©0
Leto XXIV Četrtek, marca 1973
BREŽICE - Danes bo komitt občinske konference ZK raz pravljal o uresničevanju sklepo\ 29. seje CK ZKS, na seji predsedstva občinske skupščina pa bodo pretresali delo skupščine in upravnih organov.
KOCEVJE - O plačevanju različnih oskrbnin v vrtcih in o nalogah otroškega varstva v občini bo danes razpravljal svet za izobraževanje, kulturo in telesno vzgojo.
KRŠKO — Za včeraj so sklicali komite občinske konference ZK. Na dnevnem redu je bila akcija za popis članstva, razpravljali pa so še o pripravah na sejo občinske konference ZK.
KOCEVJE - Včeraj zvečer je^ izvršni odbor SZDL razpravljal o delu in nalogah odborov SLO in o pripravah za sklic kluba odbornikov, na katerem se bodo pogovorili o novem proračunu.
BREŽICE - Včeraj so v prosvetnem domu nastopili trije I pevski zbori osnovne šole bratov ^ Ribaijev, recitatorji in instrumentalisti ter s svojim nastopom počastili letošnji 8. marec.
BREŽICE - Brežiški tabomi-; ki so že v ponedeljek počastili j dan žena ter povabili medse ^ borko in invalidko Lojzko Vreti-^ čevo, da jiih je pripovedovala o : svojin vojnih doi^ve^ih.
N
Čemu sporazum
Delovne organizacije v občinah Črnomelj, Metlika, Krško, Novo mesto in Trebnje so dobile prejšnji teden okrožnico skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov iz Novega mesta, s katero se skupnost obrača na vse organizacije združenega dela na svojem območju s predlogom za plenitev samoupravnega sporazuma. Prispevna stopnja bo 'verjetno ostala nespremenjena, menjali pa se bodo odnosi glede samoupravnega sporazumevanja med_ zavarovanci, njihovo skupnostjo in delegati zdravstvenih delavcev v pokrajini. Več o tem na 22. strani današnje številke!
BOJ PROTI RAKU
Zgodaj
odkriti
Ob letošnjem tednu boja proti raku in mednarodnem dnevu
zena
S krokodiljimi solzami so na včerajšnjo pepelnično sredo objokovali pokop veseljaka pusta. Sveži, dišeči domači krofi so pošli. In prav tako je za leto dni šel na zapeček veseljaški duh kralja norcev, ki je od nedelje do toika nasmejal tudi Dolenjce od Mokronoga do Gradca ... Na fotografiji: Šen^emejska pordca v Novem mestu (Foto: S. Mikulan)
- ne sila nad njim
DBH in njena delovna skupnost: organizaciji združenih delavcev — Upravljalci banke bodo odločali
Poslovno poročilo za 1972 in zgoščena analiza predsednika dosedanjega izvršilnega odbora Dolenjske banke in hranilnice na 9. rednem zboru DBH 2S. februaija na Otočcu sta izzvenela v zaključni stavek predsednika Zdravka Petana: „Naj sklenem svoje poročilo z oceno, da smo na dosedanje delo in uspehe naše banke kot na uspehe ter raven razvoja gospodarstva in negospodarstva na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju, ki ga pokriva naša banka, lahko ponosni.**
Razveseljiv optimizem leži na čvrstih temeljih. DBH se je z večletnim uspešnim delom vtkala v nešteta prizadevanja debvnih organizacij ter občin, v katerih žive njeni usta-
novitelji. Prilagodila se je ustavnim določilom in novemu zakonu o ban-
V AMATERIZMU KORAK NAPREJ
Minulo leto je predsednik izvršnega odbora Boris SavnUc na ponedeljkovi seji novomeške kulturne skupnosti t^ole ocenil: „Amaterizem je oživel, vznikli so novi pevski zbori in nove dramske skupine. Zamisel ZKPO o obnovi kulturnih domov rodi sadove. Ob tem je zalo razveseljiv neredek poklicnih kulturnih ustanov.	I.	Z.
STARI TRG:
ŠE NEPREVOZNA CESTA
Od Kvasice do Starega trga v Poljanski dolini se še ne da priti z avtom, čeprav se potnik podaja v hrib iz pravcate pomladne pokrajine, kjer zvončki in trobentice prekrivajo travnike. Med Dobličko goro in Starim trgom je namreč približno 3 km cestišča, na katerem leži še vedno 40 cm snega. Cesta je neprevozna že vso zimo, v Stari trg pa je treba naokrog, 17 km dlje, čez Nemško loko in Predgrad.
Osem mrtvih zaradi psa
^ doslej najhujši nesreči na cesti Ljubljana—Zagreb je pri Poljanah pri trčenju zastave 101 in taunusa izgubilo življenje osem ljudi
-kah ter kreditnem poslovanju. Ne ekonomska sila nad podjetji, temveč njihov sestavni del, njihov instrument in strokovni servis — to naj bo poslej tudi DBH. Odločanje o vsem pomembnem v novi bančni organizaciji je z novim statutom DBH prešlo v roke združenih delavcev. Banka je še bolj kot doslej odprta tudi za široko poslovno sodelovanje z drugimi bankami.
Obširneje poročamo danes o vsem tem na 21. strani, DBH pa
GLAVNI DIREKTOR COSMOSA-BELTA ODSTOPIL
Pred dnevi je na seji centralnega delavskega sveta tovarne Cosmos-Belt sporočil svoj odstop generalni, direktor Janez Zupančič. Razen njega je dal ostavko še glavni računovodja podjetja. Janez Zupančič je svoj odstop utemeljil z navedbo, da je že dolgo let na položaju direktorja in da se zdaj ne čuti sposobnega podjetje spraviti iz zagate, v katero je zadnje čase zašlo. Gre namreč za precejšnje izgube. Delavski svet je ostavko sprejel in imenoval komisijo, ki bo predlagala vršilca dolžnosti direktorja podjetja.
V nedeljo nekaj po 10. uri je povožen pes na avtomobilski cesti povzroči najhujšo tragedijo doslej na cesti Ljubljana-Zagreb: v dveh popohioma razbitih avtomobilih sta umrli dve družini. Osem ljudi je bflo mrtvih, trije pa so hudo poškodovani in se zdravijo v novomeški bolnišnici.
(7 in 5 let) smrtno ponesrečenih staršev, ter Dragica Morduš iz taunusa.
Ljubljančanka Vera Radonjič se je z z^tavo 101 peljala proti Žagre-bu. Pri Poljanah se je hotela umakniti povoženemu psu in je zapeljala na levo. Zaradi tega je izgubila oblast nad vozilom in jo je začelo zanašati. Tedaj je pripeljal naproti taunus, ki ga je vozil zdomec Drago Morduš. Avtomobila sta silovito trčila — na cesti je obležalo osem mrtvih: 42-Ietna Vera Radonjič, njen mož
Peter (48 let), 60-letna mati voznice Zlata Reba iz Zagreba iz zastave in 27-letni Drago Morduš iz Sošic, njegova otroka 4-letna Marijana in Slavica (dva meseca) ter sorodnica Mal-čika Morduš in 50-letni Tomo Lju-banović iz Stupe pri Kostanjevcu iz taunusa so pri katastrofalnem trčenju izgubili življenje.
V novomeški bolnišnici se zdravijo Danilo in Nina Radonjič, otroka
KS OTOČEC - 400 DIN
Zvedeli smo, da poklanjajo žene iz krajevne skupnosti Otočec 400 dinarjev v sklad za boj proti raku. Ta denar je bil namenjen za darila in čestitke ob 8. marcu, pa bo sedaj veliko koristneje „naložen".
DBH
JEVAŠABAIUKA
	
S'*
hkrati objavlja v posebni prilogi da- -našnje številke svoj ustanovitveni akt in novi statut banke.
Danes	bo izboljšanje
vremena, vendar bo še hladno. Do konca tedna ne bo večjih sprememb, čez dan bo postalo topleje.
Rak teija nič koliko človeških življenj. V statistiki vzrokov smrti ga najdemo neposredno za boleznimi srca in ožilja.
Pogosto štejejo raka skoraj po krivici za neozdravljivo bolezen. Veliko ljudi umije in brez potrebe trpi, ker se zavoljo nepoučenosti ali nespametnega strahu prepozno odločijo, da bi zdravnika vprašali za nasvet.
Vzroki nekaterih oblik raka so danes že poznani in zato z uspehom opozarjamo nanje. Nekaterim oblikam se še ne moremo izogniti. Največ, kar medicina za zdaj lahko stoti, je, da take bolnike začne zdraviti čhnprej m kar se da vsestran-dco. Sodobna kirurgija, kemoterapija (zdra\ijenje z zdravili), obsevanja z rentgenskimi žarid, radioaktivnimi snovmi in beta-tronom (posebno napravo, ki jo imamo tudi v Ljubljani) so do temeljev spremenila zdra^jeaje raka.
Pomembno je predvsem, da je bolezen dovolj zgodaj odkrita.
Danes pozna sodobna medicinska znanost take instrumente, kiji omogočajo pogled v najbolj skrite kotičke člove^ega telesa. Mnogim ljudem bi bila prihranjena prenekatera muka, če bi za mnenje vprašali zdravnika, ki bi imel tak sodoben instrumentarij, s katerim bi takoj na začetku odkril vzrok njihovim težavam.
(Nadaljevanje na 4. str.)
Osem "usod — končanih v isti stečini... Je nesrečno ščene res ^vni krivec? (Foto: M. Moškon)
Alenka Geriovič: BOLNIČARKA 1945, linorez
Začelo se je pred sedmimi desetletji, z Emmelino Pankhurst; z angleškimi sufražetkami in njihovim odločnim, četudi enostranskim bojem za volivno pravico žensk. Preraslo je v veliko mednarodno gibanje za enakopravnost žensk v javnem življenju, ki še ni in še ne bo končano. Tudi pri nas, pa četudi se nam ni treba več prepričevati o enakosti žene v družbenem življenju, v delUf pred zakoni. Toda kljub temu moramo vnovič, kot že toliko ^t doslej, ponoviti: 8. marec ni le en dan, 8. marec imejmo pred očmi vse leto, ob vsaki družbeni odločitvi, v krajevni skupnosti, delovni organizaciji, povsod, kjer se da kaj storiti za boljše delovne pogoje žensk, za otroško varstvo, za gospodinjstvo. Povsod tam, kjer se lahko izkaže solidarnost do ženske, ki edina lahko pripelje do njenega resnično enakopravnega položaja v družbi (Več o vlogi in položaju ženske pri nas na 6. in 7. strani.)
tedenski
mozaik
Minuli teden mo pričujočo rubriko začeli s svarilom, naj bralci ne potujejo z letali v Francijo, ker vkdajo na tamkajšnjih letališčih zmede zaradi stavke kontrolorjev poletov, ki so jih nadomestili za ta opravila ne toliko sposobni vojaški izvedenci. Čeprav svarilo najbrž ni nikogar prisililo, da je ostal doma, pa so posledice neizkušenih vojaških kontrolorjev poletov, ki jih je vlada poslala na letališča, da bi tako prisilila stavkujoče (zahtevajo višje plače) civilne letalske strokovnjake, naj se vrnejo na delo, že opozorile, da tako ne bo Šlo več naprej. Zaradi napake pri vodenju z zemlje sta namreč trčili dve španski letali, pri čemer je bilo 68 potnikov mrtvih, več pa ranjenih. Nesreča se je zgodila včeraj blizu mesta Nantesa... bo opozorilo zaleglo, ali pa bo vlada še vztrajala na vojaških kontrolorjih poletov ter tvegala nove katastrofe...?
