Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
;';-a umi 1J A/
v.i
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 7. februar 1958
Štev. 6 (822)
Protest koroških Slovencev na zveznega prezidenta Narodni “i0 re5e,ati
Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev — sta naslovili na zveznega prezidenta dr. Schdrfa protest naslednje vsebine:
Zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem se v zvezi z izjavami, ki jih je o manjšinskem vprašanju podal obrambni minister Graf na deželnem občnem zboru Avstrijske ljudske stranke v Celovcu dne 25. 1. 1958, čutijo prisiljene, da na Vas, spoštovani gospod zvezni prezident, kot na najvišjega čuvarja pravnega reda v državi naslovijo naslednje pismo:
1.	Med slovenskim prebivalstvom je že povzročilo vt-><' > vznemirjenost, ko' je odbor za vprašanja obmejnega ozemlja pri Avstrijski ljudski stranki dne 8. 7. 1957 ob udeležbi članov deželne vlade ter državnih in deželnih poslancev v Linden-hofu pri Velikovcu obravnaval manjšinske vprašanje na način, ki pomeni diskriminacija za Slovence. Pri tem so, kakor izhaia iz časopisnih poročil, čisto odkrito »načeli vprašanje, odkod gotovi slovanski krogi dobijo toliko denarja, da lahko skoraj brezplačno izobražujejo inteligenco, za katero v bodoče nebo zaposlitvene možnosti.« Hujša grožnja, da se onemogoči slovensko gimnazijo, skoraj ni več mogoča, posebno, ker. »je »bilo zastavijo ne tudi vprašanje, ali oblasti za vse to početje vedo in kaj k temu pravijo.«
Mi smo k temu molčali, ker smo bili mnenja, da je ta problem mogoče rešili samo s stvarnimi pogajanji in da taki šovinistični izpadi na pristojnih mestih ne bodo našli upoštevanja.
2.	Toliko bolj neodgovorne so zato izjave gospoda zveznega ministra Ferdinanda Grafa kot člana vlade, ki jih je podal v soboto, dne 25. 1. 1958, na občnem zboru koroške OVP v Celovcu. K temu sedaj ne moremo več molčati in smatramo za potrebno, da v imenu slovenske manjšine vložimo proti temu naj ostrejši protest.
Po nepreklicanih časopisnih vesteh je gospod zvezni minister Ferdinand Graf k manjšinskemu vprašanju izvajal naslednje:
»Avstrija, in tc je znano vsemu svetu, ve, kako je treba ravnati z manjšinami. Manjšine v vsem svetu bi bile srečne, če bi uživale one pravice in svoboščine na gospodarskem, političnem in kulturnem področju, kot jih ima slovenska manjšina v Avstriji oz. na Koroškem.
Kdor priznava Avstrijo in njeno demokratično ureditev, nam je ljub in samo po sebi razumljive enakopraven partner in državljan. Kdor tega spoštovanja do avstrijskih ureditev ne zmore, bo gotovo imel pogum, da iz tega sam izvaja posledice. Mi ne zabranjujemo nikomur potovanja iz Avstrije. Na naših mejah ni ne bodečih žic ne streljajočih obmejnih policajev, marveč le odprte carinske zatvor-nice, ki dovoljujejo vsakomur, ki ima čisto vest, da odpotuje in pripotuje podnevi ali ponoči. Minister je nadalje izjavil, da se Avstrija trudi, da ugodi pravičnim zahtevam manjšine, da gre celo' preko člena 7 Državne pogodbe in je v Celovcu uredila slovensko gimnazijo.«
Dejstvo pa je, da manjšinsko vprašanje na Koroškem še nikakor ni rešeno. Ako bi bilo to res, potem bi bile pač odveč tozadevne določbe Državne pogodbe in izvedbeni zakoni, ki se pripravljajo. Izjava pa, da so vsakomur, ki ni enakega mnenja z gospodom zveznim ministrom, da je namreč manjšinsko vprašanje na Koroškem rešeno — le tako je mogoče v povezavi razumeti izvajanja — meje odprte
in da mora imeti pogum, da iz tega sam izvaja posledice, je za Slovence, ki se borijo za svoje pravicev očitna grožnja. S takimi grožnjami so že enkrat začeli tisti, ki so zakrivili prisilno izselitev stotin slovenskih družin. Izselitev v času nacističnega-samosilja je bila potem le dosleden zaključek.
Generacija, ki je na lastni koži občutila izselitev, katere škoda razen tega še zda-leka ni popravljena, je za take grožnje zelo tenkočutna. S to grožnjo je obrambni minister ponovno dokazal, da so koroški Slovenci izpostavljeni takemu pritisku, da kakor koli oblikovano glasovanje po načelu priznanja za rešitev manjšinskega vprašanja ne more priti v poštev. Zato se bomo proti takemu poskusu reševanja vedno' odločno borili.
3.	Prav gotovo ne more prispevati k rešitvi manjšinskega vprašanja, če pododbor parlamenta, ki se ima baviti z ureditvijo manjšinskega šolstva, takoj po konstituiranju zasliši k izvedbi člena 7
avstrijske Državne pogodbe prominentne nekdanje nacionalsocialiste in izrazite nasprotnike manjšine. Kaj bi pač dejali Južni Tirolci in avstrijska zvezna vlada, če bi se italijanska vlada v Rimu pogajala o izvajanju Pariškega sporazuma z bivšimi fašisti in odpadniki avstrijske manjšine v Južnem Tirolu?
Zgoraj smo navedli samo tri značilne primere, ki kažejo, da celo na odgovornih mestih ni dosti pripravljenosti za razumevanje.
Z ozirom na že samo po sebi težko* vprašanje se obračamo posebno* zaradi navedenih dogodkov v imenu koroških Slovencev na Vas, velespoštovani gospod zvezni prezident, s prošnjo, da posvetite ureditvi manjšinskega vprašanja odgovarjajočo pozornost.
Celovec, dne 4. februarja 1958.
Narodni svet koroških Slovencev
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
X
SLOVENSKA FIZKULTURNA ZVEZA
Športno društvo Zahomec
vabi na
V. mednarodno prireditev smučarskih skokov za Ziljski pokal
ki bo v nedeijci, dne 16. februarja 1958 ob 14.00 uri
V ZAHOMCU
Na prireditvi bedo sodelovali poleg koroških športnikov tudi tekmovalci iz Jugoslavije in Italije.
Razdelitev nagrad bo ob 17. uii v gostilni pri Rihku.
Vsi ljubitelji zimskega športa prisrčno vabljeni!
Zgodovinski dnevi za arabski svet
Ravno v času, kci so V Ankari zasedali državniki Bagdadskega; pakta, je v arabskem svetu dozorel sklep, ki pomeni zgodovinski preokret V tem delu sveta. Egipt in Sirija sta se sporazumeli, da se* združita v federacija, ki se bo imenovala Združena arabska, republika in bo imela, demokratično Vlado s* predsednikom na čelu, nadalje enoi samo* zastavo, eno vojsko in en parlament.
Združitev dveh arabskih dežel v eno državo pomeni nedvomno pomemben dogodek, v katerem vidijo arabski politiki »največji dan v zgodovini boja arabskih narodov za združitev in neodvisnost«. Hkrati poudarjajo*, da je ta sklep le prvi in najvažnejši korak na poti k združitvi Vseh Arabcev in njih dežel na Bližnjem in Srednjem vzhodu, ker pričakujejo*, da bodb tudi drugi arabski narodi kmalu sledili zgledu Sirije in Egipta.
To pomembna odločitev so pozdravili tudi V ostalem svetu in poudarjajo, da jo je treba smatra,ti kot konstruktiven korak
na področju Srednjega vzhoda. Londonski list »Observer« v tej zvezi svari, da bi Zahod napravil veliko napako, če bi na egipitsko-sirsko združitev gledal V luči »hladne Vojne«, ker je gotovo, da bo velika večina arabskega javnega mnenja, pozitivno sprejela najnovejši razvoj v arabskem svetu. Tudi švicarski tisk Zahodu priporoča, naj ne* bc* sovražen uniji, ker utegnejo najnovejši dogodki prisiliti Zahodu naklonjene države, da bcdoi spremenile* svojo politiko do arabskih dežel.
Obe državi — Egipt in Sirija — sta se sporazumeli, da 21. februarja izvedeta plebiscit, na katerem se bo ljudstvo* odločilo za zdiružitev ter izvolilo prvega predsednika nove* Združene arabske republike. Za to mesto boi kandidiral dosedanji predsednik Egipta Naser.
Iz Damaska poročajo, da je tudi jemenski kralj imam Ahmed izrazil željo*, da bi se Jemen pridružil Združeni arabski republiki na podlagi federalne unije.
Gonja proti pravicam Slovencev v Italiji
Pod vodstvom fašističnega gibanja, se je začela proti Slovencem v Italiji spet besna šovinistična gonja, ko je postalo* znano*, da pripravlja vlada, v Rimu zakonske določbe za izvajanje posebnega sta-tuta londonskega, memoranduma, ki vsebuje določila o manjšinski zaščiti. Zato so Slovenci tržaškega ozemlja preko* društva »Pravnik« naslovili resolucijo na predsednika republike, predsednika vlade*, pravosodnega ministra, ministra za zuna-
nje zadeve, predsednike, senata in poslanske zbornice, generalnega vladnega komisarja V Trstu in predsednika tržaškega prizivnega sodišča.
V svoji resoluciji zahtevajo tržaški Slovenci od vlade, naj spoštuje ustavne določbe in sprejete mednarodne obveze in, poudarjajo*, da se noben Slovenec kljub predzgodovinskim poskusom oživljanja žalostne preteklosti ne bo mogel nikdar odreči pravici do uporabe lastnega ma.teri-
Po časopisnih vesteh povzemamo, da se je dne 29. januarja prvič sestal parlamentarni pododbor, ki je bil postavljen z namenom, da obravnava zakon o manjšinskem šolstvu na Koroškem. Na seji je bil za predsednika pododbora izvoljen koroški OVP-poslanec dr. Weissmann, kar je »Kleine Zeitung«, ki koroškim Slovencem še nikdar v zgodovini ni bila naklonjena, z neprikritim zadovoljstvom komentirala, da je s tem prišel »pravi mož na pravo mesto«.
Vendar to ni tako važno. Mnogo bolj značilno je narnrč dejstvo, da je omenjeni pododbor smatral za sVojoi prvo dolžnost, da je — kakor o tem dogodku piše celovška »Volkszeitung« — neposredno po konstituiranju spreiel delegacijo tako* imenovanih koroških vindišarjev pod vodstvom deželnih poslancev dr. Valentina Einspielerja (OVP) in Ericha Sille (FPO).
Ob tej priložnosti sta govornika baje s posebno odločnostjo izjavila, da se ne prištevata k manjšini, nista pa povedala, kaj potem pravzaprav iščeta pri odboru, ki se ima baviti izrecno le z vprašanjem manjšinskega šolstva. Prav tako* menda tudi nista povedala, kdo* so* njuni vindi-šnrji in od kdaj se sama smatrata za pripadnika tega, neobstoječega ljudstva, saj je znano*, da sta se do pred nedavnim izmenoma priznavala enkrat k slovenski in drugič spet. k nemški no;odnesti, dbčim sta se naziva »Vindiš«, ki je bil skozi vsa desetletja znan le kot psovka za zavedne koroške Slovence, vedno sramežljivo izogibala. To dokazujejo šolski vpisi in upamo* se* celo trditi, d!a; tudi pri zadnjem ljudskem štetju še nista poznala svoje sedanje narodnosti.
Zato ne moremo razumeti, da ju je pododbor tako rade volje sprejel in potrpežljivo poslušal izvajanja, katerih namen v bistvu ni nič drugega, kot pa strupena gonja proti koroškim Slovencem in njihovim pravicam ter oviranje poštenih prizadevanj za pravično rešitev manjšinskega vprašanja. To še toliko bolj, ker prihajajo ta prizadevanja od ljudi, ki na eni strani nočejo biti pripadniki manjšine, katera jim ne more nuditi mastnih mest, na drugi strani pa propagirajo neko* posebno* narodno zmes samo zaradi tega, da bi škodovali prizadeti manjšini, v resnici pa so že zdavnaj brezvestno prodali svojo narodne* zavest. Bodoča usodo katerega koli naroda pa še nikdar niso* reševale tiste sile, ki nimajo* nacionalnega čuta in spadajo med odpadnike, marveč let napredne narodne* sile, ki se opirajo na materino besedo, na moč krvi in ki se* borijo za nadaljnji obstanek zdravih korenin naroda.*
Koroški Slovenci z vso* odločnostjo odklanjamo poskuse reševanja manjšinskega vprašanja; s pomočjo* izrazitih sovražnikov zavedne manjšine in tudi nikdar ne bomo pristali na kakršno* koli rešitev, ki bi temeljila na razdvajanju slovenske manjšine na Koroškem.
nega jezika V odnosih z javnimi oblastmi in sodišči. Vladto* pozivajo*, da razveljavi diskriminacijske določbe in prepise iz dobe fašizma ter poskrbi za praktično izvedbo določil londonskega memoranduma Slovencem pa s tem nudi dokaz, da so* enakopravni z italijanskimi državljani ne samo* V dolžnostih, temveč tudi v pravicah. S tem bo — poudarjajo* Slovenci v Italiji — odstranjena, ena izmed ovir za vzpostavljanje vzajemnega zaupanja in iskrenih prijateljskih odnosov obema sosednima državama in njunim ljudstvom.
Sramotno početje »čistokrvnega” Nemca
Še ni tako dolgo sem, ko se je neki „C“ v celovški Volkszeitung zgražal nad tem, da je mladinski referat koroške deželne vlade naprosil mednarodno znanega in priznanega strokovnjaka gledališke umetnosti prof. Cirila Debevca iz Ljubljane za predavanje o operi „Margareta“. Prof. Debevec se takrat zaradi takega kulturnega divjaštva povabilu ni mogel odzvati, kar so iskreno obžalovali vsi, ki v kulturi in umetnosti vidijo plemenito sredstvo za zbliževanje in sporazumevanje med narodi.
Pred nedavnim se je podoben dopisnik, ki se samega sebe naziva „citatelja z izjemoma čistim nemškim rodovnikom“ oglasil v Neue Zeit. Ta čistokrvni Nemec se ne zaletava le v nameravano predavanje prof. Debevca in v gostovanje ljubljanske Opere ter njenega baleta v celovškem Mestnem gledališču, marveč se obregne tudi ob dejstvo, da je uprizoritev opere „Turandot“ v celovškem gledališču z velikim uspehom vodil — o groza! — turški režiser Aydin Gun.
Dopis, ki je zelo podoben nekdanjemu bevskanju Hitlerjevega propagandnega šefa Gob-belsa, očitno dokazuje, da ima pisec sila omejeno obzorje, ki ne sega preko samovelične nacistične teorije o nemški gosposki rasi. Iz-gleda, da je bila njegova vzgoja omejena zgolj na zločinske niirnberške rasne zakone in na zablode nacističnega filozofa Rosen-berga. Drugače pač ne bi bilo mogoče, da bi tako strupeno kazal svoje sovraštvo do drugih narodnosti in ras, kakor to dela v svojem onemoglem kriku: Nobenih Slovencev, nobenih Židov, nobenih Turkov, nobenih zamorcev, nobenega jazza . . . ! Pri vsem tem pa pozablja, da je sam po duhu skrajno klavrna nakaza, ki kljub „cistemu nemškemu rodovniku“ nemškemu narodu in nemški kulturi nikakor ne more biti v ponos, marveč zasluži vsestransko preziranje in obsodbo, saj taki elementi niso vredni, da bi jih v drugi polovici 20. stoletja smatrali za polnovredne člane človeške družbe.
