PISMA BRALCEV
Polje — kraj predmest-nega zasebništva
Majhen povod za lo pisanje mi je dalo omizje Ijubljanske TV (21. marca), in sicer izbrane kulfurniške elite o mnogovrstnosti in mno/ičnosti kulturnega živ-Ijenja na Slovenskem.
"^e glede na to, da se je razprava nanašal^redvsem na probleme cen-tralaegH^dogajanja so bile nekatere m^Jrizrečene dovolj široko in jedko, da tudi gledalee, ki jo je spremljal v/ svojega mehkega totelja, v njem to pot nPtsogel zaspati vse do konca
oddaje. Toda name kot prebivalca Ijubljanskega obrobja, je pogovor deloval bolj asociativno, se pravi v tem smislu, da sem znova obstal pred vprašanjem, kaj se kulturnega do-gaja v kraju, kjer živim že 27 let. Da ne bi bil krivičen do preteklosti, sku-
šam v duhu kritično preleteti samo ta svoja leta, kar glede na tempo sploš-nega razvoja nikakor ni malo.
Človek, ki pride od zunaj, bi priča-koval, da je Polje kot splošno znan revolucionaren in družbeno vse-stransko napreden kraj tudi središče ra?\itega kulturnega življenja. Pri-čakovanje pa jc žal daleč od resnice. V mislih imam Polje v ožjem smislu, brcz Vevč in Zaloga, ki negujeta vsak svojo kulturno tradicijo.
Prav nič ni treba prehoditi nekda-njih poljskih in travniških površin, ki so danes pozidane — samo enkrat se \elja zazreti v prometne konice, ko-liko zaposlenih Ijudi pogoltajo in na-bruhajo naši avtobusi, pa imamo že dovolj živo podobo o namnoženosti Polja v zadnjih dveh desetletjih. In kaj ,so ti Ijudje, na splošno vzeto, drug drugemu? Samo soobčani brez vsakršnih pridevkov in olepšav. Kakor se ne poznajo na avtobusih, tako redkobesedni so najbrž tudi nji-hovi medčloveški odnosi v soseskah.
In kako ti Ijudje živijo v sebi, \ svo-jih družin.skili krugili? Spet im;imo pri toki besedo (ki pa ne bi hotelabiti krivična): porabniško. Na vprašanje, (fli in kako kulturno živijo, bi najbrž dobili takle odgovor: Mladina še ni dovolj zresnjena /a »klasično« kul-turo. In odrasli? Obojestranska za-poslenost /akoncev (z nenehnim in zagrizenim bojem ?a standard), in-ten/ivnouživanjevseh razpoložljivih dobrin, iskanje skritih priložnosti, ki brihtnežem v sedan ji gospodarski sti-ski omogočajo prelisiCiti lisico... In tako je človek zvečer utrujen. Po bpodobni večerji si z občutkom svete pravice privošči domače razvedrilo po svojem okusu. Barvni televizor / daljinskim upravljanjem povprečni večini že kar zadošča, za spremembo pa, če se komu da, je do Cankarje-vega doma, kjer je prireditev vsak dan na pretek, tudi lc dober skok... Kdo bi mislil še na kaj drugega? — Tipično piedmestno zasebnišVvo!
In vendar... Ali nas ne bo nekega dne ob taki porabniški miselnosti ?a-bolela glava? Ali nas ne bo globoko zažejalo po nečem, kar zdaj puščamo spati v sebi in si dopovedujemo, da nam to za eksistenco ni prav nič po-trebno? Za goli materialni obstoj res
ne, toda notranja polovica našega bi-stva, preden bo do kraja zakrnela, se bo s krikom oglasila in nam očitala duhovni samomor.
Pred leti je sindikalna skupina de-lovno zagnanih učiteljev na osnovni šoli v Polju skušala predramiti kul-turno mrtvilo kiaja z lastnim angaži-ranjem. Uprizarjala je pomembna dela: Feldmanove »Temne dni«, Millerjeve »Moje sinove«, omnibus klasičnih dramskih odlomkov... Obiska nikakor ni manjkalo in tudi priznanj ne. Predmestnega-zasebniš-tva pa s tem ni uspela pregnati iz kraja.
Kulturni amaterizeni kot avtono-mna dejavnost iz spontanega nagiba in je lasten sleherni zdravo živeči (če še tako majhni) Ijudski skupnosti, je hkrati bil in tudi ostane svojstven ka-talizator vseh višjerednih, poklicnih teles. V tem smislu bo zmeraj aktua- " len in ne bo nikoli zamrl, zato pa bi ga prav nikjer ne smeli pogrešati, in kjcr ga ni, se smemo upravičeno vprašati, zakaj ga hi.
Polje ima tak urbani položaj, da mu je »usojeno« dolgoročnu čakali na svoj doVončnejši ra2voj oziroma podobo. To dejstvo pa (kolikor poznatn razmere) prebivalce kul-turno uspava in jim je celo v ne-kakšno potuho, ker se nenehno lahko izgovarjajo. lmeli smo zelo s)ab, neustrezen prosvetni dom, ki je kulturnike in obiskovalce odbijal. V boljših finančnih razmerah kakoi danes smo se tolažili, da je treba dati prednost gospodarski gradnji kraja. tej pa naj bi sledil blesteč kulturni cenler, v katerem bi bil užitek že po-sedeti, kaj šele delati...
In zdaj? Kajpada spetčakamo, ko tičimo v dolgovih in sredstev za loli-kanj sanjani kulturni center še dolgo ^ dolgo ne bo. Pravzaprav, če hočemo biti odkriti in pošteni do sebe. si mo-ramo prizjiati, da nam niti ni preveč hudo, ker ta čas ni naklonjen kultur-nim »potrebam«.
Politično naprednemu Polju se utegne zgoditi, da nekoč nepričako-vano dobi možnost za neovirano po-stavilev zavidanja vrednega doma kulture. Toda kako ga bomo znali smotrno rabiti, če dejavnostno nc bomo pripravljeni?
JANEZ LAMPlČ