List 40.
i	jřt>J v*
1
ft > '



Tečai XXIV.

obrtniške
narodne
Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veijajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold
>
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr
pol
2 gold. 40 kr
leta 1 gold. 30 kr
4»
}>' ■ v / * * • " - ' v i t '
V fep«	*	1
-, _ * . ' • . » _ . < . »

Ljubljani
sredo
M
/
iv .
- 'i
«
■ •
septembra 1877
i
i
^ i -I
■ T*
r- - V t.	m.	í
% ... ^ .
s / i
• • V i 7	- '	>

O b s © g : Razstava goveje živine, kónj, ovác in prešičev v Celovcu.
skim gnojem
Vinska letina.
Gospodarske skušnje.
Tri glavna vodila, kako naj gospodar ravná s hleve Dunajski časniki in pa Rusko-Turška vosjka.
za tište, ki bi radi zdehali.
vrstne novice.
Naši dopisi.
Slovansko slovstvo. Novičar.
Odgoja po módi. (Dalje.)
Angora. (Dalje.)
Če Mnogo-
Gospodiarske stvari
Razstava goveje živine
i
konj
9
Y I »
f
ovac m presiccv
756.280 metric, centov detelje,
240.050 metric, centov na njivah pridelanega sená, razun tega še blizo 800.000 metr. centov krmenske pese.
Pac lepa množina krme, kateri je primerna mno-
v Celovcu.
žina živine, ki se redi v deželi!
Koroška kmetijska družba je zadnje dni septembra
meseca napravila veliko živinsko razstavo. je po eni strani hotela svetu
konj
Goveje živine je na Koroškem 232.788 glav
23.744 glav, ovác 176.540, kóz 36.524 giav
pokazati, nakolikošno
njo sto-
svinj 99.243 glav.
Zanimivo je brati račun o vrednosti in dobičku
f >
prnjo v zivmoreji je ze dospěla, ter s iem pnuuuiii z,t-	uaJO ùiviuuicja ^»iuoai	»o«»"
vinorejcem svoje dežele slavno ime in vsled tega dobrih po števiikah kaže, kako lepo premoženje Koroška kupčev ; na drugo stran pa je bil namen razstave ta, dežela dobiva od živinoreje v primeri s Kranjsko.
ter s tem pridobiti ži- katerega daje živinoreja Koroski deželi vsako leto
}
on
da domači deželani posamesnih okrájev spoznajo
}
kaj
sveta dolžnost je podpirati zboljševanje živinoreje
?
Pac ki
premore cela dežela, in da naj jim razstavljena živina if prvi in pravi steber gospodarstva tudi po Kranjskem.
služi v spodbudo , da drugi domaćini.
tudi oni storé to , kar so izvršili
Kako pregrešno ravnajo nasprotniki kmetijskega na-predka, tedaj tudi nasprotniki kmetijskega poduka, brez
Koroška dežela je pač od narave za živinorejo katerega se ne dá nič doseči. Da ima Koroška dežela
bogato obdarjena; v živinoreji ima ona najboljše pri- dandanes tako lepo živino, ima se zahvaliti posebno
nemalo ne-
hodke, česar se bomo prepričali iz statističnih poročil o neutrudljivo delajoči kmetijski družbi
)
a
množini dohodkov, ki deželi izvirajo iz živinoreje
utrudljivemu misijonarju, kmetijskemu popotnemu uči-
planine, obilne
travo bogato obrašeni pašniki vse kaže, da je tukaj prava domovina za ker ljudstvo tudi čisla živino ter ljubeznjivo ravná ž njo, doseglo se je za
senožeti: telju gosp. Schutz-u v Celovcu. Tako se govori sploh
živinorejo, in
v merodajnih krogih v Celovcu.
Konj erej a.
Poročilo razkazuje, da je blizo
to v istini veliko, kakor nam
spri-
6000 kobil bilo leto in dan vobrejenih in od teh 60 od-
čuje sijajna razstava, v kateri smo videli lepo število stotkov žrebet odgojenih. Žrebeta se prodajajo po 50 izvrstnega govejega Belanskega (Mollthaler) plemena, do 300 gold.; poročilo ceni le 100 gold, enega k dru-pa tudi kaj zala goveda Labodskega (Lavanthaler) gemu, torej dohodka iz konjereje v letu 360.000 gold.
rodu.
Govedoreja.
Vsako leto se
Ker je prav ta razstava pokazala jasno in odločno, priredi okoli 80.000 telet, od teh se jih
da je Belansko pleme res izvrstno, popolno žlahno prodá v mesnico 39.000 v vrednosti .
~ ' in dveletnib juncev se pokolje
m
sposobno, da
se ž njim zboljšujejo goveda po goren-skem Kranjskem in Goriškem Tominskem, kakor sem poročal v svojih poročilih sl. kmetijskemu mini-
je dalo nalog, da pregledam goveda
Toplo
Od
468.000 gold.
eno
Od
3000 glav po 40 gold....... 120.000
leta in veČ let stare živine prodá
n
sterstvu, katero mi
se 4000 glav po 100 gold.
400.000
po omenjenih deželah ter da stavim predloge. sem v teh poročilih zagovarjal to pleme, in želim da bi še več let strogo in odločno Kranjska kmetijska družba z Belanskimi goveđi skušala požlahniti Go-
8000 glav (starih krav) po 80 gold. . 640.000
Volov se prodá 20.000 na pol pitanih
v
d
to je
rensko govejo živino.
Da je Koroška res pravi dom za rejo goveje ži-
se pri-katerih
eden po 300 kilo čistega mesá, 60.000 metr. centov po 64 gold, in 6000 manjših hribovskih volov à 225
3,840.000
v
kilo
13.500 metr. centov po 56 gld. 756.000
11
vine, kaže nam lepo
deluje krma. Cela dežela meri Ï88 □
je 88 odstotkov produktivnega sveta in od tega je 41 odstotkov sveta, na katerem se prideluje krma. Stati- dan okoli 70.000 ovác po 5 gld
število zemljišč, na katerih
milj, od
torej ves dohodek iz govedoreje v letu 6,224.000 gold.
Ovčje rej a in koz jer ej a. Prodá se leto in
,, to znaša 350.000 gld.,
stične številke od 1875. leta kažejo
letu přidělalo:
>
da
se je v enem
okoli 10.000 kóz po
gold
i
kar znaša 50.000 gold
nožetih)
milijona in 821.862 metrič. centov sená (na se-