Medtem pa se je v ameriškem mestecu s čudnim imenom Ranjeno koleno, ki je središče rezervata ameriških Indijancev, zgodil upor. Uprlo se je namreč nekaj sto Indijancev plemena Sioux, ki so zajeli dvanajst talcev in jih izpustili šele na intervencijo dveh senatorjev. Indijanci so zahtevali boljše življenjske pogoje v rezervatu. Kot je znano, živi velika večina ameriških Indijancev, ki so nekdaj vladali v deželi, v dokaj slabih življenjskih pogojih na posebej za to določenih področjih, tako imenovanih rezervatih. V tem, ki je okoli mesta Ranjeno koleno, so - mimogrede povedano - ameriški vojaki iz 7. konjeniškega polka med tako imenovano indijansko vojno, leta 1890 pobili 180 nedolžnih otrok in žena tega plemena ... indijanski upori tudi v dvajsetem stoletju...
Daleč proč, na tihomorskem otoku Guamu pa se je zgodilo tačas nekaj nenavadnega: bivši japonski vojak Yokoi, ki je šele lani prišel iz džungle tega otoka, kjer se je skrival 28 let po končani drugi svetovni vojni (namreč ves ta čas ni vedel, da se je že končala), se je vrnil v mesto, kjer je prebil tako dolgo časa v samoti skupaj s svojo ženo. Tja sta odletela iz Japonske na poročno potovanje. ,JIotel sem znova videti kraj, kjer sem se skrival 28 let,** je izjavil sedaj že 56-letni nekdanji vojak.., sentimentalni spomini na dolga leta samote...
Obremenitve in sporazumi
Samoupravni sporazumi vnašajo novo samoupravno vsebino pri določanju porabe
Letos sprejemamo republiško in občinske bilance sredstev za splošno in skupno porabo nekaj kasneje kot v minulih letih. Zato pa lahko že sedaj rečemo, da te dejan^o odražajo najkonstruktiv-nejša družbena stališča ^ede gospodarske stabilizacije. To pomeni, da bo letos v resnici tudi splošna in skupna poraba prispevala svoj delež k gospodarski stabilizaciji. Stališča republiškega izvršnega sveta ^ede letošnje bilance Slovenije so tudi v nekaterih republikah navaj^ celo kot vzor za velik prispevek splošne in skupne porabe h gospodarski stabilnosti in razbremenitvi gospodarstva.
sporazume, ki bi pretirano zarezali v njihovo akamulacijo.
Razsodne občinske skupščine in vodstva interesnih skupnosti takih sporazumov tudi ne bodo predlagala, ker s tem pravzaprav lahko „spodža-gajo deblo“ družbeno ekonomske rasti in razvoja komune. Nikakor pa ni mogoče obsojati primerov, ko pridejo občinska vodstva pred predstavnike delovnih kolektivov z razumno razvrščenimi predlogi za samoupravne sporazume, upoštevaje ustrezen prioritetni red glede na najbolj bistvene interese razvoja komune.
Kratek pogled v predloge nekaterih občinskih bilanc, ki so ga opravili te dni, nam pove, da tudi v občinah oblikujejo, svoje letošnje finančne možnosti na osnovi enotnih stališč republike. Kljub temu, da se splošna in skupna poraba odreka takemu porastu sredstev za svoje potrebe, kot smo ga bili vajeni v zadnjih letih, pa je vendar za najbistvenejše jiamene le zagotovljen potreben denar, za vse drugo pa se bo treba dogovoriti v okviru družbenih sporazumov.
Ob tem je neredko v tej ali oni razpravi slišati vprašanje, da tudi ti sporazumi pomenijo breme za gospodarstvo. To drži, vendar — če so sprejeti gre za novo vsebino določanja sredstev za splošne in skupne potrebe, ki se ga boriib morali po uveljavitvi druge faze ustavnih amandmajev v celoti navaditi, razen za tisti del sredstev, ki se steka neposredno v proračune. Prav gotovo je, da predstavniki delovnih kolektivov ne bodo pristali v okviru svojih občin na take ali tako številne družbene
HANOl — Medtem ko so Laosu začeli razgovori o sestavi koalicij^e vlade, v kateri bi sodelovali tako predstavniki sedanje uxiljev^e laoške vlade kot predstavniki komunističnega gibanja Patet Lao, s čimer naj bi se tudi v tej deželi začel proces ^rave in združevanja razcepljenih nacionalnih sil, pa so v Hanoju izpustili novo skupino ameriških vojnih ujetnikov (na sliki) in tako nadaljevali z izvajanjem mirovnega ^orazuma, ki predvkieva zamenjavo vseh ujetnikov na obeh straneh. (Telefoto: UPI)
Tistega, o čemer bodo soglašali, nikakor ne moremo enačiti s fiskalnimi obremenitvami gospodarstva, opravljenimi enostavno z občinskimi predpisi. Gre za skozi sporazume izraženo voljo delovnih kolektivov, v bistvu za temelj našega bodočega delegatskega sistema,
Ce tega ne bi razumeli tako in če ne osvojimo takega načina sporazumevanja z delovnimi organizacijami, potem lahko
tudi svobodno izraženo voljo občanov izraženo skozi referendume za razne prispevke enostavno enačimo z novimi davčnimi bremeni ljudi. To pa je nesprejemljivo, ker gre pri sporazumih in referendumih za popohioma drugo vsebino kot pri fiskalnih obremenitvah.
TONE KRAŠOVEC
i
(Iz zadnjega PAVLIHE)
- V naii tovcmii po lahko proslovljoino 8. moreč z ognjemetom, ker ženske delojo v nočni izmeni.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Minuli teden se je v notranji politiki začel republiškega izvršnega sveta o republiškem z obiskom prijateljske delegacije iz Egipta, ki proračunu in ustreznih ^remljajočih pred-
Temu primerno se bo letos spremenil tudi položaj bank v našem sistemu. Banke posta-
jo je vodil prvi sekretar arabske socialistične piših zakonskih, ki pomenijo uresničevanje jajo zdaj resnično organizacije združenega unije Sayad Marei. Na beograjskem letališču resolucije slovenske skupščine o družbeno- dela in se skušajo prilagoditi doseženi stopnji je sprejel delegacijo te egiptovske politične ekonomski politiki v letošnjem letu.	družbeno-ekonomskih odnosov, za kakršne
stranke sekretar izvršnega biroja predsedstva Poslanci so najprej na skupni seji poslušali smo se odločili »daj.
ZKJ Stane Dolanc. Po obisku v Beogradu je ekspoze republiškega sekretarja za finance Gospodarski in republiški zbor sta sprejela delegacija dopotovala v Slovenijo, Iger si je Jožeta Floijančiča, ki je v imenu izvršnega tudi zakona, ki ju zadnji čas bolj poznamo: ogledala nekaj natših podjetij. V njih se je sveta pojasnil izhodišča, na katerih temeljijo to sta zakon o dopolnilnem davku iz skup-zanimala predvsem za organizacijo podjetij, akti za uresničevanje zastavljene politike. nega dohodka občanov in zakon o davku na dejavnost samoupravnih organov, temeljne Pozneje so zbori ločeno razpravljali o teh posest osebnih avtomobilov. Zbora sta tudi
prejela ustavno dopolnilo, s katerim se do-
organizacije združenega dela in splošni položaj delavcev.
Egiptovska delegacija se je nato vrnila v Ljubljano, kjer jo je sprejel sekretar sekretariata CK ZK Slovenije Franc Šetinc. Sayad Marei je v pogovorih poudaril že tradicionalno prijateljstvo med Egiptom in Jugoslavijo ter povedal, daje med svojim bivanjem v Jugoslaviji naletel na globoko razumevanje, še posebej pa je bilo to čutiti med srečanjem z Edvardom Kardeljem in Stanetom Dolancem.
Predsednik republike Tito je bil na krajšem obisku v Sloveniji, med tem obiskom je sprejel tudi egiptovsko delegacijo. Prijateljski pogovor je trajal več kot eno uro.
Minuli četrtek je egiptovska delegacija odpotovala v domovino.
V notranjem političnem življenju je bil zelo pomemben konec minulega tedna, morda lahko celo rečemo, da je bil odločilen za našo nadajjnjo usmeritev tako v gospodarstvu kot v politiki.
V četrtek so zasedali vsi zbori republiške skupščine, ki so po daljši razpravi brez bistvenih pripomb prejeli zakonske predloge
Uresničevanje
zastavljene
politike
ločajo stopnje, odbitne postavke in olajšave za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letošnjem letu.
Drugo pomembno odločitev minulega tedna so prejeli na seji republiške konference SZDL, ko so soglasno izbrali Mitjo Ribičiča za novega predsednika Socialistične zveze.
