KNJIŽNICARSKE NOVICE 2008, letn. 18, št. 6 UVODNIK V pricakovanju vrocih ter dopustniških Pridružujemo se cestitkam Jožeta Urba­dni so kolegi iz dLib-a pripravili virtual-nije novemu doktorandu Alojzu Cindri-no razstavo »Zakaj bi še gospodinja ne cu in objavljamo predstavitev njegove imela pocitnic?«. V tem, nekoliko bolj doktorske disertacije. poletnem razpoloženju, je pripravljena tudi junijska številka Knjižnicarskih Z novostmi, ki se dotikajo vsebinske novic. obdelave, nas bo seznanila Tanja Mer­cun, ki tokrat opisuje oznacevanje z Poleg povabila na ogled omenjene raz­oblaki oznak. stave, vas vabimo v Izolo na obisk mor­sko obarvane razstave slikarja Dušana O zacetkih šolskih knjižnic si lahko pre-Kmeteca, ki nam jo predstavlja Špela berete v rubriki Anno. Ce pogrešate šol-Pahor, in na virtualni sprehod po Tru­ske dni, lahko sodelujete pri literarnem barjevi domaciji, ki sta ga za Novice opi­natecaju ZBDS in Slovenskih splošnih sali Tatjana Pristolic in Jana Tehov­knjižnic ter napišete zgodbo na temo nik. Knjižnica moj tretji prostor. Delovna skupina sistemskih administra-Svoja dela so predstavili pesniki na med-torjev osrednjih obmocnih knjižnic se je narodnem veceru branja gejevske poezije potepala po finskih knjižnicah, njihove v Mestni knjižnici Izola, katerega utrinke vtise si lahko preberete v prispevku nam predstavlja Špela Pahor. Lidije Crnko. Mojca Kotar pa vam bo približala Prago s porocilom o udeležbi Bralcem želimo prijetno dopustovanje. na cetrtem seminarju združenja UNICA. Upamo, da bodo med revijami, ki jih boste prebirali na plaži, tudi Knjižnicar-Seveda lahko tudi vi odpotujete na kate­ske novice. ro od prihajajocih srecanj, ki jih redno objavljamo v Knjižnicarskih novicah. Damjana Vovk Npr. na tretji kongres šolskih knjižnicar­jev, katerega program je v tokratni števil­ki. Kazalo: Uvodnik Obvestilo Koledar prihajajocih srecanj Oznacevanje Informacijsko komuni­kacijska tehnologija (IKT) za uporabnike knjižnic Porocilo s seminarja univerz evropskih prestolnic Koledar prihajajocih srecanj Virtualni sprehod po Trubarjevi domaciji Dušan Kmetec: Razsta­va »Jaz in morje« v MKI Mednarodni vecer branja gejevske poezije v MKI Cestitka Logistika letošnjega praznovanja Dneva splošnih knjižnic Najava: Literarni natecaj »Zgodbe iz knjižnice« Najava: Programi šolskih knjižnic in razvijanje pismenosti Zakaj bi še gospodinja ne imela pocitnic? Anno 1881 Oglasi Navodila avtorjem 1 1 2 3 4 7 10 11 12 13 16 16 17 18 25 26 28 28 HITRE INFORMACIJE OBVESTILO V Informacijskem centru za bibliotekarstvo (ICB) pri NUK-u zbiramo tudi sivo literaturo, pro-pagandni material, razna navodila, obvestila, skratka drobni tisk, ki ga producirajo razlicni tipi knjižnic. Z namenom, da bi bila zbirka cim bolj raznovrstna in popolna pozivamo vse knjižnice, da nam posredujejo tovrstno gradivo, ki bo služilo mnogim raziskovalnim in študijskim aspek-tom s podrocja knjižnicarstva. Prosimo, da nam gradivo pošljete na naslov: Narodna in univerzitetna knjižnica (ICB) Turjaška 1 1000 Ljubljana Za vašo pomoc se vam najlepše zahvaljujemo! Branka Badovinac Narodna in univerzitetna knjižnica KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 6) KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ SLOVENIJA • 10.-11. 9.2008, Karlovec, Splošne knjižnice – ustvarjalke med-kulturnega dialoga [organizatorji Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovacic« (Karlovec) in Knjižnica Mirana Jarca (Novo mesto)], http://www.nm.sik.si/aktualno/novice/aktualne_novice/ • 29.-30. 9. 2008, Kranjska gora, Uporabnik – sodelavec knjižni­ce, http://www.zbds-zveza.si/posvetovanja_sekcije.asp • 16.-18.10. 2008, Radenci, Programi šolskih knjižnic in razvijan­je pismenosti, http://www.dsks.si/ • 23.10.2008, Ljubljana, Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah, http://www.zbds-zveza.si/posvetovanja_sekcije.asp TUJINA (izbor za obdobje julij – oktober 2008) • 15-18. 7. 2008, Lusaka, Zambija, XVIII SCECSAL Conference, http://www.scecsal.org/zscecsal18.html • 17-19. 7. 2008, Alexandria, Egipt, Wikimania 2008, http:// wikimania2008.wikimedia.org/wiki/Main_Page • 29.7-1.8. 2008, Sapporo, Japonska, iSummit, http:// icommonssummit.org/ • 1-5. 9. 2008, Taganrog, Rusija, 2nd Russian Summer School in Information Retrieval (RuSSIR), http://romip.ru/russir2008/eng/ index.html • 5.9.2008, Neapelj, Italija, Knowledge organization on the Web, http://www.iskoi.org/doc/web.htm • 7-8.9.2008, Lizbona, Portugalska, Disclosure and Preservation: Fostering European Culture in the Digital Landscape, http:// bnd.bn.pt/seminario-conhecer-preservar/index_eng.html • 9-11. 9. 2008, Leeds, VB, ALT-C 2008: Rethinking the digital divide, http://www.alt.ac.uk/altc2008/ • 14-18.9.2008, Cambridge, VB, Digital Resources for the Hu­manities and Arts 2008, http://www.rsd.cam.ac.uk/drha08/ • 14-19. 9. 2008, Aarhus, Danska, ECDL 2008: Towards the European Digital Library, http://ecdl2008.org/ • 15-18.9. 2008, London, VB, IIC congres: Conservation and Access, http://www.iiconservation.org/conferences/london2008/ congr_index.php • 17-20.9.2008, Vilnius, Litva, Information seeking in context 2008, http://www.kf.vu.lt/isic2008/ • 17.-21.9.2008, Malm Švedska, European Social Forum. Workshop: The Library Strikes Back (Yes, The Library Can Still Help You To...), http://www.esf2008.org/registrations/librarians­ for-informational-commons-and-another/the-library-strikes-back- yes-the-library-can-still • 16-19. 9.2008, Sydney, Avstralija, Knowledge representation 2008: Eleventh International Conference on Principles of Knowl­ edge Representation and Reasoning, http://www.kr.org/KR2008 • 18-19. 9. 2008, Arhus, Danska, 8th International Web Archi­ ving Workshop, http://iwaw.net/08/index.html • 22-26. 9. 2008, Berlin, Nemcija, International Conference on Dublin Core and Metadata Applications, http://dc2008.de/ • 23-26. 9.2008, Park City, ZDA, 5th International Conference on Geographic Information Science, http://www.giscience.org/ index.php • 9-11.10. 2008, Izmir, Turcija, Ünak 2008: Information: Diver­sity and Awareness, http://www.unak.org.tr/unak08eng • 7-11.10. 2008, Dubna, Rusija, RCDL 2008: Digital Libraries: Advanced Methods and Technologies, Digital Collections, http:// rcdl2008.jinr.ru/eng/index.php • 11-12.10. 2008, Beijing, Kitajska, iPRES Conference, http:// ipres.las.ac.cn/ • 14-16.10.2008, Beijing, Kitajska, International Conference on the Development of Subject Librarianship and Personal Librari­anship. Informacije na: michael.b.huang@stonybrook.edu • 16-17.10.2008, London, VB, Internet Librarian International, http://www.internet-librarian.com/index.shtml • 20-22. 10.2008, Šanghaj, Kitajska, 4th Shanghai International Library Forum: Intelligence, Innovation and Library Services, http://www.libnet.sh.cn/silf2008/english/english.htm • 20-22.10.2008, Monterey, ZDA, Internet Librarian 2008: Be­yond 2.0: User-Focused Tools & Practices, www.infotoday.com/ il2008 • 20-26.10.2008, Ciper, 14th VSMM'08 Conference on Digital Heritage, http://www.vsmm2008.org/ • 21-22.10. 2008, Essex, VB, Historical GIS 2008, http:// www.hgis.org.uk/HGIS_conference/index.htm • 23-24.10. 2008, Colombus, Oh., ZDA, 5th International Con­ference on Knowledge Management, http://www.ickm2008.org/ • 24-29.10.2008, Colombus, Oh., ZDA, ASIS&T Annual meeting: People Transforming Information - Information Transforming People, http://www.asis.org/Conferences/AM08/am08cfp.html • 26-30.10.2008, Karlsruhe, Nemcija, The International Seman­tic Web Conference (ISWC), http://iswc2008.semanticweb.org/ Se nadaljuje na strani 10. ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižnicarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-174 [sic] utrinki z raziskovalnih cajank eno veliko razliko: pri oznacevanju ni pravil in ni pravih in napacnih oznak. V nasprotju s kontroliranimi slovarji, ki nam predpisujejo, katere izraze ter kdaj in kako jih lahko uporabimo, nam oznake ali tagi pušcajo skoraj popolno svobodo. Oznake tako odražajo besedišce in potrebe uporabnikov, enakovredno vkljucujejo vse izraze in se hitro prilagajajo novostim. Lahko rece­mo, da zmorejo vse tisto, kar pogrešamo pri predmetnih ozna­kah, na žalost pa imajo zaradi tega tudi svoje slabosti. Tako se recimo oznake, ki opisujejo isto stvar, med seboj lahko zelo razlikujejo, kar je pri uporabi oznak kot orodja za iskanje hkrati dobro in slabo. Dob­ro, ker obstaja vecja možnost, da bo uporabnik našel kar vsaj nekaj tistega kar išce in slabo, ker vse vsebine na isto temo niso zbrane na enem mestu in bi moral uporabnik pregledati (in seveda najti) vsako izmed sorodnih oznak. Lep primer naštetih znacilnosti je spodnja slika, kjer lahko primerjamo predmetne oznake iz kataloga in oznake, dode­ljene s strani uporabnikov. OZNACEVANJE V tokratni rubriki bomo na kratko spregovorili o taggingu in tagih ozi­roma o oznacevanju in oznakah. Gre za eno izmed znacilnosti in orodij spleta 2.0, tega družbenega / družabnega / socialnega / sodelo­valnega / povezovalnega / mrežne­ga fenomena zadnjih let. Oznake so kljucne besede, ki jih uporabniki dodeljujejo digitalnim virom na spletu kot so slike, video posnetki, knjige, blogi in podobno. Sprva so bile namenjene predvsem uporabnikovi organizaciji lastnega informacijskega vesolja (torej da so za osebne namene opisali vsebino ali status virov, jih na tak nacin organizirali in s pomocjo oznak v prihodnosti tudi ponovno poiskali), danes pa že lahko vidimo, da ozna­ke vse bolj postajajo tudi sredstvo hitrega sporocanja mnenja oziroma ocene o opisovanem predmetu. V knjižnicarskem svetu bi oznacevan­je in oznake opisali z besedami metapodatki, predmetne oznake ali indeksiranje, pri cimer pa bi našli Ob ideji, da bi knjižnice v svojih online katalogih ponudile možnost oznacevanja gradiva se najveckrat pojavljajo vprašanja o smiselnosti in uporabnosti takšne storitve. Torej ali knjižnicni katalogi res potrebuje­jo oznake in kar je še vecje vprašan­je: tudi ce uporabnikom ponudimo možnost oznacevanja in uporabe oznak, ali jo bodo sploh izkoristili. In ce jo bodo, ali jo bo izkorišcalo dovolj veliko število uporabnikov (potrebna kriticna masa), ki bodo med seboj dovolj raznoliki, da bodo oznake reprezentativno pred­stavljale celotno zbirko. Potencialna nevarnost je namrec, da bo oznake dodeljevala le majhna skupina ljudi v knjižnici, ki bo za svoje namene oznacevala zgolj gradivo z neko zelo specificno vsebino. To se je na primer zgodilo v katalogu splošne knjižnice Ann Arbor, kjer so ljubi­telji mange sistematicno oznacili vse tovrstno gradivo v knjižnici in