Vsekakor bi javnost zelo zanimalo, kdo se premišljeno skriva za anonimnim pisunom, kajti takšno početje odkriva nevarno dejstvo, da se tudi pri nas v Avstriji še vedno najdejo ljudje, ki se ne morejo otresti pogubne in od vsega sveta obsojene nacistične ideologije, katera je številne narode in države že enkrat privedla na rob prepada. Čudimo se, kako je mogoče, da ima Neue Žeit prostora za tovrstne izlive političnih in kulturnih pustolovcev, ki so v posmeh vsakemu načelu člo-večanstva, spodobnosti in kulturnosti. Prav tako pa tudi ne moremo razumeti, da pristojne oblasti ne preprečijo dejavnosti, ki ni /e v nasprotju z veljavnimi zakoni, marveč Avstriji tudi močno škoduje v njenih prizadevanjih, navezati in gojiti prijateljske stike med posameznimi državami in narodi ter v osrčju Evrope f>iti most, ki bi povezoval Vzhod in Zahod. Eno drži: Z dopuščanjem in širjenjem take odkrite fašistične miselnosti ni mogoče ustvarjati prijateljstva in dobrega sosedstva.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Amerika uvaža tuje avtomobile
Kakor smo pred kratkim poročali, je ameriška avtomobilska industrija izdelala v preteklem letu okoli 6 milijonov avtomobilov. Kljub temu pa je v ZDA veliko povpraševanje po avtomobilih tujih znamk, predvsem nemškega »Volkswagena«. Tako so ZDA lani uvozile že 200.000 avtomobilov. Močno razširjena so, v ZDA še vozila francoske znamke »Renault« ter italijanska vozila »Fiat 600«. Računajo, da se bo ameriški uvoz avtomobilov dvignil na 500.000 letno. Inozemska; vozila so v ZDA zato postala priljubljena, ker so manjša in zato tudi bolj ročna in okretna.
Pomemben dotok deviz iz tujskega prometa
Narodna: banka je objavila, da so' v tujskem premetu leta 1957 zabeležili rekorden dotok deviz. Dohodki so znašali V protivrednosti 3,8 milijarde šilingov. Leto prej so znašali dohodki deviz 3 milijarde šilingov ter so torej lani narasli za 26 odstotkov.
Enako stališče glede razpisa državnih služb
Kmalu po sklepu zvezne vlade, po katerem je bila parlamentarnim klubom obeh vladnih strank poverjena naloga, da izdelata osnutek zakona O' javnem razpisu državnih služb, je o tem vprašanju obširno govoril vicekancler Pittermann in poudaril, da jei treba tozadevno popraviti številne grehe preteklosti. Čeprav je že po temeljnem zakonu iz leta 1867 izrecno določeno, da so javne službe enako dosegljive za vse državljane, je bilo to načelo V vseh desetletjih pogosto kršeno, ker je včasih odločala verska, drugič pa spet politična pripadnost posameznikov. Zaradi tega stalnega kršenja ustave in zakonov je nujno treba, da končno preidemo na pot svobode mišljenja, ko bodo javne službe dosegljive za vsakogar ne glede na njegovo versko naziranje ali pripadnost k eni ali drugi politični stranki, marveč bodo odločali le znanje, zmožnost in značaj.
Vicekancler Pittermann pa je hkrati tudi poudaril, da razpis prostih mest V javni upravi še ne zadostuje, marveč mora biti hkrati tudi zagotovljeno1, da bodo ta mesta oddana res. le po znanju in zmožnosti, ker bi bil javni razpis v nasprotnem primeru samo burka.
V svojem nedeljskem govoru po radiu je zavzel podobno1 stališče do tega vprašanja tudi kancler Raab, ki je dejal, da javni razpis državnih služb sam na sebi še nikakor ne pomeni popolne rešitve. Tak razpis bi imel smisel le takrat, če bi bila hkrati dana tudi gotovost, da bo izbira državnih uslužbencev potekala res le po stvarnih vidikih. Pri sprejemu V javno službo' mora biti vsakemu državljanu dana možnost, da se poteguje! za namestitev in dokaže svojo sposobnost za tako službo. Poleg tega pa je tudi potrebno, da bo potem pri zasedbi vsakega mesta, po objektivnih načelih odbrana res le najboljša oseba. Sem za pravično ravnanje pri oddaji javnih mest — je dejal kancler Raab, vendar mora ta pravičnost veljati in biti enaka za vse.
Načelno sta si obe vladni stranki V tem vprašanju torej edini in je pričakovati, da bo V doglednem času prišlo do' realizacije, s katero bi se končna zaključilo ne preveč lepo poglavje V zgodovini avstrijskih javnih služb, ko v največ primerih niso odločali znanje, sposobnost in značaj posameznikov, marveč le njihova pripadnost k eni ali drugi politični stranki ter osebno1 prijateljstvo z merodajnimi funkcionarji strank.
Jugoslovanska mladina pred veliko nalogo
Na nedavnem šestem kongresu Ljudske mladine Jugoslavije, katerega se je udeležilo nad 1000 delegatov iz vsa države ter predstavniki naprednih mladinskih organizacij iz 22 držav, je predsednik FLRJ maršal Tito nakazal naloge, pred katere bo mladina Jugoslavije postavljena v prihodnjih letih.
Med največje teh nalog spada nedvomno gradnja modeme avtoceste, ki bo1 vc dila iz Ljubljane preko Beograda do Djev-djelije na grški meji. Odsek Beograd — Zagreb je bil dograjen že V zadnjih letih, letos bodo dogradili cesto med Ljubljane in Zagrebom V dolžini 130 km, od katerih jih je kakih 60 km že dograjenih, prihodnje leto pa bodo1 nadaljevali gradnjo avtoceste od Beograda preko Niša in Skoplja do Djevdjelije. Ta del ceste bo meril 570 km in bo za kakih 50 km krajši od dosedanje ceste. Cesta bo zgrajena v širini 10 m, asfaltno cestišče pa bo merilo 7,5 m.
Takoj po objavi sklepa o gradnji avtoceste so se začele širokopotezne priprave,
mladina pa se že prijavlja v delovne brigade. Za: mlade graditelje bodo- pripravili čim boljše pogoje in je predvideno, da bo tekom letošnjega leta sodelovalo pri gradnji kakih 50.000 mladincev in mladink v izmenah po 15.000 članov. Mladinci bodo delali dnevno1 po 6 ur, po počitku pa jim bo omogočeno bogato družabno in zabavno življenje. Poleg radia, tiska ter mnogih športnih in glasbenih rekvizitov bodo imeli na razpolago tudi televizijske aparate. Vsak udeleženec delovne akcije bo dobil novo delovno obleko in čevlje ter zagotovljena bo dobra hrana.
»Skupno1 deloi za, zgraditev te ceste, ki bo, kakor prej, simbolizirala nerazdružlji-vo enotnost naših narodov in mladine, bo znatne1 pripomoglo, da se bomo1 še bolje medsebojno spoznali in zbližali, da bomo še bolj pobratili desettiseče mladih graditeljev iz vseh naših republik,« je med drugim rečeno V razglasu, ki ga je mladina sprejela na svojem kongresu. In s tem ciljem pred očmi bo tudi šla na delo* za izpolnitev' velike naloge.
Nemški ..gospodarski čudež” upada
Zahodnonemško gospodarstvo je V zadnjih letih doseglo nenavaden razvoj in so upravičeno1 lahko govorili o »gospodarskem čudežu«, ki bi ga prav radi posnemali tudi v drugih državah. Ker pa ni vse zlato1, kar se sveti, morajo1 zdaj tudi Nemci na lastni koži občutiti, da so1 se tudi za njihovim »čudežem« skrivale težave, s katerimi so se morali drugod, boriti že Vsa zadnja leta, dočim so se jim v Nemčiji izogibali s pomočjo izdatnih državnih podpor in subvencij.
Ko pa je minister za gospodarstvo Erhard izvoljen na položaj podpredsednika vlade, je smatral za svojo dolžnost, da tudi svoje državljane prebudi iz sanj o gospodarskem čudežu. To je napravil v zelo realistični obliki, ko je povedal, da bo vlada zmanjšala ali pa sploh ukinila državne subvencije, kar bo imelo! za posledico, da se bo; marsikatero blago1 široke potrošnje občutno podražilo1. Ta podražitev ni ostala omejena le na krušne cene, marveč je ali bo zajela tudi sladkor, nato železniške tarife tako za osebni kakor tudi za blagovni promet ter prej ali . slej še druge panoge. Zelo* občutno1 je tudi zvišanje socialnih dajatev, saj govorijo kar o 50 %.
S temi ukrepi bo Erhard nedvomno pomagal ministru financ, ki bo svoj državni proračun zdaj lažje izravnal. Vendar ostane odprto1 vprašanje, kako boi nova pot vplivala na nadaljnji razvoj državnega gospodarstva, kajti vsaki še tako majhni podražitvi bo na drugi strani sledila tudi upravičena zahteva po1 zvišanju zaslužka in zna se zgoditi, da se bodo tudi v Nemčiji znašli v začaranem krogu tekmova-
nja med cenami in zaslužki, kot smo ga bili v zadostni meri deležni pri nas v Avstriji. To1 s strani opozicijskih strank ter sindikatov tudi že poudarjajo ter zagotavljajo, da V svojih zahtevah kljub občutnim reformam, ne bodo popustili. Pri tem Erhardu posebno zamerijo, da ni pokazal potrebnega razumevanja za, dosego 40-urnega delovnega tedna, marveč se je odločil za uresničitev gesla: Tudi Nemci ne smemo Več potrošiti, kot pa, pridelamo! Da pa bo ta uresničitev prej ali slej pomenila konec dosedanjega umetno vzdrževanega »gospodarskega čudeža«, je precej gotovo1.
Zadovoljiva gradbena dejavnost
Sindikat gradbenih delavcev navaja, da je minulo leto* gradbena dejavnost v Avstriji po nekoliko1 mlačnem začetku dosegla v sredini leta znaten razmah. Meseca septembra se je pokazalo1 v gradbeni stroki naj Višje stanje zaposlenosti ter je ostalo tudi naslednje mesece na Višji stopnji, kakor prejšnje leto. Ob koncu leta je bilo zaposlenih 4,5 odstotka gradbenih delavcev več, kakor leto poprej. Popačen razvoj gradbene dejavnosti je pripisati temu, ker je zvezna vlada dala več sredstev na' razpolago ter so1 tudi pospeševali gradbene kredite. Nadaljnje pogone za grad-njoi soi povzročile ugodne investicijske možnosti. Gradbeni stroški so bili stabilni. Plače gradbenih delavcev ter cene za gradbeni material se niso bistveno spremenile. Zvišale so se le gotove socialne dajatve in režije. Pravijo1, da so1 tudi izgledi za, gradbeno sezono 1958 ugodni.
Dakar. — Vodstva političnih strank V Senegaliji so se sestala in se sporazumela o ožjem programu, v katerem je na prvem mestu boj za notranjo avtonomijo v okviru Francoske Zahodne Afrike. V poročilu, ki so ga objavili po sestanku, je rečeno1, da je notranja avtonomija Senegalije prva etapa na poti k dokončni samostojnosti in neodvisnosti.
Sacramento. — Korporacija za proizvodnjo reakcijskih letal V Sacramentu je objavila, da so proizvedli zelo močno pogonsko gorivoi za motorje ameriških mornariških raket »Polaris«. Te rakete z jedrskimi naboji lahko letijo 2400 km daleč in iih lahko izstrelijo iz podmornic, z ladij in s kopnega.
Pariz. — Francoski državni sekretar v letalskem ministrstvu Louis Christian je predlagal, da bi francoskoi oporišče za izstreljevanje v Colombe-Beharu, jugozahodno od Alžira in nedaleč od maroške meje, spremenili v evropski center za preizkušanje raket. Kakor je1 dejal, so ameriški in britanski strokovnjaki mnenja, da je to najbolj prikladen kraj za take poizkuse.
Ottava. — Kanadska ’_1ada je razpustila lani izvoljeni parlament. Predsednik vlade1 Diefenbaker je nato napovedal, da bodo nove parlamentarne volitve 31. marca:. Dejal je, da je sedanja konservativna vlada tako ukrenila zaradi sedanjega majavega položaja v parlamentu. Opozicijske stranke ostro: kritizirajo nedemokratičen ukrep Vlade. Tudi vodja liberalcev je izjavil, da se je predsednik Vlade odločil za neverjetno proceduro, ko je razglasil razpust parlamenta V političnem govoru, na; katerega opozicija ni mogla odgovoriti.
Bukarešta. — V Parizu je bila podpisana romunsko-španska, trgovinska pogodba. Blagovni promet med obema deželama bo; po tem sporazumu dosegel Vrednost 6,5 milijona dolarjev. To je prvi trgovinski sporazum med Romunijo in Španijo po1 drugi svetovni vojni. Romunija bo> dobavila Španiji železniške naprave, kmetijske stroje, kemične izdelke in drugo, iz Španije pa bo uvažala živila in kovinske izdelke.
Caracas. — Predsednik Vojaške junte v Venezueli Wolfgang Larazabal je izjavil, da bodo v Venezueli kmalu volitve, ni pa hotel povedati vsaj približen datum.
Pariz. — Konservativni »Avrore« zatrjuje, da bodo francoski tehniki V kratkem izdelali prvo francosko atomsko bombo. V glavnem so: opravili skoraj vsa dela in je V kratkem pričakovati prve francoske atomske poskuse. Bombe bodo preizkusili V Sahari. Predsednik vlade Gaillard je na neki decembrski konferenci sporočil zahodnim državnikom, da, se je tudi Francija za trdno odločila, da; hoče postati atomska sila.
Berlin. — Vrhovni komandant sovjetske armijske skupine v Vzhodni Nemčiji general Zah arov je bil pri prvem sekretarju CK Enotne socialistične stranke Walterju Ulbrichtu ter ga obvestil, da se je v zadnjem času umaknila iz Vzhodne Nemčije nad 41.000 sovjetskih Vojakov, kakor je to> določala resolucija Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze, ki jo1 je sprejel na svojem decembrskem zasedanju.
Washingtcn. — Ameriški minister za deloi je izjavil, da se bo število brezposelnih v ZDA povečala februarja na štiri do1 štiri in pol milijona delavcev. Dodal je, da bo začelo število brezposelnih v Ameriki upadati šele aprila.
Beograd. — Vrhovno sodišče ZDA je ustreglo pritožbi Jugoslavije glede ustaškega vojnega zločinca Artukoviča, ki je bil zakrivil smrt milijona Srbov in Zidov V koncentracijskih taboriščih NDH. Artukovič bo1 po sklepu ameriškega vrhovnega sodišča ponovno zaprt. Tako se bo obnovil postopek za vrnitev zločinca Artukoviča Jugoslaviji.
7. februar 1958

Ob kulturnem prazniku slovenskega naroda:
o^hkfijCfji Sh imtoci, fmjtika
Vsak narod se ob različnih cbJetnicah spomni velikih mož, ki so svoje življenje posvetili umetnosti in tako prispevali svoj delež k poplemenitenju in k dvigu, umetnosti svojega naroda. Tako se Slovenci te dni s posebno velikim spoštovanjem spominjamo velikega pesnika in narodnega buditelja Franceta Prešerna, ki je 8. februarja pred 109 leti umrl v Kranju.
V svojem življenju je dr. France Prešeren dal slovenskemu narodu največje in najdragocenejše pesmi ter tako kot prvi pri Slovencih ustvaril visokostoječo besedno umetnost In Prešeren je bil prvi Slovenec, ki mu je bila poezija v pravem pomenu besede izrazno sredstvo svojih osebnih doživetij in življenjskih spoznanj. S poeziio pa se je tudi krepko boril z mračnjaškimi silami svojega časa, ki je bil za mladega napredncmislečega genialnega človeka nevzdržen. Tedanji svet pesnika ni razumel in zato odklanjal. Imel je stalno težke borbe z življenjem, ker se pač ni vdajal vabljivim mračnjakom, ki jim ni bila pcvolii napredna miselnost velikega pesnika. Zato s.o tudi njegove pesmi, ki so nastale iz virov pesnikove osebne usode in usode njegove domovine, pretresljiva izpoved slovenskega izobraženca, ki svojega poštenja in zdravega mišljenja ni hotel prodati za udobne življenje. In to zadržanje velikega Slovenca naj bi bilo tudi za vzor še marsikateremu omahljivcu, ki se izneveri svojemu narodu samo zato, da bi prispel do drugega korita, ki mu navidezno obeta boli še življenje, večje dohodke. Tako zadržanje je nepošteno in bilo je že od nekdaj obsojeno.