Svinjereja. Leto in dan se poprodá in po-112.000 centov svinjskega mesa in slanine (špeha)
Iz
rabi :
cent po 26 gold., znaša 2 milijona in 912.000 gold.
vse živinoreje tedaj lep denar na leto: 9 milijonov
ki
ve
>
kakošne kemične premembe se godijo
in 896.000 gld. Vrh tega pa še za mleko in sir, ovčjo kedar trobni ali se sprstenuje.
v gnoji,
volno itd., najmanj more 5 milijonov gold, dohodka ce-
Gnoj
ki ga je gospodarju živina naredila
, se po
Tako ima Koroška iz živinoreje na leto blizo 15 dotiki podnebnega zraka razkroja; čem bolj zrak
niti.
milijonov gold, dohodka. Ali ni to gotovo steber ljud- more prešiniti gnoj, tem hitreje se razkroja, tem več
se
skega blagostanja?
pa tudi redivnih stvari iz njega zgublja.
Da
se
ga oj
Nikakor ne tajim, da Kranjska nima lepega za- pravilno razkroja, potřebuje neko gotovo mero vlaž-klada v živinoreji, al koliko bi se še dalo zboljšati in nosti in pa to pio te; vlažnost dobiva gnoj v hlevu
pomnožiti
t
Zato
dragi rojaki, v hlevu imate še velik po živinski
vi
tega požlahnite in prav v živinoreji morete najti
tem, da se
scavnici, na gnojnišČi pa po deževnici ali s gnojni kup z gnojnico poli va. Kedar se gnoj še večih prihodkov , katerih vam vsem je posebno v prav segreje, izhlapi vi a ž n o s t iz njega ; potem zgublja današnjih za gospodarje težavnih letinah silno treba. vodenih in druzih organičnih obstojnih delov, in po tej
I£akor sem že omenil, bila je razstava res s pravim izgubi prihaja gnoja čedalje manj in zgublja precej od cvetom žlahnih Belanskih goved napolnjena. Balansko svoje teže, pomnožujejo se pa v njem rudninske stvari
išnem hlevskem gnoju je
pleme je srednje velikosti (300 do 350 kilo žive teže), in pa vezani gnjilec. Glava in vrat sta navadno rudeča, od pleč čez hrbet 0.39 odstotkov gnjilca, 0.45 odstotkov kalija, 0.18 od-
in bedra se pa širi bela proga; sploh je živina cikasta. stotkov fosforové kisline; če pa je gnoj že nekoliko
Glava je fina in lahka z lepimi rogovi, oko milo in po-
8trohnel, ima v sebi 0.49 odstotkov
gnjilca, 0.56 kalija
hlevno, tako, da se Belansko živinče vsakemu hitro pri- in 0.23 fosforové kisline, po takem rudninskih stvari
ljubi. HHjHHHHH
vv	------------------------ ----- I--------7---------~
Pa tudi rado se redi Belansko govedo, ter se gnjilca precej več.
in
sme imenovati ena najzadostljivišib. Obilna molža pa je	Po vsem tem je razvidno, da gospodar, če sebi
tretja lepa lastnost in o tej podajam sledeči posnetek lastne škode noče, se mora ogibati všemu, kar zmanj-
Je
redil
iz zapisnika o molži Belanskih krav, katere gospodar Wenger in vestno celo leto zapisoval množino
mleka tako le:
suje vrednost gnoja
(Konec prih.)
Krava št. 1 dala je na leto 3878 litrov mleka
Vinska letina.
» V
>>
7)
77
71
77
V
71
St. Št. Št. Št. St. št. št. št. št. 10
3166 3283 3588 2757 2383 2392 2977 1876 2314
)) 77 1) 1) 77 i) )7 77 77
77 71 71 17 11 17 77 77
17
Na Stajarskem ne bodo, kakor
poroča
;
„Slov. Gosp."
zadovoljni z vinsko letino. Le Šilharja bodo
letos precej in dobrega dobili. Na Tirolske m bo
slabše od lani, vreme ni bilo ugodno cvetenju. V Dalmaciji in Istri bodo imeli najboljšo vinsko letino v celi Avstriji. Iz Hrvatskega se ne slišijo tako dobri
glasi
7
na Ogerskem povsod tožijo, da bo malo vina
toraj ena
drugi daje po 2861 litrov dobrega mleka
To je pač mleka v e 1 ik o, zato se Belansko pleme pokazala; toda ni dvomiti več, da bode potem cena
sme imenovati eno najboljših mlečnih plemen, ker
v primeri velikosti pač ne poznam, vsaj v Avstriji ne, sfcega, v Itali] i boljših krav, ki bi bolje molzle. Pa tudi mleko samo na Piemonteškem.
in še to slabo. Na Avstrijskem priča ku je jo le malo vina in slabo, tudi je toča veliko pobila. Vinska trgovina sedaj nekoliko stojí, ker vse gleda, kaj bo trgatev
_	po-
skočila. Na Nemškem bo vino veliko slabše od lan-
v Italiji pa so neki jako zadovoljni
je hvalevredno.
Tolščomér kaže. da mleko Belanske
posebno
7
krave ima 13.5% smetane.
(2. del prihodnjič.)
u-wua. JWUU	j U J3ÇUUU
S pani ji je silna vročina mnogo grozdja posušila, ostalo bo pa dalo kaj ognjevito vino. Na Portugalskem žuga trt na uš vse vinograde po-končati. Franco z i bodo imeli mnogo in prav dobrega
vina, veliko več kakor lani !
Tri glavna vodila
9
kako
naj
gospodar ravná
hlevskim gnojem
Navad
misii, da z gnojem ume ravnati vsakdo
>
Če tudi prav nič ne
ve, v oem gnoja gl
moči ob
stajajo.
Znani pravici tri gl
ijak Reichardt povdarja in to po vsi
vodila, po katerih naj s hlevskim
gnojem ravná gospodar na velik dobiček svoj
P
d
dokler ni pod
ela ali kaj
po njegovih besedah je, da se gnoj
7
mlj
i
nikoli ne primeša kaj a p
pep ker
apno in gnoju gli drug'
pepel
t a ce g; iz gnoj
in
zakaj
preganjata amonijak
7
ki
rastli dilo
redi
moc
j
Gospodarske skušnje.
* Ce čebela člověka pici, priporočajo čebelarj
b â k u v o u a j
čebela člověka pičeno mesto z mokrim koncem
t
s katerim naj se pomaže mesto
Pravijo, da zadostuj
7 7
ako
se
g
ust) pi-
katerim moramo odgovornost za
Tako
pomoci. Kmalu prestane bolečina in otok
šejo „Pučke Novine",
to sicer res lahko zdravilo bučelne^a pika prepustiti
* Cliste v
emlj
so zeló koristne. Naravoslovec
Žato ne, Grim m to na široko dokazuje; po njegovih skušnjah
glista prav nič ne škoduje koreninicam rastlinskim
kopajo zemlj
, naj se varuje,
da gnoj ne in pa voda
jo rahlajo, da v njo lože prodir
7
one
zrak
prbni
to je
»
se ne razkroj
dotik
k
7
kajti
po dotiki z zrakom se napravlja ogeljna k
obliki gaza,
v
katera iz gnojá běží, potem
pa mnogo or-
Foiitiéne gtvarí.
ganiških substanc v
gub
u uu gre*
naj pa bo gospodarju ravno to, Dunajski časniki in pa Rusko-turška vojska.
t r e t
da i
trob
ani
d
dotik
ka z gnojem takrat, kedar gnoj
i
to je, se sam po sebi razkroji; v ta namen je
Na Dunaji izhaja sila veliko
ko
>
mnogo več,
polivati
tedaj treba gnoj večkrat z gnoj
Korist tacega ravnanja razume pa le tak gospoda
kakor jih je treba in med temi jih je velika večina takih, katere vzdržujejo stranke samo za svoje namene.
Najboij straiikarsk in nesramen je list ,,Neue freie
kakor ga je „Politik" prav dobro krstila,
Presse" aii Duiiajska Mahomedanska vlačuga
u
yy
Po tej
in po
dru-
listib, ki
so se po nji vrgli, se je Dunajski in sploh
gih
tišti Avstrijski svet, spridel, da ne mara več poštenih iistov.
ki se „ustavoversk" zove,
tako
Ne more se tajiti
t
da
Je
Neue fr. Presse" občno
mnenje veliko spridila in zanetila plamen proti Rusiji. Kdo pa je tišti, ki ima ta turkoljubni časnik na va-
jetih? Nek ju dov ski baron, z imenom Hirseb. Ta je lastnik onega časnika. Njemu je Turško ruska vojska na veliko škodo, zato je napel vse žile, da bi za-gnal Avstrijo proti Rusiji ali vsaj Turku na pomoč.
Kdo neki je do leta 1874. govoril o tem, da je blagor
Avstrije zvezan z blagrom Tur či j e? ' Nihče !
Dovolj je bilo, da so Avstrijskemu občinstvu obešli na
bi
se
bile
1875.
Turčija prišla na kant, ni bilo čutiti, da bi bila Avstrija
vrat Turške srećke (loze), s katerimi imele zidati Turške železnice. Se celó ko je
pri tem kaj trpela.
Se
ustaja v Bosni in Herce-
govini je to reč sprožila. Avstriji je pretila nevar-nost — samo zato, ker baron Hirsch ni mogel več železnic
y
zidati, kajti
Turški ministri so
denar, ki bi
ga
bili imeli dajati baronu Hirschu, morali porabiti za ar
mado.
Takrat „Neue fr. Presse" od Avstrijske vlade
ni zahtevala nic manj in nič več, kakor to, da gredó Avstrijski vojaki Turkom pomagat, da se zaduši ustaja, samo zato, da bi baron Hirsch dobi! svoj denar.
Vi« LU V áiM VV J	V4 M MA ^/Ml V/ U AA â & U VU V« Vf M A ft	J	*	V
daljnem razvijanji vzhodnih homatij je bila ta gospoda
ze na
konji
>
zbeganemu občinstvu je bila že natvezla
misel, da vojska na vzhodu se dotika Avstrijskih in Nemških zadev, in da se blagor Avstrije more
Turčija ostane, kakoršna je bila.
;
varovati le s tem, če
)
je
bila
Davno že , predno se je začela sedanja vojska množica od te strani obdelana, in velik del druzih Du-najskih časnikov je moral vkreniti v kolovoz „Pressin", da se je mogel vzdržati. Zato je menda marsikater po-
přej manj pristransk
list, kakor na
pr
yy
N. W. Tagbl.
a
poturčil se. Casnik „Fremdenblatt" je zgubil na enkrat 5000 naročnikov, ker se je predrznil o homatijah na jugu imeti svoje last no mnenje. Tako preslepljeno je časnikarsko občinstvo.
Najboij je prevzela ljudi izmišljena in prazna trdi-tev, da so Avstrijske zadeve ob iztoku Don ave v nevarnosti. Pač bo vsak nepristransk člověk prašal keko pride Avstrija po tem v kako nevarnost, ker se vendar ni bati, da bi Rusi, če dobé te iztoke, Do-navo od Dunaja napeljali proti Moskvi ali Petrogradu. Al to vse nič ne izdá, ker ustavoverno občinstvo ne zahteva nobenih dokazov, ampak vse na prazno besedo veruje. Jasno je, da se Nem čij a ravno toliko briga
;
za iztoke Donave, kakor Avstrija, in da ni prav no-bene nevarnosti, ker bi se sicer Nemčija brž oglasila. Al to tudi nič ne veljá Dunajčanom, ker bo Nemška vlada pač skrbela za prid Nemčije, ne pa za dobi-
ček barona Hirscha , „Pressi" pa je mar le za ta do-
biček.
Najboij žalostno pa je vsakako to, da celó nekateri zastopniki ljudstva ravnajo po tem, kar beró po strankarskih časnikih. Poslanec bi moral imeti lastno prepričanje, in če ga nima, kaže to ali nevednost ali pa
lenobo. Ďa so tedaj časniki Dunajski potegnili s Turki in hujskajo na Ruse, je po tem lahko razumljivo, ker gre za njih dobiček tegne, to je današnjih časov.
da tudi občinstvo z njimi po-manj razumljivo in kaže spridenost
Cence za tište
9
radi zdehali.
Rusije 23. sept. rj.
se je slišalo iz prednje izbe (bilo je ravno pred tednom, v nedeijo pod večer). Skočil sem izza mize še s peresom
„Oh, oh, oh!"
v roki namočením v crnilo, od-
prl sem duri
y
,ob
, oh, oh!"
mi
bije
na
uho
na
pragu odprtih duri. Maša! Maša! kličem hišno
„Oh,
oh! vode ni treba*'
y
brž vode! drug, ki
gospod Nortškocmen, čistokrvni
podaj
zdihuje moj
me je skoraj na pra g povabil. Bil je namrec
Francoz iz stare znane
in slavne po svojem žrtvovalnem svobodoljubji familije
Provanske. I kaj vam je drug moj ? ga prašam ter stiskám njegovo roko v svojo, iz katere mi je pero samo
padlo
na
tla.
[»«Wiv JL1C* um „Oh , vu , uu i oc ^laotuc , rvelj Uii jc i
zdiha, „pobiti smo, pobiti, popolnoma pobiti!"
oh
oh ! še prašate
kaj mi je?"
y yy
Kako? kje? kdaj ? prečital sem vse poslednje telegrame
bili pobiti. „Pobiti! pobiti!" po-
ali pri Baba-da g u
in nisem
našel, da bi
navija on. Kje? pri Plevni n, , ali pri Dag-bab i? kje vendar?
>
»Oh,
Plevni, ali kaj Plevna! mi, mi smo pobiti!"
oh ! tudi pri
mi ?
çais ? lec!
y
vas ne razumem.
«
yy
Kdo
------ ,,Morda ne čitate „Peuple Fran-
Moniteurja" čitam. „Trdovratni klerika-Moniteurja"! měnil sem, da bom našel pri vas
Ne
y yy
tolažbe ! oh ! oh! pobiti smo
Povejte mi
vendar, drug
;
pobiti
y
in jaz posebej !
u
gledam v motno skoraj objokano oko
moj, mu spet stiskám roko ter
> .	ui^u, kaj c
dilo? kje ste tako pobiti? „Pogajali smo se predlagala Tulonu združitev, Lijonci Lijoncem
se je zgo-