V uvodnih besedah je Silva Jereb poudarila, da bo dosedanji predsednik Janez Vipotnik, ki je bil medtem imenovan za generalnega direktorja RTV Ljubljana, še naprej ostal požrtvovalen aktivist v Socialistični zvezi, saj je v minulem času našel stik z mno-bistvenih dokumentih. Letos sicer znaša re- gimi v Socialistični zvezi kot v drugih dniž-publiški proračun 24,2 odstotka več kot beno-političnih organizacijah, lani, toda to povečanje je večinoma le navi- Mitja Ribičič je ob izvolitvi povedal, da dežno, saj so hkrati tudi naraščale cene in s mu to veliko pomeni, še posebej zato, ker je tem življenjski stroški. Predračun je torej zelo napet, kar pa je bilo storjeno namenoma — v času stabilizacijskih prizadevanj naj bi dali večjo besedo gospodarstvu, ki naj
zadnjih šest let deloval predvsem zunaj re publike. V Sloveniji se je med njegovo odsotnostjo marsikaj spremenilo, predvsem na boljše in med širokimi množicami. Zato je
bolj samostojno razpolaga s svojimi sredstvi, odkril svojo nalogo prav v tem, da bo posve-čim manj pa naj z njimi razpolaga republika, ggi večjo pozomost političnim dogajanjem v Tako pravzaprav vedno bolj ukinjamo držav- občinah in občinskih organizacijah Sociaii-ni kapital.	stične zveze.
tedenski zunanjepolitični pregled
Samo nekaj dni potem, ko se je v svetu poleglo razburjenje zaradi sestrelitve libijdcega pot-ni^^a letala boeing 727 nad Sinajicim polotokom — o čemer sno poročali minuli teden — in v trenutku, ko so se zdravniki še vedno trudili, da bi rešili sedmerico preživelih, so nenadoma vdili v poslopje veleposlaništva Saudske Arabije v Kartumu zakrinkani komandosi in začeli streljati. Tako se je začela drama v Kartumu, ki je znova pretresla svet. To, zaključek pariške konference, volitve v Čilu in Franciji ter potovanje Djemala Bjediča so najpomembnejši dogodki zunanjepolitične scene minulega tedna.
„CRNI SEPTEMBER**: Trije mrtvi diplomati (dva Američana in Belgijec) in nov nekoristen terorističen Izpad — to je bilanca drame v Kartumu, ki se je začela, ko so zakrinkani komandosi skrajne palestinske organizacije „Črni september** vdrli v veleposlaništvo Saudske Arabije m^ svečanim sprejemom (prisoten je bil tudi jugo-slovan^ velepodanik) in se kaaieje zabarikadirali v njem ^paj z več talci.
Medtem ko so druge izpustili, so omenjeno trojico talcev zadržali in so jih bili pripravljeni izpustiti šele potem, ko bi jordan^e oblasti izpustile nekatere njihove zaprte tovariše, isto pa bi morali storiti tudi Izrael, Zahodna Nemčija in ZDA.
Ker se to ni zgodflo, so komandosi tri talce pobfli, sami pa so se predali sudanskim oblastem. Po zadnjih poročUih iz Kartuma jim bodo sodili zaradi umora.
Dogodek je mogoče oceniti kot tragično dejanje, vredno obsodbe: koristilo ne bo nikomur, Škodovalo pa predvsem arabski stvari. Teror take vrste (kakor sicer sleherni teror) je treba obsoditi ne glede na to, kdo ga izvaja in proti komu.
PARIŠKA KONFERENCA: Bilo je treba 720 podpisov (kar je trajalo natanko 30 minut), da so se vsi prizadeti podpisali na zaključni dokument, s katerim predstavniki trinajstih strani žago ta\ijajo izpolnjevanje 27. januarja v Parizu sklenjenega viet-nam^ega mirovnega ^o-razuma. Konec konference ocenjujejo kot urešen - pa čeprav nastopajo v Indokini še v^no nove in nove težave pri izva-
n’u mirovnega sporazuma, ^endar pa je treba ob tem opozoriti, da se je izmenjava ujetnikov nadaljevala, kar kaže, da je Šlo v tem primeru (o čemer smo že pisaU) le za manjši ne^orazum.
VOLITVE: V nedeljo so prišli na volišča volivci v dveh deželah na dveh celin^,kjer se je bila v bistvu ista bitka: za oziroma proti levici in desnici.
Tako v Čilu kot v Franciji so se morali volivci odločati ali
bodo izbirali v nacionalni parlament desničarje ali levičarske poslance. Rezultati čilskih parlamentarnih volitev kažejo, da je sedanja socialistična vlada predsednika AUendeja u^ela še okrepiti svoje pozicije v parlamentu, medtem ko bo treba v Franciji, kjer je bil minulo nedeljo šele prvi krog volitev (kar
Drama v Kartumu
je posebnost francodc^a volilnega sistema) počakati še do konca tedna na drugi, odločilni krog, da bi ugotovfli končni rezultat.
Za zdaj velja, da so kandidati združene francoske levice prejeli več glasov (nad 40 odstotkov) kot predstavniki >iadajoče degaullistične koalicne (ki so dobili le nekaj nad 38 odstotkov glasov), toda to še ne pomeni, da bo tudi končni izki tak.
Tisto, kar je za sedanje francoske volitve izjemno in kar j3i dviguje nad raven podobnfli volitev denimo v Veliki Britaniji ali Združenih državah Amerike, je^ dejstvo, da gre za spopad dvdi različnih sistemov in konceptov razvoja družbe (kapitalističnega in socialističnega), s čemer postajajo te volitve še zlasti pomembne za politično podobo Zahodne Evrope.
BJEDIČEVA POT: Predsednik zveznega izvršnega sveta je prispel v Indijo, kjer je že imel prve pogovore z Indiro Gandhi. To je prva etapa njegove azij^e turneje, med katero bo obiskal tudi Singapur, Malezijo, Šri Lauko, Bangladeš in Avstralijo.
Podrobneje bomo o tej poti in rezultatih lahko poročali kasneje.
TELEGRAMI
WASHINGTON - Namestnik sovjetskega zunanjetrgovinskega ministra Vladimir Alkimov je izjavil, da bi lahko znašala trgovina med ZDA in ZSSR več milijard dolarjev, če bi trgovinski ^orazum med državama popolnoma uresničili. Omenil je, da bo ameriški kongres najbrž odobril SZ status države z največ ugodnostmi v trgovini z ZDA.
MOSKVA - Tu je v 64. letu umrl znani sovjetski jedrski fizik Lev Arčimovič. Vodil je raziskave elektromagnetskih metod separacije izotopov in proučeval sproščarye visoke energije. Bil je redni član akademije znanosti, šef katedre za atomsko fiziko na moskovski univerzi in častni član ameriške akademke znanosti in umetnosti.
St. 10 (1197) - 8. marca 1973
v soboto zvečer je bUo v Petrolovem motelu na Čatežu vse zasedeno. Pustno prireditev je obiska-
lo	tudi veliko mask. Prvo nagrado sta osvojila klovna, ki ju vidite na sliki. To sta bila domačina brat in sestra Lesova s Čateža. (Foto: M. Jarano-vić)
Pravo pustno razpoloženje v Mokronogu ni vlada-
lo	le med larfaiji, temveč tudi med „firbci“. Kdo bi zamudil priložnost in ne naredil veselja otrokom! Mokronoške larfe so še po plesu v „državni operi“ — zadružnem domu, skrbele za razpoloženje v „velemestu“. (Foto: Železnik)
Iz Šen^emeja so pnpeljali svate pred novomeški rotovž že v nedeljo. Ženin je sicer poskušal zbežati, vendar so ga nazadnje vseeno oženili. Še poprej se je bilo treba izpovedati pri župniku vpričo mnogih zijal.
{Foto: S. Mikulan)
Kočevski šahovski muzikal ima vedno več obiskovalcev. Mladi, ki ostajajo brez vstopnic, plezajo celo na streho, da bi kaj videli. Na sUki je prizor s petkovega muzikala, ko so nastopile popularne sestre Potočnik in Silvester Mflielčič. PoročUo je na zadnji strani. (Foto: F. Brus)
SVETOVNI PRVAKI
Zveza mednarodnih sejmov iz Pariza je sporočila, da bo letos največ sejemskih prireditev - v Jugoslaviji. Na mednarodnem seznamu je kar 61 naših sejmov, s čimer smo pustili za seboj vse druge, tudi mnogo večje in bolj razvite države. ZRN Nemčija bo imela 57 sejmov, Francija 24, Švica 15, Velika Britanija 14, Združene države Amerike 6 in Sovjetska zveza 3. Ne bomo pa prvaki po številu sejemskih mest. Pred našimi 11 sejemskimi mesti je 17 zahodnonemških, za nami pa 9 francoskih, 7 švicarskih, 6 italijanskih itd.
Končno smo tudi po uradnih svetovnih podatkih zasedli vsaj na nekem področju prvo mesto, komentira te podatke Gospodarski vestnik.
Kaj že občutijo in kaj še pričakujejo
Pomembnejše od problemov likvidnosti NOVOLESA (podjele je imelo za okoli 2,5 milijona dinarjev terjatev, starih nad 90 dni) pa je vprašanje, kako bomo gospodarili naprej. Stabilizacija in z njo povezani gospodarski ukrepi prinašajo mnogo sprememb na trgu in v gospodarjenju. Trenutno stanje ie še megleno in lahko zato
Sejmišča
v ponedeljek, 12. marca, bo na Veseli gori tradicionalni Gregorjev sejem za govedo in konje, ki je običajno zelo dobro obiskan. Naprodaj bodo tudi različni kovaški izdelki, sadna drevesca, suha roba in kramarska roba. V gradu bo turistično društvo postreglo s toplimi jedmi in pijačo.
NOVO MESTO: na ponedeljkovem (srednje živahnem) sejmu je bilo naprodaj 342 prašičev, prodanih pa 303. Od 6 do 12 tednov stari pujski. so bili znatno dražji kot v prejšnjem mesecu — do 350 din eden. Starejši prašiči so bili do 650 din. Prodanih je bilo tudi 46 glav goveje živine; voli so bili po 12,5 do 14,5, krave po 8 do 11, junci in telice pa po 11 do 13 din kilogram žive teže.
BREŽICE: na sobotni sejem so rejci pripeljali 473 prašičev, od tega
16	starih nad 3 mesece. Prodali so jih 429; mlajši so bili po 21 do 22, starejši pa po 14 din kilogram žive teže.
Jože Knez: kaj nas čaka.
predpostavljamo, kje in kaj se lahko spremeni. Pri tem je treba imeti pred očmi naslednje: Verjetno je, da bo tržišče negotovo glede surovin, kar že čutimo, in glede prodaje naših izdelkov, kar lahko zanesljivo pričakujemo. Nepregledho je tudi stanje cen. Najavljene imamo nekatere pomembne podražitve: lesa za 25 odstotkov, iveric za 18, lakov za 22, kartona za 12 in okovja za 12 odstotkov;
Kmetijski nasveti
Da bo manj klopotcev
Resda prihaja vse več piščancev, ki odraščajo na naših kmetijah iz vahlnic (inkubatorjev), kjer morajo veliko vedeti o tem, kako odbirati in pripraviti jajca za valjenje, vendar bo tale kratek poduk za marsikatero kmečko gospodinjo še^ vseeno koristen.