s tem povzrocili prevlado njihovih oznak, ki pa seveda niso predstav­ljale celotne zbirke knjižnice. Naj zacnemo kar s prvim vprašan­jem, ki se dotika same upo­ rabnosti oznak v katalogih. Knjižnicarji se strinjajo, da oznake kot take ne morejo nadomestiti obstojecih siste­mov oznacevanja gradiva, lahko pa predstavljajo pomembno nadgraditev in obogatitev. V preizkušanju uporabe oznak in oblakov oznak se je izkazalo, da sicer niso najbolj primerni za iskanje znanega gradiva, so pa dobro orodje za odkriva­nje in brskanje po gradivu. Vendar pa še vedno ostaja vprašanje, zakaj bi uporab­niki sploh želeli svoj drago­ceni cas porabljati za ozna-cevanje gradiva v katalogu. Nekateri želijo z oznakam izraziti mnenje, drugi imajo željo po prispevanju in obogatitvi sistema, tretji zopet uporabljajo oznake kot medij za nastopaštvo, cetrti kot pripomocek v lastnem toku dela (npr. za oznacevanje knjig, ki jih je že prebral, knjig, ki jih še želi preb­rati). Znotraj visokošolske knjižnice bi lahko profesorji in knjižnicarji na primer oznacevali gradivo, ki bi bilo zanimivo za dolocena študijska podrocja ali predmete na fakulteti. Motivacija za oznacevanje se torej razlikuje od posameznika do posa­meznika, za uspešno oznacevanje pa poleg motivacije uporabnikov potrebujemo tudi sisteme, ki bodo takšno vedenje spodbujali in ozna-cevanje integrirali v sistem tako, da bo sledilo delu uporabnikov. In tu se moramo vprašati, kako in kdaj bi uporabniki pravzaprav oznacevali gradivo. Malo bo namrec takih, ki bi v katalogu poiskali znano gradi­vo le z namenom, da ga bodo ozna-cili. Med najboljšimi predlogi za spodbujanje oznacevanja je po mojem mnenju ideja, da se bi se ob prijavi v katalog pojavilo gradivo, ki ga je uporabnik nedavno vrnil, upo­rabniku pa bi bila ponujena mož­nost, da ga hitro in enostavno oznaci (in recimo tudi oceni). Obsežnejših študij o uporabnosti, vplivu in potrebnosti oznak v kata­logih še nimamo, zato zaenkrat lah­ko le opazujemo dogajanje in tako išcemo odgovore na vprašanja, ki se nam zastavljajo. Vsekakor morajo knjižnice najprej ponuditi zanimive, privlacne, interaktivne in funkcio­nalne kataloge, kjer bodo uporabni­ki z veseljem preživljali cas in brs­kali. Le tako bodo namrec obisko­valci preživeli s katalogi dovolj casa, da bodo zainteresirani za aktivno sodelovanje v njih. Knjižnice imajo namrec na tem podrocju veliko konkurenco, saj si je veliko uporab­nikov že zgradilo lastne virtualne kataloge, kjer si urejajo in v sodelo­vanju z drugimi uporabniki katalo­gizirajo gradivo (najbolj znana pri­mera takih strani sta recimo LibraryThing in Shelfari). Uspeh teh storitev nam kaže, da imajo posamezniki velik interes za opiso­vanje ali zaznamovanje knjig, ki so jih prebrali (ali filmov, ki so jih pogledali), pri cimer pa ne smemo pozabiti, da takšna dejavnost vedno izvira iz dejstva, da koristi osebnim interesom posameznikov. Na žalost pa so knjižnice (tiste, ki sploh so) prišle v igro zelo pozno in velika verjetnost je, da so si uporabniki že zgradili svoje virtualne knjižnice in ne bodo zainteresirani za sodelova­nje v katalogu, saj vse te dejavnosti opravijo nekje drugje. Da bi priteg­nile te uporabnike, bi morale knjiž-nice sedaj ponuditi še boljšo stori­tev ali pa se recimo omogociti, da se dejavnost posameznika v katalo­gu beleži v njegovem LibraryThing profilu in obratno. Tanja Mercun mlada raziskovalka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA (IKT) ZA UPORABNIKE KNJIŽNIC Študijski obisk finskih knjižnic, 8.-13.junij 2008 Kadar govorimo o odlicnosti, tudi knjižnicarji radi pomislimo na deželo v obliki ženske, ki sklanja roke k molitvi, in kjer jezera modre barve v obliki križa pla­polajo na beli snežni podlagi. Ce pa ob tem govorimo še o stopnji razvitosti informacijsko komunikacijskih tehnologij, takrat je ta dežela prav zagotovo prava izbira za podrobnejši pregled. Tokrat se je na študijski obisk v finske knjižnice podala delovna skupina sis-temskih administratorjev osrednjih obmocnih knjižnic z nalogo podrobnega pregleda uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij v splošnih knjižnicah. Sredstva za študijski obisk smo pridobili na razpisu EU programa Vseživljenjsko ucenje, Leonardo da Vinci/Mobility. Finska je po nekaterih podatkih (RIS 2007) najbolj IKT razvita država na svetu. 96 % Fincev ima široko­pasovni dostop do interneta, 50% do mobilne telefo­nije tretje generacije. Vec kot 75 % Fincev redno ali obcasno uporablja internet, na vsakega prebivalca pri­de že vec kot en telefon, kar pomeni, da je penetracija vec kot 100 %. Septembra 2007 je Finska kot prva država na svetu uvedla samo internetno predvajanje vseh TV programov in izkljucila vse analogne. Mestna knjižnica Helsinki je osrednja knjižnica za splošne knjižnice na Finskem, ki od leta 1995 skrbi za spletni portal Kirjastot.fi (libraries.fi). Izhaja v treh jezikih in predstavlja portal za vse knjižnicne servise. V letu 2006 je portal imel 2,5 mio. obiskov, 1,4 mio. obiskovalcev, ki je pregledalo 11,5 mio. strani. Za administracijo, urejanje, razvoj, uporabniški vmesnik in ostalo delo, ki omogoca nemoteno delovanje porta-la, skrbi sedem redno zaposlenih urednikov. Portal nam ponuja razlicne rešitve v iskalnih mehanizmih. Primer semanticnega iskanja preko interneta nam predstavljajo spletna 'vrata do znanja' The Port of Knowledge, odprta koda meta-iskalnika po knjižnicni zbirki Frank-metasearch, strokovna pomoc knjižnicarjev Ask a Libra­rian (leta 2006 so odgovorili na 5029 vprašanj), zbirka izbranih virov Link Library, bibliografska podatkovna zbirka glasbe ter pos­netkov arhiva YLE (državna RTV) Fono.fi, in ostale internetne povezave do ostalih knjižnicnih podatkovnih baz. Predstavljen je bil iGS (information Gas Station), ki je referencni servis Mestne knjižnice Helsinki, kateremu pošljemo vpra­šanje preko interneta, odgovor pa v najvec dveh tednih dobimo pre­ko elektronske pošte. Posebnost iGS je mobilni informacijski sod, ki ga prestavljajo na razlicne loka­cije ali prireditve po mestu. iGS ima tudi tedenski radijski program, v katerem odgovarjajo na eno posla-no vprašanje. Osrednja tocka zanimanja nam je postala Mestna knji­žnica Helsinki - Knjižnica 10 ali po domace Library 10, ki je kombinacija glasbe in sodobnih informacij­skih tehnologij. Odprli so jo 1. aprila 2005 in na dan beleži 2000 uporabnikov. Na površini 800 m2 se naha­ja zbirka s 50 000 enotami ter 40 delovnih postaj za uporabnike. Zbirko sestavlja 40 000 CDjev, 550 knjig, 9000 notnega gradiva, 500 VHS in DVDjev, 1000 vinilnih plošc, 85 naslovov glasbenih revij. V svojo zbirko so postavili še potovalne vodice in stripe. Da je to res knjižnica, kjer se posluša glasba nam pove še podatek, da si lahko tukaj izposodimo še brezžicne slušalke ali prenosne CD predvajalnike. V vecernih urah se knjižnica prelevi v prireditveni prostor, kjer se odvijajo razlicni koncerti, razstave, multimedijske razstave, diskusije. Vse prireditve pos­namejo in se predvajajo po razlicnih distribucijskih kanalih kot so internetna radijska oddaja, mp3 ali internet (spletna stran knjižnice, youtube.com). Clani knjižnice lahko v knjižnici ustvarjajo svojo glas­bo. V ta namen jim knjižnica ponuja opremljen studij-ski prostor, kjer lahko posnamejo audio ali video material. Posnetke lahko shranijo in s pripravljeno programsko opremo tudi obdelajo. Nosilec zvoka lah­ko postavijo na demo stolp, kjer jih lahko uporabniki knjižnice poslušajo in mesecno izbirajo najboljši demo posnetek. Za snemanje glasbe si lahko instrumente, kot so kitara, klavir ali bas kitara, izposodijo kar v knji­žnici. Prostor si lahko rezervirajo do dve uri, izkoriš-cenost prostora pa je kar 80%. Multimedijska površina, ki je hkrati tudi tocka za sre-cevanje je opremljena z delovnimi postajami, ki deluje­jo v operacijskih sistemih v razlicnih jezikih, skenerji, programi za založništvo, CD in DVD pekaci, USB in Firewire izhodi. Prav tako obstajajo delovne postaje za invalidne uporabnike. Knjižnica uporabnikom poleg IK opreme nudi tudi tecaje, na katerih se lahko uspo­sobijo za uporabo strojne in programske opreme. Del Knjižnice 10 in 'preko ceste' je Meetingpo­int@lasipalatsi. To je informacijsko servisno središce za online in mobilni servis in za uporabo digitalne televizije. Ne ponujajo obicajne knjižnicne servise, kot je izposoja in vracanja gradiva, temvec so tukaj zbrani strokovnjaki iz razlicnih podrocij, ki ponujajo pomoc pri iskanju informacij ter ob tem nudijo usposabljanje za samostojno vsakodnevno uporabo informacijske tehnologije. Zanimiv je servis Dr. Laptop, kjer poma­gajo odpraviti manjše težave, ki se pojavijo na prenos­nem racunalniku. Poleg teh knjižnic smo obiskali še knjižnico v mestu Turku. Knjižnico so pred kratkim dogradili in obnovi­li, ter jo s tem razširili v tri stavbe. Ob uvajanju razlic­nih novih tehnologij, se sedaj ukvarjajo s težavami, ki jih v vsako knjižnico prinese radiofrekvencna identifi­kacija, bolj znana pod kratico RfiD. Namen študijskega obiska je bil izmenjava informacij in izkušenj med nami in tehnološko zelo razvito mre­žo finske knjižnicarske stroke. Spoznali smo lahko nove, predvsem pa drugacne pristope, kot smo jih vajeni v našem okolju. Razumevanja kulturne razlicno- sti in vpletenost IKT v sodobni knjižnicni sistem pa je naloga, ob kateri moramo skupaj zavihati rokave. Nadaljno vzpodbudo k razmišljanju, dodatno branje in vpogled v knjižnice, naj ponudijo spodnje internet­ne povezave: Slika 2: Ekipa slovenskih IT-jevcev, na sredini direktor Knjižnice 10, Kari Lämsä (foto nakljucni sprehajalec) Lidija Crnko Knjižnica Velenje POROCILO S SEMINARJA UNIVERZ EVROPSKIH PRESTOLNIC Fourth UNICA Scholarly Communication Seminar: Partnership in Academic Excellence, Praga, 15.–16. 5. 