Nic
ali
a
J0
a
Na , ali niso hoteli Tulonci in drugi Lijonci? odgovorili so nam!!'ť
Kaj so odgovcrili?
»Kaj „Nu,
še? kaj?
odgovorili so nam klerikalci !" Morda so celó rekli : Kakor je Gambetta vstal od nas, tako naj Gambetta
prisede k nam, pa bomo združeni* tako? „Strašno! pobiti smo, pobiti \u Strašno, aii vendar poslušajte, drug moj : vaša posebna pobitev je nekako podobna naši po-
bitvi pri Plevni tali
ne razumete tudi napel vse žile
neki článek natisnen v „Peuple
kaj hoče „Peuple" reci.
še ni tako dolgo, kar ste mi či-
Francais" rekoč, da
Jaz sem potem
y
pa
tudi nisem našel zmisla: morda
zato ne, ker tam so se vezale novomodne Parižke besede s Provanskimi in Bretanjskimi sufiksi
vse v eno
mrežo
y
». » v i «uuuiu'j iu jL/i vtctiijoniLui ouunoj , v oc v ^uu
ter obkladale s starimi že nekako trhljimi kore-
nikami nabranim i na Pirenejah in v Abrucah
celó
iz
JUMUl «liliu A u« JL H^UV/jaiJ iU V XI UL U^Oii J ^tiU JLIÀ
Valaških mlak je bilo nekaj bilk pridjanih , ki so mo-lele iz mreže, kakor ščetine. Vi ste vrgli proč „Peuple", češ, da ni vredno ....	' K ' Q,;
„Ob, oh!" se zasliši iz prednje izbe. Ozrem se komu govorim ? nikoga tukaj ni ! skočim iz sobe samo še kos suknje mojega druga sem vjel z očmi „Oh, ob, pobiti smo povsod, popolnoma pobi ...
»	i é w	i	«	•	i • i	*	A
nisem
<<
slišal
liiowui. oiinai j ZâkâJ vuuau uuu a
zale glas mojega druga Francoza.
„Pobiti smo, pobiti, povsod, popolnoma!" te besede so mi kar neprenehoma zvonele po ušesih. Spomnil
Več
velike duri so mi popolnoma odre-
P le vni.
sem se, aa mi je moj drug rekel, da tudi pri
vedó
y
pa
da
telegrami sicer o tej pobitvi nič ne Bog vé, morda telegrafist drugim pošilja druge
Moji
telegrame, treba je kaj
pozvedeti, si
mislim ter se od-
pravim k bližnjim znancem. To so Poljaki, ki vsak dan k meni pošiljajo po časopise in telegrame, pa vendar veliko več vedó , kakor jaz, dasiravno precitavam vse od prve do poslednje besede. „Bon žur, monsje!" me pozdravi gospodinja, priletna suha Poljska gospá, ki nikdar cigaretke z ust ne sname in vsacega z „bon žur"
ť pozdravlja", dasiravno dalje čez „mosje" njena francoščina ne seza. „Ste čitali poslednje telegrame ?
Da, res
čitali, saj ste mi jih že tudi poslali
a
si sama
odgovori in zaigra jej nekaki čudni smeh na starih ustnicah
»
pa to je vse laž, laž, vse laž; vendar naj-
«
prej vas moram soznaniti z novimi prijatelji, vsi mili
vsi
naše vere, punčice
i
našega očesa. Gospod priporocam vam našega milega druga monsje, ali ker
drugi,
Slovansko slovstvo.
* Kratka katehetika za bogoslovske zavode i prepa
smo v Rusiji, dasiravno ne Rusi,
po
■■ * v UL UJ w y M i. M> JUa» W §	7 ® '	P
domaće, Nikifera randije. Napisao dr. Martin btiglić. Odobrila preč
Nikolaj
monsje, priporocam vam pana Sigismunda
Ćmeslinskega, pano Sigismundo Smislinsko !" in tako
dalj
naštela mi je celo vrsto p
in
kateri
pa niso v vrsti stali ali sedeli, ampak vrteli so okoli
mize
ood
pv vp J w
širokim oknom, naložene s
sviDjino
ino, teletino,	««»"um m piCpaiouuij«u, «i
z dvěma no- profesuro svojo ni našel nobene knjige tem šolam shodne
nadbisk. duhovna oblast u Zagrebu.
Pisatelj „katehetike", profesor tega nauka na bo-goslovski fakulteti v Zagrebu pravi v predgovoru , da katehetika se ima po obstoječih propisih predavati v bogoslovskih zavodih in preparandijah, al nastopivši
govedino, kuretino, divjino, sirom, ikrami
žema in dvojimi vilicami in kakih pet in dvajseti bu-telij raznih žganj in vin. Vsi moji novi znanci in znanke so bili oroženi, kakor da bi hoteli napasti sovražnika, po kos mesa v desni, po kos kruha z ikro ali maslom v levi roki, mašili so si usta ter podajali mi roke, tako, da sem imel že polno pest svinjine, teletine in druge
masti, predno
zato jo je on spisal, želee, da zadostuje katehetom pa tudi drugim učiteljem, ako jim treba učiti krščanski nauk. Brez nevarnosti, da bi nas kdo dementiral, re-
sem přišel z materinimi vilicami do mize Začelo se je dviganje z orožjem po „zali" vse vprek pani in pane: ,,illi inter sese multa vi brachia tollunt"
7 )
čemo radi, da je gospod profesor lepo dosegel svoj namen. Na 52 stranéh ,,katehetika" v jasnem jeziku
vse, kar je veroučitelju vedeti treba, da je mož na svojem mestu. Organično osnovana razklada v uvodu ,,pojam katehesi i katehetike", „potrebo i tegobe kate-
obsega
po taktu, zdaj desno, zdaj levo, vmes so pa strašno politikovali in pripovedovali o strašnih bitvah: „ Pri Šibki jih je padlo dvajset tisoč, a petnajst tisoč so jih vjeli
hisanja uku
u
7
odsek
<<
i
odsek
govori
o „vjerozakonskem
pod-
pa o ,,kršćanski odgoji".
Vidi se na
vsaki strani knjižice, da je pisatelj strokovnjak svojega
u
nauka, in da
je ves navdušen za važni posel
7
ki
§a
brenči debeli Cmisrevski. „Pri A b
več, tam jih
Je
padlo do 30.000, a 25.000 so jih vjeli", žvižga Svisnjev
ska
Pri PI
a„in jLicvui so včeraj vzeli ves loge« , u.ma« neka tetka, katere ime sem pa pozabil. „Ni mogoče
u
hihika
ha. ha, ha
" se dere Mišnicki
77
„Res, res, in „
i
7
on" je
, * ~* i t---—----—•*
katere ime sem tudi pozabil
pan
Mešnicki", trdi
Da
neki komaj pete odnesel, verujte bledolična pana, aatcig imv o^m	,,
skoro jih bodo potolkli, hvala Bogu, padajo, kakor
bo ,soldata' ostalo, he, he, he
ima katehet v soli. Cako na strani 36. pravi: ,,Vjeroučitelj, ako želi, da mu obuka bude uspješna, treba da se snizi do djece i to do one djece, koju obučava, i da se služi upravo njihovim jezikom. „Učeno govoriti s djecom, veli Fieury, jest iâto, što govoriti im latinski ili grčki." Mnogi misle, da je stvar laka govoriti s dje-
