.295, da I
Ostanejo cene zdravil do novega leta neizpre-menjene,
Turistovsko hišo v Bistrici pri Kamniku je vzel v najem neki Jerinšek iz Stranj. Želimo, da bi novi najemnik (prejšnji je bil Uršič) prav dobro stregel izletnikom in turistom.
V Bohinju si dokaj prizadevajo domačini, da bi so pripravili do otvoritve nove železnice za sprejem gostov, ki jih gotovo pripelje nova železnica iz vseh krajev. G. Jože Rav-hekar z Bohinjske Bislrice zgradi do 15. juliji v gornjem koncu Bohinjskega jezera proti Savici hotel za turiste, ki jim bo kaj prijetno zavetišče. Podjetje za našo turistiko zaslužnega moža bodi priporočeno vsem. — V Srednji vasi je postavil g. Mijo Grobotek z Boh. Bislrice prav ličen hotel »Triglav* in ga okusno opravil. Sobe imajo po eno in tudi več postelj. Oddajajo se tudi za dalje časa. Iz Srednje vasi je le tri četrti ure do Bohinjskega jezera. V bližini sla romantična Ribniška dolina in Rudnica z nepopisno lepim in razsežnim razgledom. Novi hotel z dobro postrežbo naj privabi prav veliko turistov in letoviščnikov v ta prekrasni kraj, ki mu ni brž enakega. — V Ribičevem lazu ob cesti pod Bohinjskim jezerom je jako moderno uredila gostilno »Pri Savici* g. Antonija Pav-šek. Na razpolaganje je 7 čednih sob (3 sobe tudi mesečne). Cene so kaj nizke: prenočnina za osebo 1 K, kosilo z dvema prikuhama 70 h, zrezek ali pečenka 70 h, kava ali čaj 28 h. Toči se izvrstna pijača t pivo iz ledenice, dolenjsko in štajersko vino. »Pri Savici* se ho vsak dobro počutil.
Velike priprave za otvoritev nove že* leznice vrše na Bledu, ki hoče pokazati ob lej priliki odločno svoj narodni, pristnogorenj-ski značaj. Gospa Pretnarjeva zbirn okrog sebe dekleta od 6—10 let stara, ki bodo napravljena v narodnih nošah, g. D. Repe pa dečke, ki bodo istotako opravljeni v narodni noši. Veselje ho pogledati le male gorenjske kmete in kmetice. V Gorjah prav pridno pleto vence za ovenčanje novega kulodora. Dal Bog, da bo nova železnica pr nesla res tudi toliko poželjenih zahtev in upov našemu Bledu.
Preiirani junaki iz leta 1866. V nedeljo so praznovali v Ljubljani stari vojaki 40 letnico po bilki pri Kustoci. Ti junaki pa so bili tako prezira ni, da jim vojaška oblast ni dovolila niti godbe, ki bi jih spremila v cerkev in razveseljevala pri koncertu. Lepo plačilo — katero pa menda vsaj sedi nji rod izpametuje, da izprevidi, kako ni hvaležno delo je v Avstriji uganjali patriotizem! Kaj imamo mi od vojaških slavnostiP Nič. Manj bojnega duha pa več samozavesti in ('istega sloven-skeua čuta — to nam utegne kaj hasnitil
* + *
Veliko narodno slavlje v Tolmina pri
rede tri bratska društva iz Tolmina, in sicer narodna čiialnica, rokodelsko bralno društvo in gasilno društvo dne 8. sept, t, 1. Društva se prosijo, da mi j se javijo k udeležbi do 15. avgusta.
Tržaško podporno in bralno društvo v Trstu slavi letos 25letnico svojego obstanka dne 5, avgusta 1.1.
Ustanovni občni zbor slav. trg. društva v Celju se vrši dne 1. julija 1.1, v mali dvorani narodnega doma v Celju.
Misterljozen dogodek. Na svojem po to-uavnj po Češkem te dni je prišel naš cesar tudi v Kutnogoro. Predno je prišel tje, je prišel k ženi mežnarja elegantno napravljen gospod ter jo prosil, če sme ogledati cerkev. Žena ga je peljala v cerkev ter ga tam pustila samega. Ko je prišla Čez Čas pogledat, ni bilo ne onega neznanega človeka pa tudi ne ključa. Ko so oblasti to izvedele, so dale takoj zastražiti cerkev ter so se uvedle največjo varnostno odredbe.