Ker je poezija dr. Fr. Prešerna tako osebno doživeta, tako miselno napredna in ker je bil pesnik v času svojega življenja tesno povezan s tokom ljudskih sil, ki so stremele po svobodi in enakopravnosti ter po upoštevanju slovenskega naroda, je Prešernova poezi.ia še danes tako živa, tako vodilna in bodrilna, da še prav nič ni izgubila na pomembnosti in aktualnosti. In prav to je umetnost, ki nikdar
Rusi se učijo kitajščine
Na nekaterih šolah v Taškentu v Rusiji so spomladi 1957 odprli tečaje kitajskega, indijskega in arabskega jezika. Ker je ta poskus pokazal izredno lepe: uspehe, ga nameravajo letos razširiti na vse sovjetske javne šole v Aziji.
Te jezike učijo po najmodernejših metodah, po katerih se učenci kaj kmalu navadijo govora! v tujem jeziku, v katerem se vežbaioi tudi izven šole, v gledališču, v klubih itd. V ta namen so osnovali tudi mešani pevski zbor, v katerem kakih 60 deklic in dečkov prepeva hindu-stanske pesmi. V načrtu pa imajo- tudi šolska potovanja, na katerih naj bi mladina spoznala življenje in navade ljudi, katerih jezik sel uči.
ne mine, ki nikdar ne zastari. Prešernove pesmi so budile slovenske borce v časa najhujših dni in jih vzpodbujale k vztrajnosti v boju za svobodo, pravtako pa so Prešernove pesmi budilne tudi za nas, ki se moramo še vedno boriti za svoje narodnostne pravice.
France Prešeren, ki je z veličino svojega pesniškega ustvarjanja priboril slovenskemu narodu mesto v svetovni literaturi, saj so njegove pesnitve prevedene v vse glavne kulturne jezike, je in bo ostal vsakemu Slovencu svetel zgled. Slovenski narod se je svojemu buditelju in geniju posebno lepo oddolžil tudi s tem, da je dan pesnikove smrti sprejel za, svoj vsakoletni kulturni praznik, ob katerem se še posebno živo spominja svojega velikega sina ter se mu klanja v globoki hvaležnosti. Neštete prireditve in proslave ob kulturnem prazniku slovenskega naroda, ob katerih se vse slovensko- ljudstvo združi v eno samo veliko družino, pričajo, da pomeni genij nesmrtnega pesnika za vsakega posameznega člana našega naroda visoki simbol ljubezni in zvestobe narodu in materinemu jeziku.
O tem, da. živi V Jugoslaviji cela Vrsta narodnih manjšin, ki uživajo popolno enakopravnost in jim je njihov razvoj zajamčen v največji meri, smo V našem listu že večkrat pisali. Tokrat si hočemo bliže ogledati življenje narodnih manjšin v LR Makedoniji, kjer sta najbolj številni turška in šiptarska narodna manjšina.
Sicer živi v Makedoniji več narodnih manjšin, vendar sta najbolj strnjeni manjšini Šiptarjev in Turkov, dočim so pripadniki drugih manjšin — predvsem Cigani in Cincarji —- raztreseni po Vsej Makedoniji in zato skoraj ni mogoče govoriti ci kakem posebnem kulturnem in narodnem življenju teh skupin. Docela drugače je s Turki in Šiptarji. Čeprav se je v zadnjih letih izselilo (popolnoma na prostovoljni podlagi po posebnem dogo-Votu med Turčiio in Jugoslavijo!) precej Turkov, jih je v Makedoniji še vedno- več kot 70.000, medtem koi šteje šiptarska narodna manjšina okoli 165.000 članov.
Pred Vojno v Makedoniji ni bilo niti ene manjšinske šole. Delovale so le muslimanske srednje bogoslovne šole (medrese) po- posameznih džamijah in verskih okoliših. Program teh šol je bil popolnoma Verski, posluževali so se stare arab-skei abecede. V teh bogoslovnih šolah so neizobraženi hodže predavali koran in druge verske zakone-. Vsak najmanjši drugačni poizkus so dušili. Manjšinsko mladino sol poučevali le- na Veliki bogoslovni! šoli V Skoplju, pa še to- V srbščini. Kljub temu pai je po zaslugi napredne mladine tudi iz te šole izšlo nekaj napred-
Tudi koroški Slovenci se ob kulturnem prazniku slovenskega naroda bolj kot kdaj koli zavedamo, da smo živ člen slovenskega naroda in da nas veže z vsemi ostalimi Slovenci v nerazdružljivo celoto skupna in edina slovenska kultura, ki ji je utrl pot med kulture velikih narodov nedosegljivi umetnik, glasnik in buditelj — dr. France Prešeren.
V zaidlnjih letih, predvsem pa še lani je jugoslovanska kinematografija zabeležila lep uspeh v izvozu domačih filmov. Tako je »Jugoslavija film« v preteklem letu prodal v tujino 57 celovečernih in 24 kratkih filmov. Skupina Vrednost pro-daie filmov znaša okrog 303.000 dolarjev. Največ jugoslovanskih filmov so kupile Sovjetska zveza, Češkoslovaška, Poljska in Bolgarija, medtem ko sta od zahodnoevropskih držav pokazali največ zanimanja za
nih Šiptarjev in Turkov, kar pa je bilo seveda zelo malo.
Vprašujemo se, kako- je bilo mogoče, da so vladale V Makedoniji take razmere. Odgovor je preprost, če upoštevamo- politiko tedanje oblasti v teh krajih. Oblastnikom je šlo za to, da so imeli nekaj sto tisoč nepr osvetljenih, versko vdanih volivcev, ki jih je bilo- lahko- voditi in ki šobili svojim »vodnikom« tako- pokorni, da bi za pest zlatnikov služili tudi samemu Vragu. Povsod jei kraljevala nepismenost: c-b osvoboditvi je bilo Več ko 95 % Šiptarjev nepismenih in tudi Turki v tem oziru niso dosti zaostajali, ker so tudi tisti, ki so- sicer bili pismeni, znali pisati večinoma le po arabski abecedi. Da je bila predvojna beda šei večja, je mnoge pripomogla tudi politika agrarne reforme, ki ni prizadela begov in agov, pač pa siromašne šiptarske in turške družine.
Med vojno so v zahodni Makedoniji odprli nekaj šiptarskih šol, v katerih so fašisti hoteli razvijati sovraštvo do drugih jugoslovanskih narodov. Vendar so-se pri tem pošteno- ušteli. Ne samo, da tega sovraštva ni bilo, marveč se- je nasprotno ravno V teh krajih razviloi narodnoosvobodilno gibanje, V katerem so- Šiptarji in Turki množično sodelovali.
Osvoboditev Jugoslavije je osvobodila tudi ti dve narodni manjšini ter ju rešila zapostavljanja, preziranja in narodnega zatiranja. Začeli so odpirati manjšinske šole in je bilo že leta 1945 v 42 šolah 3975 šiptarskih učencev, dočim je V 22 šolah končalo leta 1945 prvi razred v mate-
Slovenska folklorna skupina na tekmovanju v Italiji
Slovenska folklorna skupina, ki jo sestavljajo študentje in dijaki, je odpotovala na Sicilijo v Agrigent, kjer na festivalu nastopajo z jugoslovanskimi narodnimi plesi. Ista folklorna skupina je- nastopila že lani na mednarodnem tekmovanju v Londonu, kjer si je zaslužila peto mesto. Ta skupina bo kot edina tovrstna zastopala jugoslovansko plesno folkloro- na festivalu v Italiji. Razen nie nastopajo na festivalu še številne folklorne skupine iz evropskih in izvenevrepskih dežel.
Narodne manjšine v Jugoslaviji
Turki in Šiptarji v Makedoniji ter njihov kulturni razvoj
Uveljavljanje jugoslovanskih filmov v svetu
jugoslovanske filme Belgija in Holandija. Za primerjavo še en podatek: V istem času je Jugoslavija v tujini kupila 121 celovečernih in 49 kratkih filmov za približno 500.000 dolarjev. Največ filmov je Jugoslavija uvozila lani iz Združenih držav Amerike, Anglije, Francije, Sovjetske zveze idr. Na splošno- ugotavljalo, da je Jugoslavija lani precej povečala izvoz domačih filmov, po drugi strani pa je za tretjino zmanjšala uvoz tujih filmov.
rinskem jeziku 3334 učencev turške manjšine. Števila šol, učiteljev in profesorjev je iz leta V leto- hitre naraščalo in ima danes turška narodna manjšina, 11 osemletk in nad 80 osnovnih šol, šiptarska manjšina pa 240 osemletk in csno-vnih šol v svojem jeziku. Šip-tarji imajo svojo gimnazijo v Tetcvem in učiteliišče v Skoplju; na filozofski fakulteti v Skc-plju je- stolica za šiptarski jezik. Poleg tega pa se pripadniki obe-h narodnih manjšin šolajo tudi po vseh univerzah in visokih šolah v državi in V tujini.
Razen večjega števila učiteljev, profesorjev in raznih strokovnjakov, ki so zrasli iz svoje manjšine- p-o osvoboditvi, imajo tako pri Šip-tarjih kakor pri Turkih tudi Večje število lastnih literatov. Sploh je družbeno-, politično in kulturno življenje Šip-tarjev in Turkov zelo razgibano. Imajo svoje: periodične- liste — »Birlik« v turščini in »Flaka e Vlaznimit« v šiptar-skem jeziku —, prav tako pa ima tudi radio Skoplie redne oddaje za pripadnike teh manjšin v njihovem jeziku. Za. mladino- izdajajo list »Gezimi« v šiptarščini in »Sevinc« V turščini. Tiskajo tudi druge publikacije in je založniška dejavnost pri tiskanju učbenikov pa tudi drugih knjig v obeh jezikih vsako leto- večja. V Skoplju je skupina gledaliških umetnikov, ki v svo-jem manjšinskem jeziku igrajo- domače in tuje drame, poleg tega, je še- nekaj kulturno-umetniških društev, v katerih pripadniki narodnih manijšin gojijo svojo posebno narodno kulturo.
Dr. MIRT Z W I T T E R
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Oh desetletnici italljansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Od ostalih vrst zadrug imajo- Italijani v pokrajini še okrog 15 zadrug obrtnikc-v najrazličnejše dejavnosti, ki pa SO' tako-p-o številu članstva, kot predvsem po svojem gospodarskem pomenu in veljavi silno skromne.
V celoti torej ima nemško zadružništvo v Južni Tirolski s svojimi 420 zadrugami odločujočo gospodarsko vlogo. Posebno Pa predstavlja kmetijsko- zadružništvo, ki šteje šest močnih centralnih zvez ter skupno 392 zadrug z nad 18.000 člani79), izredno jako in odporno organizirano- gospodarsko samopomoč' manjšine na vseh naivaž-nnjših področjih gospodarske dejavnosti najštevilnejšega sloja.
K vsemu je treba še upoštevati, da je z uvedbo- in izvajanjem Statuta o avtonomiji prešla pristojnost za, zadružno zakonodajo na Avtonomno- področje. Na ta način ima manjšina dalekosežni vpliv na ustvaritev ugodnih pogojev za še nadalj-
79) Pripomba: Vsi podatki se nanašajo na stanje zadrug dne 31. marca 1953. Od te dobe sta se število in moč zadrug še nadalje izredno ugodno razvijala.
njo utrditev in razmah zadružništva v svojih rokah. To- je za malo manjšino v c-kviru Velike- Italije izrednega pomena,. Kako važno smatrata obe narodnostni skupini avtonomnega področja to vprašanje, je po-kazala že dosedanja usoda po regionalnem parlamentu sklenjenega novega zadružnega zakona, ki je bil od centralnih oblasti ponovno zavrnjen. V bodoče so- konflikti vprav zaradi tega zajamčenega vpliva, manjšine na zakonodajo zadružništva zelo verjetni. Prav v zadnjih tednih so- namreč spet Nemci šli v splošni in skrajno, ostri napad proti vsakemu novemu poizkusu Italijanov, da bi nadaljevali s stanovanjskimi gradnja mi v južnotirolskih mestih. Ostrino- protestnega zborovanja Nemcev v Sigmunds-kro-nu proti tozadevnim italijanskim načrtom bi komaj še bilo- mogoče stopnjevati brez nevarnosti direktnih javnih spopadov in nemirov. Nič manj hipna in nedvoumna pa ni bila tudi reakcija varnostnih oblasti in italijanskega javnega, mnenja ter strank.
Kljub takšnim poiavom pa je očitno, da Italijani nasproti gospodarskim pc-zicijam manjšine ter proti izredni razširitvi in
utrditvi njenih gospodarskih organizacij po- letu 1945 ne postavljajo niti občutnih ovir in zaprek niti lastnih konkurenčnih ustanov. Dejstvo, da je število nemških zadrug naraslo od dobe pred prvo svetovno vojno na skoraj štirikratno sedanje stanje, da pa se je gospodarska moč in veljava teh ustanov še v mnogo večjem obsegu nemoteno razvila baš po letu 1945, so dokaz za dalekesežne pravice in ugodne življenjske pogoje Nemcev v Južni Tirolski, ki so v kričečem naspret-n s hrupno propagando nemškega nacionalizma.
Politični tokovi preteklosti
Kot v drugih deželah nekdanje Avstro-Ogrske, je val nemškega nacionalizma (posledice zmage Nemčije nad Francozi) po letu 1871 razburkal tudi politično življenje Tirolske, kjer je dotlej katoliško-konservativna stranka poleg liberalne stranke obvladala nemške sedeže še po, volilnih kurijah razdeljenega deželnega zbft-ra v Innsbrucku, v katerega so pošiljali tudi Italijani svoje poslance, ki so pravtako bili skoraj izključno pripadniki katoliške stranke podeželja ter nacional-no-liberalne stranke, ki je imela večino- v meščanskih središčih. Socialni razvoj je dovedel končno do socialističnih strank ter do nove opredelitve pri konservativ-
nih liberalnih strankah: V nemškem delu Tirolske je močno pridobila na pomenu mlajša »Krščanska socialna, stranka«, nekdanji liberalci pa so se delili na »Nemško ljudsko stranko«, na »Nemško radikalno stranko«, in na »Velenemce«. V italijanskem Trentinu pa so posebno po uvedbi pete »splošne« volilne kurije za volitve v dunajski državni parlament močno pridobili prenovljena katoliška »Partito po-pulare«80) ter italijanski socialisti. Z uvedbo splošne volilne pravice leta 1867 pa so nove strankarske grupacije povsem zavladale. Imele so svoje močne organizacije in časopisje.
V nacic-nalnih vprašanjih so si najhujše nasprotovali »Nemška ljudska stranka« in »Vele-nemci« na eni ter »Nacionalno liberalna stranka« Italijanov Trentina na drugi strani. Katoliški »Partito- pop-ulare« ter nemški krščanski socialci soi pogosto nastopali skupno, šele tekom let je prišlo, zaradi nacionalne nestrpnosti Nemcev do-ohladitve ter Vedno pogostejših nasprotovanj proti katoliški večini V tirolskem deželnem zboru in v dunajskem parla-mestu.	(Nadaljevanje sledi)
80) Pripomba: „Ljudrka stranka", kakor so se večji del imenovale katoliške stranke tiste dobe.

IVa prireditvi SPD „Zarja” v Železni Kapli
Kadar koli je Slovensko' prosvetno društvo »Zaria« v Železni Kapli priredilo kakšno prireditev, ki spada v njegovo kulturno dejavnost, se je razgibala bližnja in daljna okolica, ki ni hotela zamuditi kulturnega užitka. Domača melodija naše pesmi, narodne ali umetne, je vedno navduševala in vžigala, pravtako je bila amaterska dramska prireditev vedno zaželje-na, saj V nekoliki meri nadomešča podeželskemu človeku gledališče.
Slovensko prosvetno' društvo' »Zarja« v Železni Kapli ima že staro tradicijo. Lahko trdimo, da so prav po zaslugi društva ostale V okolici številne družine narodno trdne in zavedne ter so svojo zavednost prav posebno pokazale tudi v času najtežje preizkušnje našega ljudstva, ko so doprinašale hude in junaške žrtve V borbi proti nacističnemu nasilju.