To je mnogo teže nego si čovjek
com, nu varaju se.
•	• I #	, ~
i
muhe, skoro
mu" ne
renči suhi dolgi pan, skoraj z glasom lačnega kužeta dasiravno maha po „zali" s celo telečjo kračo in s ko
7
misli. Govoriti s djecom, da razumiju, ne samo da je těžko, več je to i velika umjetnost, koju si vjeroučitelj tek poslie duga izkustva može pribaviti." — In na strani
som kruha večim, kakor je njegova
Kdo
ta
7
„on" in „mu
a
kdo
so ti trideset tisoč, ki so kot muhe
jako milo priporoča mladino skrbi učite-rekoč: „Učitelji! Kad god obučavate mladež da su to djeca Božja, miljenici njegovi
padli ? kdo je včeraj vzel ve3
77
log
a
vsega tega in
Ijevi znajte,
krvi Isukratove, hram Duha svetoga
7
7
ciena
temu podobnega nisem razumel; obrnem se tedaj pani, ki me je ravno s svojim zajčjim hrbtom neusmil-
da pri
nesreći
stove, ljubimci
7
biser crkve Hri-
angjelom, radost
roditeljem, cviet
7
cov-
jeno pod rebra sunila, ter jej začnem praviti Plevni so naši vzeli štiri Turške redute , pa
7
obdržali samo enega. Dregnil sem s Turškimi reduti kakor s palico v gnjezdo sršenov. „Laž
7
! laz! lazr1 je gromelo, cvililo in piskalo iz ust panov in pan in ne-številno rok se
ječanstva, nada domovine. Vam su povjerene njihove duše, ter če ih Bog tražiti iz Vaših ruku. Čuvajte se dakle, da njihovu nevinost ničim ne povrieaite. Svaka vaša rieč duboko pada u njihova nježna srca, koja če jednom pčenicom ili dračem niknuti i uroditi." — To malo bo zadostovalo , da tudi naši slovenski katehetje
hrbti
i
s teg u i
77
stezalo nad mojo glavo s kračami Pobiti so ! Pomendrani, kakor muhe
7
Da, kakor muhe!" Mislil sem že : dar na trenutek me je rešila tetka
na, po
tebi
7
ki
71
Poslušajte
pan
in
pane
î
iz
Kij
se
! Ven-
javkala : pripeljal
in učitelji bodo radostni segli po izvrstni knjižici, ki ne stane več nego samih 30 kraje. Dobiva se v vseh knjigarnah Hrvatskih, pa tudi pri profesorju pisatelju samému v Zagreb.
*
.}Srpske Zore(i je ravno přišel na světlo 9. zvezek.
stric neveste plemenika mojega svaka po. materi na Ta izvrstni v Beču izhajajoči ilustrováni beletristični
list srpski so „Novice" že mnogokrat pohvalno pripo-
svadbo, ki jo bomo pojuternjem praznovali
ker
zali" kuma v naši graj
ročale izobraženim Slovenom. in reči se sme. da vsak
plemenika mojega svaka po materi, ščini dovolj velike za tako veliko število svatov ni- zvezek kaže, da je najtoplejšega priporoóila vreden po
zvezku je: „Poiudeli
mamo, kakor
pravim, še ni pol ure, ko se je iz Kij
pripeljal, zakaj ko se je pripeljal, sem se prec
obsegu in slikah. Vsebinek
vila
vam
7
da vam povem veselo novico , katero
precej povedal, ko se
pravil
7
da v Kijevu imajo
pripeljal, kakor pravim, on je
grof".
vanje.)
Kriminalna novela
D. H. Teme
Ja
(Nadalje-
77
Medj talasima". Pe3em Lj. P. Nenadovića.
telegrame, ali
77
se
boj
lažej
Pričanja Vuka Dojčevića." Skupio i složio Stjepan
in
skrivaj o, ker
a Turki gredó čez Donavo, vzeli so že Sevastopolj. in
Mitrov Ljubiša.
revolucije in punta, kakor pravim, Lj. P. Nenadović.
77
flota Turška strelja, kakor pravim, po Tuli
gal i naj
fabriko
lijej
u«jvov,u launau, ^jti topove kovaju iu oiuuuum ui, iu.ua u tiuvanuviu. — ,,i\ai ua íslu&i
pa to še ni nič, kakor pravim, Napoleon se ženi Jovan Stefanović Vilovski. (Sè sliko.)
7
7
in so ze
(Interesantna razprava.)
šta^ želim". Po Mickievica převel Covek budućnosti". Rajtlinger.
77
Kolo
u
(Sè sliko).
d
Mr-
vice
a
Pesem Lj. P. Nenadovića.
smodnik Dr. Milan Jovanovič.
71
Pisma sa istoka."
7
hcerj
,Rat na istoku". Piše major
Mac-Mahonovo, in Angležka flota
s
Peterburgom, in Angl<
^ ((
ze
pred
hote našo Polj
Napoleon , kakor pravim,
Gurko". (Životopis slavnega junaka sè sliko.)
17
General
Li-
stak
u
>>
Naše slike'
i
71
(Konec prihodnjič.)
črtica sè sliko.)
uuaaa ^ — » F. Kanic". (Životopisná
li
Pregledne beleške".
>>
Književ-
nost
c.
. — „Sa Onogošta". (Pesem knjeza Nikole.) „ razvalina Ozrinića kule". Pesen Lj. P. Nenadovića.
Sa
Zabavno berilo.
Obrazi iz življenja.
ih.
Odgoja po módi.
nikih na železnici se je zvedelo, da je kupil dva listka. Enega zá-se, druzega za mlado damo, ki je šla ž njim. Dame niso mogli spoznati, ker je bila zavita in imela obraz zakrit. Policija mora tudi to damo izvedeti, ker je najbrže sokriva hudodelstva. Kako pa?
zve to, ako se poprašuje, kje je v mestu zginila kaka mlada dama.
Naj lož
a
se
(Dalje.)
Kako strmí gospá Gosarj
Elvini se ne
zgodi taka
y
kakor njeni sestri.
nji v sobo gospod
i
Cez
komisarj
Policij
ki se v njen
1 • V •
hisi
a, ko nekega jutra stopi predstavi za policijskega
Kaj bo mesto reklo
dva meseca je gospá Lokavčeva. K ženitovanji je po-vabljen tudi lajtenant Fredi, ki pri tej priliki s svakom
bratovščino
PUe
mater svojo pa zopet zeló za mošnjico strese. Da je mogla Elvino pošteno oskrbeti, je moral Gosár iskati većega posojila. Zadnji desetaki od tega
po3el
Policijski komisar pa je jako vljuden
častita gospá",
Pojasnil? o Je morda kak
želim
5?
so šli s Fredom. Novoporočena se odpeljeta za mesec Gosarjem dni na potovanje po svetu. To je navada pri gospódi. Potem pa se mlada gospá slovesno vpelje na Lokavčevo posestvo
če zve o tem !
mož. „Ne bom vas dolgo nadlegoval, jo nagovori, „le par pojasnil čem?" vpraša gospá še bolj zavzeta
-" „Ne zamerite, jaz bi rajši govoril z gospodom " 7 Gosarjem?"
Saj sem jaz gospodinja." —
Dve. Ena ie zdaj gospá Lokavčeva