Važno je, kakšna jajca nasadimo v valilnik ali v gnezdo, v katerem bo %dela koklja. Če želimo imeti zdrave, rastne piščance in kasneje dobre nesnice, morajo biti jajca od zdravih in nesnih živali. Te lastnosti se podedujejo. Na dednostnih pravilih tako in tako sloni vsa odbira (selekcija).
Da se bo v jajcu razvil piščanec, mora biti le-to poprej oplojeno. Računamo, da je oploditev zagotovljena, če je v jati 10 kokoši en petelin in če so kokoši ter petelin pravilno hranjeni, tudi z rudninami in vitamini.
Nadalje je pomembno, kakšne starosti in oblike in kakšno težo imajo jajca. Najboljša so sveža, stara največ do dva tedna. Iz starih jajc, v katerih je zračni mehurček že povečan, radi nastanejo sm^ljivi klopotci. Glede oblike in teže velja, da za valjenje izbiramo pravilna ,ja;časta“ jajca, težka približno 60 gramov. Čim težje je jajce, tem večja je namreč nevarnost, da sta v njem namesto enega dar dva rumenjaka. Če pa so jajca prelahka, se iz njih izvalijo preslabotni picki.
Na odstotek izvaljenih in zdravih piščancev vpliva tudi čistoča. Nesnaga je gojišče bolezenskih klic, razen tega pa tudi mehanično zapira drobne luknjice v lupini jajca, ki zarodku omogočijo izmenjavo plinov. Priporočajo tudi, da jajca tik pred valjenjem razkužimo, vsekakor pa jih je treba prav uskladiščiti, če so namenjena za razplod. Zlagamo jih tako, da je debelejši del obrnjen navzgor. Prostor naj bo hladen, ne presvetal in ne presuh, vsekakor pa odmaknjen od snovi, od katerih bi se mogla j^ca navleči smrdljivih vonjev.
Inž. M. L.
nekatera od teh že veljajo. Ob tem še ni znano, kaj bo s cenami naših izdelkov. Sporazum za žagan les, plošče in zaboje čaka na odobritev pri uradu za cene, medtem, ko sporazuma za cene pohištva še ni.
Letos nas čaka še ena past. V preteklosti smo podobne gospodarice težave, kot se nam obetajo, prebrodili s povečanjem proizvodnje. Letos je taka možnost manjša, saj nas zadržuje pomanjkanje surovine, večja izčrpanost proizvodnih zmogljivosti, lahko pa bo zadrževal tudi trg, če bo konjunktura manjša. Porast proizvodnje bo v letu 1973 skromnejši, kot je bil v nekaterih prejšnjih letih.
(Iz članka Jožeta Kneza, direktorja Novolesa, objavljenega v zadnji številki tovarniškega glasila tega podjetja.)
pridelkov in prireje na omenjenih 7345 kmetijah znašala 2,3-krat toliko, kot je sedanja, računano po nespremenjenih cenah. Za toliko povečan dohodek zagotavlja neprimerno boljše plačilo za delo in trud, kot je sedanje, to pa je tisto, kar je treba doseči s pospeševalnim delom v zasebnem in družbenem kmetijstvu.
Spodbudne ugotovitve iz ankete so napotek, kaj in kako je treba delati, hkrati pa tudi potrditev doseda-njegia pospeševalnega dela, ki ga hočejo nekateri kratkovidno razvrednotiti, češ da krepitev preusmerjenih in specializiranih kmetij (in s tem povezana družbena pomoč) škodljivo povečuje socialne razlike na vasi. Kot da bi bil cilj naše družbe enakost v revščini, in ne enakost v bogastvu, in kot da ne bi vedeli, kako zasebno delo v kmetijstvu povezovati in navezovati na družbeno!
M. L.
ri?'.	f	v	i	,
skem zmanjšal delež kmečkega prebivalstva od 58,6 na 35,5 odst. Občine Trebnje, Novo mesto, Metlika in Črnomelj iniajo še vedno znatno večji delež kmetov, kot pa znaša republiško povprečje. Značilno je tudi, da število delovnih rhest narašča hitreje kot število stanovanj.
Ob policentričnem razvoju Slovenije predvidevajo, da se bo v naslednjih 12 letih število prebivalcev širše Dolenjske povečalo za 17 odst. in da bo takrat živelo v naši pokrajini
251.000	ljudi, od tega vsak peti od kmetijstva.
Po starem gre vse težje.
To hočemo
Seme pada na rodovitna tla. V anketi, ki je zajela 7345 slovenskih kmečkih gospodarstev z več kot 5 hektarji zemlje (to je 28 odstotkov tolikšnih kmetij), so ugotovili, da se bo velika večina teh kmetij v prihodnjih letih začela preusmerjati in da bodo mnoge med njimi do leta 1975 že postale tržne kmetije. Za anketo so bile izbrane kmetije, ki imajo zagotovljene naslednike in ki imajo možnosti za naprednejše kmetovanje.
Zanimive so primerjave o vrednosti tržne proizvodnje na preusmerjenih kmetijah. Računajo, da bo v letu 1975 tržna vrednost kmetijskih
Ko bo širša Dolenjska štela četrt milijona ljudi.
Koliko nas bo
Koliko Dolenjcev živi na ozemlju širše Dolenjske, koliko v drugih delih Slovenije, koliko v tujini, ne ve natančneje nihče, ker po tej plati naša pokrajina ni bila obdelana. Zanimivi so zato podatki, navedeni v osnovnih izhodiščih za ekonimski in družbeni razvoj širše Dolenjske, ki jih je pripravil novomeški Dom-invest skupaj s še nekaterimi sodelavci.
Tako je rečeno, da seje v obdobju 1965 - 1969 ^upno število prebivalstva zmanjšalo v občinah Trebnje, Črnomelj in Brežice, najbolj pa se je povečalo v občinah Metlika in , Novo mesto. Med vsemi devetimi občinami širše Dolenjske se je samo v metliško občino več ljudi priselilo kot odselilo.
V	tem času so bile velike spremembe tudi v socialni sestavi prebivalstva. V 17 letih se je na Dolenj-
Nujna je drugačna pot do varil-
cev.
Poziv varilcev
Ali imamo spet novo zakonsko določilo - ne pa tudi možnosti, da ga tudi uresničimo? To se lahko vprašamo zdaj, ko morajo imeti podjetja kovinske stroke varilne tehnike ali inženirje. Vendar takih ljudi ni na voljo in ni naključje, da je republiški zavod za varjenje skupaj z društvom za varilno tehniko naslovil na javnost odprto pismo o problemih varilstva.
V	pismu opozarjata predvsem na neustrezno izobraževanje varilnih strokovnjakov. V učnih programih univerze je ta stroka zapostavljena, je le mašilo za nekaj ur programa. Drugod nas glede tega že daleč prekašajo.
In kako je v dolenjskih podjetjih kovinske stroke? V enem največjih, v TRIMU v Trebnjem, opozarjajo na neustrezno usposabljanje varilcev. Komaj 6-tedenski tečaj na zavodu v Ljubljani ne more dati zadostnega znanja, povrhu tega pa delavci za uspešno opravljen tečaj ne dobijo spričevala, temveč le nekakšna potrdila. Najmanj, kar bi bilo treba, je, da bi tem ljudem dali vsaj ustrezna spričevala, ki bi jim omogočila vstop in ustrezno zaposlitev tudi v drugih podjetjih, ne le v tistem, ki jih je poslalo na tečaj in ki priznava interno polkvalifikacijo. a. Ž.
(Karikatura: Marjan Brega
Po muijonaijih smo udarili'
— Kaj, ko bi potipali še tiste, ki z milijoni slabo gospodarijo
rredffto je sapisntt •••
Za nobeno ceno ne sme v tveganje in negotovost, sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov mora letošnje poslovno leto končati brez izgube, poravnati pa mora tudi lanski primanjkljaj, ki znaša 5,7 milijona dinarjev. To je naloga številka ena komunalne skupnosti Novo mesto, tako kot mora biti vodilo vseh nosilcev porabe v stabilizacijskem letu 1973.
Ni enostavno omejevati porabo, ko gre za človekovo zdravje in življenje. Zdravstveno zavarovanje ni moglo reči, ko je proti koncu lanskega leta zmanjkalo denarja, da so zmogljivosti izčrpane in da naj ambulante za-pro. Delati so morale naprej, kljub povečanim stroškom, ki so nastajali, ne da bi mogli zdravstveni delavci nanje vplivati. Da smo dosledni: večali so se tudi stroški, katere bi lahko zadržali. Primer za to je nenormalno visok bolniški stalež za čas, ki gre v breme 'delovne organizacije.
Kakorkoli: stroški so bili večji od predvidenih: pri ambulantnem zdravljenju za 14,72 odst. pri zdravilih za
Pot iz izgube
8,95, pri bolničnem zdravljenju za 4,71, denarne dajatve pa so bile za 4,41 odst: večje od predvidenih. To je prineslo omenjeno lansko izgubo in z njo še večjo zaostritev v že tako težkem letošnjem letu.
Obsega in kakovosti zdravstvenih storitev ob predvidenih večjih cenah za zdravila, hrano, energijo in komunalne storitve ni mogoče zadržati na lanski ravni, če bi hoteli iz letošnjih skromno povečanih dogodkov plačati tudi lansko izgubo. Zato so na seji skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja prejšnji teden sklenili, da bo ta primanjkljaj poplačan iz izrednega prispevka.
To je možen izhod, čeprav je dodatno obremenjevanje v trenutku, ko je vse naravnano k omejevanju porabe, kaj nepriljubljen ukrep.
M. LEGAN.
Na kratko
BREŽIOE - V nedeljo dopoldne bo volilna seja občinske konference ZMS. Na njej bodo poročali o dosedanjem delu in prejeli nek^ nalog za novo mandatno obdobje.
KRSKO - Društvo prijateljev mladine sodeluje pri praznovanju dneva žena po vsej občini. V nedeljo se bodo zbrale na proslavi mamice s Senovega, danes pa sta proslavi v Brežicah in Leskovcu. Solaqi so povsod pripravili ženam prisrčne nastope.
NOVO MESTO - V sredo popoldne je predsedstvo ZMS Novo mesto obravnavalo kandidatno listo za novo vodstvo v ZMS,' pogovorili pa so se tudi o pro^a-mu dela in o podanih poročUih.