Mnogi, ki so stali društvu ob ustanovitvi ob strani, se sami izobraževali in posredovali prosveto tudi drugim, so' že polegli V grobove ali pa jih je utrudila težka življenjska pot. Vedno jih mora nadomeščati mladina, kajti stari rod hira, gine, bodočnost pa je mladine. Dokler imamo mladino, ki V prilagoditvi novim razmeram časai stopa na mesto starejših, se za bodočnost ni treba bati.
Na nedeljski prireditvi v Železni Kapli smo se lahko z Veseljem prepričali, da se je mladina v našem kraju postavila ter nam po daljšem presledku spet posredovala lepo kulturno prireditev.
Ljubitelji slovenske prosvete so napolnili prostrano dvorano do zadnjega kotička. Z veseljem in zadovoljstvom so sprejemali pester in dobro sestavljen program. Spet so najrazličnejše občinstvo, stare in mlade, razveseljevali pevci pod vodstvom Vladimirja Prušnika, ki so želi živahno odobravanje. Pod vodstvom Mi-heja Sluge je zaigral remšeniški godalni kvartet in sicer presenetljivo' dobro, kar je bil zelo posrečen vložek v prireditev. Zabavno' igro »Teta na konju« je režiral Franci Vauti ter jo je ansambel podal dobro in življenjsko. V vlogah smo lahko odkrili nove igralske talente, posebno v Lidiji, pa tudi pri ostalih smo občudovali lep zborni jezik in dobro obvladanje igral-
ske tehnike. Vemo, da je naštudiranje igre združeno z velikim trudom in mnogimi vajami, k čemur pa v času tehniškega razvoja koristno služi tudi motorizacija prometa
Vsem, ki so se za priprave in organizacija prireditve prizadevali, velja vse priznanje in zahvala. Po prireditvi je bila šei
dalje časa družabna zabava, kjer so se vsi ob poskočno zaigranih komadih rem-šeniškega kvarteta prav dobro imeli in odlično počutili. Ljudje so se s prireditve, na kateri je bilo opozorjeno tudi na 50-let-ni jubilej Slovenske prosvetne zveze, razhajali z željo, da bi bili kmalu spet deležni podobnega užitka.
Spet nekaj malega iz kmetijske šole v Podravljah
Življenje V kmetijski šoli v Podravljah kljub visokemu snegu in precejšnjemu mrazu lepo poteka V dobrem razumevanju med učitelji in gojenci. Videti je, da si posamezni vzgojitelji v posebni meri znajo pridobiti ljubezen mladine, in to ne le s posrečenim in privlačnim podaj aniem učne snovi, marveč prav tako tudi s svojim osebnim odnosom do mladih fantov, ki potem ne gledajo' V njih le stroge učitelje, marveč svoje dobre prijatelje, od katerih z upravičenjem pričakujejo, da jim bodo nudili koristne nauke za življenje.
Poleg nekaterih osebnih sprememb ki so prijateljsko vzdušje na šoli le še povečale, se V Podravljah marsikaj spreminja tudi na drugih področjih. Pred nedavnim so dokončali preureditev jasli in stojišč V šolskem hlevu. Izvedli so jo po trenutno najmodernejšem načinu, poi tako imenovani Hatzenbichlerjevi metodi: stojišča za živino so napravili samo 1,70 m dolga, stopinjo za blato (Kotstufe) pa 20 cm visoko. S preureditvijo v hlevu so povezani tudi samonapajalniki, na kateTe SO' se krave izredno hitro privadile'. Živina zdaj stalno po malem pije in se pri tem zelo dobro počuti, hkrati pa k.iže tudi večji tek. Molznice požreio znatno več osnovne krme kot prej, kar naravno poveča tudi proizvodnjo mleka.
V Podravljah nameravajo' izvesti poizkus z rumenolisasto (simodolsko) pasmo ki se odlikuje po izredhoi hitri rasti in daje poleg mleka tudi težke mesnate pitance. V ta namen nameravajo postaviti v hlev 28 do 30 glav živine. Pa tudi v svi-njereji se bavijo z Velikimi načrti, ki bi naj omogočili, da bi letno prodali lahko okrog 200 pitancev. Že letos računajo, da
Rt Ra£\ 2£U4j(?jV
Beljak
V	Widmanngasse v Beljaku je neki 19-letni vajenec streljal s pištolo za razpoč-nike. Precej močan pok je prestrašil nekaj pasantcv in prihitel je stražnik ter zahteval od fanta, da mu izroči orožje. Fant se jei razjezil in razkačen dejal, da ne razume', zakaj ne bi smel uganjati burk. Policist je odstranil razpočnik in mu pištolo Vrnil, vendar pa je bila fantu za njegov prestopek naložena policijska kazen.
V	kavami »Drau« je popivalo nekaj fantov, ki so nato lokal zapustili, ne da
Zahvala
Ob bridki izgubi našega dragega moža in ljubljenega očeta
Maksa Grila
p. d. Mentla v Podlipi izrekamo- vsem, ki so dragega pokojnika ob hudem mrazu spremili v tako- Velikem številu k zadnjemu počitku, iskreno zahvalo tudi tem potom, ker se ne moremo' vsakemu posebej zahvaliti.
Prisrčna hvala tudi za toliko izraženega sočustvovanja v naši globoki žalosti.
družina Gril
p. d. Mentl
bodo imeli jeseni za pripustitev kakih 30 odraslih plemenskih svinj. Vendar bo-uresničitev vseh teh načrtov prej ali slej narekovala tudi potrebo po- gradnji novih svinjakov.
Razumljivo je, da mladi kmečki fantje
—	bodoči gospodarji širom naših krajev
—	V šoli in na kmetiji, ki se razvija v vzorno šolsko posestvo, mnogo pridobijo za svoje poznejše življenje, ko bodo sami morali skrbeti za napredek in razvoj svojih domov.
Sezona za drsalce na Vrbskem jezeru
Končno je Vrbsko jezero popolnoma zamrznilo in se pokrilo' z ledeno ploščo, kar so ljubitelji drsalskega športa komaj pričakovali. Kljub silnemu mrazu se je to letos zgodilo precej pozno. Toplejše vreme, ki se je obetalo v nedeljo, je vzbujalo bojazen, da letos jezera v celoti sploh ne bo zamrznilo. Toda dva dni pozneje je temperatura spet padla na 19 stopinj pod ničlo ter ie bila najnižja V Avstriji, kar je povzročilo', da je ledena plošča pokrila vodno gladino.
Ledena plošča, seve ni povsod enako debela in odporna in je ponekod le bolj tanka, kar je posledica toplih vrelcev. Zato morajo drsališče uradno preiskati in komisijonirati, preden ga prepustijo svojemu namenu. Drsalsko društvo »Wor-thersee« ie med tem že določilo in zataknilo 10 km dolgo drsališče od Celovca do Otoka, kjer obratujejo' dnevno: od 9. do 17. ure za nizko pristojbino. Jedmi led je na vsej liniji okoli 15 cm debel ter dovolj trpežen za človeško' obremenitev.
V prostem času v svobodno naravo
Namen organizacije Prijateljev narave (Naturfreunde) je predvsem, da omogoča ročnim in duševnim delavcem posebne možnosti in ugodnosti za oddih in duševno sprostitev. Pred nedavnim so člani celovške skupine organizacije Prijateljev narave na dobro obiskanem zborovanju V Delavski zbornici ob pestrem programu obravnavali društvene zadeve. Med drugim so naglasili, da je treba z napori priborjeni prosti čas in pravico dopustov ohraniti ter prosti čas in dopuste V dobi tehnizacije in motorizacije izkoristiti s potovanji in preživljanjem v prosti naravi. Zato so posvečali posebno pozornost pripravam za potovanja in alpinizem. V kulturni program so; določili predvsem
predavanja o različnih krajih in to po-možnosti s slikami.
Zanimanje za organizacijo posebno med mladino vedno bolj narašča, ki se želi predvsem okoristiti z mnogimi ugodnostmi pri potovanjih. Za tekoče leto so izdelali obsežen potovalni program, kakor na primer o veliki noči v Trst in Benetke, ob binkoštih tudi dve vožnji v inozemstvo ter številne izlete po Koroškem in drugih zveznih deželah. Kar je posebno značilno, nudi organizacija tudi za obisk svetovne razstave v Bruslju posebne ugodnosti.
Ob koncu zasedanja so- predvajali številne barvne slike, ki so jih posneli na skupnih potovanjih.
Razne vesti iz Koroške
bi plačali. Natakarica je zadeva prijavila policiji z osebnim opisom izginulih gostov. Kmalu nato- je policijski stražnik prijel na kolodvoru nekega fanta, s katerim se je osebni opis natakarice ujemal. Fant je v začetku kaznivo dejanje tajil, ko- pa s-o ga soočili z natakarico, je moral priznati, da je bil med tistimi, ki niso plačali »cehe«.
Važenberk
Nenadne smrti je umrl Matevž Wries-nig, doma iz Velikovca. Pokojni je pomagal pri mrtvaških in pogrebnih opravkih preminule kmetice Marije Messner v Porečah, ki so jo v torek pokopali. Po pogrebu se je Wriesnig spet vrnil na dom, kjer je pokojnica prej počivala na; mrtvaškem odru, da pospravi oder. Po opravljenem delu so mu dali malico' s čajem in nekoliko rumom. Kmalu potem, koi je čaj izpit, se je zgrudil na tla ter umrl. Zadela ga je srčna kap.
Pokojni, ki je dosegel 61 let starosti, je bil zelo priljubljen ter veljal z,a marljivega delavca. V poletju se je preživljal z zaslužkom pri gradbenih delih, pozimi pa je pomagal pri velikovškem pogrebnem zavodu. Marljiv in štedljiv si je postavil lastno hišico, V kateri se je: šele pred kratkim nastanil.
Beljaška policija je bila v minulem letu zelo zaposlena ter se lahko tudi pohvali, da je dosegla lepe uspehe. Tatovom in vlomilcem, ki so> bili posebno aktivni, je odvzela in spravila na varno tri četrtine njihovega plena v vrednosti okoli
1,228.000	šilingov. Visoko' je bilo število nezgod. Prometnih nesreč se je primerilo 762, pri katerih je bilo šest oseb usmrčenih, 500 pa poškodovanih. Pri drugih nezgodah je prišloi šest ljudi ob življenje. Aretirali so Več ko 100 oseb, ki sol jih zasledovali s tiralicami. Prometna policija je prejšnje leto izstavila 918 dovoljenj za Vožnje. V Beljaku je skupno prijavljenih 3339 motornih vozil. Na mejnih prehodih Vrata,-Megvarje, Podklošter in Trbiž so odpravili okoli 3,5 milijona potnikov, pri Vratah pa je 534.896 motornih Vozil prevozilo meijo. Mladinskih poibeglic, ki so hoteli ilegalno preko meje, je policija prijela 65 ter jih spet spravila k svojcem. Okoli 9000 motornih vozil so uradno preiskali. Pri izvajanju službenih dolžnosti sta bila dVa policista hudo', pet pa lažje poškodovanih. V sedmih primerih so< se morali policisti poslužiti tudi orožja.
Celovška policija navaja v svojem poročilu iz leta, 1957, da tudi v tem mestu kriminalistika mladoletnih vznemirljivo narašča. Pri tem pa ugotavlja, da je zločinstvo mladoletnih v prvi vrsti pripisati
razrvanim družinskim razmeram, posebno pri takih, kjer so razdejane zakonske zveze staršev ali pa so starši ločeni. Nekaj mladincev se je sploh organiziralo V prave zločinske tolpe. Poleg drugih tatvin in vlomov so mladoletni posebno številno kradli motorna Vozila in so se zadnji čas najbolj osredotočili na tatvine mopedov. Menija, da nagibajo k tatvinam motornih vozil naibolj zaradi tehniškega zanimanja ter zadoščenja;, ki ga jim daje samostojno vodstvo kakšnega vozila. Druge vzroke za tatvinstvo pa je iskati V de-lomržnosti mladine in v težnji, kako bi brez naporov prišli do' denarja. Brez dvoma pa pospešuje kriminalistiko mladoletnih tudi branje malovredne "gangstrske plaže in obiskovanje pustolovskih filmov.
Sankanje je lep zimski šport, toda nevaren na prometnih cestah. V soboto zvečer je v Podljubelju Ernst Bock zadel s svojimi sankami V osebni avtomobil, ki mu je privozil nasproti. Šofer je vozilo sicer ustavil, vendar je bil sunek tako močan, da se je sankar hudo poškodoval na glavi in prsih ter so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico v Celovec.
Težka delovna nesreča je dohitela Vol-benka Wolbla v Globasnici. Ko je skladal hlode, je prišel z levo nogo med dva hloda, pri čemer si je zlomil en členek.
Priprave za novo tujsko-prometno sezono
Bistrica v Rožu
Na žagi V Svečah se je ponesrečil 33-letni delavec Franc Lenardc', ko je z desno roko prišel v krožno žago. Poi nesreči se je podal V bolnišnico za nezgode v Celovec, kjer so mu morali amputirati kazalec.
Turizem, ki prinaša tudi naši deželi lepe dohodke, dobiva iz leta v letoi Važnejši gospodarski pomen. Tujci, ki prinašajo denar V deželo, hočejo biti tudi z uslužno« tmi zadovoljni, ker le tedaj se prihodnje leto' spet vračajo ter vzbujajo; tudi pri drugih zanimanje za: koroška letovišča.
Sekcija tujski promet in strokovne skupine gostinskih in nočninskih podjetij so pričeli že v začetku februarja s strokovnimi zborovanji po vsej deželi. Vrsta zborovanj za gostinsko' obrt bo trajala ves mesec februar in če bo potrebno, tudi še v marcu.
V vseh okrajnih mestih in mnogih drugih tujsko-prometnih občinah bodo strokovna predavanja izvedencev za to področje ter podrobno' razpravljanje o različnih perečih Vprašanjih, ki zadevajo' tujsko-prometno gospodarstvo. Lastniki tuj-
sko-prometnih obratov si bodo na zborovanjih lahko osvojili mnogo koristnega za uspešno in ustrezno' delo v prihodnji sezoni. Višek akcije pa bo zasedanje tuj-sko-prometnega gospodarstva v ponedeljek, 3. marca, v Trgovinski zbornici v Celovcu, na katerem bodo govorili izkušeni strokovnjaki iz Avstrije.
I
MMEBEm
Petek, 7. februar: Romuald Sobota, 8. februar: Janez M. Nedelja, 9. februar: Apolonija Ponedeljek, 10. februar: Sholastika Torek, 11. februar: L. M. B.
Sreda, 12. februar: Evlalija Četrtek, 13. februar: Gregorij

OPEHARJENI GOLJUF
Ubogemu kmetiču je ukradel tat iz staje edinega konjiča. Nesrečni mož je hoi-dil od hiše do. hiše, taval od vasi do vasi, toda nihče mu ni vedel svetovati, nihče povedati, kje bi lahko našel svojega konja. Ves obupan se je vrnil domov, sedel na hišni prag in zajokal: »Oj, kdo mi bo sedaj obračal zemljico? Še poginem od gladu.«
Mimo pride star berač. Slišal je kmetičevo tožbo in vzkliknil: »Če sem prav slišal, ti je konjski tat izmaknil edinega konja. Star sem in ubog, to je že res, toda če nimaš večjih težav, ti lahko pomagam.«
Kmetič nejevoljno' odkima z glavo, pomeri starega berača od bosih nog do' raz-kuštranih sivih las in reče: »Hvala za lepe besede, dobri starec, toda kako' neki
mi boš pomagal, ko pa sem obredel deset vasi in naletel povsod na, gluha ušesa?«
»Hahaha!« se zakrohoče starec, »če boš kdaj rabil pomoč ali dober nasvet, ga poišči najprej v svoji glavi, kajti pri drugih boš zares vedno naletel le na gluha ušesa. Medtem koi si taval od vasi do vasi, bi lahko bil že V mestu, kjer je prav te dni konjski sejem. In sedaj te vprašam, kje drugje bi utegnil biti tisti zmikavt s tvojim koniem, če ne na sejmišču. Obleci se brž — in z mano na pot!«
Kmetič, ki sicer ni dosti verjel beračevim besedam, se končno le odpravi s starcem proti mestu, Hodila sta Ves dan in vso noč, kajti do' mesta je bilo' zelo daleč. S težavo sta prišla do velikega trga, kjer je bilo sejmišče. Povsod je bil tak
Tri kitajske pravlice
Preudarni bogataš
Bogataš se je sprehajal vzdolž reke, kar mu spodrsne in pade v vodo. Bila je hitra in globoka in mož se je znašel v nevarnosti, da bo utonil. Njegov sin, ki ni znal plavati, je z. brega divje klical na pomoč. Hitro! Hitro!« je vpil. »Veliko nagrado prejme, kdor mi reši očeta!«
Obupno boreč se z vodOi, je bogataš kričal svojemu sinu: »Ne reči ,velika nagrada', ti norec! Ostani hladnokrven! Ne obljubljaj več kot tri tolarje!«
Domišljavi tekač
Nekoč je živel mož, ki je znal hitro teči. Veliko' si je domišljal torej in bil venomer pripravljen, pokazati svoje zmož nosti.