y
a

Da
U
77
čem ?
Mladi gospodic Rodrigo se že veseli počitnic.
Go-
hceri?"
„Vem",
77
Dobro! Vi imate dve
9)
poprime
kom
»
t
drUg« , uitajoc* * — ,
?" strmí gospá Gosarj
mlajša?
u
y
spod svak mu je pri ženitovanji obljubi!, da ga bo vzel
pogled
„Gospod
v
SVOJ
zapisnico
ves čas
sebi na grad, kjer bo lahko ribe lovil, streljai
dolžnost
Je
y
v
in druge burke uganjal. Ves ča3 misli le na počitnice in šteje dneve do njih. To zamaknenje v prihodno3t ga
slim otrok
gospica Noriberta domá?
čemu to ízpraše-Ne zamerite, moja
>
a
da nimam se odreže gospá Gosárj
Jaz
----------------— • —	mi-
ko mur odgovora dajati zarad svojih
razjarjena
je tako zavzelo, da je šolo izdelal slabo, ali marveč, volite, častita gospá, jaz moram dobiti odg
>>
>
(i
da je ni izdelal. Geravno je gospá Gosárjeva v svil- vprašanje natih krilih proti koncu leta hodila okoli profesorjev spodom
moledovat za-nj , bo moral isti razred vendar-le še en- dni pri sestri, gospej Lokavče
Ca ne od vas
„Tako? No,
krat skonča začeti, enkrat pri svaku na gradu!
kaj to njemu mar!
Da
Je
a
Dovolite, častita gospá
7
da
Do
svoje
moram pač govoriti z go-
hči Noriberta je že tri ía njenem posestvu jaz temu oporekam
moj
a
Na
graJ
gospoda Lokavca je pač vas najmlajši gospod
>
t.	II	^	V	—-	m.	w	^
Kako je Elvina srečna ! Srečna? Ze mesec dni po- sin, a gospice Noriberte tam ni nihče videl." — „Kaj? ko je s soprogom prišla od potovanja na novi kako?" strmi gospá, „to ni mogoče! Od kodi veste
tem
dom, dobi mama Go3arjeva pisemce od gospé Lokav-čeve.
vi
to?
Med drugim je v njem stavek:
77
Vse bi še bilo. zorstvom?
Je mar poštena moja hiša pod policijskim nad
Gospod Lokavec je dober mož, a premalo
se
briga
vorite mi odločno
,,Ne razjarite se,
vaša bČi
častita gospá
Odgo
za-me. Ves dan tiči pri delavcih, hodi po njivab, gozdu, domá pri
)
ali je

vrtu in hlevih. H kosilu pride ves umazan in po hle-vih in živini dišeč. Pošlji mi najnovejših romanov. Meni je strašno dolg čas.
dnevi
A?"
aij
Gospod
g ospica Noriberta
n mi — „v^uopuu, vi posiajaie sum, sem rekla, da se je odpeljala pred tremi
postaj a te
7
sestri, gospej Lokavče
77
Po pošti se
pe
((
77
Kd
J°
Ce je mladim Kaj pa z Noriberto?
77
ženám dolg čas, nevarno za možé.
Oprostite
peljal
da
tudi nji
dolg čas.
Kar se je sestra omožila, je
m	«	a m • *
, pa pa
tudi temu oporekam." že ni peljala razen neke stare žene nobena ženska
„Kako?a „Po pošti se tri d
Prej ste včasih kaj pokramljali
je pretekla ura. Vedno in vedno romane brati se čiovek naveliča. Gledišče in koncerti sta le zvečer, kam
v svojo zapisn
pojasnuje komisar gledaj res?" bledí gospá Gosarj vam je to neznano?" praša komisar
Je
7
to
držaj
se za mizo
z dnevom? Sestro je
parkrat obiskala, al
tam na kme-
77
tih jej
Je
še bolj dolgočasno.
Nobene druščine ni.
Zato
Saj tudi mogoče ni
f

77
Ve
sum letí
Moj
hči
mati ne zameri, da zdaj rada hodi
hčeri
teljici,
trgovca je poštena, tje. ne hodila sama?
precej bogatega trgovca Torbarja.
svoji prija-
Za gospo Gosarj
nJ
((
„Tedaj
nevernim glasom, e predobro odgo-
e
to pre
Hiša
sape
Z manj k
JeJ
7
v dobrem imenu, zakaj
mahne in se zgrudi na zofo. Komisar poklič
bi ne hodila hišino jej na pomoč, potem odide
Mladi sin trgovca, komaj dvajset pravém sledu. Popoldn
7
let
sobo, kjer
star, je
ves dan v prodajalnici, Noriberta pa hodi v s prijateljico citrate in pletete. Nekega večera prosi Noriberta mater dovoljenja,
Zakaj
jej gospá Gosarjeva tega ne dovolila? Drugi dan se odpelje gospica. Mati je brez vse skrbi.
77
Ali res mislite
da
pride
prepričan
7
da
je na
Torbarjem?" ga praša ves pobit
moja hči pobeg
njemu gospod Gosár
čan
7
da se je to zgodil
da sme za več dni pel jati se k sestri na grad.
to je sad odgoje moje žene.
odgo
Jaz komisar
77
77 77
Vam? Jaz ne vem
kaj m
z mladim
sem prepri-
„No,
storiti ?"
Se
leJ
bo kaj zgodilo
Cez par dni gre po mestu govorica, da je zmanj- „Ako se skaže, da ni vedela za ta
kalo sina trgovca Torbarja. Govorica trdi celó, da je
77
nič
t
Prišla bo
Pozvedujte, kam je pobegnila. ce jo policija dobi v roke?
Torbar j
njim vred zmanj kalo očetu v kasi več tisuc goldi- stvom nazaj
n
narjev. Koliko — tega govorica ni natančno vedela. mu je pri srcu, si vsak lahko misli
pod sodnijskim ali policijskim var-Po tem pogovoru odide Gosár.
Kako
Ta govorica je priletela tudi policiji na uho , in ker je gospod Torbar, še predno je zvedel, da mu je sin zgi-nil, naznanil tatvino sodniji. Policija se tedaj spravi na noge. Večkrat se policiji posreći, da dobi sled tatú manjkrat to, da dobi tatu samega, najredkeje pa, da
(Dalje prihodnjič
7
dobi v pest tatu z vkradenim blagom vred. Policija je
Angora.
Zgodovinski - romantičen obraz
te d a j
Je
na
nogah.
Posreči se jej, da dobi sled tatu in ta
mladi gospodič Torbar. To se sme z vso goto vostjo trditi, ker se je zvědělo, da je na železnici vzel
(Dalje.)
vožni list do daljnega mesta.
Ali Mohamed, njegov sin, stopil je nenadoma med-nj ni šel sam. Po urad- in med svojo mater. „To je moja mati, oče!" — vsklik-
oce
vsklik
cil je otroški hud nastopnik, nečem, da
a jaz bodem o svojem časi tvoj
Allah - Kérim !"
vskliknil je sultan, poroštvo z
uuucuj \j o v v/j c 111	«'»^J	„íiuau - x^eriiii : — vatviUiLUi je suuai
bi osramoćen bil v svoji materi." roko porinil od sebe in stopil korak nazaj
f	«wvw—j	« •	» WTVJ» J-J-iUVV«...	iV/i»W ^VllUII VřV* OUUV/ 4 LI ObV/fSil. OW L C* Đk. UUCiCtj --Ut >
Bajazet je stopil nazaj, omabnila mu je dvignjena Milica, draga hosudarka! pregrešil sem se, izneveril
ne
9
besedi, razžalil
sem
te, draga
i"! ali
si mi-
roka in otožen je gledal svojega mlađega upornika; a svoji nenadoma se drugi protivnik prikaže pred-nj, skočil je lostna
«jxsui.v.wwu. uv/	fs.wt.u.i*	uj , C1VWVU J	iUuVlin , »«aul OU lojoao uuiioac LUilUOUVC , UA1UI Jl¥đ|U
izza preproge, ko hitro je bil Bajazet grozeče roko v tvoji duši, zato prizaneseš moji strasti, ki je vstala
# „peri
kakor so rajske huriske milostive, džini bivajo
stegnil po Milici, in stopil je med-nj in med Milico sultaniču in strastno je rekel: ,,Sultan, z menoj bojuj!
v meni, zato ker sem sodil, da bi tudi ti utegnila vero-
vati
da
jaz sem ti enak vsled svojega rodu
da
vzvisenejsi, nego si
ti!"
jaz sem
a
kedo se je predrznil
u
Bajazet ne mogel sam upreti se paglavcu Timurju in njegovim jatam, da bi jutrajšnjega dné osoda slonela na kavrinskih vojščakih in na tej zvezi; jaz povprašal in vsklik- želim, da bi moja slava neoskrunjena bila tebi, nihče
nil je Bajazet, njegova roka pa je segnila po jatagan, se ne sme drzniti, ter jednačiti se meni
J	1V/T n f^ rt r% 1 Í^Im n It i U nn til a t^ n n ii Ci	/\ rJ svi /\ w	I	Ï 1^ ^ M	1 • L___ ! J ^ i ^ L •	1 _
))
y
Manuvel, Grških carjev vnuk
odgovoril
y
»jaz
čegar očetje so se
je mladenič neprestrašeno že rodili v škrlatu, ko so tvoji pasli po Turkestanskih pašnikih. Na poroštvo so ti dali
ne v moji ljubezni do tebe
>
u
jednaki Timurju, črede
štvu
tvoj edin „faris
milosti in brezi skrbi, da me imaš rada.
ne v juna-dokler sem jaz
?
le tako dolgo časa sem vreden tvoje
Hosudarka !"
me
9
-—..	— opomnil je skoro proseče —
jaz ne služim tebe, temuč le svojo gospó, jasno in spoznava svojo hibo, pogledi me zopet milostno in
padišah se ti pokori
hosudarko, a nje mirni smehljaji so mi plačilo in po- umori gnjusnega škorpijona — nevoljo v svojem srci !"
Milica se je smijala, ugajala jej je ta sultanova pokora, da-si je v svesti bila si svoje moči do njega, ven-
vracilo ; dokler bodem živ, nihče ne sme ni s pogledom razžaliti
bojim.4
moje gospe
, ni ti, sultan, ne, tudi tebe se ne
Bajazet je z Manuvela svoje oko umaknil na svo- poslušnosti
bil
dar ni bila hladna do nobenega novega dokaza njegove
>
jega sina, otožen je bil, jezen pa ne; njegov sm, še bilo prijetno? deček, njegov tovariš pa ne še mladenič — oba sta se po robu postavila njemu , ki so se njegovega pogleda
bali,
to tako čudovito, da je glasen smeh zagnal, nenadoma
saj je
bila ženska, a kateri
ženski bi to ne (Dal. prih.)
;
ter tresli najslavnejši vodje , zdelo se je sultanu
Mnogovrstne novice