2008 UNICA (Réseau des Universités des Capi-tales de l'Europe, Network of Universities from the Capitals of Europe, www.unica­network.eu) je združenje vec kot 40 univerz prestolnic 30 evropskih držav, ki imajo skupaj vec kot 150.000 zapos­lenih in 1.800.000 študentov. Slovenijo zastopa Univerza v Ljubljani (UL). UNICA za svoje clanice brezplacno organizira seminarje in izobraževanja za posamezne vidike vodenja in delo­vanja univerz – za rektorje(-ice), štu-dent(k)e, bolonjski proces, doktorske študije, raziskovalno delo, komunikaci­jo v znanosti in knjižnicarstvo. Aktivnosti združenja UNICA se izvaja­jo s pomocjo tajništva združenja v Bru­slju, delovnih skupin za posamezna podrocja in sodelujocih univerz, ki nudijo potrebno infrastrukturo za orga­nizacijo seminarjev in izobraževanj. S podrocjema knjižnicne in informacijske dejavnosti se v okviru združenja ukvar­ja delovna skupina za komunikacijo v znanosti (Working group Scholarly commu­nication). Po podatkih s spletne strani sta njena clana iz Slovenije mag. Lenart Šetinc, v. d. direktorja Narodne in uni-verzitetne knjižnice, ter mag. Miha Peternel s Fakultete za racunalništvo in informatiko UL. Ožji organizacijski odbor, ki ga sedaj prizadevno vodi dr. Paul Ayris, direktor knjižnice University College London (www.ucl.ac.uk/Library), je letošnje leto že cetrtic soorgani­ziral bienalni seminar na temo komunikacije v znanosti. Zak­ljucke in predloge prejšnjih seminarjev so posredovali tudi Evropski komisiji. Karlova univerza v Pragi (Univerzita Karlova v Praze, www.cuni.cz) Letošnji cetrti seminar so orga­nizirali tajništvo združenja UNICA, ožja delovna skupina za znanstveno komunikacijo in Karlova univerza v Pragi. V poznem srednjem veku je bila Praga izjemno kulturnosredišce, vecje kot takratna Pariz ali London. Karel IV., ki je vladal med leti 1346 in 1378, je poleg gradnje cerkva, samostanov in urbanizacije Prage leta 1348 na podlagi papeške bule iz leta poprej ustanovil univerzo Carolinum (Universitas Carolina Pragensis). Sesta­vljale so jo štiri fakultete – teološka, pravna in medicinska ter fakulteta libe­ralnih umetnosti. V skladu s srednjeve­škimi vzori je bila model popolne uni-verze. Njen prvi rektor je bil Jan Hus, cigar usmrtitev zaradi domnevne here-zije leta 1415 je bila razlog za husitske vojne. V Trubarjevem letu omenimo, da je bila prva knjiga v Pragi natisnjena leta 1487. Karlova univerza letos praznuje 660­letnico skoraj neprekinjenega delovanja (zaprta je bila le med drugo svetovno vojno). Rektorat in skupne službe delu­jejo v obnovljenih zgodovinskih pros-torih na Sadnem trgu (Ovochntrh). Zgradbe 17 fakultet in drugih enot so razpršene vecidel po starem delu mes-ta, nekaj tudi v bližnjih predmestjih ter mestih Plzen in Hradec Králové. Uni-verza ima skupno vec kot 48.000 štu­dentov in vec kot 4.000 predavateljev ter raziskovalcev. Knjižnicni sistem Karlove univerze v Pragi Prve knjižnice univerze Carolinum so bile ustanovljene že po letu 1460. Izpo­soja je bila omogocena ne le akademi­kom, temvec tudi javnosti. Jezuiti so po prihodu v Prago leta 1556 v okviru svojega kolidža ustanovili knjižnico Klementinum. Leta 1777 sta se univer­zitetna in jezuitska knjižnica združili. Skupna knjižnica je bila sprva še dosto­pna tudi javnosti, vendar so njeno upo­rabo scasoma omejili le na univerzo. Po drugi svetovni vojni je univerza izgubila nadzor nad upravljanjem skup­ne knjižnice Klementinum, ki je prido­bila narodni znacaj. Zaradi tega so fakultete Karlove univerze po letu 1950 zacele ustanavljati fakultetne, oddelcne in seminarske knjižnice, ki jih je sedaj skoraj 250 in jih glede na raz­pon storitev v grobem delijo v pet sku-pin (centralne knjižnice fakultet in inš­titutov, centralna enota za pridobivanje in obdelavo gradiva z izposojevališci, centralna knjižnica za pridobivanje in obdelavo gradiva s podrejenimi knjižni­cami, vsebinsko specializirane knjižnice povezane preko vodje–koordinatorja, skupna knjižnica za vec fakultet). Na univerzi obstaja tudi centralna knji­žnica, ki koordinira nudenje informacij­skih storitev, upravlja specializirane raziskovalne zbirke, ureja nakup podat­kovnih zbirk in sodeluje v konzorcijih za dostop do elektronskega gradiva. V njeno organizacijsko shemo sodi tudi racunalniški center univerze, ki med drugim vzdržuje vzajemni katalog na programski opremi Aleph 500. E-viri univerze so organizirani v okviru Por­tala elektronskih informacijskih virov Karlove univerze (pez.cuni.cz). Knjižnice Karlove univerze bibliografsko obdelujejo objave raziskovalcev (novy-certik.ruk.cuni.cz:8080/ bib06.html) in vzdržujejo register o rezultatih znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela zaposlenih. Od leta 2011 dalje naj bi financiranje raziskav temeljilo zgolj na teh podatkih. Knjižnicna zbirka Karlove univerze po zadnjih podatkih skupno šteje 4.513.231 tiskanih enot, 5.275 naroce­nih tiskanih revij in približno 20.000 e-revij. Sistem ima 98.572 uporabnikov. Na univerzi je skupno zaposlenih 263 knjižnicarjev. Prvi trije seminarji združenja UNI­CA na temo znanstvene komunika­cije Predhodni seminarji so potekali v Mad-ridu (leta 2002), na Dunaju (leta 2004) in v Helsinkih (leta 2006, www.unica­network.eu/sem-scholar.html). Zaklju-cki in priporocila so dostopni na nasle­dnjih naslovih: • The Future of Scholarly Communication (2002), www.unica-network.eu/docs/Sch-com­ 2002-Recommendations.pdf, • Fair Publishing and Fair Reading (2004), www.unica-network.eu/docs/Sch -com-2004-conclusions­recommendations.pdf, • Trends in Education and Research: Developing Skills & Communication across Europe (2006), www.unica­ network.eu/docs/ librarians_2006_conclusions.pdf. Leta 2002 so se udeleženci seminarja ukvarjali s pomenom enakih možnosti dostopa do znanja z ohranjanjem raz­nolikosti jezikovne in kulturne dedišci­ne, ekonomiko znanstvenega objavljan­ja (konzorciji, prosti dostop, vrednote­nje znanosti), doseganjem vecje vidno­sti knjižnic znotraj njihovih ustanov in širše v akademski skupnosti in vladnih telesih na nacionalnem in evropskem nivoju ter pomenom prilagajanja uni-verzitetnih knjižnic spremembam v okolju. Udeleženci so ugotavljali, da se morajo knjižnice spremeniti iz posred­nika v koordinatorja. Njihova naloga je izbor, organizacija in ohranjanje gradiv, izobraževanje uporabnikov, poenosta­vitev dostopa do informacij z vzposta­vitvijo portalov in institucionalnih repozitorijev ter razširjanje informacij. Še vecja pozornost je bila odprtim institucionalnim in tematskim repozito­rijem namenjena v okviru seminarja leta 2004. Udeleženci so tega leta raz­pravljali o povezavi med znanstvenimi objavami, vrednotenjem znanosti in raziskovalno politiko, ponovno o eko­nomiki znanstvenega objavljanja ter o avtorskih pravicah in prostem dostopu. Maticne ustanove in financerji bi mora­li podpreti vzpostavljanje institucional­nih repozitorijev, svojim raziskovalcem olajšati shranjevanje njihovih objav v odprtih arhivih, jim svetovati glede vidikov intelektualne lastnine, poiskati in analizirati nove nacine vrednotenja objav in zmanjšati pritisk založnikov na raziskovalce. Leta 2006 sta bili osrednji temi semi-narja vloga knjižnic v bolonjskem izob­raževanju (s poudarkom na informacij­skem opismenjevanju) in sodobni tren­di v znanstveni komunikaciji. Informa­cijska pismenost je bila prepoznana kot kljucni element izobraževanja v kon­tekstu bolonjskega procesa, ki zaradi svoje zasnove omogoca integracijo programov informacijskega opismenje­vanja v predmetnike. Informacijska pismenost je kljucna tudi v raziskovalni sferi in vseživljenjskem izobraževanju. V okviru pregleda iniciativ prostega dostopa v Evropi in ekonomskih ter politicnih vidikov so bile na seminarju leta 2006 za potrebe financerjev razis­kav poudarjene prednosti prostega dostopa za vse udeležence v raziskoval­nem procesu in strateški vidik prosto dostopnih univerzitetnih repozitorijev. Raziskovalce je potrebno spodbujati, da sami arhivirajo svoje objave. V tem obdobju so nekateri vecji državni financerji raziskav v ZDA, Veliki Brita-niji in Nemciji že vzpostavili obvezo shranjevanja objav v prosto dostopne arhive. Udeleženci posvetovanja so ugotavljali, da je izgradnja tematskih repozitorijev zaradi obcutka pripadnos-ti enostavnejša kot vzpostavitev institu­cionalnih repozitorijev. Odlagališca objav bi morala biti oblikovana glede na potrebe ustanove ali tematskega znanstvenega podrocja ter povezljiva med ustanovami in mednarodno. Ude­leženci so se strinjali, da predstavljajo repozitoriji uporabno orodje za pro-mocijo raziskovalne produkcije na institucionalni, nacionalni in evropski ravni. Združenje UNICA v brošuri navaja, da je njen predsednik podpisal berlinsko deklaracijo o prostem dostopu. Cetrti seminar združenja UNICA na temo komunikacije v znanosti leta 2008 Na seminarju, ki je potekal 15. in 16. maja 2008 v Pragi, so bile predstavljene teme, na katere bi morale biti univerzi­tetne knjižnice ali knjižnicni sistemi univerz še posebej pozorni, da bi svo­jim uporabnikom (študentom, pedago­gom, raziskovalcem) zagotovili cim bolj kakovostne storitve. Pri tem pred­njacijo elektronske storitve oz. elek­tronski informacijski viri. Poudarki letošnjega seminarja z naslo­vom Partnership in Academic Excellence so bili: • kako oblikovati ucinkovita partner-stva, • kako knjižnice definirajo in prepoz­najo raziskovalno odlicnost, • na kakšne nacine lahko knjižnice nudijo podporo raziskovalcem, • na katerih podrocjih lahko knjižnice dodajo vrednost, • ali lahko knjižnice zagotovijo, da bodo elektronski viri, ki jih nudijo uporabnikom, dostopni cez 10 ali 50 let. Celotne predstavitve in zakljucki dela v skupinah so dostopni na naslednjih spletnih naslovih: • www.unica-network.eu/sem­scholar.html, • www.ulb.ac.be/unica/sem­scholar.html, • certik.ruk.cuni.cz/dokumenty/ UNICA_Presentations. Nekatere predstavitve so bile za potre-be UL in drugih slovenskih univerz vsebinsko še posebej zanimive. Dr. Paul Ayris, direktor knjižnice University College London (www.ucl.ac.uk/Library), je v predava­nju z naslovom Digital strategy: European insights prikazal smiselnost integracije portala knjižnicne dejavnosti univerze v institucionalni portal univerze, ki študentom nudi vse potrebne storitve. Vloga univerzitetnih knjižnic se spre­minja v smeri vedno vecjega pomena elektronskih virov in storitev. Zaradi obilice podatkov lahko knjižnice ures­nicijo svoje poslanstvo tudi skozi infor­macijsko opismenjevanje uporabnikov. Dr. Ayris meni, da bo novo pomem­bno podrocje delovanja knjižnic skrb za elektronske zbirke primarnih podat­kov. Prof. dr. Sijbolt Noorda, predsednik zveze nizozemskih univerz (VSNU Vereniging van universiteiten, www.vsnu.nl), in predsedujoci EUA Working Group on Open Access (European University Association, www.eua.be, www.eua.be/index.php? id=396) je predstavil vizijo prihodnosti prostega dostopa do objav raziskoval­cev. V predavanju z naslovom The futu­re of open access and other digital opportuniti­es for science je opozoril na pomen in prvobitnost prostega dostopa do znan­ja. Institucionalni in tematski repozito­riji so realnost – na tem podrocju je pomembno sodelovanje med evropski-mi univerzami. Objave rezultatov razis­kav, financiranih iz javnih sredstev, naj bodo prosto dostopne šest mesecev po objavi v reviji. Kar ne obstaja v elek­tronski obliki, ima manj možnosti, da bo uporabljeno, navajano in vrednote-no. Samoarhiviranje