KOSTANJEVICA - Mesto je že od sobote pustno razpoloženo. V torek dopoldne je medved v ^remstvu številnih šolarjev hodil od hiše do hiše, popoldne pa so s prikazom pustnih običajev poskrbeli za zabavo orači.
SEVNICA - Danes ob 10. uri bo v gasilskem domu predsednik občinske skupščine Matjan Gabrič na tradicionalni prireditvi sprejel družbeno aktivne ženske.
(Nadaljevanje s 1. str.)
Zgodaj...
In vendar je mnogo ljudi, ki zaradi zmotnih mnenj, neznanja ali pa zaradi odpora, da bi resnici pogledali v oči, ne gredo k svojemu zdravniku na pregled. In tudi če ^edo, zdravnik nima sodobnega instrumentarija, s katerim bi lahko z gotovostjo izključil bolezen. Nima časa, da bi v množici bolnikov, ki prihajajo z razhčnimi težavami, nekateri celo namišljenimi, izločil tiste, ki bi bili pogovora in pregleda še posebej potrebni.
Pokojni prim. dr. Perko je nekoč ob polni čakalnici dan po predavanju o raku, ki ga je imel v okolici Novega mesta, v obupu vil roke in so vpraševal, kam vodi vse to. Res je, seznanjanje ljudi z zgodnjimi znaki te bolezni mora postati sestavni del splošne izobrazbe, le tako se bomo izognili paničnemu strahu. Zdravstvena služba mora dobiti opremo, ki ji bo omogočala hitro razpoznavanje bolezni. Bolnika z rakom mora iskati zdravnik, tako kot smo pred leti (in še danes) iskali bolnike s tuberkulozo.
Seveda je za takšno dejavnost potreben denar, ki ga pa skladi zdravstvenega zavarovanja ne premorejo. Gre za preventivno dejavnost, ki jo sicer plačujejo občine, a žal so tudi te fmančno šibke. Vs^do bo razumel, da bo potrebno veliko pregledov, da bomo odkrili samo nekaj primerov raka. Statistično bi nam pokazali neuspeh, a nekaj je gotovo; vsak zgodaj odkriti bolnik za rakom, ki bo ustrezno zdravljen in ozdravljen, bo menU, da gre za 100-odsto-ten uspeh.
Ob povedanem se zastavlja še eno vprašanje. Zakaj zdravnik ne pove (^oraj praviloma) bolniku, za katero bolezen gre (če gre za raka)? Predlaga mu določeno zdravljenje (operacijo, zdravila, obsevanje) in pričakuje popolno bolnikovo zaupanje. Ali smo res vse storili, da si tako zaupanje tudi zaslužimo? Menim, da moramo prej organizirati onkološki dispanzer, ki bo iskal zgodnje oblike raka, ki bo najsodobneje opremljen, kadrovsko primemo zaseden, ki bo imel primerne prostore in sodobne oblike dela. To pa stane denar! In še vprašanje ob tem: koliko denarja se porabi nepremišljeno?
Občinski odbor RK Novo mesto in novomeška podružnica Slovenskega zdravniškega društva sta sledila zgledu drugih doma in po svetu ter organizirala Dolenjsko društvo za boj proti raku, ki bo ob raznih priložnostih zbiralo prostovoljne prispevke. Sedež društva bo v prostorih Občinskega odbora RK Novo mesto. Društvo bo delalo na načelu prostovoljnosti, brez plačanih funkcionarjev ali aktivistov. Prispevki so namenjeni opremi in organiziranje ONKOLOŠKEGA DISPANZERJA.
Dr. LAVO MORELA predsednik podružnice Slovenskega zdravniškega društva NOVO MESTO
M
Repnik:
OHCET
Anton
1971)
Tudi dinar trebanjskega delavca...
z lansko oktobrsko številko ržavah sveta, kaj Imamo v Trebnjem — Kultura prinaša dragoceno propagando
Jugoslovanski ilustrirani mesečnik REVIJA je seznanil ljubitelje umetnosti v 12G a
Trebnje leži ob eni izmed evropskih glavnih cest. Tod mimo teče ogromna reka človeštva. Razviti nekdanjo vasico oz. trg v kraj sreča-vanj turistov od blizu in daleč, uresničiti to, kar‘že imamo v Trebnjem, ob tem pa še vse drugo, kar naj pride — ni bilo in ni lahko delo. Narobe, vso ljubezen in močne ustvarjalne sile terja; še več - nenehno zahteva nove in nove prijeme, gospodarsJce in organizacijske, da bi Trebnje sredi razgibanih tokov sodobnega likovnega življenja postalo resnično središče naših in drugih izčiščenih samoraslih ustvarjalcev.
Tudi o tem je že bilo še marsikaj
Že večkrat smo zapisali: brez zunanjega hrupa in vzlic včasih že kar bebavi škodoželjnosti redkih posameznikov (izven Dolenjske, seveda) klije v Trebnjem pred leti posejano seme. Razgibana taborska srečanja slovenskih jn drugih likovnih samorastnikov, domiselne likovne razstave naše „čiste naive“ in življenje mlade trebanjske galerije, vse to se mimo, brez bahavosti, pa morda prav zato toliko solidneje nadaljuje iz leta v leto. Kdor je pričakoval čudežev ali cenenih senzacij „čez noč“, ta se je seveda zmotil. V Trebnjem zastavljeno delo računa z daljšimi rold.
Od razstave Viktorja Magya-ra v trebanjski šoli leta 1968 in srečanja prvih sedmih naivnih slikaijev na I. taboru v istem poletju je poteklo šele nekaj kratkih let. Pa vendar dovolj, da je glavni urednik jugoslovanskega ilustriranega mesečnika REVIJA Nebojša Romašević lani oktobra v tej reprezentančni reviji posvetil „trebanjskemu pojavu“ pet strani besedila in barvnih reprodukcij Jožeta in Konrada Peternelja, Viktorja Magyara, Borisa Lavriča, Poldeta Miheliča, Antona Plemlja,
Dušana Jevtoviča, Jožeta Jakija,
Jožeta Svetine, Grete Pečriik ter Antona Repnika. Kar 120 držav po svetu je v hipu zvedelo, daje
„ ... Trebnje, malo naselje na polovici poti med Zagrebom in Ljubljano, s komaj sto hišami, v nerazviti slovenski občini, na pobudo nekaterih domačih navdušenih ljubiteljev umetnosti postalo pomembno zbirališče jugoslovanskega naivnega slikarstva...“
To, česar verjetno zlepa še tako velik gospodarski ali siceršnji napredek in uspeh delovnih organizacij v občini Trebnje ne bi mogel dati prebivalcem tega območja, je zdaj naredila kultura. Ime trebanjske galerije likovnega samorastništva je šlo daleč daleč po svetu. Kdor ve, kaj pomeni danes turizem v najširšem ppmenu besede, bo znal v hipu oceniti izreden pomen propj^andne poteze: 120 držav je bilo mimogrede seznanjenih z enim izmed „hramov jugoslovanskega naivnega slikarstva in kiparstva”, po čemer gre zadnja leta po svetu glas kot o nečem posebnem, svežem, enkratnem.
To pa je za sodobnega človeka in - njegovo žejo po umetnosti pomembno dejstvo: danes po svetu že vedo, da z^emajo naši lucovni samorastniki resnično iz „globin prvobitne človeške ustvarjalnosti**, in utrujeni popotnik ter iskalec lepot in resnic si želi predvsem take duševne hrane.
povedanega in zapisanega. V današnji upravičeni skrbi za gospodarsko učvrstitev, ko je treba tako pretehtano obrniti vsak dinar, pa je treba pohvaliti modro ravnanje trebanjske občinske skupščine in njenih odbornikov, ki so že v prvem letu pokazali za rast mlade kulturne ustanove vso skrb. Pohvala gre tudi delavcem domačih podjetij, ki so vsako leto podprli načrte tabora in njegovih razstav, ° kasneje tudi že galerije. Tako je zasluga delavcev iz Dane, Hrasta, Inkota, Kmetijske zadruge. Krojaškega podjetja. Stanovanjskega podjetja. Trima, pa tudi trgovcih in nekaterih drugih podjetij v občini, daje svet spoznal Trebnje in njegove pobude za ustvaritev enega izmed središč umetnosti.
O takih pohvalah in pobu4ah ter upanju, da bo Trebnje v doglednem času še pomembnejše vsestransko središče, piše tudi oktobrska številka REVIJE. Svet zdaj ve za Trebnje.
TONE GOŠNIK
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše predrage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in tašče
roj. KUŠLJAN
p artizanke od leta 1942, matere dveh padlih borcev, odlikovane z medaljo za hrabrost ter ordenom zaslug za narod lil. reda, ki je 17. februarja 1973 v devetdesetem letu mimo zaključila svoje samoodpovedovanja in požrtvovalnosti polno življenje, se naj-iskreneje zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali, pokojnici darovali cvetje in jo počastili na zadnji poti. Posebej najlepša hvala dražbenopoUtičnim organizacijam, občinski in krajevni Zvezi združenj borcev NOV za organiziranje pogrebnih svečanosti in za vence; enako za ves trud in pozornost odboru Gorenjskega bataljona, gasilski četi, osnovni šoli in pionirski organizaciji Šentjernej. Posebej najlepša zahvala govornikoma Vidu Majzlju-Dodu in Jožetu Penci-Dečku, ki sta se v imenu nekdanjih soborcev s toplimi besedami poslovila od pokojnice na domu in ob grobu, prav tako šentjemejskemu oktetu in godbi tovarne Novoles. Hvala noMČem krste, zastav, vojnih odlikovanj in vencev, kartuziji Pleterje za pogumno pomoč v najtežih dneh okupacije in počastitev ob krsti in učiteljici Olgi Sajetovi za dolgoletno požrtvovalno skrb za pokojnico. Prisrčna hvala za številna sožalja vsem nekdanjim soborcem, prijateljem, znancem, domačinom in vsem, ki so našo pokojno mamo v tolikšnem številu pospremili in počastili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: otroci IVO, FRANC- CRT, LINA, brat FRANC, vnuki JELKA por. KOCBEK, TINE, MAJA, NI-NICA, zet ANTON-TINE ŠUŠTERŠIČ, snaha VILMA, pravnuk LUKA ted družine PIRKOVIČ, KUŠLJAN in STEMBERGER
Ljubljana, Šentjernej, Kostanjevica, 3. marca 1973.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
TEREZIJE ŽIČKAR iz Prešne Loke nad Sevnico
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pom^aU ob boleči izgubi ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi zdravniškemu in strežnemu osebju bolnice Novo mesto, kolektivom Elektro Krško in PE Sevnica, hotelu Sremič, avtoprevoznikom iz Sevnice ter govornikom za lepe poslovilne besede.