pa utibnil, kakor človek, ki ga kaj strašnega oplaši o
radosti; pověsil
je gla
o
y
obledel je njegov plamteči
frater Ivan
Rimu slovi zdaj kot tenorist neki franciskan
Giovani)
ima
jlepsi tenor
ki
obraz
, a oko, ki je sicer, kakor živ ogel, plesalo v
nici, zastrlo se
oč-
je sè zavojem trpke žalosti, pogledal je Milico nekako nesmelo, obe roči na prsi položil in o največem kesi je bolestno jeknil: „Allah-Akhbar! kaj sem učinil?!"
Milica, ki je o vzbuhu njegove strasti nepremično stala, kakor kaka gospodarica pred upornim sužnjim, Milica je nagnila se naprej , sklonila se je k svojemu
si ga človek misliti more. Ponujala se mu je zato ve-
, ako bi zapustil samostan in šel za pevca na
sebi in
od gle
lika
gledališče. Ko pa papež to izvé, poklič
ga
mu obljubi odškodovaúje za to, kar se mu dališča ponujalo. Pobožni minišček na to odloči svoj
samo upotrebljevati na poveličanje službe Božje
Cerkev „Delia Stemmata ,
se vse tare.
kedar on poje,
pol
y
da
sinu, poljubila
ga je na čelo, obrnila se je v Manuvela, v svojega panoža, svojo roko položila na njegovo rameno in s kregajočim glasom opomnila: „Ne pristuje tebi, ker se staviš med mene in mojega gospoda menj pa ti pristuje to, ker se upiraš njemu ; idi dečko, in straži zopet vhod v moje bivališče
y
y
tim
dragi
9
kar
J«
sledki.)
Nasi dopisi.
Kranjske gore 29. sept. (Zgodnje zime žalostni na-
Sneg
9
ki
je pri nas h koqcu preteklega tedna
tvoja naloga; moj sin
<<
dejala je in pokazala Moha-
meda ukazu."

le-ta
se preveri, ali bodeš pokoren mojemu
Tvoja najmanjša želja je meni ukaz, jasna gospá",
zemljo tudi po ravnem precej debelo pobelil, je sicer skopnel in tudi po gorah precej visoko gori odležel, a nastal je potem hud mraz, in že tri dni sem se delà led na vodi. Slana.
ki
je Je
vsako jutro vse belo, ka-
jy JL V V/J	1-i C^ j ÚL* UiiJOC*	J *
opomnil je Manuvel občutno
99
jaz, Grških carov sin
kor da bi zemljo pobelil sneg, je poparila vse rastline
9
rojen v škrlatu, suženj sem, rad ali nerad, tvoji volji, ni treba mi torej oglednika.
na
polji.
Turšica nam je obetala prav
dobro letino, al
a
,Jaz zahtevam to!"
dejala je sultanica kratko.
Manuvel je roči navskriž del na prsi, sklonil glavo
9
očéh ; Mohamed se
Je
ozrl
in obotavljivo je odšel
in molčeč odšel &è solzo v v svojega očeta in v mater za njim.
Bajazet in Milica sta ostala sama, nekoliko časa sta molčala oba, motili so tihoto le težeči glasevi Baja-
zetovi, ki je
ker še ni dozorela, je sedaj po nji; polovico manj je
Prav těsno bo tedaj šlo ljudem za potrebni živež, ker od nikodar ni za-
Prejšnja leta so hodili naši možaki na delo na
HP .
bo, kakor se je je pričakovalo.
služka.
Koroško in
a
jarsko, letos
so pa po večem vsi domá