je zadovoljiv nacin shranjevanja objav v ustrezno urejen repozitorij, ki je dobro povezan z dru­gimi odlagališci. Tudi v okolju prostega dostopa je potrebno vzpostaviti sistem zagotavljanja kakovosti objav. G. Sean Phillips je univerzitetni knjiž­nicar University College Dublin, (www.ucd.ie/library). V predavanju z naslovom Collaboration between university libraries and the research community in Ire­land je orisal primer skupnega odziva knjižnic sedmih univerz na spremenje­ne ekonomske, družbene in politicne pogoje na Irskem. Tudi radikalne spre­membe v izdelavi, dobavi in uporabi informacij ter razvoj novih modelov objavljanja so povzrocili intenzivnejše sodelovanje med univerzitetnimi knjiž­nicami in raziskovalci. Najpomembnej­ši rezultati tega so nacionalna, central-no financirana in upravljana zbirka elektronskih revij (Irish Research eLibrary, www.irelibrary.ie), repozitoriji prosto dostopnih objav na vseh irskih univerzah, ki jih povezuje nacionalni portal, in koordinirano nacrtovanje ter izvajanje digitalizacije. Vzpostavljajo enoten sistem za združevalno iskanje po zbirkah vseh irskih raziskovalnih knjižnic. G. Phillips meni, da knjižni-carji ne morejo poznati vseh potreb raziskovalcev, zato je sodelovanje nuj-no. Dr. Bohdana Stoklasova in g. Jan Hutar s ceške nacionalne knjižnice (Národní knihovna Ceské republiky, www.nkp.cz) ter dr. Pavel Krbec s Karlove univerze (Univerzita Karlova v Praze, www.cuni.cz) so predstavili kon­cept integracije razlicnih institucional­nih repozitorijev v državi v okviru narodne digitalne knjižnice (Národní digitální knihovna, www.ndk.cz). Preda­vanje je imelo naslov Long-term preserva­tion and accessing of digital documents in national and international context. Dr. Celina Ramjoué (Evropska komi­sija, Generalni direktorat za raziskave, Direktorat L – Znanost, ekonomija in družba, Enota L.3 – Vodenje in etika, ec.europa.eu) je v predavanju z naslo­vom Scientific information in the digital age: European Commission initiatives predstavi-la usmeritve in pobude Evropske komisije za vecjo dostopnost do znans­tvenih objav in podatkov. Stališce komisije je, da naj bodo rezultati razis­kav, financiranih iz javnih sredstev, šest mesecev po objavi prosto dostopni v institucionalnih repozitorijih. V okviru seminarja so bili predstavljeni tudi projekti: • OLCOS (Open eLearning Content Observatory Services, www.olcos.org, dr. Sandra Schaffert, Salzburg Rese­arch Forschungsgesellschaft mbH), • LIFE (Lifecycle Information for E-Literature, www.life.ac.uk, g. Richard Davies, The British Library) in • DRIVER (Digital Repository Infrastruc­ture Vision for European Research, www.driver-community.eu, ga. Natalia Manola, University of Athens). Sklepne misli Z vidika UL in tudi drugih slovenskih univerz je pomembno, da zakljucki seminarjev združenja UNICA na temo znanstvenega komuniciranja že od leta 2002 spodbujajo univerze – vsaj clanice združenja UNICA – k vzpostavljanju prosto dostopnih institucionalnih repo­zitorijev. Leta 2006 so dodatno izpos­tavili pomen informacijske pismenosti oz. vloge knjižnic pri vseživljenjskem informacijskem opismenjevanju. Po primerjavi z vsebinami predstavitev in pogovorih z udeleženci seminarja ocenjujem, da UL s svojim knjižnicnim sistemom študentom, pedagogom in raziskovalcem nudi relativno visoko raven knjižnicnih in informacijskih storitev. Iz cisto sivega povprecja nas rešuje portal Digitalne knjižnice UL z združevalnim iskanjem in povezovan­jem do celotnih besedil dokumentov ter organizacijo elektronskih virov (dikul.uni-lj.si). Glede na nacin, kako to dosežemo, smo verjetno edinstveni – druge univerze evropskih prestolnic imajo prave univerzitetne knjižnice ali mocne skupne službe knjižnicnih siste­mov. Najvecja pomanjkljivost UL je, da nima institucionalnega repozitorija in se z njim ne vkljucuje v tovrstne evropske/ mednarodne pobude. To velja tudi za ostale slovenske univerze in raziskoval­ne ustanove. Direktor novo zgrajene knjižnice Faculdade de Cięncias e Tecnologia Universidade Nova de Lisboa (biblioteca.fct.unl.pt), prof. dr. José J. G. Moura, je na primer povedal, da je portugalska rektorska konferenca sprejela sklep o vkljucitvi vseh portugalskih institucionalnih repozitorijev v projekt DRIVER, ki ga sofinancira Evropska komisija (Digital Repository Infrastructure Vision for European Research, www.driver­community.eu). V Sloveniji kultura institucionalnih repozitorijev (še) ni zaživela. Morda bi s podporo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Javne agencije za raziskovalno dejavnost lahko vzpostavili nacionalni repozitorij, v katerem bi se v celotnem besedilu zbirale slovenske znanstvene objave? Za sodelujoco ustanovo bi bilo pomembno, da bi bil omogocen prikaz njene identitete oz. omogoceno iskanje po celotnem besedilu le njenih objav. Viri (spletni naslovi ob navedbi v besedilu): Predstavitve predavateljev. Spletna mesta, tiskane in elektronske brošure predstavljenih ustanov in združenj. Zakljucki in priporocila seminarjev UNICA na temo znanstvene komunikacije v letih 2002, 2004 in 2006. Mojca Kotar Knjižnica Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ Nadaljevanje z 2. strani: SODELOVANJE NA KONFERENCI (roki za oddajo povzetkov) • 31.7.2008 za 12-14. 5. 2009, Pretorija, JAR, African Digital Scholarship & Curation 2009, http://www.library.up.ac.za/ digitalscholarship.htm PRIREDITVE KNJIŽNINE C VIRTUALNI SPREHOD PO TRUBARJEVI DOMACIJI fotografska in knjižna razstava ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja V preddverju Knjižnice Bežigrad in Slovanske knjižni­ce je tokrat na ogled razstava, posvecena letošnjemu Trubarjevemu letu. Ob petstoletnici Trubarjevega roj­stva imamo namrec zopet priložnost za obuditev raz­mišljanj o tem, kakšen položaj je slovenska beseda zasedala nekoc in kakšnega ji odmerjamo danes. Tru­barjeva okrogla obletnica zato nudi dober povod za iskanje vzporednic med casi, ki jih je živel Primož Trubar, in sodobnostjo – kot je bil namrec na podroc­ju slovenskega jezika prelomen cas pred petsto leti, tako postajajo vprašanja jezika, knjige in identitete naroda vse bolj relevantna tudi danes. Trubarja, v svojem casu in kontekstu izredno svobo­domiselnega svetovljana in domoljuba, povezujemo predvsem s knjigo, slovenskim jezikom, reformacijo, pa tudi s kriticnim razmišljanjem in kulturo nasploh. Primus Truber, kot se je najpogosteje podpisoval sam, je avtor prve slovenske knjige, kulturni oce naroda, kot pionir na podrocju pisane slovenske besede pa je omogocil, da sta slovenski jezik in beseda "stala inu obstala" vse do danes. Obiskovalce razstave popeljemo na namišljeni spre-hod po Trubarjevih casih skozi fotografske podobe Trubarjeve domacije z razlicnih zornih kotov: iz zraka, z oddaljenim pogledom na recico Rašco in Trubarjevi-no v ozadju ter z bližnjo perspektivo na spominsko hišo in Trubarjev muzej ter mlin. Pokukamo tudi v notranjost muzeja s staro knjigoveško stiskalnico, faksimili prve slovenske knjige in razstavljenimi eksponati, ki pricajo o tem, zakaj se je Trubarjeve dedišcine tako pomembno spominjati. Še posebej zanimivi so vitražni portreti Trubarjevih sodobnikov: idejnega oceta reformacije Martina Luthra, slovitega renesancnega humanista Erazma Rotterdamskega, Petra Bonoma, italijanskega humanista, nadškofa in dolgoletnega Trubarjevega zašcitnika, Petra Pavla Ver­gerija, slovenskega škofa, pravnika in prenovitelja ter drugih pomembnih mož reformacijskega gibanja. Pogled na Trubarjevo hišo in mlin s še vedno vrtecimi se mlinskimi kolesi kaže ohranjeno podobo nekdanje domacije, ki sicer ne sega v obdobje pred petsto leti, ampak datira v cas pred 200 leti. Pogosti turški vpadi, ki jih omenja tudi Trubar v svojih delih, so bili v stole-tjih pred in po Trubarju pogosti in tako naj bi, menijo poznavalci, v enem izmed njih najverjetneje pogorela tudi Trubarjeva rojstna hiša. Avtor razstavljenih fotografij je Sreco Knafelc (1952), grafik, dolgoletni sodelavec Delovega Reprostudia, ki je leta 2001 ustanovil svoje podjetje za graficno pripra­vo v Krvavi Peci v velikolaški obcini. V svoji hiši odprtih vrat sprejema popotnike, pohodnike in rekrea­tivne kolesarje, ki jih rad popelje do katere od poseb­nosti v okolici vasi. Fotografski aparat je njegov stalni spremljevalec, bogato slikovno gradivo bo predstavlje-no tudi v knjigi Svet med Mackovcem in Mokrcem, ki naj bi luc sveta prav tako ugledala v letošnjem Trubar­jevem letu. Med monografskimi publikacijami, ki jih postavljamo na ogled, bi posebej omenili predstavitev faksimilov Trubarjevih knjig iz domoznanskih zbirk Bežigrajske in Slovanske knjižnice: Catechismus, Abecedarium, Cerkovno ordningo, Eno dolgo predguvor, Eno duhovsko peissen in druge. Na ogled so tudi izbor biografij o Primožu Trubarju, Trubarjeva pisma, zbir­ke zbranih del ter posamezne redke in zanimive izdaje Trubarjevih del. Predstavljamo pa tudi pregled knjiž­nih izdaj, ki obeležujejo letošnjo petstoletnico Trubar­jevega rojstva – in so izšle v lanskem oziroma letoš­njem letu. Kratek sprehod skozi postaje Trubarjevega življenja in dela se zacenja v letu 1508, ko je bil veliki slovenski narodni buditelj rojen v vasici Rašici ob recici Rašci. Po šolanju na Reki je Primož Trubar nadaljeval šolanje v Salzburgu, temelje svoje humanisticne izobrazbe pa je pridobil pri škofu Bonomu v Trstu, svojem ucitelju in kasneje zašcitniku. Študij na Dunaju je moral zaradi turških napadov prekiniti ter se vrniti v Trst. Po posvetitvi v duhovnika leta 1530 je bil imenovan za vikarja v Laškem, nato je postal pridigar v Ljubljani. S svojimi brezkompromisnimi pridigami si je nakopal Slika 1: Panoramski pogled na Trubarjevo domacijo (foto Sreco Knafelc) KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 6) nasprotovanje deželnih redovnikov, ki so ga leta 1540 spet pregnali na službovanje v Trst. A ne za dolgo, saj mu je škof Bonomo istega leta odstopil svoj benificij v Celju, kasneje pa je posredoval pri ponovnem imenovanju Trubar­ja za pridigarja v ljubljanski stolnici. Leta 1547je bil Trubar poslan v Šentjernej na Dolenj­skem, a ga je moral spet kmalu zapustiti in zbe­žati v Nemcijo: tam sta, leta 1550, tudi izšli prvi slovenski knjigi, Catechismus in Abeceda­rium. Trubarjev težak boj za slovenski jezik zaokro­žamo z njegovimi razmišljanju o slovenski besedi skozi postaje v Tingenu (1555), na Dunaju (1560), v Ljubljani (1561) in v Trstu (1575). Njegova osebna pot se je zakljucila 28. junija 1586 v Tingenu, njegovo delo, zapuš-cina in vpliv pa segajo vse do današnjih dni – ter bodo nedvomno oznacevali tudi cas dalec naprej v prihodnost. Razstavo, ki je plod sodelovanja med Knjižnico Bežigrad in Slovansko knjižnico, si je moc ogledati do konca julija v preddverju obeh knjižnic na Einspielerjevi 1. Vabljeni na ogled! Tatjana Pristolic, Mestna knjižnica Ljubljana Knjižnica Bežigrad in Jana Tehovnik, Mestna knjižnica Ljubljana Slovanska knjižnica DUŠAN KMETEC: RAZSTAVA »JAZ IN MORJE« V MKI V Mestni knjižnici Izola je od zace­tka junija odprta slikarska razstava Dušana Kmetca z naslovom »Jaz in morje«. Razstavljenih je šest platen vecinoma vecjega, pa tudi manjšega formata, poslikanih v akrilni tehni­ki. Velike površine turkizno modre barve, ki predstavljajo morje in nebo nad njim, ter ribici pri svojih vsakdanjih opravilih, kot so »kalanje« in dviganje mrež iz morja, odbiranje ulova, cišcenje, zlaganje in šivanje mrež…, so slikarjevi pril­jubljeni motivi. Tu je še od maestra-la razburkano morje v tisocih odtenkih modre barve in v pristanu mirno zibajoce se barke v vijolicnih odtenkih. Morje je za Dušana vsakdanji izziv, saj se z njim že skoraj 40 let ukvarja tudi profesionalno kot ribic. Sam pravi: »V sebi nosim in cutim ljubezen in spoštovanje do morja, zato so mnoge moje slike tematsko vezane na krajino, dogajanja in življenje ljudi ob in na mor­ju. S slikami pripovedujem zgodbe. Pri slikanju uporabljam razlicne tehnike in pristope. Na platno, papir, karton … prenašam svoja cutenja in doživetja, ki se me kakorkoli dotaknejo in vtisnejo v spomin.