Zvišanje poštnih pristojbin. Zvišanje poštnih pristojbin se izvrši na ta način, da bodo pristojbine za pisma v lokalnem prometu znašale odslej 10 vin., pristojbina za
donašanje poštnih nakaznic z denarjom, kije bila doslej do 10 K 3 vin., čez 10 K 5 vin, bode odslej pavšalno 6 vin. Dostavninske pristojbine z naznanilom vrednosti do 1000 K bodo 10 vin. Pristojbino za predalčke na poŠtah bodo zvišano, Pri poštnih pisinonoših na dežoli se zvišajo vplačilno pristojbine, denarno zneske do 1000 K pa morajo potem brezplačno donašati strankam.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranja dne 25. t. m.
Prignalo seje 169 glave goveje živine, 9 telet, 310 prašičev, — hrv. koštrunov , — bus. 50 kg pšenice K 8'—, prosa K 6'—, rž, K 6*50, ovsa K 9-— ajde K 6--, llžol, rib« ničan K — •—, koks K — •—, krompir 2*—.
Loterijska »teka da« ni. junja 1.1.
Gradec:   79     60    29    20 80
Velika ljudska veselica
v Kranju, v „ajveastU*'
v nedeljo, dne 8. julija ni Korist iiMl Kuhinji V Kraajti.
V»|)in-«(l l
t. Promenado! koncert mehanske godbe kraaj-ike. Koncert ćilaloidkega pmkega zbora pud vodstvom
g0.1|>. V. Rusa. i). Pl«s m podeli g. Karola Kloriana. (Narodna godba). 4. Zvećer rajalne vaje z laiupijuui, Izvaja »Uoreojski
Sokol*. j_
Na voseličuein prostoru 80 postavljeni Šotori U jost■ rine m pijaco itd., v katerih strežejo kranjske gospe m gospodicine.
V obcao razveseljavanje bodo na razpolago ludi amerikanske fugalnlce in drualnica is dunajskega Fratra.
Začetek ob 4. uri popoldne.
Vstopi« n veseiičii pristor 20 i 21 dijm ii otroke 101
PrapJaoila ae hvaležno eprejemajo.
Z ozirom na dobrodelni namen vabi pruv uljudno davilo občinstvo k nujmuogobrojne^i udeležbi
odbor.
Vabilo
VESELICI
povodom otvoritve nove dvorane g. Rudolfi KuuBteljna v Radovljici
ki m vrši
dne I. Julija 1906.
Vspored: Godba.     Pelje. - Preala sabata.
Po sedmi uri uprizori druAlvo <Triglav> igro:
„RAZTRESENCA"
Burka v onem dejanju.
Oene prostorom k igri: Prvi sedeži ! K, drugi 00 v., stojišča 40 vin. _
Prlčetek ob 4. url popoldne.
Ker je (riti dobiček vstopnine k igri namenjen za na pravo novega odra, se preplavila hvaležno »prejemajo,
K obilni udeležbi uljudno vabi
K. Klinast olj
l->;i renta vratar.
*H
Domača knjižnica.
Prejeli smo in priporočamo:
, V boj u slovensko šolo I" V izpodbujo korodira Slovencem spisal Matej Ražun, župnik, in
»Bodoča narodna in gospodarski iola v Št. Jakobu t Rožu na Koroškem." Spisal Maloj Ražun, župnik.
rmlinske in skrninasle bolečine bodenje v straneh, trganje v mlin, krie, bolečine v hrbtu, živcih in milicah, trganje v leJjih, izpthe hd. ozdravi po izjari tisočerih zahvalnih pisem Fellerjev lepo diSeći rastlinski eienčni fluid z znamko „Elaa-Fluld" l Vi malih ali 16 velikih steklenic stane franzo 5 K, 24 matih ali 12 velikih franko 8 K 60 v. in Fellerjeve odvajajoče rabarnara-trngljicc z za mko MElaa-PH» len" ti skatljic franko 4 K pri iidelovatelju E. V. Fellerjii, lekarnarju v Stublol, Elzin trg st. 2)2. HrvaUko. — Priporočati je da se oaroče Fellerjeve odvajajoče rabarhara • kraljice t znamko „Elaa-Pillen" skupno z Fluidon 6 Skatljic Ka 6 K; iste vplivajo čudovito pri bolečinah v želodcu, neredni preuvi, slabosti, zaprtosti itd. — Pravega halzima je dohiti no 1, ampak 2 duchta za 5 K franko. — Zagorski prsni in sirup zi kašelj 2 steklenici 5 kron. — Prave švedske želodčne kapljice 5 K franko. 48/b 10-6
s/rf^v*** ^a^a#Naj*a^y*ja**m iawy%^iSfr*,
Samopomoč ni dandanes nikaka uganka več. Povsod je že znano, da Fellerjev Fluid iz rastlinskih esenc (z znamko «Elsa-Fluid») učinkuje izborno v večini slučajev obolenja. Kdor ima glavobol ali krč, kdor trpi od pu-tike ali revmatične bolečine, kogar muči trganje po udih, bodljaji ali druge bolečine — vsakemu pomaga hitro in zanesljivo, ako se nekolikokrat namaže s Fcllerjevim fluidom. 12 malih ali 6 velikih steklenic tega izbor-nega domačega sredstva rpzposilja za 5 kron poštnino prosto izdelovalec E. V. Feller v Stu-liici Elzin trg na HrovaSkcm.