Nekega! dne je vdrl v njegovo hišo tat, pograbil nekaj dragocenosti ter pobral šila in kopita. Gospodar se je pognal za njim, kričeč: »Hej, ti! Stoj! Kaj ne1 veš, da mi ne moreš uteči!«
Tat pa je tekel hitreje. To ja zares vznemirjalo zasledovalca. »Misliš, da me lahko premagaš, ti lopov,« jei kričal za njim. »Nobenega upanja nimaš!«
Stekel je hitreje ter pretekel nekaj milj v zelo kratkem času. Ko' jei tako brzel vzdolž ceste, ga sreča prijatelj.
»Čemu taka naglica?« je povprašal.
»Lovim tatu,« je sopihal tekač in obstal.
»Kje pa je on?« je vprašal prijatelj.
»Milje za menoj!« jei sopeč, a Ves ponosen odgovarjal tekač. »Mislil je, da more hitreje teči od mene, a jaz sem, mu pokazal.«
Spretni prilizovalec
Neki učenec je bil določen za važno službo. Preden je odpotoval, je V slovo' obiskal svojega; učitelja, kakor jei bila na-
vada. Da bi preizkusil njegovo' usposobljenost, ga je uičtelj vprašal, kako bi se vedel, ko bi prišel v družbo' z visokimi uradniki.
»Vse boi tako, kot je treba,« je odvrnil učenec. »Pripravil sem si sto .visokih klobukov', po enega za vsakega uradnika, ki ga bom srečal. Prepričan sem, da bom uspel.«
.Visoki klobuki' je bil izraz za neodkri-tosrčne, prilizovalske komplimente. Učitelj je bil užaloščen nad prezirom svojega učenca.
»Kaj!?« je zakričal. »Je to' vse, kar je moje desetletno poučevanje naredilo iz tebe — nič kcit nizkotnega prilizovalca!?«
»Oprostite mi, častitljivi mojster! Toda vi ste Vselej poglobljeni v svoj študij in ne Veste, kako prostaško' se vede Ves, svet. Malo je ljudi na svetu, oj oj, ki sioi, kakor Vi, visoko dvignjeni nad prilizovalstVo.«
Tako sta sie ločila na najboljši način, pri čemer se je učenčeva zaloga Visokih klobukov zmanjšala za enega.
hrup, da, bi človek sam sebe ne slišal, toda kmetič vzklikne: »Zdi se mi, da sem slišal hrzati svojega konja.« In kmetič potegne starca za roko ter pohiti za znanim glasom.
Res, je bil kmetičev konj. Ves srečen ga prime kmet za uzdo, da bi odvedel vranca. Tedaj pa, ga nahruli mešetar: »Hej, možakar, zmotil si se! Poglej, kupca imam. Seveda,, če daš več, lahko tudi midva udariva v roke.«
In Vzklikne kmetič: »Človek nesrečni, ta konj je vendar moj! Pred dnevi si mi ga ukradel, sedaj pa, naj kupim od tebe lastnega konjak Ne boš me — goljuf ... !«
Tedaj pa se vmeša v prepir berač in nagovori okoli stoječe kmete: »Razsodite, ljudje, kdo. od obeh ima prav. Dobro sem si namreč ogledal konja in sem na njem nekaj opazil.« Potem položi berač konju na oči dlani in nadaljuje: »Kdo od vaju nam lahko pove, katero oko ima konj pokvarjeno — levo ali desno? Najprej ti, mešetar!«
Ta nekaj časa menca, nato pa blekne: »Konj je slep na le:.. . le'... levo oko.«
»Zmotil si se, mešetar«, zavpije berač in nagovori Veliko gručo radovednežev. »Ljudje, razsodite sedaj, čigav je konj!«
»Ne, ne! Zmotil sem se,« zajeclja sedaj tat. »Mislil sem na desno oko. .. , ki pa je z moje strani. . . mislim . .. če gledam spredaj...«
»Hahaha! lepo si se ujel, tat. Moj konj ima bolj zdrave oči kot mi vsi skupaj«, se razveseli kmetič in poboža vranca, ki je spoznal svojega, gospodarja in rinil Vanj.
»Torej z ukradenim konjem nas slepa,-ri ta govedar. Udri po njem!« so zavpili razkačeni kmetje in mlatili poi konjskem tatu šei dolgo potem, ko sta, bila kmetič in prekanjeni berač že daleč iz mesta.
Ves potolčen in, pobit konjski tat pa je bržkone sklenil, da ne bo vtikal svojega tatinskega nosu nikoli več V tuje hleve.
O Soncu, Mesecu in petelinu
Od tega je že dolgo, tako dolgo', da je težko prešteti leta. Na nebu so živeli trije bratje: Šoncev Mesec in petelin. Nekoč se je zgodilo, da je Sonce, najstarejši brat, šel zdoma, da bi sijal ljudem, V hiši pa sta ostala samo Mesec in petelin. Naj povemo kar takoj, da se' je Mesec zelo rad kregal. Tudi zdaj je izzival petelina, ga žalil in končna zgrabil za greben in ga Vrgel na. Zemljo. Ko se je Sonce zvečer vrnilo domov, je zvedelo, kaj se je zgodilo. Zamislilo se je in reklo!: »Vidiš, da
si tak čudak, da: ne moreš z nikomer živeti V miru. Zato te nočem več videti. Jaz bom, hodil po nebu podnevi, ti pa ponoči. Petelin pa bo ostal moj tovariš, nikoli me nei bo pozabil.«
Od tistega dne petelin vsako jutro, ko zagleda Sonce, kriči »kikiriki«, in to pomeni, »dobro jutro., starejši brat«. Ko pa se približuje večer in se pojavi na nebu Mesec, petelin hiti domov, da ne bi videl tistega, ld ga je takoi razžalil.
Malajska pripovedka
Človek, ki je kupil smeh
V neki vasi je živel bogatin.
Kmetje so bili revni in da, bi se mogli preživljati, soi mu prodajali njive, sadovnjake, hiše, pohištvo, vse, kar je šlo v denar.
Ko' so' čez nekaj let tako obubožali, da niso' imeli več kaj prodati, je bogatinu šinila v glavoi misel, da bi mu prodali še svoj smeh.
Kmetje soi začeli trkati na, bogataševa Vrata in mu prinašati smeh. Odslej v vsej vasi razen bogataša nihče ni imel pravice, da bi se smeial. Tako je postala tista vas najbolj žalostna na svetu.
Nekega dne je poklical bogatin na trg vse kmete in jim začel pripovedovati šale ter se norčevati iz njih. Toda nihče se ni smejal, ker so' bili vsi prodali svoj smeh.
Bogatin pa je dejal:
»Jaz se bom smejal za' Vas Vse!«
In se je začel smejati:
»Zdaj se smejem namesto Petra: haha-haha... Zdaj namesto Pavla: hihihi...«
In se jei smejal vedno bolj in bolj.
Ko se je začel smejati namesto dvanajstega kmeta, mu je od smeha pošla sapa in se ja klavmot zadušil.
Tedaj se je smejala vsa Vas.
DUŠAN M E V L J A :
Smulav
Le grej pri peči se, prismuk, naš smučarski pozdrav je smuk! Lenuh zaspani naj smrči, na hrib se smučarju mudi.
Čuj, burja pleše divji ples, in že v dolino spet drvi. veselo' žvižga okrog ušes.
A smučar meni tebi nič drvi V dolino kakor ptič.
Če pa med potjo se zgodi, da po nesreči v sneg zleti pobere se in se smeji
Ovire smučar ne pozna, ker je pogumnega srca.
Skoz burjo ostro in skoz mraz drvi v dolino kakor plaz.
Pri peči dremlje naj bedak, a smučar, to je zdrav junak, ki se ničesar ne boji:
Zato pa: smučar naj živi!
S. flw}6A*	,
^OBODNIM
SONCEM
DRUGA KNJIGA POVEST DAVNIH DEDOV
57
Polagoma se je zdanilo. Nad antsko vojsko je od vzhoda zažarela krvava zarja. Sloveni soi smatrali to za dobro znamenje; T prsih je rasla zmagoslavna zavest. Izzi-vači Antov so tekli pred Vojsko in dražili Sl ovene.
»Pridite iz mišjih lukenj, poniglavci, pridite, boječe podlasice, da si ogledate ▼olčje zobe! Nabrusite si pete, če hočete živeti! Vaše žene in vaše ljubice naj prosijo Daždboga za sušo. Zakaj, ni treba dežja na polje Slovenov, kropili ga bodo studenci solza! Hu-u-u-u!«
Nekaj raztogotenih Slovenov se je od-krhniloi od mirne bojne čete in zdivjalo ead izzivače. Treščili so vkup, se spoprijeli v tesne gruče in se grizoč in tuleč valili med vojskama.
Tedaj se je Iztoku razveselilo lice. Hrup rogov se je oglasil iz tabora Antov, številna četa se je odtrgala od gozda: in v lahnem teku z naperjenimi kopji in dvignjenimi sekirami namerila tja, kamor je Utok postavil drhal pastirjev in sužnjev.
V lepem redu so poskakovali Anti, V strnjeni celoti, kakor bi strašen, plaz hrumel čez raven. Iztok je bil Vesel te moči, ugajal mu je grozeči val, le krutoi mu je bilo pri srcu, da ni mogel zajeziti tega veletoka, združiti ga s Sloveni in ga speljati na bizantinsko zemljo, da poplavi in pogazi, kogar koli bi srečal.
Nenadoma pa se pretoči po vrstah Slovenov tih, zategel vzklik začudenja in bojazni:
»Huni! Alani!«
Iztok se je "vzpel v stremenih. Iz gozda se je usulo ob bokih Volkovega močnega voja krdelo hunskih in alanskih konjikov.
»Tunjuševo delo! Pes je prišel Volku na pomoč.«
Iztok je izdrl meč in potipal za.pone na pasu in na šlemu. V njegovem junaškem srcu ni bilo' sledu bojazni.
»Konjenico razbijemo mi! Prizanašajte Antom! Nastavite kopja v bran!«
Tako sei je glasilo Iztokovo- povelje.
Anti so že prevalili dve tretjini ravnine, ki jih je ločila od Slovenov. Tolpa ni dalje vzdržala. Z glušečim vpitjem soi jo udrli Sloveni, pastirji in drhal, proti Volkovemu krdelu. Volk je pognal mogočni val z vso silo v tek, sodeč, da je tam glavna, moč slovenske čete. Sovražniki so se zagrizli drug v drugega, nastal je krik in trušč, tuljenje in ječanje, hrestanje kopij, žvenket mečev, grozna četa je padala, in se dvigala, se kotalila po tleh, odska-
kovala v beg, se vračala z zamahnjenim orožjem. Sloveni soi izgubili naglo pogum, pričeli so bežati, za njimi soi se ulile reke Antov in sekale, kar so zasegle, vzklikale V zmagoslavnih vriskih, da se je stresel zrak.
Takrat so zabučali trobci Slovenov. Kakor bi zgrabili Ante za tilnik, so vsi obstali. Huni in Alani so zaobrnili konje.
»Prevara, prevara! Za njimi! Tam jei mladič, tam, velmožje!«
Tako je divjal Volk. Vsa Vojska se je okrenila proti levemu krilu, kjer so stali sami trobci. S tem je obrnila glavni četi Slovenov hrbet.
Napočil je odločilni trenutek.
Iztok je zamahnil z, mečem, prvi sončni žarki so zagoreli na rosni travi. Oklepi in šlemi so se zabliskali V soncu. Iztok je plul kakor ptica na! čelu težko! oboroženih konjikov pol ravnini. Udarili s,o Hunom in Alanom V bok in za hrbet. Iztokov meč je1 švigal kakor misel, grozno' so klali stari voijaki, ki so prišli iz Bizanca. Sproščeni hunski konji so divjali med množico, prvi Anti so se obrnili in se klali med, seboj. Iztokova konjiča pa je švigala med pehoto! kakor ognjena kača v svitu žarkov. Koi soi se Anti dobro' zavedeli in uzrli zlate oklepe in blesteče šlemei, jih je pograbila, plahost.
»Hilbudij! Bizanc! Upravda!«
Ti vzkliki so se razlili med stoke umirajočih.
V hipu je bila vojska zbegana, popla-šena v zavesti, da, so planili med nje Bizantinci. Anti so pometali kopja V travo, in začeli bežati proti gozdu. Za njimi je pritisnilo desno krilo, veljakov. Vsa črta se je raz,prhnila, gonil je posamič Sloven Anta in mu bil na pleča. Hunska in alan-ska konjiča se je z redkimi ostanki gnala po dolini, za njo je pritiskal silni meč starega Slovena iz Bizanca. Iztok je opustil pogon jezdecev. Prebijal se je skozi bežeče, domala razorožene gruče Antov. Zamahnil je z mečem edino takrat, če se je mimogrede dvignilo proti njemu kopje, da je odbil udarec, in vihral dalje. Oko mu je sevalo izpod šlema kakor jastrebu, ko. se spusti izpod neba in šine za plenom. Po poti, katero je oral njegov žrebec med telesi, je jezdil tudi Rado-, sin Bojanov, oblečen kot centurio, in še nekaj mladcev, ki so sledili ognju svojega poveljnika. Hrup in tuljenje, jok in javk, vzkliki k bogovom soi glušili zrak, suha zemlja je bobnela pod nogami beguncev, v gozdu je hreščalo, ko so- trli suhljad z nogami.
Iztok je- prid.revil do gozda, odtrgan od svojcev. Iskal ga je, pa ga ni našel. Po-krotil je besno strast in se hipoma zavedel, da je obdan od vseh strani, da soi zaostali celo Radio in tovariši. Zasukal je kanja, da bi ga pognal po strani V bežeče tolpe ter se presekal do svojih.
Toda v tem trenutku je zagledal iskano lice. V strahovitem zamahu je siknil zrak
ZA GOSPODINJO IN DOM
O sušenju svinjskega mesa
Kar zadeva najboljši način sušenja in priprave svinjskega mesa, je težko najti nek skupen način, ker so okusi in navade po raznih krajih različne. Zato je najbolje, da se vsak gospodar ali gospodinja najprej posvetujeta s kakim strokovnjakom, ki je poklican, da daje navodila, ki so dobra.
Za primer, kako lahko ravnamo z mesom,, da bo okusno, navajamo sledeči primer: Prašičje meso je treba najprej dobro osoliti z navadno soljo. Tako rabite za 50 kg mesa en in pol kilograma soli. Nato pustite meso dva dni pri miru, kasneje pa ga obrnete in ga pustite še en dan. Nato ga čim bolj tesno zložite V škaf. Nato
Naš žepni robček
Žepni robček je prav gotovo higienična zadeva, a higieni služi le, če ga pravilno uporabljamo. Žepni robec ni samo muhasta moda, imamo ga zato, da si z njim brišemo nos. Do tod je prav in lepo. Zgubi pa svojo veljavo, če- človek tak »higieničen« robec, v katerega si je pravkar obrisal nos, položi na mizo, polico, stol ipd. Tako dejanje namreč ni več higienično, pa tudi robček ni higieničen, temveč je le nosilec bacilov.