« Dušan Kmetec je bil rojen leta 1953 v Mariboru, od leta 1957 živi ob morju, najprej v Seci, nato v Piranu. Z ljubiteljskim slikarstvom se ukvarja že vec kot 20 let. Ko je bilo leta 1993 v Piranu ustanovljeno danes priznano in cenjeno društvo Likovni klub Solinar, je Dušan pos­tal njegov clan. Likovno se je izob­raževal na številnih tecajih in v liko­vnih kolonijah pod vodstvom razli-cnih akademskih slikarjev. Njegovi mentorji so bili med drugimi npr. Andrej Trobentar, Jože Pohlen, Joni Zakonjšek, Gani Llallosi… Vclanjen je tudi v Likovno skupino Skupnosti Italijanov »Giuseppe Tartini« Piran / Gruppo di pittura della Comunitŕ degli Italiani »Giuseppe Tartini« di Pirano, ki deluje pod vodstvom likovne peda­goginje Liliane Stipanov. V okviru obeh skupin je veckrat sodeloval na skupinskih razstavah v Piranu in drugih mestih po Sloveniji in tudi v Italiji. Pogosto sodeluje na domacih in tujih mednarodnih ex-temporih 13 in likovnih natecajih, kjer je dobil tudi nekaj nagrad in priznanj. Po besedah njegovega prijatelja, bibliotekarja Vladimirja Bernetica sodi Dušan Kmetec »v specificen krog slikarjev marinistov – tistih ustvarjalcev, ki slikajo predvsem morske krajine, ladij­ske portrete v škverih in mandracih, tiho­žitja z mrežami, dogajanja na morju... Ob tem pa je kot figuralik – marinist pri nas edinstven. Njegove figure so predvsem piranski ribici postavljeni v delovnem okolju – na ladjah, ob mrežah.« Svoj pogled obraca k barkam v pristaniš-cu, k morju, ribicem… in s tem ohranja kolektivni spomin na tipic­ne znacilnosti življenja ob morju in njegovih protagonistih. Vabljeni k ogledu razstave, ki bo odprta do konca meseca junija v casu delovanja knjižnice, vsak dan od 9h do 18.30 ter ob sobotah od 8h do 13h. Špela Pahor Mestna knjižnica Izola MEDNARODNI VECER BRANJA GEJEVSKE POEZIJE V MKI V cetrtek, 12. 6. je bil v Mestni knjižnici Izola mednarod­ni vecer branja gejevske poezije. Pesmi so v originalu in v prevodih brali avtorji Andras Gerevich iz Madžarske, Christopher Whyte iz Škotske, Dimitrij Kuzmin in Vale-rij Ledenjov iz Rusije, Gašper Malej iz Kopra ter Lawrence Schimel iz Španije. Svoje in pesmi drug druge­ga so brali v slovenskem, španskem, angleškem, škot­skem, ruskem in madžarskem jeziku. Po tem blagozvoc­nem koncertu jezikov in poezije, ki je v prijetnem vzduš­ju potekal skoraj dve uri, se je med pesniki in poslušalci, med katerimi so bili tudi turški pesniki in pesnice, portu­galska gostja in drugi, razvil zanimiv pogovor v angleš­kem jeziku o tem, kako so pesniki doživeli prevajalsko delavnico, in o drugih vprašanjih. Po zakljucenem veceru smo povezovalca programa, pesnika in pisatelja ter zalo­žnika Braneta Mozetica, prosili za pogovor. MKI: Prevodi so nastali v okviru tretje mednarodne pre­vajalske delavnice gejevske poezije, ki je potekala prejšnji teden v Fiesi. Organizatorja, Center za slovensko knjiže­vnost in Literature Across Frontiers, sta izbrala šest evropskih pesnikov, ki s pomocjo angleških prevodov in nica in kako ste izbrali pesnike? Kako so se pocutili na pogovorov prevajajo pesmi drug drugega. Nam lahko delavnici in kako so doživeli Slovenijo?poveste kaj o tem, kako je potekala ta prevajalska delav-B. Mozetic: Nacrt je bil zelo jasen. S pomocjo razlicnih informacij smo našli šest pesnikov, ki pišejo tudi gejevsko poezijo in ki so spo­sobni prevajati oziroma komunici­rati v anglešcini. Seveda smo izlo-cili tiste jezike (razen slovenšcine), ki so že bili prisotni na prejšnjih dveh delavnicah. Nato so pesniki prejeli po nekaj pesmi vsakega sodelujocega v originalu in v angleškem prevodu – to že dva meseca pred delavnico, da so lah­ko že pred prihodom izbrali pes-mi, na katerih bodo delali, in nare­dili obrise prevodov. Na sami delavnici so potem v komunikaciji z avtorji svoje prevode dodelali do te mere, da so jih lahko predstavili. Mislim, da so bili vsi zelo zadovo­ljni z delavnico in tudi z rezultati. Malo manj je bilo spoznavanja Slovenije, saj je šlo za delovno sreca­nje. MKI: Prosila bi vas, da nam predstavite posamezne pes­nike. Od kod prihajajo, s cim se ukvarjajo, kdaj so zaceli pisati, kaj so doslej že objavili? B. Mozetic: Andras Gerevich Madžarski pesnik, rojen 1976, študiral v ZDA in Angliji, doslej je izdal tri pesniške zbirke. Med drugim je tudi predsednik združenja mladih madžarskih pisateljev in urednik pri literarnem mesecniku Kalligram. Veliko casa namenja filmskim in gledališkim projektom. Christopher Whyte Rojen 1952 v Glasgowu, pesmi piše v škotšcini, medtem ko prozo v anglešcini. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Veliko prevaja, tako v anglešcino kot v škotšci-no. Trenutno živi v Budimpešti. Dimitrij Kuzmin Ruski pesnik, rojen 1968, pouceval v Moskvi, kasneje pa postal zelo aktiven kot urednik in prevajalec. Ureja inter-netno stran Vavilon, ki predstavlja preko dvesto sodob­ nih ruskih pesnikov. Nekaj casa je vodil krog moskovske eksperimentalne poezije, urejal številne revije, tudi prvo rusko gejevsko lite-rarno revijo. Prejel nagrado Andrej Beli. Gašper Malej Rojen 1975 v Kopru, piše poezijo, prozo, ese­jistiko, kot prevajalec pa je iz italijanšcine pre­vedel številne pesnike, pisatelje in dramatike. Kot dramaturg je sodeloval v vec gledaliških predstavah. Lawrence Schimel Ameriški pesnik, rojen 1971, ki že vrsto let živi v Madridu, tako da piše tudi v španšcini. Izdal je že preko osemdeset knjig razlicnih žanrov, od eroticnih zgodb do knjig za otroke. Pri Lambdi je letos izšla njegova cudovita otroška slikanica Sosedje in prijatelji, o fantku, ki ima dva oceta. Valerij Ledenjov Mlad ruski pesnik, rojen 1985 v Moskvi, piše pod psev­donimom. Študiral psihoanalizo, poleg pisanja še prevaja in ureja portal ruske literature litkarta.ru MKI: Med nami je bil tudi avtor v slovenšcino prevede­ne slikanice Sosedje in prijatelji, Lawrence Schimel, ki smo ga bili zaradi tega še posebno veseli. Nam lahko poveste kaj o tej slikanici, ki govori o decku z dvemi oce-ti? Zakaj je pomembno, da prevajamo tudi tovrstno lite-raturo? B. Mozetic: Gre za prvo slikanico pri nas, ki govori o družini, v kateri sta dve osebi istega spola, in seveda otrok. Takih družin je pri nas kar precej, a ne vemo kaj dosti o njih. V slikanici je fantek posvojen, v realnosti pa gre velikokrat za otroka enega od pravih staršev. Nujno je, da se otroci tudi preko slikanic srecujejo z razlicnimi oblikami družin ter seznanjajo z razlicnimi nestrpnostmi do drugacnih – morda še v fazi, ko jih odrasli še niso naucili biti sovražen, nestrpen, napadalen in izkljucevalen do drugacnih od sebe. Zato je na koncu slikanice pridan tudi prirocen slovarcek o družbenih pojavih s tega pod-rocja. MKI: Na srecanju je ena izmed poslušalk postavila tudi vprašanje, kaj je to gejevska poezija? Je to ljubezenska, socialna, politicna poezija? Pesniki so na ta vprašanja odgovarjali razlicno, nas pa zanima, kakšno je vaše mne­nje kot založnika? B. Mozetic: Pod tem izrazom razumem poezijo, ki eks­plicitno govori o gejevskih temah, torej o homoeroticni ljubezni, položaju gejev v družbi itd. tako da je lahko ljubezenska, socialna, politicna, angažirana itd. Malo teže jo je prepoznavati, ce gre zgolj za doloceno gejevsko senzibiliteto v pesmi. Glede jezikov je tudi res, da je spol v nekaterih jezikih zlahka zakrit, v drugih pa ne. Tako velikokrat pride do avtomaticnega prevajanja po principu vecine in se pesmi, ki se recimo nanašajo na moškega ljubimca, prevajajo kot da gre za ljubimko. MKI: V Istri smo nekako navajeni na drugacnost, saj živimo v multikulturnem okolju. Vendar je bil to prvi mednarodni vecer s tolikšnim številom predstavnikov razlicnih narodov, pa tudi prvi gejevski vecer v naši knji­žnici. Zdi se nam pomembno, da v svojem okolju pred­stavljamo tudi pri nas žal marginalizirane skupine. Pov-sod pa ni tako, saj vemo, da mnoge družbe in kulture v svoj nacin življenja integrirajo tudi tretji spol ter jim pos­ledicno tudi uradno priznavajo pravice, ki iz tega izhajajo oziroma teh pravic sploh ne postavljajo pod vprašaj. Bi nam lahko povedali tudi kaj o tem? B. Mozetic: Sam se že dolga leta trudim, da bi tudi pri nas bilo to tako. Trudim se kot gejevski aktivist, kot pes­nik, prevajalec, založnik, organizator podobnih delavnic itd. Vcasih v svojem trudu in delu celo pozabljam, da Slovenija še zdalec ni tako liberalna in odprta ter me vsa­kic znova preseneti s svojo sovražnostjo in nesprejeman­jem. MKI: Hvala za pogovor in upamo, da boste naslednje leto za svoj zakljucni vecer branja gejevske poezije zopet izbrali našo knjižnico. Letošnja delavnica je bila že tretja in upam, da bom dru-go leto lahko izdal antologijo sodobne evropske gejevske poezije, tako da podobne delavnice verjetno ne bo – bo pa kaj drugega. Pogovarjala se je Špela Pahor Mestna knjižnica Izola CESTITKA Magister Alojz Cindric, bibliotekar Osrednje humanis­ticne knjižnice na Filozofski fakulteti, je obranil dok­torsko disertacijo na Oddelku za zgodovino. Kot dolgoletnemu poklicnemu kolegu mu iskreno cestitam in želim poudariti nekatere posebnosti, ki zaznamujejo njegovo delo. Delo, ki obsega kar 629 strani in obravnava strukturo