Priporočilo.
Slavnemu p. n. občinstva v mestu kakor v okolici uljudno naznanjam, da prodajam od I. Julija naprej po znižanih conah, in sicer:
Boveje meso kilogram a 1 X 24 v. telečjo „      m_a 1 „ 52 „
Dobro idoča gostilna blizu tovarne, z kegljiščem, malim posestvom, lepo nasajenim sadnim vrtom in drugimi gospodarskimi prostori,
takoj ali 81. oktobrom 1.1. proda
pod zelo ugodnimi pogoji. Ogleda se lahko vsak dan pri lastniku
Jerneja Kovačiču t Rakovnika it 15
117-2   pri Medvodah (Gorenjsko).
krojaški mojster
Radovljica it 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občin slvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek ii gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-ikib In koledarskih oblek ln ogrinjal tar havelohov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskoga sukna. Naročila ae izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Motam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnonJki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila, so—52
brez razlike katerekoli vrste. — Tudi se na željo p. n. občinstva
pošilja isto na dom.
Nadejajoč se, da me slavno p. n. občinstvo z mnogobrojnimi naročili počasti ter mi nakloni s svojimi naročili čim večje zaupanje, biležim
iai—i spoštovanjem
Lovrenc Pristavec
Kranj, dne 30. junija 190G.
mesar.
na Bledu.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da odprem svoj novo zgrajeni hotel „Triglav1 v nedeljo, dne 1. Julija L 1. — Za prenočevanje je 21 sob s krasnim razgledom na jezero. Za najboljša pristna vina, češko budjeviško pivo ter za okusna gorka in mrzla jedila je preskrbljeno. — Popoldne kon-certuje znani „Šramel kvartet" iz Ljubljane.
Za obilni obisk se priporoča slavnemu občinstvu
z velespoštovanjem
na Jakob pctcmel.
PiVoVariia
i JlMr-jeV!« dedičev
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno is na batovi nafto Varjeno pltfo
5598
19
Na znanje!
Slav. občinstvo v mestu in na deželi prosim, da odslej naprej pride k zdravniškim ordinacijam če mogoče le dopoldne, ker popoldan rabim česfbkrat v zdravniške svrhe na deželi. S tem se izogne morebitnemu nepotrebnemu čakanju.
Dr. E. Globočnik v Kranju.
Važnost kokosovih orehov ss Evropo.
Kokosov oreh, v mnogih vročih (tropičmh) deželah sploSno živilo, ima tudi za Evropo vedno rastočo važnost, ker bi pri nas izredno visoke cene mesa onemogočile rabo masti. Preobilico masti vsebujoči kokosovi orehi se na solncu posuSe, pripeljejo na ladjah do Ustja ob Labi in tu po skrbnem očiščenju na poseben način prav na lahno iztiskajo (izpresajo). Le-to prvo olje porabi se ta Ceres-jedilno mast, ostalo pa za sla-bejSe vrste, ki služijo vsekako potrebu m na veliko.
Novi kakao. Nova kakaovska vrsta Ivana Hofia kandol-kakao si pridobiva čim-dalje večjo priljubljenost, ktr ima izmed vseh kakaov najmanj toliče (19% proti čestokrat nad 50% v drugih vrstah) in se torej po kratki uporabi občuti kot jako lahko prebaven in prijeten. Kandol-kakao ne zapira in ima ob najboljšem okusu Se važno prednost, da je jako poceni. Zato je lahko dostopen vsakomu in mogoče ga je uporabljati in najtopleje priporočati tudi pri najskromnejSem gospodinjstvu.
Angleško skladišče oblek
0. BcrubfK
105-4
Ejubljatia, glaVni trg % 5.
—   Največja in *? zaloga konfekcij $ jpf~ ia gospode in dečke. ~w
Dalje tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice po Jako niskih cenah.
Kaj je
Priznano najboljša, po najnovejših izkuSnjnli higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. KraSovicu, A.Trevnu
ter gospej Jerici Morlč. Izdelovalec: 0. Seydl, Ljubljana, Spi-talske ulice 1. 76-86
Razglas.