Že samo ime »žepni robec« pove, da spada edino v žep, in čim je umazan, tudi ne Več V žep pač pa v umazano perilo. Nikakor pa ni prostor za umazani žepni robec ta ali oni kos pohištva, ali pa celo pod blazinami V postelji. Saj tako prenašamo z njim bacile najrazličnejših bolezni. Če smo močno prehlajeni, hitro menjavajmo robce, ker v nasprotnem primeru se vednoi znova okužujemo z že rabljenim robcem. Najbolje pa je, da v primeru prehlada uporabljamo zelo praktične robce iz papirja, ki jih lahko kupimo- v trgovini in jih potem, koi jih nekajkrat rabimo, lahko- Vržemo stran, ker so razmeroma zelo poceni. Če pa uporabljamo izključno robce iz blaga, jih moramo pri vsakem pranju tudi dobro- prekuhati, da tako- uničimo bacile.
Higienično je tudi, da kihamo v robec, da se kapljice ne razprše po prostoru in ga ne o-kužujejo. Ni pa higienično, da z robcem, ki ga sami uporabljamo, brišemo otroku nos ali usta. Kaj nelepi so tudi robčki, ki so omadeževani z črnilom, ide Čilom, jedili ipd. Tak robec spada med umazano perilo.
Puščanje robca po Vseh mogočih kotih je grda razvada, ki ne izdaja, samo slabe in pomanjkljive vzgoje, pač pa tudi pomanjkanje spoštovanja do bližnjega, ki mora prenašati to nadlogo v stanovanju.
ga polijete z raztopino, ki jo napravite iz sledečih snovi: (računano za 50 kg mesa) segrejte 5 litrov vode in stresite vanjo 50 g solitra, enako količino navadnega sladkorja, 10 g popra, ščepec majarona, nekaj malega koromačevega cvetja (sladki janež), nekaj brinjevih jagod, nekaj strokov česna in sok srednje- debele limone. V raztopino stresete tudi sol, ki je morebiti ostala od prejšnjega soljenja1. Kose ta raztopina ohladi, polijete z njo meso V škafu. Dobro je, da ima škaf spodaj čep, da tretii dan zopet odcepimo in odtočimo tekočino s katero- nato zopet polijemo meso, ki pa smo ga predhodno zopet obrnili.
To ponavljamo kakih 15 dni, nakar odvzamemo meso iz škafa, ga do-broi obrišemo in obesimo v prostor za prekajevanje. Kurimo z drvmi, najbolj primerne so bu-
kove, ognju pa večkrat dodamo tudi kako brinjevo Vejico. Ogenj naj ne bo prehud. Čez noč naj se prostor za prekajevanje prezrači in ohladi, naslednji dan pa zopet zakurimo. Klobase sušimo dva do tri dni, salame štiri dni pa tudi do sedem dni, gnjati pa štirinajst dni. Ko je prekajevanje zaključeno, obesimo meso na zračen prostor, da se le-tam dobro osuši.
Sicer je res, da ima že Vsak kmet svoj ustaljen način prekajevanja mesa, vendar prav gotovo ne- bo škodilo-, če poskusimo prekajevati meso tudi še na kak drug način, na primer po zgoraj opisanem načinu. Z dodatki več snovi dobi meso tudi več okusov, torej postane bolj okusno. Če hočemo imeti res dobro meso, ni dovolj, da ga samo nasolimo in čez toliko časa vzamemo iz škafa in ga posušimo. Dodati je treba tudi začimbe.
Hranilo, ki ga zanemarjamo
V nekem angleškem leksikonu piše: oves — hrana na Angleškem za konje, nr Škotskem za ljudi! Na to hudomušno- definicijo je nekdo pripomnil, da ne pozna boljših konj, kot so angleški in ne boljših ljudi, kot so- Škoti.. .
Ni znano, kakšne zasluge ima oVes, ozi roma ovseni kosmiči pri tem,, Vendar ima po svetu oves dokaj dobro- ime. Evo, nekaj podatkov: Sto gramov ovsa ima toliko kalorij, kot 210 gramov teletine, ali 390 gramov krompirja ali celoi 240 gramov jajc! Oves je bogat na železu in na vitaminih iz skupine B. Pomembna je količina lecitina v njem itd. Oseba,, ki se je preživljala na ameriškem institutu za prehrano 8 dni zaporedoma po navidez kaj skopem jedilniku: ovseni kosmiči z jajcem trikrat na dan — je bila po tej kuri v naj boljši kondiciji, kar pomeni, da ovsu prav nič ne manjka. S takimi lastnostmi se more postaviti redkokatero hranilo.
Posebnost ovsa pa je V sestavi njegovih beljakovin. Organizem jih sprejema laže, kot katerekoli iz ostalih žit. V telesu dvigajo količino sladkorja in za dalj časa ustvarjajo občutek sitosti, kar izkoriščamo pri shujševalnih kurah. Poi drugi strani večje količine ovsenih kosmičev povzročajo hitro kopičenje zalog beljakovin v telesu — in to je podlaga debelenja.
Ni torej slučaj, da so praktični Američani in lačni Škoti že zdavnaj odkrili praktičnost in uporabnost ovsa! Ameriški vojaki so- ga nosili v drugi svetovni vc-jni na fronto-, Hillary pa ga je nesel na Mount Everest; oves je tudi osvajal marsikako medaljo na olimpiadah . . .
O ovsenih kosmičih imamo še vedno malce nesodobno- pojmovanje. Na mleku, s sladkorčkom posute, jih jedo! brezzobi
dojenčki in bolniki na smrtni postelji. Kako bi se jih torej lotil koreniaški ljubitelj mastnih pečenk in papriciranih golažev? (Daši bi jih ta najbolj potreboval). Nesreča kosmičev je V tem, da jih jemljemo le kot zdravilci in ne kot hranilo! Zdravila .pa so seveda vsa grenka in neokusna. Pri vsem tem imajo- nesrečni kosmiči red ko lastnost, da se jih da prirediti na sto nt činov! V zrezkih pečene jih ni mogoče ločiti od mesa in v piškotih ne o-d pravih orehov!
Torej upoštevajmo te koristne lastnosti ovsenih kosmičev in rade posegajmo po njih ter z njimi izpopolnimo V bodo-če jedilnike, ki bodo zaradi njih lahko postali bolj pestri in mnogostranski. Razen tega pa bomo lahkoi še prepričani, da- uživamo močno in zdravo hrano, ki je organizmu nujno potrebna.
Vino ni samo redilno pač pa tudi zdravilno
Že pisatelj in pesnik starih Grkov Homer je pred skoraj tisoč leti zapisal, da so tedaj zdravili rane z vinom. Uživanje vina kot zdravila pa sta propagirala ustanovitelj medicinske šole v Suimi Hide-sios ter rimski zdravnik Asklepiades. Pa tudi novejša medi ena ne zametava vina kot zdravila.
Liter vina daje okrog 700 kalorij. To se pravi, da je njegova hranilna vrednost enaka hranilni vrednosti desetih jajc. Vino ni samo razkužilno- sredstvo, marveč pospešuje tudi delo živcev, ki nam posredujem- okus in vonj, pospešuje pa tudi prebavo. Znameniti biolog Pasteur je imenoval vino »najplemenitejša pijača«.
Stari domači zdravniki so na podlagi stoletnih izkušenj predpisovali uživanje alkohola za pospeševanje delovanja srca pri akutnih infekcijskih boleznih, na primer pri pljučnici, tifusu, gripi, s čimer so okrepili organizem. Močan grog ali kuhano vino ob začetku prehlada sta koristna. Črno vino- predpisuiejo- nekateri zdravniki pri zdravljenju črevesnega katarja. Vrhu tega je vino, če ga zmerno uživamo — poživilo, če smo utrujeni.
Alkohol tudi moderna medicina precej upošteva v zdravilstvu. Ugotovili so namreč, da na nekatere bolnike pomirjevalno učinkujejo že zelo majhne količine etilnega alkohola, ki zmanjšujejo bolečine.
PRAKTIČNI NASVETI
Ostanke ožetih, o-bribanih oziroma olupljenih limon uporabljamo v kuhinji kot čistilno sredstvo-. Če jih dodajamo vodi za pomivanje, se- bo porcelan lepše- svetil, s črne peso-de borno- laže odstranile maščobo in saje, pregnale pa bomo- tudi neprijeten duh, ki se širi pri pomivanju posode. Z ostanki limo-n lepo- očistimo vodovodne ško-like in pomivalne sklede. Aluminijasta posoda bo- ko-t nova, če jo odrgnemo z limono-. Izginile bodo- lise, ki se rade napravijo na aluminiju pri kuhanju nekaterih jedil.
ZDRAVSTVEN! KOTIČEK
Kje naj zdravimo naduho?
Vsi vemo-, da je bronhialna astma ali naduha napor otežkočenega dihanja, ki ga spremljata kašelj in piskanje- v prsih. Bolnik čuti tudi pomanjkanje zraka. Naduha je pogostna tudi pri otrocih. Spremembe na bronhijih, ki sprožijo- astmatičen, napad, imaio lahko različne- vzroke. Povzročijo jih lahko plini (na pr. v predoru) in določene snovi, ki nastajajo- pod vplivom bakterij V samih vnetjih bronhijev. Napad lahko nastane tudi refleksno ali pa je živčnega — psihičnega (razburjenje) izvora, lahko pa ima tudi fizični izvo-r, na-stana na primer zaradi vlage, mraza, vremenskih sprememb ipd.
Naduho lahko zdravimo klimatsko ali zdraviliško-. Proučevanje vpliva višinskega podnebja na nadušljive ljudi je pokazalo, da so zanje zlasti ugodni kraji z nadmorsko višino nad 1000 metrov. Tudi v klimatskih krajih V Višini 400 do 800 metrov se nadušljivi ljudje- dobro počutijo-.
Na naduho ugodno- vpliva tudi podnebje v bližini morja. Ob Jadranu so- zlasti ugodni kraji ob severnih in južnih krajih slovenskega Primorja.
Vpliv podnebja v Primorju in gorskih krajih je mnogo- večji, če se bolniki mu-de v njih dlje ali če jih pogosto obiskujejo.
pod mečem, kriknil je, da so- oškropile pene konju grivoi: »Kozlič ubije Vo-lka z jezikom!« In že se je zvalilo obglavljeno Volkovo trup-loi v pomendrano travo.
Anti krog njega so zatulili v grozi. Iztok se je zakadil v zbegano množico-, za njim so letele sekire, kopja so škrtala ob oklepu, on pa, je divjal preko teles in komaj nekoliko- oprasnjen na nogah dosegel Slovene.
Na bojišče je legla noč. Sloveni so- še vedno gonili polovljene Ante k ognjem. Besne, od veselja poblaznele davorije so stresale temo, na Perunovem oltarju so goreli v grmadah ovni in vo-li, narod je pil iz rogov med in slavil Iztoka, kateremu je ta zmaga rodila neomejeno zaupanje in prižgala ljubezen v srcu vsakega SloVena.
Prav tedaj, ko je najsilneje vihrala domača Vojska med Anti in Sloveni, je ležal Tunjuš že tretji dan vrhu hribca nasproti Svarunovemu gradišču. Dva najboljša hlapca, izborna vojaka in najspret-nejša jezdeca, sta pasla tri konje na rebri. Šepetaje sta spregovorila tu in tam kratko besedo. Zakaj Veliki gospod, kralievi sin Tunjuš, je blaznel od ljubezni. Trikrat so šli v dolino, trikrat so se plazili proti deklicam, ki so pulile lan in prepevale pesmi. Pa trikrat so se morali Vrniti. Tunju-šu so se stresale kocine na bradi, čeljusti
so mu mrzlično šklepetale. Videl je Lju-binicoi, kako ji je gorelo lice V soncu, njen smeh in njena pesem je donela iz zbora deklet kakor kraljice. Njeni zlati lasje so se- razpuščeni Valovili v lahki sapi. Bele lahti, ovite z zlatimi narokvicami, so se blestele v žarkih, ko je zgibala sno-pke lanu in zdevalal polna perišča na kopice. Tunjuš je bledel kakor v mrzlici. Z dlanmi si je stiskal nizko čelo, bil na prsi s pestjo, nabrekle ustnice so se mu odpirale kakor glavatemu somu, ko hlepi po- vodi, če ga vržeš na suho.
Bil je blizu, planil bi bil med deklice, zgrabil Ljubinica, jo- dvignil k sebi na konja n zbežal. Toda nekaj se mu je zaplelo krog nog, kolena so- se mu. tresla;, slutil je skrivnostna; bitja, Vile pogorkinje, ki ga uničijo-, akoi se s. silo dotakne- Ljubinice. In divjak se- je splašil ob misli, da je Ljubimca morda čarovnica, da ga; je ovraži-la; ka.dar se je zasmejala, se mu je Vselej zdelo, da zasmehuje njega in ga vabi: »Pridi, poskusi, do-takni se me, če že-liš umreti.«
In smrti se je Tunjuš bal; zakaj ni bilo-neugodno njegovo- življenje. Zato- so vselej splezali nazaj v hrib in Tunjuš je ležal brez jedi in brez besede v ustih pa brez tolažbe V srcu.
Sonce se je nižalo-, rjavo se je svetilo lanišče v dolini. Dekleta so pulila z urni-
mi prsti zadnji kos, Tunjuš je zrl z izbuljenimi očmi na ravan.
»Jutri ne pride Ljubinica več iz gradišča. Iztok se vrne, vrnejo se vojščaki in potem. . . Nikoli ne bo moja, a brez nje je smrt!«
Tunjuš se je prevrnil na tleh in zaril s čelom v hladno rušo-. Še enkrat se je oglasila Vsa njegova hunska modrost: »Ne budali! Modruj! Pusti žensko! Tunjuš, pomni, da si sin Emakov!«
Hun je dvignjl glavo. Ko- je zagledal bele haljice v dolini, je zakričalo- srce, zažarela strast in modro-st je ugasnila.
»Moja boi in kraljica Hunom!« .
Tako je rekel odločno in skočil pokonci.
Minila je- ura.
' Deklice so kriknile in se razbežale kakor zbor golčečih golobic, ko plane mednje kragulj-.
Zavihral je rdeči plašč, Ljubinico- je zgrabila strašna roka krog pasu, zazibalo se ji je p-red očmi in obšle so jo- temne sence.
Na okopih gradišča sta se- v tem hipu pojavili dve postavi, dva starca, Svarun in Radovan.
»Tunjuš!« je zavpil Radovan.
»Moja hči!« je vzdihnil Svarun in se sesedel.
Radovan mu je oprl glavo in v tolažbo
nesrečnemu očetu sipal za bežečim Hunom najgroznejša prekletstva V jezikih vseh narodov od Baltiškega; pa do Egejskega mo-rja.
Toda Hun je bežal, noseč v naročju zaklad in pritiskajoč na pol onesveščeno Ljubinico na svoje srce. Gonil je kakor pobesnel. Topot konj njegovih hlapcev, ki sta drevila za njim, ga je vznemirjal, da je stiskal dekle k sebi v groznem trepetu, da mu jo kdo iztrga. Brez oddiha so gnali na pol blazni do Donave.
Še tisto noč je položil Tunjuš nezavestno Ljubinico na krasne preproge v svojem šo-toru in klical obupan vrače- in vra-žarice na pomoč kraljici.
Ali njegovo- Veselje, koi je odprla oči in želela vode, je bilo kratko. Balambak mu je naznanil, da ga že nekaj dni čakajo poslanci iz Bizanca. Upravda veleva, da se napoti takoj do njega.
Prišli so namreč Izto-kovi zasledovalci in V stepi poiskali Tunjušev tabor pc naročilu Upravde.
Zazcrilo- se- je- jutro. Ljubinica je zaspala s smehljajem krog ustnic. Tunjuš je zapretil Balambaku smrt, če se skrivi las kraljici Ljubinici, preklel nato uro, ki ga je zavedla prvič do Upravde, in odjezdil z Bizantinci proti jugu.