študentov s Kranjske na dunajski univerzi 1848-1918, je rezultat dolgoletnega, nadvse natancnega in potrpežljivega dela. Doktorska disertacija v celoti temelji na primarnih virih iz arhiva dunajske univerze z natancnimi podatki o vsakem vpi­sanem študentu. Avtor je dokazal, da je dunajska uni-verza skupaj z drugimi izobraževalnimi ustanovami imela odlocilen vpliv pri nastajanju mešcanske družbe in mešcanskih izobraženih elit, med njimi tudi sloven-skih. Raziskava vkljucuje 1915 študentov, od tega 43 študentk iz Kranjske, ki so v sedemdesetletnem obdobju študirali na Dunaju. Imenski in krajevni indeks obravnavanih študentov omogocata avtorju poglobljeno kulturno in socialno razpravo in sta izvrs­tno izhodišce za nadaljnje raziskave. Velik del vpisanih študentov je doktoriral (420), 337 pa je uvršcenih tudi v SBL. Doktorand je odgovoril na vprašanja o dejav­nikih, ki so vplivali na odlocitev za študij, kateri druž­beni sloji so nudili materialne možnosti za dolgotrajno izobraževanje, kako so bili diplomanti družbeno deja-vni v poklicnem življenju. V analizo je vkljucenih pet vrst rokopisnega gradiva: glavne univerzitetne ali rek­torske matrike, vpisnice, katalogi študentov in matrike doktorjev. Alojz Cindric s svojim delom pomembno dopolnjuje izsledke avtorjev, ki so se ukvarjali s podobno proble­matiko: prof. V. Murko, M. Pivec Stele, F. Gestrin, A. Ožinger, J. Janžekovic in drugi. Doktorska disertacija Alojza Cindrica je pomemben prispevek k dognanjem zgodovinske znanosti. Toda prav tako je pomembna tudi za bibliotekarstvo, zlasti drugi del, kjer v poslovenjeni obliki predstavlja regis­ter obdelanega arhivskega gradiva s kazali in seznami. Register imatrikuliranih kranjskih študentov na dunaj-ski univerzi prinaša relevantne podatke za nadaljnje raziskovanje, je izhodišce za bio-bibliografijo kranjskih študentov na dunajski univerzi. Avtor je s tem opravil tudi klasicno bibliotekarsko delo. Zbral, uredil in obdelal je za slovenstvo izredno pomembne podatke ter odprl možnosti za nadaljnje raziskovanje bibliote­karjev, zgodovinarjev ter sociologov. Njegov interdis­ciplinarji pristop pa je kot odmev na sodobno biblio­tekarsko, interdisciplinarno znanost. Jože Urbanija Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani LOGISTIKA LETOŠNJEGA PRAZNOVANJA DNEVA SPLOŠNIH KNJIŽNIC Letos bomo Dan slovenskih splošnih knjižnic praznovali tako, da smo objavili literarni razpis. V knjižnicah pos­krbite za to, da bo literarni razpis prišel med cim širšo publiko, motivirajte k sodelovanju, objavljajte v lokalnih casopisih, oglašujte, naredite svoje akcije, izpeljite po svoje, tako kot to že obvladate. Tema literarnega razpisa je Zgodbe iz knjižnice: Knjižnica kot tretji prostor. Clani komisije so ustvarjalci, pisatelji iz knjižnicarskih vrst: Nadja Mislej-Božic, Boris Jukic, Marijan Pušavec in Bojan Režonja. Ker bo literarni razpis zunaj od 1. junija do 15. okto-bra, je to kar veliko casa za to, da se o tem govori, razmišlja. 20. novembra, na dan splošnih knjižnic bo sklepna prireditev, na kateri bomo nagradili najboljše prispevke. Izšla bo tudi knjiga z najboljšimi zgodbami. Sekcija bo razpis objavila tudi v nekaterih revijah in na spletu (Mentor, Spletnopero, Bukla itd.). Sicer pa smo na sekciji za splošne knjižnice pripravili tudi majice z desetimi motivi in jih boste lahko sami izbrali za svojo knjižnico. Tudi vsaka majica letos pripoveduje svojo zgodbo, ki na malce šaljiv nacin širi bralni virus. Motive je naredil karikaturist Gabrijel Vrhovec. Ponudbo bomo pripravili do konca junija. Ksenija Medved Knjižnica Grosuplje ksenija.medved@gro.sik.si Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Sekcija za splošne knjižnice Slovenske splošne knjižnice objavljamo LITERARNI NATECAJ z naslovom ZGODBE IZ KNJIŽNICE: Knjižnica kot moj tretji prostor Tretji prostor je izraz, ki ga je oblikoval sociolog Ray Oldenburg (The Great Good Place, 1990). Pome­ni neformalne prostore, kjer se ljudje iz lokalne skupnosti srecujejo in razvijajo socialne interakcije, prijateljske vezi, prostor za debate, domacnost, povezanost z lokalno skupnostjo, spodbujajo družen­je namesto izoliranosti in delajo življenje bolj barvito. Tretji prostor je nevtralen. Posebno v urba­nih okoljih so ljudje izgubili stik s skupnostjo. Clovek pa ravno to potrebuje za socialno zado­voljstvo in duševno zdravje. Kroženje na relaciji dom - služba pomeni izoliranost. Tretji prostorso lahko bifeji, glavne ulice, pubi, pošte, nakupovalni centri, športne dvorane ali - knjižnica. Naš natecaj vabi vse generacije k pisanju zgodb na temo ZGODBE IZ KNJIŽNICE: Knjižnica kot moj tretji prostor. Tukaj je le nekaj namigov za vašo zgodbo. V knjižnici: - ste se srecali ali se še kar srecujete s somišljeniki ali drugacnimi ljudmi od vas, drugacnimi kulturami, pogledi ipd., - ste dobili knjigo, ki vam je spremenila pogled na življenje, socloveka, zdravje ipd., - ste naleteli na knjigo, ki vam je zapolnila praznino ob izgubi, - ste se zaljubili, - ste študirali, - ste kljub nižjemu standardu doma, v knjižnici imeli dostop do knjig, interneta, znanja, - je bil vaš prosti cas zapolnjen … Dovoljeno je pisati tudi o drugih doživetjih, celo fantazijskih. Izdelek žanrsko ni omejen. Vsebuje lahko najvec 6000 znakov (šteto brez presledkov), napisan naj bo v elektron-ski obliki, brezplacen dostop do elektronske pošte lahko poišcete tudi v knjižnicah. Avtorji odstopajo pravice za objavo besedil. Zgodbe bo prebrala strokovna komisija in izbrala najboljše, ki bodo nagrajene s knjižnimi nagradami, 20. novem-bra 2008, na slovesnosti na DAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC. Najboljše zgodbe bodo izšle tudi v posebni knjižni obliki. Knjiga bo izšla na Svetovni dan knjig, 23. aprila 2009. Pisma lahko oddate na elektronski naslov zgodbeizknjiznice@gmail.com do 15. oktobra 2008. Besedilo pošljite v priponki in ga podpišite s psevdonimom, tako da clani komisije dobijo le tako podpisano besedilo. Psevdonim se razreši v elektronskem pismu, kjer avtor navede pravo ime in priimek, naslov, tel. številko, pripiše pa naslov prispevka in psevdonim. Dodatne informacije dobite na tel. št. 05 731 00 30 (Nadja Mislej - Božic). Veliko ustvarjalnega navdiha vam želimo in dobrih zgodb se veselimo, slovenske splošne knjižnice. Društvo šolskih knjižnicarjev Slovenije Delpinova 9, 5000 Nova Gorica, tel. 05 335 84 18, fax. 05 335 84 20, Spletna stran http://www.dsks.si , e-mail natasa.tusek@guest.arnes.si Identifikacijska številka SI29614457, maticna številka 2096170, TRR 04750-0001219826 Kongres šolskih knjižnicarjev Slovenije »Programi šolskih knjižnic in razvijanje pismenosti« (Kongresni center Radenci, 16. – 18. oktober 2008) Spoštovani šolski knjižnicar, knjižnicarka, Društvo šolskih knjižnicarjev Slovenije bo od 16. do 18. oktobra 2006 v Kongresnem centru Radenci organiziralo že 3. kongres šolskih knjižnicarjev Slovenije. Osrednja tema kongresa je »Programi šolskih knji­žnic in razvijanje pismenosti«. Program kongresa sestavlja uvodni plenarni del z vabljenimi referati, nato bo delo potekalo deloma v obliki predstavitev referatov, delavnic in okroglih miz. Posebno mesto bo namenjeno študentom oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani in razstavi plakatov na vsebinske sklope kongresa. Zakljucni del kongresa bo namenjen predstavitvi povzetkov vseh vsebinskih sklo­pov ter oblikovanju predlogov in sklepov kongresa. Pripravo in izvedbo posameznih vsebinskih sklopov koordinirajo clani programskega odbora, ki so pritegniti k sodelovanju kompetentne strokovnjake, šolske knjižnicarje in knjižnicarke. Kotizacija za udeležence, clane društva šolskih knjižnicarjev ali clane podrocnih društev bibliotekarjev znaša 150,00 evr (vkljucen DDV), za neclane 170,00 (vkljucen DDV) in jo boste placali po prejetju racuna. Prijavite se lahko s priloženo izpolnjeno prijavnico do 30. septembra 2008 na naslov: Društvo šolskih knjižnicarjev Slovenije Delpinova 9 5000 Nova Gorica Dodatne informacije lahko dobite pri Nataši Kuštrin Tušek na tel. št. 05 335 84 18 ali e-naslovu nata­sa.tusek@guest.arnes.si in na spletnih straneh Društva šolskih knjižnicarjev Slovenije (http://www.dsks.si ). Vabimo Vas, da se nam na tretjem kongresu šolskih knjižnicarjev Slovenije pridružite tudi Vi Predsednica Društva šolskih knjižnicarjev Slovenije Nataša Kuštrin Tušek Priloge: • Preliminarni program • Prijavnica – kongres • Rezervacija – Kongresni center Radenci Kongres šolskih knjižnicarjev Slovenije »Programi šolskih knjižnic in razvijanje pismenosti« (Kongresni center Radenci, 16. – 18. oktober 2008) PRELIMINARNI PROGRAM Cetrtek, 16. oktober 2008 08.00 dalje Registracija in sprejem udeležencev 10.00 – 11.00 Svecani pricetek kongresa s pozdravnimi nagovori in kulturnim programom 11.00 - 12.00 Uvodni referati: – dr. Marko Stabej: Berem, pišem, sem – dr. Vlasta Zabukovec: Problemski pogled na novodobne pismenosti – mag. Franci Pivec: Primož Trubar in odnos Slovencev do preteklosti 12.00 - 11.30 Odmor 12.30 - 14.00 VSEŽIVLJENSKO UCENJE IN INFORMACIJSKA DRUŽBA 1. del (Moderatorka: dr. Vlasta Zabukovec) – dr. Sabina Jelenc Krašovec: Vseživljensko ucenje v zacetnem izobraževanju – dr. Marija Lászl dr. Jadranka Lasic Lazic: Vpliv šolske knjižnice na informacijsko vedenje – Lidija Geršak, Tina Kodric: SIMOS – Slovenska internetna mreža osnovnih šol ali Kako z orodji informacijsko-komunikacijske tehnologije spodbujamo pismenost ucencev – Nada Đukic: Znacilnosti in uresnicevanje ciljev programov družinske pismenosti ter njihov položaj v Sloveniji in Angliji 14.00 - 15.00 Odmor za kosilo 15.00 – 16.30 VSEŽIVLJENSKO UCENJE IN INFORMACIJSKA DRUŽBA 2. del (Moderatorka: dr. Vlasta Zabukovec) – Urša Bajda: Vseživljenjsko ucenje v šolski knjižnici. Bralni krožki za ucitelje in/ali starše ucencev – Sabina Burkeljca: (Z)rasti ob literaturi – Josip Rihtaric, Ivana Vladilo: Medunarodna mreža školskih knjižnicara PREDSTAVITVE 16.30 – 17.00 – Andrej Kovacic, Tadeja Šink: Novosti v programskem paketu WINKNJ – Marinela Šavle Rešcic: WebQuest in medkulturno spletno sodelovanje; Z uporabo IKT do višjega standarda znanj 17.00 - 17.30 Odmor 17.30 - 19.30 DELAVNICE – Maja Furlan: Ko bi le znal carati kot Harry! : bibliosvetovanje v šolski knjižnici – mag. Barbara Hanuš: Bogastvo jezikov, bogastvo svetov - ustvarjanje ob poeziji Toneta Pavcka – Polona Legvart, mag. Zupancic: Razvijanje bralnih navad otrok z motnjami branja in pisanja (disleksijo, legastenijo) – Simona Polše Zupan: Slikanice za disleksijo – Lilijana Klemencic, Sonja Trplan: Pravljice z jogo 20.30 dalje Vecerja in