Dne 2. julija 1906, t. j. prihodnji pondeljek ob 10. uri dopoldne se vrši v skladiščih konkurznega upraviteljstva tvrdke R. & E. Rooss
v Kranju
jafna dražba premičnin
kakor sodi, 1000 praznih steklenic, papir, velika tehtnica z uteži, železna bla-
Bajna, pisarniška, prodajalnična in skladisnča oprava, dve žepni uri i. dr.
Upravitelj konkurzne mase:
Rudolf Kokalj.
G
,Nortii British and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varščina zna&a nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znata 201 milijon kron v zlatu.
Ta zavarovalna drutba proti ognju je mjbogatejsa in najstarejša v Avstriji, je najvnje konessi-! jonirana, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in h kosa z vsako slično domačo zavarovalnico. Zavaruje le lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, poviroiena po ognju in streli
J na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahki travni-) 4 k i in poljski pridelki, dalje celo živina, ki je morda na pali od strele zadeta. Zavaro-! valMina je Inka, da t ozirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno le tako aolidno zavarovalnico.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača.
Razna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjeva ulica št. 6. 218-28
TapctnlK li preproga*
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
zvršuje vsa tapetniška dela ter ima zalogi tudi vse predmete te stroka astnega izdelka. Vodja podružnične za-oge pohištva prve kranjske misanfce zadruge v St. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim krilcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 71-18
Najcenejša in največja domaća eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vie kraje svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Safhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih
cenah. — Dokaz, da ]e moje blago zares lino in cono, je to, da-ga razpošiljam po cele« sveta In imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glav-
St. 502. Nikelnaata ar ker- Dah mOBt.
remontoaj-Hoskopf, trpeino t|am ]e naJHOVeJŠl Veliki COIllk,
kolesje, gld. 2 46, enaka iz .   .   . • *M '     »   . ,
pravega srebra gld. 3 96, kateri 80 POŠIJO Zastonj lil pOŠtUM
ista z dvojnaliin trsim si o- DrOBtO.
braim moćnim pokrovom lf .. « . \„ .                 ... ..
li. 6-60 in naprej.    Moške ure, 2 tretjim naravne velikosti.
9
m
Št. 606. Prava srebrna silin-(ier-remontoar, trpeino kolesje in močni pokrovi, gld. 4 86, ista z dobrim aoker kolesjem gld. 596 in naprej
114-61
Izvrstna prilika potovanja vfl
Ameriko je danes čez
Hamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Se več povedo Številke obsežnosti novih parnikov, katera se ime nujeta:
|ninr>ita ('")() Cev'Jev dolg, 74 širok,
prvi: drugi:
53 glob., nosi 22.250 ton,
nosi
* 25.000 ton, ter vsaki Se enkrat večji kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko ooe&na ,traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in Četrtek vsakega tedna iz Ljubljano. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg - Amerika Linie
it. Seunig, Ejubljana, Kotodtforstc ulice». 28.
JOS. W1IBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
»1«> i»i A leo v« ulloe sit.
Starbeao-ametno li KoiilruKcIlsKo kineinltiritfo.
lično omrežje na stroj, ograje na mirt-dvoru, obmejno omrežje, velna vrata, balkoni, veranda, stolpne krile, štedilnika tli.
Specijaliteta: 78—60
valj ioni zastori (Rollbalken).
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje sa kopeli, kikar tudi kipe, vaze ln druge glinaste 1* ielke v vseh barvali, trpežne ln cent
priporoča »»-m
Avgust Drelse
prva in največja tovarne peći in glinastih izdelkov - v LJubljani. -
KiHimuiJUPiv hom coNCOvna*
ZoIlO- tehnični Stllji
Oton Jcydl
pri (J. dr. E. Cf lobe6niktt v Kranja
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuk« kakor tudi alata, dalje vravnalnico bi obturatorjl se izvršujejo po najnovejši*. 100-6 metodah. Plombe t alatu, poroelanu, amalgam in oementu kakor tudi vse aoboadrav> nilke operacije izvršuje tu apeoijaliik
Odprte vsako nedeljo od 8. de 6.
vil I J flj) i"i !vf™   v UR
■
■
ii rasfeto ptSa
sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in ž njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste.
122-1
Edini izdelovatelj:
Anton Jelenec v Idriji
imetelj rastlinske destilacije Jelen".
iiil*jn kuuBorcij • Gorenjca •
Odgovorni urednik Andnj Sever.
Latlolna in tinak Iv. Pr, Lampreta v Krtuju
2364