deželab, kjer
továrně za železo
pred Milico stal, kakor grešnik stoj
svojim sodnikom
y
99
Padišah
L pred
ojih oči dvigniti v njo. spregovorila je Milica mirno, vdáno
ker ni dela v sosednjih prav malo delajo in tedaj prav ma. v delavcev potrebujejo. — Ubogega kmetovalca pac zmirom zadevajo nezgode in tarejo nadloge; ni se mu mogoče okrepiti!
ni se
pal
Most 10. sept
Včeraj je bil pri nas za žu
9
za
ali svobodno, nje besede so se
suUanu zdele, da so
pu
9
kajti tresel se
ščice
kal, ali morda
o
hosudar
liUD UUai j tVOJc» v UAJ « j u in \jUA Aciauii ^ uw ivi v/j j/ví vowi v »	' «v w vjj^	- —
svojega pobratimstva z vojvodo Topličaninom, poroštvo litev bila je silno viharna svoje zaveze, katera je najslavnejše Srbské vojnike ze-dinila s tvojimi prapori, ná to poroštvo, nehvaležnik !"
voli
hlinil
jih in še bolestnejše je sto-
Ti si sultan in moj
Zirov 27. sept
— rekla je in segnila v nedrijc, vaci» ujcg» uu^u^u, yu. *^um ujiuw»vm ^w««^»«^* jv> "««/«u ~ ~ ~j v kateri je bil kinžalu ročaj, potegnila ga iz nje in po- menda samo 5 glasov, Tomaž Naglič pa 9 glaaov.
vzela
njega
pana izvoljen Boštijan Vrbič, posestnik iz Most svetovalea pa sta bila izvoljena posestnika Janez Lap iz Žej in Janez Lukanec iz Most.
27. dne t. m. smo tukaj imeli
Vo-
menda zato, ker je nekaj volilcev našuntanih bilo od nekega člověka, da so možá volili za župana, kar ni bilo drugim nikakor všeč. Pa pri vsem njihovem prizadevanji je Anton Sedej dobil
Li i 1 U11 O Kj ; - yy JL 1 O i O Ui LOU 1U Ui \J \	MĚJ JLálJL V 1 « » • «v^/ v»	— ' •	"" ^ v ~ —— — ^
je meni zakon; ná torej poroštvo volitev novega župana in 3 njegovih svetovalcev.
dala sultanu
Potem se je vdrugič volilo in izvoljen je bil z 11 glasovi
za župana velicega spoštovanja vredni mož Tomaž Na- deželni odbor dovolil 150 gold, podpore iz deželneg
glič
bivši hišni posestnik in krčmar v Žireh. Potem zaklada
bila je volitev svetovaleev: pri prvem glasovanji bil je izvoljen za svetovalca Jakob Kavčič z 11 glasovi,
Po dopisu c. kr. deželne vlade sklep zadnjega de
za
dva se je glasovalo nadalje drugič in tretjič ; pri tretjem glasovanji bila sta izvoljena Janez Peternel s 16 glasovi, Jurij Kavčič pa s 15 glasovi. Slava volilcem,
elnega zbora Kranjskeg
7
da
P o 1 j
se podob
Vrh
odcepila od Vipavske občine in postala samo
stojna občina, ni
da so zmagali!
dobil Najvišega potrjenja
nedeljo dopoldne je gospod deželni gl
Postojao
sept
Danes opoldne je za
zmirom zatisnil mož oči, ki ga je domovina naša
med svoje najljubše sinove štela. Gospod Andrej
dr. Kaltenegger v uradnikov slovesno izrocil žec za zasluge
(Slav*
vitez
pričo deželnega odbora in deželnih
t kri-
Ž i t k o -1 u srebern
nas Koseski)
?
ki
je s svojo gospo 80-
Lavrenčič, posestnik in deželni poslanec, je po već-letni bolebnosti 57 let star za srčno boleznijo umri.
Ro-
znaČajnost, ka-
blag
dne t. m. popoldne ob 4. uri bo pogreb.
d o 1 j u b j e, čisto
kot zlató, in
progo in gospico hčerko Matildo več tednov prav srečno bival v Podbrezji nad Kranjem, enem naših lepih go-enjskih krajev, je v soboto, povračaje se na svoj dom
na veliko
Ma-
v Trst, mudil se pol dni v Ljublj
seli
dr. Bleiwei
)
ki
tere ni omajala nobena politična kužna sapa, spomin ohranita gosp. Andrejů Lavrenčicu, je z britkim srcem gledal zadnji čas potujčeno Postojno. Bodi velespoštovanemu rodoljubu zemljica lahka !
bljubil, za letošnj
77
letop
u
))
«
tičin poslati odlomek prevoda svojega iz Dan te-
divina comedia". Čeravno že v 79. letu starosti vendar
tako, da, če ne
v
se
Je
jako iskretiega duhá in krepke telesnosti
bil
V
ze
leta 1849
?
v „Novicah" zložii
prekrasne pesmi „Naprej slavenski jug!" zložii bi jo v
r\ vi
istem dubu še dan
?
in kakor
J
takrat navduševala
Ljubljane.
nam iz Ogerskega kanu,
7
ves jugoslavenski svet, navdušila bi ga tudi danes; zato ,Novice" , ki so uni teden došle naj stavimo na slavo našemu mojstru pevcu prve vrstice
7
kažejo
7
da Evropa stoji na vul-
raviti.
ki prihodnjo spomlad utegne velike potrese na-Ne. da bi kdo misli!, da peščica Magjarov s
sem kakor nalašč v očigled dogodbam današnjim
lia Vitli	no y ua U i IVUU Ui loin y	^vov^ivw XTXW^JMI v f a
vojimi Turškimi blodnjami je v stanu vzročiti velike
Naprej slavenski jug
t
Naprej
7
prekucije na svetu
7
prečudne dogodbe zadnjih dni
naprej žareči meč osvete Slavenski jug, junaška kri!
Ogerskem očividno kažejo ,
da
imajo Angleži svoje
Naprej, naprej postojne srda vnete
strupene roke vmes, ki ne bodo mirovali, dokler se určiji na ljubo in na zaželeno kvar Rusov ne vname
V
Cez
osrčje zmót, čez reke tri ! eke tri v ostudni stan drakona
lamen velikih vojská v Evropi.
očigled tega ni s
Ukaže vam očestva glas
rte zvito prerokovanje mirnih politikov, da namesti ve-ike svetovne razstave v Parizi prihodnje leto dobi Ev-opa veliko razstavo svetovnih vojsk. Tista_Angleška
lada vpor,
7
7
ki je že izprva neumorno hujskala Turčijo na da ni hotela kristijanom jarma olajšati
tista
ngleška vlada, ki je Magjarom glave zmešala tako,
a so se s turkofilskimi demonstracijami smešne delale red vsem svetom, — prav tista vlada zblaznenim Mada
Zastavljena je tam slavenska krona
Rešiti jo, je zadnji čas! Sej tujih mej preplavale ne boste,
Slavenska je ta zemlja vs Sirov Madjar o blodnji tmine goste
Preklal jo je v raz čepa dva: In Madjarsag je srcu svete Slave
a
>
7
Že tisuč let srtupeni zob
gjarom stiska zdaj orožje in streljivo v roke,
naj gredó Turku na pomoč, s tem pa Avstriji stvarijo
apletke, iz katerih utegnejo nevarni nasledki nastati ko Nemčija in Rusija vidite, da Avstriji ni prav nič aupati
Izbite ga

in velicanske slave
7
dokler Tisza in drugi Magjari viadno krmilo v okah imajo. Kaj morebiti Ogerska vl^ada ni tega že oprej vedela, kar zdaj ves svet vé? Ce pa je vedela, drugega priča to, nego trdno voljo raztrgati vezo Avstrije z Nemčijo in Rusijo? In kaj utegnejo
pod-
če se
kakor je podoba, odločno vstopi na stran Nem
Pognal bo v zrak slavenski dob!
{Interesantna zgodovinsha crtica iz Časov Turske sile leta 1620.) se nahaja v Valvazorjevem roko-pisu,.~
tako-le glasi: „Leta 1620. je gospod Dionizi Palae-
o 1 o g u s, rodom starodavnem Grško-carskem Palaeoio-
, nadškof v Tornavi na Bolgarskem, po
Provincial. XI. knjiga str. 719.", ki se poslovenjena
gov
asledki tega biti, če razpor nastane med Rusijo, irano od Nemčije, in pa med Avstrijo? Kaj,
Turcih iz svoje škofovske stolice in posestev pregnan, v Lj ubijano pribežal; častiti odbor deželnih stanov
tali ja
;ije?|
7
mu je milošnje za potovanje podělil.
u
P. pl. R.
Kaj
7
če na Francoskem zopet doživimo velike
Gospod Janko Pajk, nastopivši profesuro v
rekucije, za katere se že delajo velike priprave? Kaj, Ried-u, je poslal rokopis slovensko-nemškega slovarja e enako zblaznenim Magjarom tudi Poljak i začnó nedodelan v Ljubljano nazaj. Tako teko leta in leta,
ogoviliti? In iako dalje, tako dalje, ako se s krepko vrednikom
7
ki
pa nie ne vredijo, se piačujejo nagrade
nagloma ne zatare hidra, ki jo spočenja Magjarska (1200 gold, se je potrošilo že prejšnji čas
v računu
rezumnost!
dohodkov in stroškov za Alojzijevišče za leto 1876. se (Iz seje dež. odbora 29. septembra.) Predlogom bere 700 gold. gosp. Pájku danib za slo vnik, — koliko
pa v letu 1877., še ni znano) in
otičnih krajnib in okrajnih šolskih svetov je deželni
dbor v seji 29. septembra pritrdil , da se podeli uči-	kar smo dobili
ljska služba na ljudski šoli v Vodi cab sedanjemu	nega knezoškofa Wolfa. Gospodje škofijski so
citelju Antonu Jerebu v Ibanu, učiteljska služba na	dr. Bleiweis posredoval pripravo slov. - nemškega roko-
prvi del, še
tako po preteku 17 let,
ni izpolnena blaga volja raj-
se , ko je
Sudski šoli
Nemški Loki sedanjemu učitelju pisa za
tisek, spodtikali
nad previsoko (?) nagrado
ka-
»	w « *	v « * Mv viMiàjj v ^ v*.	. J	«w muvu^ «Mow uuuii umu ui v^ v lov/uv ^ * y ua^iauu ^ evo
rancu Jurmanu v Zagorji, učiteljska služba na tero je za vredništvo slovarja zahteval skušen slovničar, udski šoli pri sv. Lovrencu na Temenici sedanjemu ki bi bil brž ko ne slovnik že dodělal in gotovo dobro
citelju Vincenciju Kmetu v Smartinu pri Kranji
7
in
dodělal. Kdo pač dotičnemu zakladu Alojzjevišča po-
se
dverazredna ljudska šola v Višnjigori razširi vrne zdaj onih sto in sto gold.? In pride li morebiti
tri razrede.
Pogorelcem v Ovčjih nj i vah je sodni dan poprej ko Wolfov slovár na svitlo?!
(Iz poslední ili
je s svojim kumpanom, Litijskim
volitev glasoviti dr. Eržen)
apotekarjem, ki
Iz Zagreba
sta
skeg
Pred razhodom dežeinega zbora Hr
43 poslancev telegrafino čestitalo kn
srenjskega pisarja tepla, 26. septembra obsojen bil na Crnog or skem u in njegovi junašk
ojsk
o slavni
dni zapora ali 35 gl. denarne globe. Pravda se je vr- zmagi nad Turki, zakletími sovražniki kršćanstva in šila pri c. k. okrajni sodniji. Ne zato je bila ta obrav- čiovečanstva. Knez Nikola se jim je s srčnim odgo-
nava zanimiva, da sta pretepovalca skupila, kar sta za-
služila
;
ampak posebno zato, ker sta
zatožena se ízgo-
varjala, da je nju čast razžaljena bila, zato, ker jih je
„nemškutarja" imenovai. Dr. Eržena in
vorom zahvalil za razodetje bratovske ljubezni
Ogerska. Na Dunaji, v Pešti in drugj
srenjski pisar
ZJ
in
so zasa-
t r e 1
čili velike zaboj gleskim denarjem naročil Klapk
?
ki ga je z An
na
Angleškem
in v
njegovega pajdaža je zagovarjal dr. Schrey, srenjskega «Belgiji za to, da bi se ž njim oborožilo krdelo kakih
kateri bi šli Turku na pomoč. Vdariti bi
pisarja pa
advokat Brolih, rekši, da „nemškutar"
ni-
moz
kakor ni razžaljivo ime, kakor tudi nemško ime „Deutsch-tbumler" ne. Gosp. Brolih je— menda šaljivo — še dalje segel rekši, daje nemškutar častno ime, češ, da, kdor je
5000
bili imeli čez mejo v Rumunsko munce in Ruse za hrbtom
mlj
in prijeti Ru
y
razdreti telegrafe in železnice ter združiti se potem s Turki. Vlada pa je zve-
pri nas ustavoveren, velja za nemškutarja, delà za to in konfiscirala orožje, med tem čez en mi
zato je tudi on kot ústavoverec ponosen na ime nemšku-
tarja.