družabni vecer (restavracija Hotela Radin) Petek, 17. oktober 2008 8.00 -10.00 ŠOLSKI KURIKUL IN ŠOLSKA KNJIŽNICA 1. del (Moderatorka: Majda Steinbuch) – Irena Brilej: Šolska knjižnica in informacijska pismenost– nacrtovanje vsebin knji­žnicnega informacijskega znanja v gimnaziji – mag. Savina Zwitter, Mojca Osvald: Za izvedbo medpredmetnih povezav ni dovolj, da hodimo z roko v roki – Julijana Prevc: Kroskurikularnost in šolska knjižnica – Marija Debevc Rakoše, Mateja Šašek, Damjana Andrin: Nacrtovanje knjižnicnih informacijskih znaj na Šolskem centru Novo mesto – Lidija Janeš, Katarina Zabukovec: Vloga in vpliv knjižnicarja pri medpredmetnem poucevanju: primer dobre prakse – dr. Primož Južnic: Organizacija delovne prakse študentov bibliotekarstva in infor­matike v šolskih knjižnicah 10.00 - 10.30 Odmor 10.30 - 11.45 ŠOLSKI KURIKUL IN ŠOLSKA KNJIŽNICA 2. del (Moderatorka: Majda Steinbuch) – dr. Dinka Kovacevic, dr. Jasmina Lovrincevic: Novi programi edukacije korisnika u hrvatskom školskom knjižnicarstvu – mag. Sonja Tosic Grlac: Poucavanje usvajanja modela informacijske pismenosti na temama iz geografije – Melita Hlastec-Ljubacev, Ana Krželj: Vizualni jezik kao sastavni dio kulture pis-menosti u školskoj knjižnici 11.45 – 12.00 Odmor 12.00 – 13.30 OKROGLA MIZA: SLOVENSKI KNJIŽNICNO-MUZEJSKI MEGA KVIZ (Moderatorka: mag. Tilka Jamnik) – mag. Tilka Jamnik, mag. Darja Vrabec Lavrencic: Slovenski knjižnicno-muzejski MEGA kviz – 3. cikel, v šolskem letu 2008/2009 – Elizabeta Petruša Štrukelj, Helena Rožman: Pedagoški programi v slovenskih muzejih in galerijah: Primož Trubar in MEGA kviz: poti povezovanja med knji­žnicami in muzeji ??? – Simona Šoštar: Mega kviz – izziv ali obveza – Marijanca Ajša Vižintin: Megakviz v šolski knjižnici 12.00 – 13.30 PANEL: ZGODOVINA ŠOLSKIH KNJIŽNIC (Moderator: mag. Franci Pivec) – Edita Celofiga: Šolske kronike nekoc in danes – Sonja Dežman: Ustvarjalnost v šolski knjižnici Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj – Nataša Markic: Spomina vredni dogodki – Irena Tul: Šolske knjižnice na Goriškem med obema vojnama PREDSTAVITVI: – Sonja Drovenik: Zgodovina in razvoj Bralne znacke na OŠ Domžale – Alenka Makuc – Zagožen: Primož Trubar in literarno-zgodovinsko-ekonomskidialog na SETŠ -21. april 2008 ŠŽ 13.30 - 14.30 Odmor za kosilo 14.30 - 16.30 UPORABNIKI ŠOLSKIH KNJIŽNIC S POSEBNIMI POTREBAMI (Moderatorka: Nataša Kuštrin Tušek) – mag. Milena Košak Babuder: Otrok z disleksijo v šolski knjižnici – spodbujanje branja in pomoc pri izbiri leposlovnih gradiv – Mojca Dolgan Petric: Osebam s posebnimi potrebami prijazno knjižnico – Mateja Perko: Dopolnilno in simbolno sporazumevanje uporabnikov s posebnimi potrebami v šolski knjižnici – Maja Dolinar: Knjižnicna zbirka za najstnike z vedenjskimi in ucnimi težavami – Katarina Jesih Šterbenc: Uporabniki s posebnimi potrebami v šolski knjižnici gim­nazije Moste – Damjana Andrin, Mateja Šašek, Marija Debevc Rakoše: Dijaki nižjih poklicnih šol v knjižnici – Nataša Litrop: Odpravljanje ucnih težav ucencev Romov s pomocjo knjižnicnih dejavnosti 16.30 - 17.00 Odmor 17.00 - 19.00 MEDKULTURNI DIALOG V ŠOLSKI KNJIŽNICI (Moderatorka: Ivanka Ucakar) – dr. Meta Grosman: Pogovor s knjižnicarjem za motivacijo ucenca – mag. Tilka Jamnik, Manca Perko: Spodbujanje branja med slovenskimi otroki izven Slovenije (Bralna znacka sodeluje z ucitelji dopolnilnega pouka slovenšcine in slovenske kulture) – Danica Š. Novosel: Medkulturnost v prevodih mladinskega leposlovja – Urška Repinc: »Evropa v šoli« tudi v šolski knjižnici – dr. Judith Zagorec – Csuka: Dvojezicne šolske knjižnice na podrocju Pomurja, kjer živi madžarska narodnost – dr. Jože Urbanija: Koncept medkulturnega dialoga v slovenski šolski zakonodaji 19.30 – 20.30 PREDSTAVITEV PLAKATOV (Moderatorka: Alja Bratuša) – Ines Bombac, Nina Hocevar, Tina Mlakar, Katja Šimenc: Ucenje hitrega branja – Tadeja Gržina Vanja Tauzes,: Ustvarite »cool« šolsko knjižnico – Borut Kirar, Maruška Samobor Gerl, Adrijana Starman: Vloga šolskega knjižnicarja pri motiviranju dijakov za izbiro študija bibliotekarstva – Metka Kostanjevec: Bralni klub na Prvi gimnaziji Maribor – Josip Rihtaric: Medunarodna mreža školskih knjižnicara – Simona Šoštar: Bralna znacka z ucenci OŠ XIV. divizije Senovo – 40 let – Breda Zupancic: Pravljica v šolski knjižnici – Miljan Nojic, Janja Merkac: Opremljenost šolskih knjižnic za slepe in slabovidne – Mojca Podjavoršek, Marko Aupic: Opremljenost šolskih knjižnic za gibalno ovirane – Mihela Pauman, Zlatka Šprajcar: Opremljenost šolskih knjižnic za gluhe in naglušne – Urška Repinc: Šolska knjižnicarka kot koordinatorka kulturnih dogodkov 20.30 dalje Kulturni družabni vecer Sobota, 18. oktober 2006 08.00 - 10.00 VLOGA ŠOLSKIH KNJIŽNIC PRI RAZVIJANJU BRALNE PISMENOSTI 1. del (Moderatorka: mag. Barbara Hanuš) – Sonja Pecjak, Neža Ajdišek: Sodobna psihološka spoznanja o bralni pismenosti s pou­darkom na razvoju bralne motivacije – Simona Šoštar: Šolski knjižnicar kot del strokovnega tima za razvijanje bralne pisme­nosti na OŠ Senovo – Marijanca Ajša Vižintin: Družinsko branje s knjižno torbico – Ksenija Cernigoj: Šolski knjižnicar – svetovalec pri izbiri knjig za domace branje – Leonida Zalar: ''Mega žur'' ali obravnava domacega branja : spodbujanje branja v obdobju mladostništva 10.00 – 10.30 Odmor 10.30 - 12.00 VLOGA ŠOLSKIH KNJIŽNIC PRI RAZVIJANJU BRALNE PISMENOSTI 2. del (Moderatorka: mag. Barbara Hanuš) – mag. Francesca Žumer: Bibliografija kot motivacijsko sredstvo za spodbujanje branja – Metka Kostanjevec: Možnosti šolskih knjižnicarjev pri spodbujanju bralne motivacije v srednjih šolah – Liljana Vovk: Bralna kultura na ekonomski šoli Novo mesto – Martina Peštaj: Televizija sporoca: branje je izziv 12.00 – 13.00 OBCNI ZBOR DRUŠTVA ŠOLSKIH KNJIŽNICARJEV SLOVENIJE 13.00 – 13.30 ZAKLJUCEK DELAVNICE – Maja Furlan: Ko bi le znal carati kot Harry! : bibliosvetovanje v šolski knjižnici – Mag. Barbar Hanuš: Bogastvo jezikov, bogastvo svetov - ustvarjanje ob poeziji Toneta Pavcka – Polona Legvart, mag. Zupancic: Razvijanje bralnih navad otrok z motnjami branja in pisanja (disleksijo, legastenijo) – Simona Polše Zupan: Slikanica za disleksijo – Lilijana Klemencic: Pravljice z jogo PLAKATI – Ines Bombac, Nina Hocevar, Tina Mlakar, Katja Šimenc: Ucenje hitrega branja – Tadeja Gržina Vanja Tauzes,: Ustvarite »cool« šolsko knjižnico – Borut Kirar, Maruška Samobor Gerl, Adrijana Starman: Vloga šolskega knjižnicarja pri motiviranju dijakov za izbiro študija bibliotekarstva – Metka Kostanjevec: Bralni klub na Prvi gimnaziji Maribor – Josip Rihtaric: Medunarodna mreža školskih knjižnicara – Simona Šoštar: Bralna znacka z ucenci OŠ XIV. divizije Senovo – 40 let – Breda Zupancic: Pravljica v šolski knjižnici – Miljan Nojic, Janja Merkac: Opremljenost šolskih knjižnic za slepe in slabovidne – Mojca Podjavoršek, Marko Aupic: Opremljenost šolskih knjižnic za gibalno ovirane – Mihela Pauman, Zlatka Šprajcar: Opremljenost šolskih knjižnic za gluhe in naglušne – Urška Repinc: Šolska knjižnicarka kot koordinatorka kulturnih dogodkov PROGRAMSKI ODBOR KONGRESA: Majda Steinbuch, predsednica, mag. Barbara Hanuš, Nataša Kuštrin Tušek, mag. Franci Pivec, Ivanka Ucakar, dr. Vlasta Zabukovec Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa iz objektivnih razlogov. Društvo šolskih knjižnicarjev Slovenije Delpinova 9, 5000 Nova Gorica, tel. 05 335 84 18, fax. 05 335 84 20, Spletna stran http://www.dsks.si , e-mail natasa.tusek@guest.arnes.si Identifikacijska številka SI29614457, maticna številka 2096170, TRR 04750-0001219826 Kongres šolskih knjižnicarjev Slovenije »Programi šolskih knjižnic in razvijanje pismenosti« (Kongresni center Radenci, 16. – 18. oktober 2008) P R I J A V N I C A Prijavljam udeležbo na kongresu šolskih knjižnicarjev Slovenije: Ime in priimek udeleženca: __________________________________________________ Uradni naziv ustanove - placnika: _____________________________________________ Naslov ustanove: __________________________________________________________ Poštna številka: ______________________ Kraj: _________________________________ Tel.:_______________________________ Fax: _________________________________ E-pošta: _________________________________________________________________ Davcni zavezanec (ustrezno obkroži): da ne Davcna številka: _________________________ Maticna številka: ____________________ Clan društva šolskih knjižnicarjev Slovenije DA NE (obkroži) Clan društva bibliotekarjev (katerega): _________________________________________ Kotizacija clani: 150,00 evr neclani: 170,00 evr (v kotizacijo so vkljuceni kongresno gradivo z zbornikom, spremljevalne dejavnosti, družabno kulturno srecanje s pogostitvijo, prigrizki med odmori, 2 kosili, svecana vecerja) Podpis udeleženca/ke: Žig Podpis odgovorne osebe: ___________________________ __________________________ Datum: ____________________ Prijave sprejemamo do 30. septembra 2008 na naslov: Društvo šolskih knjižnicarjev Slovenije, Delpinova 9, 5000 Nova Gorica ali po faksu 05 335 84 20. Pisne odpovedi upoštevamo najkasneje tri dni pred zacetkom kongresa. Prijavnice brez žiga in podpisa odgovorne osebe so neveljavne. Kotizacijo boste placali po prejemu racuna. Dodatne informacije glede prijav so na voljo na tel: 05/335 84 18, po e-pošti natasa.tusek@guest.arnes.si in na spletni strani društva www.dsks.si REZERVACIJA HOTELA za cas „3. KONGRESA ŠOLSKIH KNJIŽNICARJEV SLO­VENIJE“ Radenci, 16. – 18.10.2008 Prosimo, da rezervacije izvršite najkasneje do 15.9.2008. Po tem datumu ne bomo mogli zagotoviti prenocišc. PRIIMEK IN IME: NASLOV ORGANIZACIJE ALI USTANOVE: SOBO REZERVIRAM ZA DATUM: Hotelski cenik Prosimo oznacite želeni tip hotela, sobe in storitve. enoposteljna soba dvoposteljna soba Hotel RADIN superior **** . nocitev z zajtrkom . nocitev z zajtrkom 70,- EUR * 60,- EUR * Hotel RADIN standard **** . nocitev z zajtrkom . nocitev z zajtrkom 66,- EUR * 56,- EUR * dvoposteljno sobo si bom delil z:_______________________________________________________ * Pri bivanju v hotelih samo za 1 dan, je cena višja za 20%. Cena je navedena za eno osebo in dan. Posebej se placa turisticna taksa, ki znaša 1,- EUR na dan po osebi. Prijava od 14.00 ure oz. prej, ce je soba na razpolago že prej; odjava do 11.00 ure na dan odhoda. Hotelskim gostom so na voljo brezplacni parkirni prostori. Rezervacije pošljite na naslov, po faksu ali e-pošti: TERME RADENCI d.o.o., Zdraviliško naselje 12, 9252 Radenci Faks: +386/2/520-27-23, e-pošta: info@terme-radenci.si Za dodatne informacije smo dosegljivi na