(Nadaljevanje sledi)
a oddih IN RAZVEDRILO
C/-uguko'V se obrne k svojemu mlademu prijatelju Bikovu in ga vpraša:
»Zakaj pa ne pridete kdaj zvečer k nam? Predstavil vas bom svoji ženi, ki je nenavadno pametna in, zagotavljam vam, prava lepotica. Poje, pleše in igra božansko. Skupaj bomo preživeli lep večer.«
»Hvala, prav rad,« odgovori Bikov, sočutno pogleda Tugukova in pomisli: kako' so ljudje bedasti.
»Odlično. Ne boste se dolgočasili. Jelena je pametna in ima prekrasno telo.«
»Pridem jutri zvečer, prav gotovo,« živahno zagotavlja Bikov in hkrati pomisli: ubogi norec.
*
Bikov jel na obisku pri Tugukovih. Kot pravi ljubitelj lepote se je čudil negova-
nim rokam Jelene Ivanovne, ki je stregla s čajem in z obilico ljubkosti. Medtem je občudoval še ostalo...
»Da,« reče Tugukov, ko da je uganil misli svojega prijatelja, »moja žena je zares božanska. Sedaj pa vaju moram, žal, zapustiti. Imam zelo važen posel. Jeleniča, zlato moje, prepričan sem, da se ne boš dolgočasila, ker te zapuščam v prijetni družbi. Pa se dobro zabavajta . . .«
»Potrudil se bom!« je zagotovil Bikov, Pri tem pa se mu je glas tresel.
»Vrnil se bom okoli enajstih, prej ne. Na svidenje, zlata moja,. ..«
«•
Dva tedna pozneje. Bikov je spet na obisku pri Tugukovih, tokrat v prostrani sebi, pokraj Jelene Ivanovne, ki sedi pri klavirju. Mož zamišljeno' koraka po sobi gor in dol. Kakor se približuje in oddaljuje od klavirja, tako se tudi pogovor med Jeleno Ivanovne in Bikovim nekam čudno menja.
Ona reče: »... že tri dni te ni blizu, kar me skrajno žali in vznemirja .. .«
A ko sliši, da, se približujejo' moževi koraki, takoj nadaljuje z ravnodušnim glasom:
»... na stričevem posestvu, kjer sem bila na počitnicah, je bilo zelo veliko malin, jaz pa sem nora na nje... vendar na tebe sem še bolj nora in žejna tvoj ih poljubov, ki. .. in ves dan sem jih iskala po grmovju ter se sladkala; s tem čudovitim sadežem... toda če me varaš s kakšno drugo ženska, gorje ti. Strašno sem ljubosumna in... da, sodim, dai je čaj z malinovim sokom zelo' okusen...«
Sedaj je prišel na vrsto Bikov. Dejal je: »• ■ toda s katero naj bi te varal, duša moja, zlati moj slavček. . . ni bil ne slavček niti kanarček, pel pa je čudovito' lepo- nekoč sem ga bil pozabil nakrmiti in
ANTON SLODNJAK:
Prešeren
Ko je prišel pesnik Prešeren v Kranj za odvetnika, je bil Kranj majhno mestece. Vso moč so imeli v svojih rokah imovi-tejši meščani in cerkev: eni so vodili trgovino in obrt, kmet pa jim je moral plačevati desetino. Tudi dekanu so morali kmetje dajati desetino.
Kmetje in meščani so se plačevanju desetine vedno' bolj upirali in nazadnje sklenili, da odrečejo' desetino mestnemu dekanu Dagarinu. Prešeren je sprejel njih tožbo in zbral sto in šest desetinarjev, ki jo je podpisalo.
Pobožna Katra, ki je gospodinjila bratu-pesniku, se je zavoljo te pravde silno hudovala na brata, kar pa ni prav nič pomagalo.
Nazadnje pa je prišel sam dekan Da-gerin, ki je bil v ljubljanskih šolah Prešernov katehet, na pesnikov dom.
»No, kakšne neumnosti so spet to? Kaj hočete oropati kranjsko cerkev njenih Prastarih pravic? Marsikaj hudega sem pričakoval od vas, tega pa niti v sanjah ne- Duhovnik mora živeti od oltarja, to se pravi, da ne sme in ne more kopati, trgovati ali opravljati kakega rokodelstva.«
»Pravijo, da je bil sv. Pavel izvrsten tkalec,« ga zavrne Prešeren.
naslednje jutro. .. najbrž bom prišel jutri, ko bo tvo j mož odšel v urad...«
»O! Tako je to? Tako? ... Imenitno!« — je nad njunima glavama jezno zagrmel Tugukov. »In vi, mladenič, tako nedostojno izrabljate meje zaupanje? O, prav nič ne bom oviral vajinih ljubezenskih z’i-vov, lahko grem,.. . lahko' se vama umaknem ... in to takoj ter za vselej!«
Jeleni Ivanovna je glasno, kriknila ter poskušala moža pomiriti in potolažiti. Toda ta je vse njeno zagovarjanje in prilizovanje odločno odbil in hladno rekel: »Ne potrebuiem ne izgovorov nei pojasnil. Slednjič sem jasno spoznal, kako stvari stoje in odhajam ...«
Brž ko je mož z bolestnim izrazom v obrazu odšel, se, je Jelena Ivanovna vrgla Bi-kevu na prsi in izbruhnila v krčevit jok ...
Nato je- vzdignila glavo, si obrisala solze in čisto mirno rekla:
»O, naj gre k vragu! Sedaj bova lahko' srečno živela drug ob drugem, mar ne, sonce moje?«
*
Pretekel je mesec dni. Bikov in Tugukov sedita skupaj V kavarni hotela Bri-stod. Bikov reče ogorčeno':
»Vi ste se nesramno obnašali proti me ni.«
Tugukov se jei nasmehnil in odgovoril:
»Zakaj pa? Umaknil sem se, da,. bi ne oviral vajine sreče!«
»Ne lazite! Podtaknili ste mi svoje ženo, ker vam ni bila več všeč, a jaz idiot, sem se dal ujeti V past.«
»Mar niste srečni?«
»K vragu s takšno srečo! Saj to, ni žena, to je strupena kača. Hudobna, lažniva, ljubosumna in tako neumna, da bi jo moral kar naprej mlatiti. Grdo ste me pre-varili!«
Tugukov se je zlobno zasmejal.
»Pa je niti zapustiti ne morem,« nadaljuje Bikov, »ker se upira in grozi s strašnim škandalom.«
»Da, da. dobro poznam njen način!:: je edobraval bivši soprog.
»Poslušajte, Ivan, grdo ste naredili z menoij, ampak pripravljen sem, da pozabim na vse in vam odpustim, če mi pomo-rete, da se izkopljem iz te neprijetnosti.«
. Zakaj neprijetnost? Nihče vam ne brani, da storite, kakor sem storil iaz. Poiščite kakega nadebudnega mladeniča in . . .«
»Kje pa najdem takšnega tepca, kakršen sem bil sam?«
»O, vidite, jaz sem ga pa le našel, tak redek primer! Sicer pa zakaj tepec? Priznati morate, da je Jelena, Ivanovna na prvi pogled čarobna in zapeljiva.«
»Rotim vas, Ivan, pomagajte mi, da se
v Kranju
»Še vedno tista vaša prešernost, s katero ste mi grenili življenje v šoli.«
»Gospod dekan, še vedno mi niste povedali, kaj želite. Kadar pride kak gospod k zloglasnemu besednemu dohtarju, to že nekaj pomeni.«
»Umaknite tisto pritožbo! Ali ne veste, da služite z njo hudiču, ki vedno predrz-neje dviga glavo in ščuva ljudi na upor?«
»Hotel sem z njo pomagati ubogim ljudem,« odvrne pesnik. »Lanska letina je bila slaba in marsikdo še zdaj giaduje. Cerkev v naši deželi pa je dovolj bogata.«
»Odkar vas poznam, ste bili nagnjeni k temu, da delate nemir in nered, Cujte, saj sva si lahko prijatelja. Zavrnite tisto pravdo in povejte ljudem, da se ne morejo upirati božji volji...«
»Ven!« je zavpil Prešeren, da se mu je glas hripavo razklal.
Kmalu nato je vložil Prešeren tožbo pri okrajnem sodišču.
Minilo je nekaj dni. Proti poldnevu prihiti v sobo njegov pisar Floriaii z novico, da je vsa država in morebiti vsa Evropa zapletena v revolucijo.
Pesnik se je naglo oblekel in oba sta šla na ulico in med ljudi. Povsod so ga hrupno pozdravljali.
osvobodim te ženske. Imate morda koga pri roki, ki bi... ?«
»Hm ... morda. S kom bi mogli poskusiti? ... No, saj res... tu je Agramatov! Brez dvoma bo, ugriznil. Lansko poletje je s pogledi kar požiral to božansko žensko ...«
»Oh . . . menite, da bi Agramatov? . ..
*
Agramatov in Bikov sedita skupaj v kavarni. Drugi prijateljsko taplja prvega po, rami in govori:
»Dragi prijatelj, kako da: vas tako poredko vidimo? Obiščite me katerikrat doma, sedaj sem oženjen. Da, oženil sem se z Jeleno Ivanovno, s čudovito žensko-, ki očarljivo pleše in poje, njeno telo pa je ko' izklesano. Skratka, božanska ženska ...«
»O, prav gotovoi bom prišel, že jutri,«
je glasno zagotavljal Agramatov. Pri tem
je zbadljivo gledal Bikova in si mislil: kakšen idiot!
Minil je že mesec dni.
Agramatov sreča v gledališču svojega prijatelja Ivolgina in ga prisrčno objame:
»O, kako sem srečen, da te vidim, dragi prijatelj! Kako1 ti je? Si že slišal, da sem se oženil? Da, vzel sem Jeleno Ivanovno, prekrasno, božansko ženo, nenavadno pa metno. Izredno' lepo poje. Obišči me čim-prej, spoznal te bom z njo1 in. ..«
»Oprostite1, da vas prekinem. Ne gre nemara za Jeleno' Ivanovno, ki je bila že poročena s Tugukovim?«
»Da, in kaj je na tem?«
»To, da se1 vam ni treba truditi. Nikar je ne povzdigujte. Jaz sem bil prvi, potem sem jci podtaknil Tugukovu! Tcrej poznam to igro...«
Agramatov je okamenel, ko da je strela udarila vanj.
f. s. finžgar: Berač
V nedeljo bo obhajal priljubljeni slovenski pisatelj F. S. Finžgar svoj rojstni dan in mu ob tej priložnosti tudi koroški Slovenci čestitamo ter želimo vse najboljše v globoki hvaležnosti za vse lepote, ki nam jih je podaril s svojim literarnim ustvarjanjem.
Berač Malha je prikoreital v Zalaz. Po svečnici tisti dan je prišel. Kar začne snežiti. In snežilo' in melo' je dva dni in dve noči tako neusmiljeno, kakor bi se napravljalo k sodnemu dnevu. Zaradi tega je Malha obtičal v Zalazu kakor zajec pod grmom. Z velikim trudom se je pre-kidal sosed do soseda. Na dolino' nekaj dni še misliti ni bilo.
Berač Malha je bil silnoi tenkovesten človek. Zato ga je bolelo1, ker bi moral biti Zalaščanom več dni v stalno nadlego. Sicer ga niso pehali v sneg in gonili preko praga. Pa vendar, Malha je tuhtal, kako bi povrnil večdnevno' gostoljubje.
»Bral bi vam, če bi imeli bukve,« je rekel, ko je odjužinal pri Strahu.
»Bral bi, ali znaš?«
»Berem; ne ustrašim se gospoda, če gre za branje. Ko bi imeli bukev, bi slišali!«
»Hencajte, Trta ima bukve! Zapisal se je namreč v Mohorja.«
»Da jih ima Trta, oče Strah? Mohorske bukve?«
»Ima. Cel kup jih leži na polici!«
»Torej takoj k Trti, da odberem najboljšo zgodbo. Drevi pa vsi k Trti; boste culi!«
»Malha bo bral! Drevi pri Trti!«
Tako je šla ta novica od soseda do soseda. In še preden se jei zvečerilo, je bila vsa peč natrpana z otroki. Okrog mize in pc klopeh so sedeli gospodarji, dekle, celo tiste gospodinje, ki so mogle z doma.
Trta; je prižgal petrolejko, katero je Malha prej očedil in izbrisal, da se je ljudem zableščalo, ko je zažarela, na mizi.
Malha je pričel. Po hiši je zadonel visok, pevajoč glas, da so se vsi navzoči spogledali. Gladko je tekla beseda za besedo. Ni se spotaknil. Izpočetka je ta ali oni kaj malega pošepetal in zamrmral. Malha se je pa hitro ustavil, pritisnil prst tj e, kjer je nehal in se jezno ozrl po' šepe-talcu. Rekel pa ni besedice.
FRANCE PREŠEREN:
Klel je neki mlad učenec pust na pepelnično jutro, te besede je govoril v jezi svoji tisto uro:
„0 predpust, ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo! Ti med materne petice si poslal požrešno kugo, si mošnjico mi rejeno djdl popolnoma na suho; stari oča se bo praskal, gledala bo mati čudno, malo penezov poslala, dokaj bosta mi naukov; vendar to bi še prenesel, to še ni največje hudo.
O predpust, ti čas presnčti, da bi več ne prišel v drugo! Sem obesil zdvolj tebe dokaj časa uk na kljuko; treba prečuvati bode več noči s prižgano lučjo, dolgo si glavo beliti, da popravim spet zamudo; vendar to bi še prenesel, to še ni največje hudo.
O predpust, ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo! Si omožil dokaj deklic in med njimi mojo ljubco, mlado deklico nezvesto, lepo Reziko nemškuto, za katero rad bi dal bil kri, življenje, svojo dušo. — Da si njo mi ti omožil, oh, to je največje hudo!"
MALHA
Polagoma so se ljudje umirili. Radovednost je rasla. Vse se je zaljubilo v Ga-šperlinovega Tineta, ki je trpel tako strašno na vojski, bil ujet, pa je ušel, bil vnovič ujet in ranjen, pa se je izlizal in izmotal iz ječe. A komaj je pisal ganljivo pismo materi, da je rešen in da se kmalu vidita;, se je zapletel zopet v nevarnost. Poslušalce je začelo' skrbeti, tiščali so se k Malhi in čakali V strahu, kaj bo. Tedaj pa Malha zapre bukve in reče: »Dalje pa jutri!«
»Nocoj, nocoj! Beri! Kaj bi nehaval! Naprej!«
Tako so vsi hkrati priganjali in tiščali vanj. Toda Malha je bil trdovraten.
»Možje, imejte pamet! Nisem grla ukradel. Kakor sem rekel: Dalje j utri f«
Zagozda mu je obljubil slivovke, Trta ponujal jabolčnika, Ječmenček je potisnil predenj mehur s tobakom — vse zaman. Malha je ostal trdovraten.
Drugi dan so z mrakom že povsod povečerjali. Malha se je preselil k Strahu in z nočjoi je bila hiša polna, poslušalcev.
Tudi ta večer ni Malha dovršil zgodbe. In dokončal je še ni tretji večer. Ko je pa dognal konec četrto noč, so' vsi na glas zahtevali; »Začni od kraja! Jutri pri nas! Pri nas v petek!«
Malha se ni branil. Začelo se je v Zalazu ponočevanje ob knjigi, da ga niso pomnili stari dedje. Ljudje so pozabili na vse drugo in govorili le o* Gašperlinovem Tinetu in o njegovih srečnih nesrečah. Tako dlogo so' tirali berača od hiše do hiše, stregli so mu in postiljali ob peči, da je navsezadnje pošel petrolej v Zalazu. Tedaj so sel šele zganili in pregazili pet v dolino, da so prišli do olja in soli.
Malha je pa tudi po gazi izginil v svet. A V Zalazu se je pričela z beračem, Malho nova doba. Pognala; je prva kal veselja do branja in izobrazbe. Abecedniki so odslej spoštovani. Otroci bero in slovku-jejo', da se kar razlega po vasi.
Ledina je začela roditi. Celo v Mišjem dolu in v Zalazu se je udomačila knjiga in prišel je dan, ko je sam največji starokopitni upornik — Trta — gnojil senožeti s Tomaževo žlindro-.
ARKADI] AVERČENKO:
BOŽANSKA ŽENA
Stran 8
Celovec, petek, 7. februar 1958
Štev. 6 (822)
Čudna vloga orožnikov
Kaj se skriva za takimi poskusi?