Žalujoči: otroci Matilda, Ivanka, Silvester, Ivan, Stanko, Lojze in Tone z družinami ter drugo sorodstvo
Novomeške (in druge) cene
Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko so cene na drobno opazovane za 4 kraje — v letu 1972 najmanj narasle v Novem mestu, in sicer za 14,5 % / povpr. 1971 = 100/, najbolj pa v Kopru, za 16,6 %. Druga največja stopnja rasti cen na drobno je bila zaznamovana v Ljubljani, kjer je bila v trgovini na drobno in na živilskih trgih za 15,2% nad poprečjem leta 1971.
V letu 1972 so v Novem mestu najbolj poskočile cene sezonskim vrtninam; le-te so bile za 49,0 % diažje kakor leta 1971, še dražje so bile v Ljubljani -	7o.
Najdražji industrijski izdelki so bili v Novem mestu, najcenejši pa v Kopru. Najcenejše so bile storitve v Novem mestu, najdražje pa v Ljubljani. Največ denarja za stalne vrtnine je bilo treba v letu 1972 odšteti v Novem mestu, najmanj pa v Kopru.
Stalno sadje je bilo najcenejše v Novem mestu, najdražje pa v Mari-bom, medtem ko je bilo sezonsko sadje najdrai^e v Novem mestu, najcenejše pa v Mariboru.
Cene svežih in predelanih rib so bile v Kopm le za 4,5 % nad popreč-
O POMOČI SOSEDU
nimi cenami leta 1971, medtem ko so bile v Novem mestu višje za 21 %. Najdražje alkoholne pijače so leta 1972 točili v Ljubljani, največ denarja za tobačne izdelke pa so morali odšteti kadilci v Maribom.
Padec cen na drobno je bil zaznamovan le pri nekaterih tekstilnih izdelkih, in sicer v Novem mestu (svilene tkanine) ter Kopm (nogavice).
Cene kulturnih storitev so v Ljubljani in Maribom ostale dejansko na ravni povprečnih cen iz leta 1971, medtem ko so bile v Kopru višje za
Cene pohištvu so bile v Novem mestu krepko nad cenami v Ljubljani, Maribom in Kopm, cene aparatov za gospodinjstvo pa so na ravni mariborskih, vige pa so od Ijubljan-^ih in koprskih.
Za primerjavo dodajamo indekse cen na drobno za štiri kraje za leto 1972, ki so izračunane iz cen, kijih statistiki redno opazujejo v trgovini na drobno in na živilskih trgih. Vsako mesto ima svojo ponderacijsko listo, prirejeno prodajni stmkturi, vendar je zelo podobna ponderacij-ski listi za republiko: skupaj.
i ,r% v Novem mestrp'a za 75 %.	RADENKO	KOMLJENOViC	večala.
30 ODSTOTKOV ZA AVTOMOBILE
Zvezni izvršni svet je sprejel odlok o uvoznih kontingentih za letos in pri tem po treh tednih namesto 50-odstotne znova uveljavil 30-odstotno carinsko stopnjo. Ker je bil med tem časom dinar razvrednoten za 10 odstotkov v primerjavi z dolarjem, je trenutno te^o povedati, kolflco bodo odslej veljali tuji avtomobili. Pričakovati je, da bodo uvoženi avtomobili iz Zahodne Nemčije in Francije, kjer den^-ja niso devalvirali, primemo dražji, še bolj pa se bodo podražili japonski avtomobili, ker se jc v zadnji denarni krizi vrednost japonskega jena po-
METLIKA - V soboto bo zasedal občinski odbor ZZB NOV. Obravnavali bodo dmžbe-no pomoč borcem in aktivistom za leto 1973 in organizacijske zadeve.
V torek, 13. marca, bo v zdravilišču v Dolenjskih Toplicah enodnevni seminar o sosedski pomoči ostarelim. Nanj so povabili organizatorje tovrsne pomoči iz krajevnih skupnosti, krajevnih organizacij RK, društva upokojencev in ZB. Udeležili se ga bodo tudi mentorji RK iz osnovnih šol. Seminar bodo vodili,strokovni sodelavci RK in novomeškega Centra za socialno delo.
V Novem mestu snujejo društvo
Socialistična zveza že podprla zamisel o društvu — Do 10. marca bodo znani člani iniciativnega odbora. — Prva naložba: izkupiček koncerta
v Sloveniji oboli za rakom vsako leto 14.000 ljudi. Od tega jih umre 2.600 ali vsak sedmi oboleli. Sodobna medicina tej zahrbtni bolezni še ni prišla povsem do dna. Zdravljenje je uspešno le tedaj, ko je rak še na začedcu. Zato si zdravstvena dužba prizadeva za zgodnje odkrivanje rakastih obolenj.
To je povedal 2. marca v Novem območje najbolj pogosina in značil-mestu dr. Dušan Repovž, predstavnik republiškega Društva za boj proti raku. Sem so ga povabili, da bi povedal kaj več o pomenu in vlogi takega društva, ki ga nameravajo osnovati tudi za Dolenjsko — s sedežem v Novem mestu. Poudaril je, da imajo tovrstna društva troje osrednjih nalog:	prosvet^evati	ljudi,
pomoč pri proučevanju tiste vrste rakastih obolenj, ki je za dobčeno
na, zadnja v tej vrsti, vendar ne nepomembna, je naloga denarno gospodarske narave.
Med pogovori o ustanovitvi dolenjskega društva v pisarni občinskega odbora Rdečega križa, kjer je dr. Repovž tudi povedal te misli, sc se navdušili za osnovanje take organizacije na našem območju. Predlagali so, naj bi akcijo za ustanovitev, kije
nekaj ur predtem dobila podporo tudi na seji predsedstva občinske konference Socialistične zveze, vodil inicativni odbor devetih članov, ki jih bodo do 10. marca izbrali in njihova imena poslali občinskemu (^boru RK v bolnišnici, zdravstvenem domu. Zavodu za zdravstveno varstvo. Socialistični zvezi, občinskemu sindikalnem svetu in občinski skupščini.
Po sestanku na Rdečem križu je bil v Domu kulture koncert, na katerem sta pela domači pev^i zbor DPD Dušan Jereb in zbor grafičnih delavcev Grafika iz Ljubljane. Cisti Izkupiček s te prireditve so namenili za boj proti raku.
PROMETNEGA DAVKA PROSTO » ČASOPIS IZHAJA ENKRAT NA LETO % POSAMEZNI IZVOD 3.— DINARJE BREZ KUHANJA.
PUSTNE ♦ NOVICE
LETO 13, ŠT. 1
GLASILO PUSTNIH VESELJAKOV KRŠKO
TOREK, 6. MARCA 1973
LE VKUP, LE VKUP, UBOCA GMAJNA
l
Končno se le uresničuje več kot 400 let stara želja kmečkih tlačimov, čb bi z^dli ljubljanski grad. To, kar jim takrat ni uspelo, bodo dosegli letošnjo jesen, ko bodo na
Ljubljanskem gradu odkrili spomenik puntarski bitki pri Krškem.
Pa naj še kdo reče, da nam tlačanom iz Krškega ne gredo Ljubljančani na roke.
DOLENJSKI LIST
St. 10 (1197) - 8. marca 1973
TO JE ZDAJ TVOJA MATI
Še prav dobro se je spominjam. Ležala je in ustnice so ostale neme. Nepravilno raščeni zobje so vsiljivo štrleli iz otrplih ustnic, oči so nemo gledale v strop. Kodrček je silil na belo čelo, pa je ni nič motilo. Oče je jokal, jokali so vsi, ki so jo prišli posedat še zadnjič. In jokd sem jaz, ker sem izgubil mamo. Izgubil nekaj, kar se ne da nadomestiti. Res, ne da se nadomestiti, kajti le ena mati te lahko rodi.
In že je ni bilo več. Oče je prenehal jokati. Ljudje so mu prigovaijali:
„Otroka imaš, čimprej mu poišči drugo mater, sam tako ne moreš!“
Mučil sem se, da bi ne slišal teh besed. Nisem si želel nadomestila. Dovolj mi je bil oče.
Meseci so minevali. Prišla je pomlad. Bregovi vaškega potoka so kar čez noč skrivnostno vzbrsteli. Če je bilo okno odprto, sem čutil masten, težak vonj sveže zorane prsti, kije silil v sobo in me delal omotičnega. Klic prebujajoče se pomladi, narave in sonca. Priganjal me je, naj uidem iz svoje tesne kletke na širne tranvike in polja. Tudi sam sem opazil, da sem večino časa preždel v karmi. Pogosto sem obiskoval mamin grob, in ko sem se trdno prepričal, da me nihče ne sliši, sva se pogovarjala. Namesto nje sem si odgovarjal sam. In spet sem bil pomirjen za nekaj časa.
„V mesto pojdem, ti pa popazi na živino, kmalu se vrnem!“ je dejd nekega jutra oče, vpregel konja in se odpeljal.
Presrečen sem hodil po hiši, sam, gledal stvari in predmete, ki jih je kdaj imela v svojih rokah moja mati, očistil njeno sliko, ki je visela v kotu sobe, in bil vesel, da si lahko za nekaj ur razbremenim glavo, ki je že tedaj bila
polna skrbi, ljubezni, pa tudi sovraštva. Sovražil sem ljudi, ki so hujskali očeta, sovražil tudi njega, ki jim je prikimaval, morda sem sovražil smrt, ki mije vzela njo.
,J)arko, ta, vidiš, ta bo zdaj tvoja mati!“ zaslišim rezki očetov glas, ki sem se ga od nekdaj bal. Vrnil se je. Pa ne sam.
Pred mano je stala tujka. Temni lasje so obkrožali izrazite poteze suhljatega obraza. Ozke ustnice so se nervozno premikale. Ko sem začutil njeno roko v svoji, nisem več vzdržal. Tekel sem in tekel, dokler nisem prišel do pokopališča.
,JKajne, mama, da si le ti moja mati, ^jne, da ne more biti nihče drug, to kar si mi bila in mi boš vedno le ti? Povej mi, mama! Zdaj to moram vedeti! Mama ,..“
Ves poten sem ležal v svoji kamri. Pogledal sem naokrog in videl zaskrbljene obraze. Torej sem bolan. Zakaj?
