Za dapolnitej osrovnlh šsl z osnovnimi kmetijskimi razredi ali oddelki. Osncvni šoli je določena lepa, a tudi težavna naloga vzgoje in poučevanja šolskih otrok, da bodo dofori, znaičajni in izobraženi državljani seibi v korist, državi pa v oporo in ponos. Položi naj se pri njih temelj splošne iz&brazibe. Podati bi se jim pa moralo še tudi nekoliko osnovne strokovne, kmetijske izobrazbe, kar se sicer uvažuje, ne pa zadostno izvaja. Tej res važni izobrazbi se je hotelo ustreči pri nas v Sloveniji že pred nekaterimi desetletji, za časa stare AvBtrije s takoirnenovanimi nadaljevalnimi kmeti|skimi tečaji. kateri so ^e vršili tuintam za mladino po njenem izstopu iz osnovne šole nekaj ur na teden. Uspehi pri takih tečajih pa so bili navadno neznatni, kajti omenjeni tečaji niso 'bili cbvezni, prostovoljno se pa je odločilo v tej starosti majhno število otrok za omenjene tečaje največ zaradi lahkomiselnosti, mnogo pa jih zopet ni moglo posečati tečajev radi nujnih opravkov v domačem goapodarstvu. Če se tuintam iz radovednosti vendar zbralo večje število otrok, se je isto le prehitro začelo krčiti, čim resnejši je postajal pouk. Na tak način je dobra namera na papirju tudi najčešče tukaj ostala in donesla le prav neznatne koristi. V Jugoslaviji je tačasno tudi precej govora in tudi volje glede upeljave nadaljevalnih kmetijskih tečajev. To je tudi povsem umevno in opravičeno, kajti potreba osnovne izobrazbe v kmetijstvu je čimdalje večja. Naša država je pač v večini kmetijska država in mora tedaj večina prebivalstva najti v kmetijstvu potrebne denarne vire, s po~ močjo katerih zamore ustreči in zadostovati čimdalje večjim zahtevam. Toda kakor se je lahko doznalo iz raznih časniških poročil, se priporočajo od celo resnih činiteljev nadaljevalni kmetijski tečaji v precej enaki obliki, kakor 9fe isti izgledali v stari Avstriji. Menijo li dotični s to zadevo se baveči činitelji, da bi . se točasno dosegli s takimi, na enaki stari podlagi sloneči fečaji boljši uspehi, kakor jih poznamo iz preteklosti? AK se ni pokazala nesporna potreba temeljite spremerrtbe glede pričetka in vršitve teh tečajev, ozirma osnovnega kmetijskega pouka, ki zasluži tem večjega uvaževanja, ko se nahajamo vendar v agrarni državi. Kaj bi li bilo potrebno in priporočljivo ukreniti, da se bo stcril v podajanju osnovne kmetijske izobrazibe otrokom višje stopnje korak naprej. V odgovor na ta vprašanja naj služi sledeče: Ako se predlagani ali nameravani kmeti|s!ki tečaji pri najbolji volji izvršujočih organcv niso obnesli prej, tako tudi ni pričakovati, da bi se dosegli z istimi v enaki oblild večji ali boljši uspehi v sedanjosti. Saj kmet že komaj čaka, da bo njegov sinek dovršil 14. leto in ž njim svojo šolsko dolžnost ter mu pomagal pri raznih poljskih opravikih; prav tako si že marsikatera mati nestrpno želi časa, da bi šolska obveznost njene hčerke kmalu potekla, da bi |i bila neovirana v pomoči pri vsakojakih gospodinjskih poslih. Računajoč s temi dejstvi, so ibili primorani upeljati merodajni oblastveni činitelji za otroke na višji stopnji, ki obiskujejo šolo šest let ^ doibrim uspehom, poletne olaj« šave. V očigled temu tedaj ni pričakovati, da bi bil obisfc nadaljevalnih kmetijskih tečajev po 14. letu otrok povoljen, naj si bi bil abvezen, še slabši pa seveda, ako bi bil prcstovoljen. Brez povoljnega obiska pa ni pričakovati zaželjenih uspehov. Tukaj se narekuje pač temeljita sprememlba pri upeljavi potrebne osnovne kmetijske izobrazbe. Naj se vendar opusti neumestna bojazen, da bi se izvedel zločin na račun splošne izobrazbe, ako se upelje strokovna izobrazba pred 14. letom šolskih otrok. Skušnja je dckazala, da si normalno razviti šolski otroci na podlagi točasnih šolskih zakonov prisvojijo v 5— 6 letih one znanosti in vednosti, ki se zahtevajo kot podlaga za splošno izobrazbo. Otroci, kateri se nameravajo dalje učiti, prestopijo takrat v višje šole, za ostale pa je potemtakem tude umestno, da store korak naprej in to se zgodi, ako uporaibijo še razpoložljivi čas svoje šolske obveznosti, ostalo dofoo do svojega 14. leta za osnovno kmetijsko izobrasibo. Če kedaj in kje, je pač ta spremeinba sedaj pri nas v Jugoslaviji potrebna. Da se pa to omogoči, preobrazite nam osnovno §olo tako, da se upelje v isti na višji stopnji kmetijski razred, odnosno kmetijski oddelek. Na delo, ker resnobni so dnovi, a delo in trud naj Vam Bog blagoslovi! P.