Kakor znano, vprašanje poprave škode, ki so ja utrpeli naši izseljenci v času nacističnega nasilja, še Vedino ni rešeno. Čeprav poteka letos, že 13. leto, odkar se je končala krvava voijna in so po zmagi nad nacističnimi silami tudi pri nas, v Avstriji spet zavladale svoboda, pravica in demokracija, se morajo' slovenske žrtve nacističnega nasilja še vedno boriti za priznanje tistega, kar soi oblasti ostalim žrtvam že priznale. Vloge številnih slovenskih izseljencev so bile formalno odklonjene, ker so na pristojnih mestih polagali več Važnosti na izjave bivših nacističnih priganjačev iz Nemčije, kot pa na objektivna dejstva, ki jih je nakazala in dokazala v številnih vlogah Zveza slovenskih izseljencev.
Zadnje čase pa Vse kaže, da se pri takem načinu reševanja tudi pristojno ministrstvo ne počuti več dobro, ker smo že iz več krajev slišali, da se orožniki ponovno spet zanimajo za podrobnosti okoli vprašanja izseljeništva. To je vsekakor dokaz, da dosedanji vzroki za odklonilno-stališče oblasti le niso tako tehtni. Vendar bi bilo v tej zvezi zanimivo vedeti, kakšna navodila imajo orožniki za zasliševanje bivših izseljencev, kanti zvedeli smo za stvari, ki kažejo te nove ukrepe v prav čudni luči. Da navedemo konkreten primer:
Pred nedavnim je obiskal orožnik tudi
bivšo izseljenko gospo Rozo Reichmann iz Lipe pri Vrbi ter jo pozval, da se čim prej zglasi na orožniški postaji V Vrbi. Imenovana se je pozivu odzvala in se dne 29. januarja zglasila pri orožnikih V Vrbi, kjer so jo spraševali o izseljeništvu. Končno jo je službujoči uradnik vprašal, če bi podpisala zapisnik odnosno izjavo, da preklicuje svojo Vlogo, s katero je zaprosila za priznanje tako imenovane pripor-niške odškodnine (Haftentschadigung) za, čas, ki ga je preživela V izseljeništvu. Z e. utemeljitev tegai je orožnik med drugim navajal, da odškodnine itak ne dobi, ker je od takrat minilo že toliko časa, da sploh ni bila zaprta in podobno. Gospa Reichmann se je temu poskusu seveda odločno uprla in povedala, da take izjave ne podpiše.
Javnost in posebno prizadete žrtve fašističnega nasilja bi Vsekakor zanimalo, kaj se skriva za temi poskusi in kdo daje orožnikom navodila za tako početje, ki nikakor ni v skladu s predpisi o objektivnem ugotavljanju resnice. Čas bi bil, da bi prenehali z diskriminacijo slovenskih žrtev in jim končno priznali odškodnino, do katere imajo vso pravicoi. Slovenske izseljence in druge žrtve fašističnega na.-silja pa opozarjamo, da se ne pustijo izzivati in zavajati, pa, čeprav prihajajo taki poskusi tudi od! oseb, ki nosijo državno uniformo.
Plemenito tekmovanje 25-tih držav v Badgasteinu
V teh dneh je mnogo govora o svetovnem smučarskem prvenstvu v alpskih disciplinah v Badgasteinu. Težko so pričakovali vneti športniki trenutek, ko bodo zapele fanfare mednarodne športne organizacije FIS ter naznanile začetek plemenitih tekmovanj, ki združujejo 25 držav. In prišla je težko pričakovana nedelja. V Badgasteinu je bilo vse v najlepšem redu. Vreme lepo, snežne razmere odlične. Na tisoče gledalcev in turistov je že V zgodnjih jutranjih urah spremenilo mesto v pravo mravljišče.
Za ta dan je bilo določeno tekmovanje moških V slalomu. Pričakovati je bilo, da bodo Vodilni V tekmovanjih Avstrijci, kar se je tudi uresničilo. Zlato medaljo je v nedeljo dobil Josl Rieder, srebrno pa Toni Sailer, dočim si je bronasto osvojil Japonec Iga,ya.
Naslednji dan, V ponedeljek, je bilo tekmovanje žensk v slalomu. Tu pa si je priborila zlato medaljo Norvežanka Bjom-bakken, srebmoi medaljo, je dobila Avstrijka Putzi Frandl, bronasto pa Švicarka Waser.
Svetovno prvenstvo se je nadaljevalo v sredo z veleslalomom za moške, v katerem so Avstrijci ponovno pokazali premoč kljub ostri konkurenci. Tokrat je zmagal trikratni olimpijski prvak Toni Sailer in spet postal svetovni prvak. Drugo mesto je zasedel svetovni prvak v slalomu Rieder, tretje mesto, pa si je priboril Francoz Bonlieu.
Včeraj je bil na sporedu veleslalom za ženske, V soboto boi smuk za moške, v nedelja pa smuk za ženske. O teh tekmah ter o zaključku svetovnega prvenstva bomo poročali prihodnjič.
Sibirija se vse bolj industrializira
Sibirija postaja vse bolj pomembna, ker so prav v tem delu sveta bogata ležišča najrazličnejših rudnin in drugih industrijskih surovin. Že smo poročali, da v Sibiriji gradijo veliko mesto' znanstvenikov, kjer bodo številni strokovnjaki in študentje vršili raziskovanja na najrazličnejših področjih sodobne znanosti ter proučevali nove možnosti pridobivanja človeku koristnih tvarin in energetskih virov. Razen tega pa so sedaj V Sibiriji začeli graditi tudi velik industrijski bazen, ki bo', kot vse kaže, po svoji moči in zmogljivosti večji cd! znamenitega Porurja v Zahodni Nemčiji.
V sibirski tajgi‘so namreč sredi širnih gostih gozdov odkrili nenavadno bogata ležišča železne rude Vzdolž bregov reke Angare in njenih pritokov.
Najpomembnejše nahajališče tega z ru-
IlQQQDHil3QHSQnC]BI
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00	17.00
19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program. — 5.35 Jutranja godba — 6.00 Oddaja za kmete —
6.10	Pestri zvoki — 7.00 P'san spored za jutranjo uro — 10.10 Gospodinjski magacin —
11.00	Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 18.00 Sami šlagerji — 19.30 Odmev časa.
II. program. — 5.35 Dobro jutro! — 6.05 Z godbo v dan — 7.15 Mali koledar —
8.10	Radijski pisemski nabiralnik — 12.03 Automobilisti med potjo — 14.30 Mednarodna univerza.
Sobota, 8. februar:
I.	program: 8.45 Šimi pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Iz vseh dolin zveni — 16.00 Na cesti k jutri
—	16.20 Mladinski koncert — 20.30 Na to smo postali pozorni.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 15.00 Oddaja za mladino — 15.30 Odlični izbor — 20.15 „Najlepše v življenju so sanje" — 21.00 Za ples.
Nedelja, 9. februar:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Melodije, ki nikdar ne izzvenijo — 11.30 Veselo petje — veselo igranje
—	14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna godba — 19.00 Športna poročila — 20.10 Kriminalna uganka: Kdo je storilec?
II.	program: 8.00 Leto v pesmi —
11.00	Koncert dunajskih filharmonikov —
15.15	Lep je svet — 20.00 Glasbene pripovedke — 21.15 Dunajske melodije.
Ponedeljek, 10. februar:
I.	program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Za našo vas (slov.)
—	18.20 Za vas? — za vse — 18.30 Mladina in film — 18.40 Iz raznih operet (slov.)
—	20.15 Ti časi so minuli — 21.00 Glasba v ponedeljek.
II.	program: 9.00 Naša radijska družina — 15.30 Dunajski Trubadur — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Vesele melodije —
19.30	Orkestralni koncert.
Torek, 11. februar:
I.	program: 8.45 Zdravniki in civilizacija — 14.00 Poročila, objave. Rdeče, rumeno, zeleno (slov.) — 16.00 Godba na pihala — 17.10 Fifty-fifty! — 18.30 Radijska prijateljica — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči
—	20.15 Orkestralni koncert.
II.	program: 9.20 Prosimo, zelo prijazno — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Glasba za zaljubljence — 19.40 Pustni koncert.
Sreda, 12. februar:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 15.45 Antigone in vrtni palček —
17.10	Popoldanski koncert — 20.15 Lepe melodije — 21.00 Prosim, odložite.
II.	program: 13.30 Za prijatelje oper
—	14.40 Meje znanja — 15.30 Tekmovanja malih ansamblov — 17.55 Pisana glasba —
19.30	,.Navihanec in Limburga", komedija.
Četrtek, 13. februar:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Literarna oddaja (slov.) — 17.10 Pisan venček melodij
—	18.30 Mladina v poklicu — 18.40 Oddaja za kmete — 19.00 Prilcesinja dneva — 20.15 Sončno zrcalo — Osojsko jezero — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 9.00 Ti in žival — 16.00 Oddaja za žene — 17.15 Raziskovalci na obisku — 19.30 Vi želite, mi igramo — 21.00 Richard Wagner, 75-letnica smrti.
Petek, 14. februar:
I.	program: 8.45 Radijska beležnica —
14.00	Poročila, objave. Za malce dobre volje; literarna oddaja (slov.) — 15.45 „Plakat“, pripovedka — 16.00 Čar melodije — 19.05 Zgrabi srečo.
II.	program: 9.00 Iz zbiralnika za pritožbe — 17.15 Znanje za vse — 19.45 Prijateljem gora — 20.00 Igra policijska godba —
20.30	Tisoč taktov plesne godhe.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 8. februar:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Lepe melodije, znani napevi — 8.35 Nastop kvinteta Niko Štritof — 11.15 Zvoki izpod zelenega Pohorja — 12.30 Kmečka univerza — 12.40 Pesmi in plesi iz Tahitija — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 18.00 Okno v svet — 18.45 Ježkovih pogovori — 20.00 Veseli večer —
21.00	Melodije za razvedrilo.
Nedelja, 9. februar:
6.00	Domač nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Alpski pozdravi — 8.15 To in ono za vas — 9.17 Kar radi poslušate — 10.30 Pokaži, kaj znaš — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 16.45 Glasbeni mozaik — 17.30 Avčenko: „Kupčija s smrtjo", igra — 20.00 Popevke in zabavne melodije — 21.00 Komorna ura.
Ponedeljek, 10. februar:
5.00	Dobro jutro — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Popularne melodije — 9.20 Popevke in melodije — 11.35 Nastopa Vaški kvintet s svojimi pevci — 12.30 Kmetijski nasveti
13.15	Z melodijami na pot — 14.35 Voščila — 17.35 Iz zabavnega arhiva — 18.00 Mla-
dinska oddaja — 18.45 Industrijska revolucija našega časa — 20.00 Simfonični koncert.
Torek, 11. februar:
5.00	P’san glasbeni spored — 8.05 Narodne pesmi in poskočnice — 10.10 Spored zabavnih melodij — 11.30 Za dom in žene —
12.00	Slovenske narodne — 12.30 Kmetijski
nasveti — 13.30 Operne melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Potopisi in spomini — 17.15 Ljubljenec publike Sinatra — 18.00 Športni tednik — 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov —	20.30 Balzac: „Odpustljivi
greh", igra.
Sreda, 12. februar:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci — 8.05 Pisana paleta — 9.00 Rupel: Jezikovni pogovori — 9.15 Za ljubitelje narodnih in domačih napevov — 11.00 Prelistajmo naš zabavni album — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov
—	14.35 Voščila — 17.15 Sestanek ob petih
—	18.00 Kulturni pregled — 18.30 Glasba iz Peruja — 20.00 Operna oddaja s komentarjem — Rossini in Mozart.
Četrtek, 13. februar:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Amaterski zbori pojo — 8.35 Straussovi valčki —
10.10	Od melodije do melodije — 11.45 Pesmi za naše male — 12.30 Kmečka univerza
—	12.40 Igra Kmečka godba — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 16.00 Z domačimi in tujimi solisti in skladatelji — 17.35 Valčki iz glasbenih revij — 20.05 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov —
21.00	Veseli večer z Boccacciom.
Petek, 14. februar:
5.00	Jutranji pozdrav — 8.05 Orkestralna matineja — 9.20 Zabavni zvoki — 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov — 11.30 Za dom in žene — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koroške narodne poje vokalni oktet iz Št. Vida v Podjuni — 13.15 Od arije do arije — 14.35 Voščila — 15.40 Brehm: Skok v negotovost — 17.35 Češki plesni ansambli igrajo —	18.50 Družinski pogovori — 20.00
Črnski pevec Billy Eckstine — 20.30 Karnevalska noč.
dami bogatega področja jei v Rudnogorski. Dejansko, gre za pravo' gora železa. V njej je toliko, železne rude, da bi iz nje lahka izdelali železniške tračnice, s katerimi bi lahko napravili 60 tirov okrog zemeljske oble! Da bi to bogato ležišče lahko izkoristili, so že začeli z gradnjo prvih Visokih peči. Kmalu pa bo. na tem področju nastalo prava mesta z visoko razvita železarskoi industrijoi z vsemi specialnimi oddelki predelave in plemenitenja železa ipd.
Podobno nahajališče železne rude so našli V Krasnojarsku. Po cenitvah sovjetskih strokovnjakov znašajo ležišča rude nekaj desetin milijard ton železa. Na tem področju bodoi gradili središče aluminijske industrijet.
Za pogonsko sila v novoustanovljenih industrijskih centrih v Sibiriji bodo poskrbeli z gradnjo* 1 II. številnih hidrocentral ob sibirskih rekah, predvsem ob reki Angari in na Bajkalskem jezeru. Več hidrocentral bodo tod zgradili že do leta 1961. Prav po zaslugi industrializacije bo Sibirija sčasoma postala vedno gosteje naseljena in nudila človeštvu, predvsem pa sovjetskemu gospodarskemu razvoju, vedno nove možnosti razvoja in tako sčasoma izgubila nekam čuden prizvok, češ da je življenje V Sibiriji nemogoče in da more tu človek živeti le, če je V ta prisiljen.
Končno tudi ameriški satelit kroži okrog Zemlje
Dolgo časa že so napovedovali različni ameriški napovedovalci ter listi po vsem svetu start prvega ameriškega umetnega satelita V Vesolje. Po neuspelem prvem poskusu, ki je močno razočaral Američane in Vse zapadne države, je V soboto, dne 1. t. m. končno uspelo ameriški armadi izstreliti s štiristopno raketoi »Jupiter C« prvi umetni satelit in takoi rešiti Amerika iz precejšnje zadrege. O uspešni izstrelitvi satelita je ameriške državljane obvestil sam predsednik Eisenhoiwer, in zavladalo je splošno Veselje.
Satelit je bil izstreljen iz Capa Cana-verala ter se je pojavil V Vsemirju 17 tednov po izstrelitvi prvega sovjetskega Sputnika. Satelit, ki So mu dali ime »Raziskovalec«, je težak 13 kg in 360 gramov. V njem sta dva radiooddajni postaji, ki oddajata signale na frekvencah 108,03 in 108. Satelit kroži s hitrostjo 28.900 km na uro, izstreljen jei bil V višina 3200 km in bo krožil okrog Zemlje poi mnenju nekaterih ameriških strokovnjakov od 2.5 do 10 let. Oddajne signale ameriškega satelita so ujeli tudi v Sovjetski zvezi. Pri izstrelitvi in gradnji rakete je bil V glavnem udeležen nemški raketni specialist Wemer von Braun, ki je konstruiral tudi nacistične »V 2« rakete.
..ELBLHOF” - ENODNEVNI PIŠČANCI
|
PREDNAROČILA ŽE ZDAJ!
Bela amer. Leghorn, jerebičasta Italijanka, New-Hampshirc (Goldamerikaner), Rhodelander, Barred-Rocks, Withe-| Rocks - jarčke (stare 3 mesece), gosi, race in purani !
VSAKO SREDO IN ČETRTEK
Od kmetijske zbornice za Koroško priznana valilnica in rejališče perutnine
„ELBLHOF” - F. u. J. ZUBER celovec . klagenfurt, telefon 23-70