„Ostal bo, popravil se bo in pazite na dobro hrano in mir! Predvsem mir mora imeti!“ je še dejal zdravnik in odšel.
Spomnil sem se. Tema se'je zlila nad vasjo, jaz pa sem sedel na grobu. Zeblo me je. Potem sem odšel, pa ne domov, kajti doma nisem več imel,., Pa padel sem, čeprav ne vem kam, in še bolj me je zeblo ..,
In spet sem doma. Nadme se sklanja tujka, ženska, ki
morda niti ni kriva, daje tukaj, pa vendar........
,,, pa vendar, saj sem trdno prepričan, da je mati lahko ena sama,
DARINKA
PREDLOG POSTI
Letos so pioniiji prometnega krožka na osnovni šoli „Jurij Dalmatin“ v Krškem še s posebnim veseljem pripravljajo na tekmovanje „Kaj veš o prometu", saj jim je Združenje šofeijev in avtomeha-^ov Krško podarilo v ta nan^n prometno magnetno tablo. Pioniiji so jim za darilo hvaležni učenje jim je zdaj bolj zanimivo in uspešno.
Atletiki nameniti pravo mesto
Pravijo ji ,,kraljica športov‘" in to in to ime nedvomno zasluži,
To velja tudi za šport na novomeškem nivoju. Mnoge športne panoge črpajo svoje najboljše ljudi iz atletskih vrst. Spomnimo se samo lepših časov novomeških odbojkarjev, pa tudi nogometašev in drugih, Seveda novomeška atletika ni samo zaledje kadrov za druge panoge, ampak predvsem tudi sama zase vzgaja kvalitetne tekmovalce.
AK Novo mesto ima 56 registriranih članov. Tolikšnega članstva nima danes, ko množičnost tako poudarjamo kot merilo za prednost
BRALCI IZ ZDA NAM PIŠEJO
Henčkovega ansambla, ki je bil pred meseci med nami, ne moremo in ne. moremo pozabiti. Ti preprosti fantje so osrečili toliko slovenskih src, prinesli so nam košček tistega, kar človek v tujini niajbolj potrebuje. Posebno so ganili stare ljudi, ki so zapustili domovino že pred toliko leti in ki se nikoli ne bodo vrnili. Priljubljenemu godcu iz Gornjih Kamene pri Novem mestu in njegovim fantom so iskreno hvaležni.
J.T.
/
Sem Slovenka, rojena v Ameriki, toda domača glasba me je ganila. Si^minjala sem se krajev, o katerUi mi je pripovedovala mama, slovenskih vasi in fantovskega prepevanja pod okni. Henčkovemu ansamblu, ki zasluži vse priznanje, želimo veliko uspehov in da bi še naprej osrečeval preproste slovenske ljudi,
DARINKA PAROJCIC
Tudi jaz sem tu rojžna,Slovenka, toda poslušanje Henčkove glasbe me je prijetno presenetilo. Moje želje so hitele tja, kjer sta se rodila moj oče in moja mati, tako da si še bolj želim videti rojstni kraj svojih staršev. Lepe pozdrave pošiljam Henčku in pevcem v upanju, da se bomo spet videli.
RANCES LIKOVNIK V imenu vseh, ki smo poslušali Henčkov ansambel, se za obisk iz domovine zahvaljujejo še
ELEANOR FEMEC CHARLES FEMEC MARY LOUIS KANCIC ANN, LUD FINK DAN, AGNES ALIC
Kaj je s turizmom v Kočevju?
Turistično društvo Kočevje bo spet poprijelo, ker ima sedai drago-'in
V Dolenjskem listu je pisalo , J)ovoIj dela, društvo pa spi“, kat
fbila prava ugotovitev in dober kratek napotek za letošnje delo, al v članku Jože Primc ni razčlenil vzrokov, ki so turistične delav- izkuSnjo več, ANDREJ ARKO ce uspavali, zato ga bom dopolnil.
Na zadnjem občnem zboru Turi- pričelo. Čakali so v prepričanju, da stičnega društva Kočevje, ki je bil *	‘	-
izredno dobro obiskan in živahen, je bU v razpravi načrt za bodoče delo druStva ^ede na nove razmere. Na občnem zboru so bili tudi zastopniki podjetij, ki so se pričela poleg svoje osnovne dejavnosti ukvarjati tudi s turizmom. Veliko so nam povedali, kaj nameravajo in kaj so že nMedili. Ustanovili so svoj turistični biro in oddelke pri podjetjih, kupili tnodeme avtobuse, ^vor je bU tudi o nakupu gradu Turjak, v katerem bi uredili gostišče, dalje o žičnicah m še in še.
Turistični delavci —amaterji, vedno suhi in brez denarja za razvoj turizma, so bili kar osupli nad tem nastopom družbenega kapitala za razvoj fcočevske^ tiurizma. In res so s® pričeli razni poizkusi pri vseh podjetjih, vendar so bili vsi bolj gostinski kot turistični. Začeh so pre-wj samozavestno. Mnenj turističnih delavcev, ki se ubadajo s turizmom v Kočevju že nad 20 let, niso upošteva ah jih niso potrebovali. Zastop-n^i teh podjetij sploh niso več hodili na seje Turističnega društva in tako je bilo delo amaterjev okrnjeno, nespoštovano in dremanje se je
pri dodeljevanju sredstev, nobena druga športna panoga v Novem mestu. V tem šte^u seveda niso obseženi vsi tisti številni pionirji, ki se pripravljajo in nastajajo v okviru šolskih športnih društev. Vso to množico članstva je treba nekako stimulirati. Za atleta, ki raste v Novem mestu, predstavlja veliko spodbudo tisto, kar je drugje in tudi pri drugih športih v Novem mestu le osnova osnov: osnovna športna oprema in vsaj nekaj tekmovanj v letu. To bi bUo treba imeti pr^ očmi, ko se delijo sredstva, namenjena športu. Množičnost nujno rodi kvaliteto, ki potrebuje več tekmovanj, torej tudi več denarja. Ali se ta izdatek izplača? Mislim, da ne more biti dvoma, kajti kvaliteta je najboljša propaganda za sam šport. Vsekakor pa je treba preprečiti, kar se je dogajalo prejšnja leta: da so vsi, ki so s svojimi dosežki posegali v republiški ali celo jugoslovanski vrh, odhajali v druge klube, če so hoteli tekmovati na ustreznih tekmovanjih. Tako je prišlo do tega, da Novo mesto ni imelo v republiški reprezentanci nobenega predstavnika, bilo pa je v njej pet, šest Novomeščanov!
So tekmovalci,' ki so z rezultati in uvrstitvami že dokazali svoje sposobnosti, in taki, ki čakajo na priliko, da se izkažejo. In to jim je treba omogočiti. Pri novoqieški atletiki se ne govori o kvaliteti ob doseženem dvanajstem mestu v republiki kot npr. pri košarki (da je s^mo mesto Novoteksa v resnici dvanajsto, pove preprost račun), pri atletiki se kvaliteta (v smislu posebne stimulacije) računa po zmagovalnih stopničkah. Te pa so največkrat samo* tri. Na njih so stali Novomeščani že veUko-luat. Kvaliteta se meri npr. po udeležbi v republiški ali jugoslovanski reprezentanci. Tudi tam so novomeški atleti že bili. Tudi to so stvari, ki jih je treba imeti pred očmi ne. samo takrat, kadar se določa prioriteta, ampak tudi takrat, ko se o kakem športu piše, propagira in glasuje.
Kvalitetna konica, novomeške atletike se je pred kratkim močno okrepila. V „rojstne" vrste se je vrnil Tone Kovačič, ki je v času (finančne) krize atletike v Novem mestu odšel k Ijublj'anski Olimpiji in se prebil v slovenski in jugoslovanski
vrh. Njegovi rezultati (800 m:l,53,8; 1500 m:3,55,6; 5000 m: 15,25,00) kotirajo na najvišjih mestih republiških lestvic in bo tako izdatno okrepil ravno „deficitarne" discipline pri AK N. m., to je srednje in dolge proge. Poleg tega je specialist za krose, saj je v tej disciplini redno pobiral naslove republiškega prvaka v raznih kategorijah in kot državni reprezentant zasedel 9. mesto na balkanskem krosu 1. 1970, pred odhodom v JLA. Iz JLA se je vrnil tudi Milan Šimunič, ki je lani, kljub služenju vojškega roka, s 14,80 v troskoku zasedal drugo mesto na lestvici SRS in ki zaradi resnosti pri treniranju obeta v le-tošnj'i sezoni vrhunske rezultate in mu skoro ne more uiti slovenski rekord v tej disciplini, če seveda ne bo poškodb.
Obeti novomeške atletike so torej veliki, vendar ni samo od atletov odvisno, v koliko bodo tudi izpolnjeni.	ZDRAVKO	SLAK
Smo v oddaljeni vasi Spodnji Log. Imamo poštni nabiralnik, a žal čaka pošta v njem po več dni. Res je slaba pot, a živino-zdravnik pride z enakim vozilom. Zakaj ne pride poštar? Predla^m, da bi enako kot ELEKTRO Kočevje dobili za težko dostopne kraje džip. V vsem drugem pa moram pošto Kočevje pohvaliti, posebno ker so uvedli to dostavo.
ADOLF Z. SPODNJI LOG OPOMBA UREDNIŠTVA: Pri upravniku pošte Kočevje Marjanu Krivcu smo se pozanimali, kako je z dostavo in s pobiranjem pošte v Spodnjem Logu. Povedal je, da v Spodnjem Logu po 3-krat na teden dostavljajo in pobirajo pošto, medtem ko so še do nedavnega morali domačini iz Spodnjega Loga po pošto v precej oddaljeni Mozelj. Dostava je v redu, če je cesta splužena. Zaradi snega res nekajlaat niso prišh po pošto, ker je cesta slaba in je avto že enkrat zdrsnil pod cesto, da so ga komaj rešili.
OBISKALI SMO STARO ŽENICO
Julijana Bevc je najstarejša ženica v šentruperški okolici. Letos je praznovala že 91. rojstni dan. Za njen praznik smo jo obiskale nekatere članice Rdečega križa skupaj s tovarišico Brezovaijevo in ji poklonile skromno darilce.