De gustibus non est disputandum!
u
dostav-
strij
patron. Tako počenjajo Magjari v neutralni Av
Skoda
ljamo mi in smo le radovedni, kako se bo tudi tožba bi bili želeli
;
pajdažem končala, ki so tožení, da so za Novomeško volitev 10. julija glasove
proti dr. Bohmu in njegovim
y
da
da
se
ta reč tako hitro zvedeia
Mi
vdrlo skali
bilo tako Magjarsko krdelo res
v
Rumunijo; Rumunci bi bili te junake že naše-
kupovali.
y
da bi nobenega nazaj ne bilo
Prizadetih pri
tem je veliko Magjarskih magnatov in preiskava bo po
Na gomilo nepozabijivemu gosp. Andrejů Lav- kazala, kaj se bo zgodilo jim, ki so tako nameravali
r en čiču tnje posebno intimni prijatelji njegovi tukajšni prelomiti neutralitêto Avstrij pošiejo venec, ki ga nese gosp. Luka Robić osebno v Ne m
rekla
Kaj
bo Rusij
)
kaj
temu
Postojno.
Ce
mogoče, gre tudi ćvetorica Ljubljan-
skih narodnih pevcev tje, spoštovanemu rodoljubu zadnjo
čast skazati.
bus" vice.
Iz Rusko - Turskega boj
»
(Poziv.) P e v s k
la in redne pevske vaje bardiraj
Post nubila Phoe-
bi rekli dane3 , vendar enkrat bolj vesele no-
Rusi in Rumunci stopajo odločno naprej in bom
ven
?
ki se ne bo mogel
dolgo držati
za saizono 1877/8 se začno v čitalnici
oktobra
sicer : pevska šola za gospod
;
m
carević naslednik pa je ob Lomu našeškal Turke
vsak četrtek ob so se morali umakniti
y
gubili 2000 mož. Slabo vreme
. uri zvečer, sredo in soboto ob
pevska
šola za gospode vsako zeló nagaja, Rusi so že popolnoma pripravlj
za zimo
uri zvečer
)
pevske
zbor vsak torek in petek ok 8. uri zvečer.

za
na
boj
?
Turške čete pa, zlasti one iz Azij
Afrike
)
Častite gospodičnje in gospod
ki
imajo
eseij
in
tare mraz in zima jih bo toliko pobrala, kakor Rusko orožje. Zdaj postaja čedalje trdneje prepričanje? da
zmožnost za petje, naj se
v*, i *v •	i • v i • rn
v čitalnični pevski soli. Temu pozivu dostavljamo
v gori navedenih urah bodo Rusi zmagali vkljub Angleškem denarj
Srb
se
še niso sklenili vojske, čeravno jih zmagoviti
to, da se te šole in
vaj zborovih morejo udeiežiti tudi Crnogorski k temu priganja, ker zdaj lahko podajo
gospodičnje in čitalnice.
Ljublja
gospodje, ki
dozdaj
30
eptembr
1877
bili društveniki roko njegovim četam. OdloČilo se bo pa to kmalu, ker
je v Beligrad přišel Ruski diplomatični agent Tersiani
Crnogorci ne nehajo zmagovati; trdnj
trdnj
jim poda v roke, Dolg otrebili Turkov.
t
so že popolnoma
Novičar iz domaćih iu tujih
dežel.
Dun aj
Še zmirom stoji novi osebni dohod
ninski davek na dnevnem redu obravnav zbornice po
istega političnega dubá si nespi
slancev. Poslanci sicer tujejo v svojih predlogih cepljenost v taboru ustavovernim
obče je Čedalje veča raz-
y
pa
tudi
opozicija ni
brez
nje
Svetli cesarjevic Rudolf je zdaj v Inšpruku
y
Listnica ređnistva
Gosp
prepisek
še prav pride, ako ga kmalu dobimo. Članek je zanimiv
Žitna cena
v Ljubljani 26. septembra 1877. Hektoliter v nov. denarji: paenice domaće 10 fl. 8. - bana s
da se pri ondašnji vladi pod predsedstvom grofa Taaffe-a n a. 24. — fcursice 6 fl. 40. soršice 6 fl. 40. — rži 6 fl. seznali z opravili državne službe
ječmena 4 fl. 55.
prosa 5 fl. 36.
ajde 6 fl. 50.
ovsa
Ministerstva predsednik Auersperg je, kakor mi
25.
Krompir 2 fl. 86 kr. 100 kilogramov.
zboru Ogerskemodgovoril na interpelocij
o
nister T
Turškoruskem boji tudi v zbornici poslancev. Rekel je, da politika Avstro-ogerska je in bode stroga neutreliteta,

bramba Avstro-ogerskih i n t
zmirom nje cilj in
Kursi na Dunaji 2. oktobra.
Unirani državni dolg 64 fl. 60 kr. âzijo srebra 104 fl. 60 kr.
konec zopet
;
topila
kaj pa Avstrija počne takrat, ko bi Srbij
Narodno posojilo 67 fl.
kr.
Napolendori 9 fl, 44 kr.
na
bojišče, o tem
se zbornici ne more no-
ben odgovor dati. Pri tem odgovoru se je zbornica za-
Loterijne srećke:

res
mogl
v spo min klicati besede „Fausta" ko je rekel: „Da steh' ich nun, ich armer Thor, und bin so klug,
wie zavor." Mnogi poslanci pa tudi niso bili zadovolj
v Građen na Đnnaj
15. sept. 1877:
67
28
36 71
71
59
25. 87.
86. 44.
Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Danaji 12. oktobra.
ni s tem, da j
minister odgovor na interpelacij
tako befehl"
j
a bral
kakor se pred kako armada bere kak „Armee-
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blazůikovih dedicev v Ljubljani.