tel. št.: +386/2/520-27-20; 520-27-22 V kolikor želi prejeti potrditev rezervacije, vpišite naslov, št. faksa ali e-pošto! ZAKAJ BI ŠE GOSPODINJA NE IMELA POCITNIC? Virtualna razstava na portalu Digitalna knjižnica Slovenije Le zakaj ne, so rekli že pred vec kot V vseh poklicih smo zdaj prišli že tako dalec, da dobi vsakdo, sedemdesetimi leti in bralkam revije kdor dela, poleti nekaj dopusta, da se osveži in nabere novih Žena in dom dalnjega leta 1935 v poduk moci za novo delo. Zato bo treba gledati tudi na to, da bo tudi spisali prakticna navodila za koristno gospodinja lahko vsaj za kratek cas pustila svoje vsakdanje in preživetje poletnih dni. Ob ogledu rekla­mnih oglasov in modnih nasvetov na naporno delo in prišla do resnicnega oddiha. Saj se bodo ucinki razstavi Zakaj bi še gospodinja ne imela takega dopusta povsod pokazali, ker bo potem lahko opravljala pocitnic? pa se morda tudi vam utrne svoje delo bolje in tako možu in otrokom bolj koristila, kakor pa kakšno uporabna ideja. ce bo utrujena in izcrpana, razdražljiva in nervozna. Privošcite Obilo zabave ob ogledu! torej tudi gospodinji nekaj pocitnic! …se je zapisalo neznanemu, najbrž žen­skemu peresu v poletni številki revije Žena in dom iz leta 1935. Clanek z zabavno vsebino je postal podlaga za poletno virtu­alno razstavo, s katero bi vas radi popeljali v svet priprav na tople poletne dni ter vam z nasveti in reklamnimi oglasi pomagali do idealnih pocitnic. Gre za drugo virtualno razstavo na portalu dLib.si (http:// www.dlib.si/razstave.asp). Pripravljena je bila za dopustniški cas, ko naj bi si vsi privošcili zaslužen pocitek. Ceprav je tekst vzet iz enega samega clanka, pa so slike zbrane iz števil­nih prispevkov, objavljenih v slovenskem casopisju pred dru-go svetovno vojno. Helena Janežic in Eva Potisek Narodna in univerzitetna knjižnica 1881 O koristni porabi krajne šolske bukvarnice Namen šolske bukvarnice je, mladini pomocke podati, da se s pri­mernim in umnim citanjem vedno bolj intelektuelno in moralicno izobražuje. V ta namen mora ucitelj paziti, da pri izposojevanji knjig postopa vselej po pedagogicnih vodilih. Mlademu bralcu naj se ne da knjiga, katere obseg ni primeren njegovim dušnim mocem. Naj tudi tu velja znano pravilo: „Od znanega do neznanega; od lahkega do težjega". Nežna rastlina se dobro in krepko razvija, kedar jo skerbno neguje vertnarjevu roka; duša mladega bralca se s umnim citanjem blaži. Vsak skerben ucitelj dobro pozna dušne moci mladine, ter ve kaj, koliko in kakošne hrane jej je potreba. Toraj naj se pri izposojevanji knjig v pervej versti ozira na b r a l c e v o izobraženost. Domaca lektira mora nekako nadaljevati, razširjevati in vterjevati šolski poduk. Bilo bi cisto napacno in nepedagogic­no, ce bi mladina citala knjige cisto razlicne od šolskega poduka. Tvarina izposojenih knjig naj se tesno naslanja na šolsko poducevanje, ter naj razširja in dopolnuje šolske knjige. Pa ne samo bralceva izobraženost naj bode merodajna pri izposojevanji knjig; treba je tudi v poštev jemati njegovo idividualnost. Sina obertnikovega in rokodelcevega bode mikala knjiga, katera sicer priprosto, pa vendar jasno in mikavno opisuje obertnijo in razlicno rokodelstvo; poducljivo kmetskemu sinu pa je berilo: „Gosence kaj na repo varje; Kak prideluje se krompir naj bolje; Kako odpravljajo se ovcam garje" i. t. d. Šolska bukvarnica mora skerbno gojiti javno moralo. Gostokrat naj se podajajo mladini knjige cisto moralnega obse­ga. Naroca naj se, da naj mladina take in enake knjige pazljivo in umevno cita tudi v družbi svojih odraslih bratov, sester in drugih osob. Dandanes nam je še posebno treba skerbeti, da se morala razširja po šolski mladini, kajti vsaki dan se cuje, da javna morala bolj in bolj propada. In res, clovek brez prave morale je gnjilo jabelko v cloveškej družbi! Dalje se je treba pri izposojevanji knjig ozirati na krajne razmere. Kjer malo napreduje živinoreja, poljedelstvo, sadje­reja, tam naj se marno cita, kako bi se vse to povzdignilo. V kraji, kjer se gojzdarstvo zelo zanemarja, naj se priporoca­jo knjige, ki obdelujejo umno gojzdnarstvo i. t. d. Šolska bukvarnica mora pa tudi zbujati domoljubni cut in patrioticno vdanost do presvetle cesarske rodbine. Zato naj se dajejo mladini knjige, ki v živih barvah rišejo patrioticna dela slavnih naših rojakov, njih požertvovalnost o dnevih domo­vinske stiske, tuge in nadloge. Cemi oblaki se zbirajo, grom pretresa zemljo o osercji — ognjene strele spreminjajo vse v prah in pepel! Glej, tu je pervi vladar ki vzdiga nesrecne, ki briše solze, ki boža in tolaži! In tamo zopet zabobni orkan, strašna povodenj zalije zelene livade, rodovitno polje, prijazna sela. Kakov strah in groza, kakova beda! Pa cesar je zopet pervi, ki tudi osobno deli pomoc in up, ki joce z jokajocimi. Take in enake slike naj se poda­jejo mladini o priliki patrioticnih praznikov iz šolske bukvarnice. Goji in vzbuja naj se patrioticni cut po znani pesmi našega slavnega pesnika, da „hrib se omaja in hrast — zvestoba Slovenca ne gane!" Slednjic naj bode šolska bukvarnica tisti vir, kjer se zajema živa voda pravega ljudskega znacaja. Zrelej mladini naj se vzpo­sojujejo tudi knjige, ki umljivo opisujejo ljudski znacaj, ljudski temperament, ljudske obicaje, šege in navade. Red je duša vseh opravil. Zato naj se tudi pri izposojevanji bukvarnicnih knjig verši vselej vse v lepem in pravem redu. V zacetku šolskega leta naj se doloci versta, po katerej naj se bukvarnicne knjige redno izposojujejo. Pazno naj se cuva, da se izposojene knjige tudi sigurno nepoškodovane v dolocenem casu vracajo. Pri izposojevanji knjig naj vselej ucitelj opominja, kako se vspešno in koristno cita. Povedati se mora, da se cita pocasi in s pomislikom; dušne moci naj se napenjajo in obracajo na berilni zapopadek; knjižina tvarina se mora obsegati in razumevati z domišljijo in sercem; naj se nikoli ne cita kaj tacega, kar se ne more razumeti, ali, kar je prevec navskriž z bralcevimi okol-šcinami. Pri poducnih spisih naj se doba in naj imenitniše resnice zapomnijo; pri historicnih naj se znacaji opazujejo iu pri­merjajo. Ucenik naj tirja tudi racun in odgovor od vseh knjig, katere je ucencu za domaco lektiro v roko podal. Koliko stareji in zmožnejši je bralec, toliko vec naj se od njega zahteva. Kako se bukvarnice ustanovljajo, uredujejo, kako in kakošne knjige naj se kupujejo, vse to se nahaja na tanko doloceno v ministerskem ukazu za poduk in bogocastje od 15. dec. 1871. št. 2802 in od 12. julija 1875. Št. 315. Mart. Zamik POPRAVEK V prejšnji številki se je v rubriki Anno pojavil oblikovni škrat, ki je prispevek nekoliko nerodno poimenoval. Pravilna nave-dba clanka je sledeca: Toman, Lovro: Ljudske knjižnice ali bukvarnice, Kmetijske in rokodelske novice, 1862, letn. 20, št. 21, str. 164-165. Za neljubo napako se opravicujemo. Prispevke pripravlja Branka Badovinac Narodna in univerzitetna knjižnica OGLASI DELO IŠCE FRANC MAGAJNE, Glinška ulica 7, 1000 Ljubljana GSM: (031) 279 052, E-pošta: franci.magajne@volja.net Zaposlitveni cilj: Zaposlitev na delovnem mestu pripravnika za polni delovni cas v knjižnici Rojstni podatki: rojen 28. 4. 1977, v Ljubljani, državljan Republike Slovenije Izobrazba: gimnazijski maturant (V. stopnja), diplomirani upravni organizator (VII. stopnja) Delovne izkušnje: • aktivni prostovoljec v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, zaupana so mi dela leposlovnega in neknjižnega gradiva; upora­bljam COBISS sistem pri urejanju in iskanju knjižnega in neknji­žnega gradiva, • redno delovno razmerje v podjetju Sintal d.d., varnostnik za zasebno varovanje, • trimesecno javno delo v Mestnem muzeju Idrija, urejanje arhiv­ske in tekoce dokumentacije ter vodenje strank po cerkljanskem muzeju, Partizanski bolnišnici Franja ter rojstni hiši Franceta Bevka; opravljanje del blagajnika, prodaja vstopnic, vodenje blagajne ter skrb za zaupan denar, • dijaško in študentsko delo v skladišcu in proizvodnji tovarn Eta Cerkno in Kolektor Idrija. Znanja: • tuji jeziki: aktivno anglešcina, pasivno nemšcina in znajden se v italijanskem jeziku, • racunalništvo: urejevalnik besedila – Word, osnove Excela, uporabljam Outlook ter PowerPoint in dobro se znajdem na internetu – pridobljen certifikat ECDL Start, • vozniško dovoljenje B-kategorije in lasten prevoz. • Dodatna izobraževanja: opravljen strokovni izpit iz bibliotekars­tva. Sposobnosti in lastnosti: vztrajnost, usmerjenost v dosego cilja, sposobnost samostojnega in skupinskega dela. Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispev­kov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poro-cilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogod­ka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispe­vka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. DELO IŠCE Ime mi je Saša in išcem delo v knjižnici v Ljubljani ali njeni okoli­ ci. Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana geografinja in soci­ologinja kulture. Od meseca februarja do vkljucno septembra 2007 sem se kot prostovoljka usposabljala na delovnem mestu bibliote­karja v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, kjer sem opravljala razlicna dela: priprava in vnos gradiva za avtomatizirano poslovan­je Potujoce knjižnice, izposoja in postavitev gradiva, referencno delo. Po karakterju sem komunikativna, natancna, zanesljiva, odgovorna in organizirana oseba, ki jo delo z ljudmi zelo veseli. Sem racunal­niško pismena(Word, Excel, PowerPoint, Internet, Outlook Express), aktivno govorim angleško ter pasivno nemško. Decembra 2007 sem opravila bibliotekarski strokovni izpit, pripra­vljena pa sem se še dodatno izobraževati v tej smeri. Ce potrebujete novo sodelavko, sem dosegljiva na tel. 041/270­303 ali na e-naslovu dsasha76@gmail.com. DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka z opravljenim stroko­vnim izpitom in pridobljeno licenco za vzajemno katalogizacijo COBISS2. Išcem delo v knjižnici v Ljubljani in njeni okolici. Moja telefonska številka je 051/344-455. NAVODILA AVTORJEM Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamez­niku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navo­dila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s pre­sledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno števil­ko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v bese­dilo prispevka, naj bo v njem jasno oznace-no, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec pris­pevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjiž­nicarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!