Ženica se itas je zelo razveselila in ni vedela, kako bi se nam zahvalila. V pogovoru je povedala, kako hudo je biti vedno sam. Tedaj sem spoznala, koliko pomeni staremu človeku, če ima še koga ob sebi, če ga kdo obišče in se z njim pogovori. Ljudje ne razumejo, kako trpi star človek v osamljenosti. Šele ko postanejo sami stari in onemogli in šele če se nihče ne zmeni zanje, spoznajo, kako narobe so ravnali, ko niso izkazovali pozornosti staremu človeku. Juhja-na nam je povedala, da ši je v preteklosti krajšala čas z branjem knjig, zdaj pa da ne vidi več tistih malih črk. Tovarišica je rekla, da ji bomo nesli knjige z velikimi črkami.
Potem smo se poslovile, s sošolkami pa smo se dogovorile, da bomo Bevčevo Julijano še večkrat obiskale in ji vsaj malo lajšale osamljenost.
ZDEN^ JURGLIČ novinarski krožek OŠ Šentrupert
Nisem dobila zdravil
Dne 12. januarja sem šla v ribniško lekarno po zdravila na recept, ki ga je' predpisal zdravnik. Magistra Martinjak-Vučkovič me je zelo neprijazno odslovila z besedami: „Teh zdravil nimamo, ker jih ne delajo več!“
Ker jejbila bolnica v kritičnem stanju in so ji bila zdravila nujno potrebna, mi ni kazalo drugega, kot da sem se usedla na avtobus in se odpeljala v Kočevje, Tam sem zdravila tudi dobila.
Prepričati pa sem se hotela, če v ribnišlci lekarni res nimajo teh zdravil. Zato sem naslednji dan telefo-nično vprašala magistro iz Kočevja, ki dela v ribniški lekarni, in zvedela, da imajo teh zdravil dovolj na zalo-
Čeprav se magistra izgovarja, da ni mogla izdati zdravil „ASTSMO-PYLLIN“, ker ni bilo na koncu črke „N“, ne najdem opravičila zakaj ne bi mogla izdati drugih zdravil, ki so bila na istem receptu. Ne morem si razlagati, kako da samo v ribniški lekarni zavrnejo tak recept s pojasnilom, da teh zdravil ni. Pozanimala sem se namreč tudi drugod, a so mi povsod povedali, da druga dvoja zdravila lahko dobim.
Želela bi pojasnilo magistre Mar-tinjak-Vučkovic, zakaj zdravil, kijih predpiše zdravnik in jih imajo tudi dovolj na zalogi, ne izda strai^i.
MIROSLAVA LOVŠIN Topniška 70 LJUBLJANA
OPOMBA UREDNIŠTVA: S kritiko smo seznanili tudi magistro Valerijo Martinjak-Vučkovič in jo zaprosili za pojasnilo, da bi ga objavili hkrati s tem pismom. Predlagala je, naj pismo kar objavimo, n^ar bo odgovorila na vprašanja v njem.
„BAZOVICA"
NA REKI SLAVI
Kulturni dom Slovenskega društva „Bazovica** na Reki je. bil več let po vojni „pribeželišče** mnogih dijaških ekskurzij iz notranjščine Slovenije, med katerimi so bile pogoste prav iz Novega mesta. Ta dom, kulturno središče reških Slovencev, živi in dela že 25 let, kar je lep jubilej. Večkrat se spominjam tistih prvUi let in naših dolenjskih obiskov v njem. Že takrat je kulturni dom vodila Novomeščahka Zora Avsec, ki je še sedaj častna predsednica. Težko mi je zdaj ob jubileju zapisati, da smo po tistih letih nekako pozabili na Bazovico in njene ljudi, čeprav nas je pot tudi kasneje večkrat vodila prek Reke na širno moije. Naj bodo te vrstice skromna čestitka kulturnemu domu in njegovim članom, ki so dali za kulturno rast naših rojakov in drugih prebivalcev Reke lep prispevek.
MARJAN TRATAR-UCO
se bo zadeva s turizmom v Kočevju s^a uredila in da bodo amaterji turizma takrat še kako potrebni. Cas je prinesel svoje, kajti vsaka dejavnost ima svoje naravne zakonitosti.
O turizmu se je zadnje čase v Kočevju precej govorilo. Na zadnji seji TD je bilo precej pojasnjenega, vendar se ne bi spuščali v podrobnosti. To je stvar samih podjetij, ki so se pričela ukvarjati s turizmom. Zvedeli smo, da s Turjakom ne bo ni«,. „Avto-turist biro** je prenehal delati. Avtobusi so prodani. Ostal je samo lokalni promet. Pripravlja se predlog za združitev vseh ^stinskih obratov itd. Ali smo delali res tako neodgovorno, da smo na občnem zboru več govorili, kakor smo bili zmožni narediti? Ali smo samo drug drugega nadmodrovali? Po teh ugotovitvah se je Turistično društvo Kočevje prebudilo v trpki stvarnosti.
IzgubUi smo skoraj dve leti in sedaj kličemo'SOS za kočevski turizem. Smo bili res tako zaneseni, da nismo opazili nevarnosti, ki so grozile s tako razcepljenim delom na polju turizma, pa naj bo to amaterski ali komercialni?
Mamica, sonce so mi uicradli...
Sediva pri oknu. Držim jo za mehke, ročice in v menije toliko razkošne lepote, pravljičnega čara in toliko toplote, da bi se leden veter spremenil v dišeče pomladanske sape. Zajedam lačno in prezeblo siničko in nekje globoko v meni se zgane boleč strah, da ne bi kdaj moj otrok taval po blatnih poteh tako lačen in prezebel; da mu ne bi take poti ubile srca.
POMLAD JE IN DEKLETCE PLEŠE Z NJO PO TRAVNIKU. Šepeta z rumenim metuljem, poigrava se s travnatimi bilkami, ki ji božajo nožice, in hiti, hiti za soncem, ki jo mami s svojo bogato lučjo. In takrat priplava od nekod
siv oblak in zagrne sonce:
„MAMICA,'SONCE>SO MI UKRADLI, KAJ NAJ POČNEM BREZ NJEGA? -
In srce mi otrpne v bolečini, v strahu. Bojim se,- da bi tudi čezte legel kdaj tak teman oblak, ki prinaša s seboj obup in žalost, in ta zakril.
POLETJE JE TU IN Z NJIM ŠEPET ŽITA NA POLJU. Dekletce je dobilo krila. Povsod teka in poje. Sonca nič več ne lovi. Preveč ga je. Vabi jo travnik z rožami, gozd. s svojim nemirom, potok, ki teče čez našo gmajno. Pa prihrumi nevihta in z spjo vihar; travnik je ostal pust, potok pa se je ves blaten razlil po mla-
dem zelenju.
In spet me je stisnil .strah: Zakaj mora umreti toliko mladosti, toliko lepote*^
Privila sem jo k sebi,
— Bo jutri spet sončen dan? — je zašepetala.
— Bo, bo — sem dejala in oči soji živo zasijale,
JESEN - MEGLENA IN OTOŽNA,
Punčka se igra z orumenelimi listi. Zbira jih in zlaga. Med tem jesenskim zlatom je našla velik lep list, na Jcaterem so se prelivale vse barve. Hotela mi ga je pokazati, a iz gozda je planila jesenska sapa, ji iztrgala iz rok pisan list in ga dvignila k sivim oblakom.
— Zakaj mi je ušel? — Vzpela se je na prste in dvignila roke k mrzli sivini na nebu.
In v meni se je dvignila že-
— Da bi moj otrok m vsi otroci vedno čvrsto držali v roki košček sreče, da se jim ne bi nikoli izmuznil iz rok, da ne bi bilo solz v njihovih očeh, da se ne bi nikoli prestrašeno ozirali v nebo, da jim nebo ne bi sejalo smrti in razdejanja .,,
Ta želja pa se ne dviga samo v meni, ampak v vseh materah, v vseh, ki imajo radi te drobne, majhne, očarljive stvarce z razkuštranimi lasmi, s smejočimi očmi, z drobnimi /
dlanmi, v katerih nosijo srečo in sonce. ANICA ZIDAR j
v*	X
?»•
iSsSf I
^vc.
5
'r'^	1. V Sloveniji so ženske
množično vključene v delovne procese. Od skupnega števila zaposlenih je žensk blizu 42 odstotkov. Njihova zastopanost v samoupravnih in družbeno-političnih oiganih pa se, žal, ne ujema z deležem in vlogo, ki jo opravljajo kot delavke. To je splošna ugotovitev, ki pozna le malo . izjem. Ali bi l^ko povedali, kako so ženske v vaši občini zastopane v vodstvih družbeno-političnih organizacij, predstavniških telesih in samoupravnih oi^anih?
'2. (^emu pripisujete krivdo, da dosedanja prizadevanja za uveljavljanje žensk na vseh področjih družbenega , dela in življenja niso dala zaželenih uspehov? So bila morda preveč usmeijena v ' trenutne politične akcije ali pa se žen^e branijo funkcij, ker jih preveč obremenjuje-
jo, ker nim^o urejenega otroškega varstva, prehrane, delovnih razmer (nočno delo), pa tudi ker zaradi nizke kvalifikacije in majhnih prejemkov ne kažejo zanimanja za soodločanje?
3. Socialistično zvezo pojmujemo kot temelj tistih samoupravnih in političnih vzvodov, ki omogočajo,- da prihajata v njiJi delovni človek in njegov interes do popolne veljave. Evidentiranje osvajamo kot trajno nalogo kadrovske politike, kot sestavni del dela Socialistične zveze. Ta proces se je začel po vseh občinah. Prvi rezultati so tu, torej že lahko poveste, kakšno mesto med možnimi kandidati zavzemajo ženske in če so se razmerja kaj spremenila v njihovo korist?
4. Kakšna je po vašem mnenju vloga sekcije za družbeno aktivnost žensk?
IVAN TOMSE, SEKRETAR
obCinske konference
SZDL V BREŽICAH:
1. Od skupnega števila zaposlenih je v občini približno 38 odst. žendc. V obeh zborih skupščine so med 64 pdborniki zastopane tri, v 15-članskem komiteju občinske konference ZK ^na, v 11-članskem izvršnem od-Doru občinske konference SZDL dve, v 9-članskem predsedstvu sindikalnega sveta ena, v 13-članskem predsedstvu ZMS pet in v devetčlanskem predsedstvu ZZB NOV dve. Skupaj torej 14 žensk v vodstvih političnih organizacij, ki štejejo 121 ljudi. Ta številka nas še vedno ne zadovoljuje, saj se niti ne približa raz-
merju, Tei sem ga omenil med za- sip poslenimi. Podobno je tudi v delovnih organizacijah.
2. Družbeno aktivnost žensk ovirajo neurejeni problemi otroškega varstva, družbene prehrane in servisnih služb in tako se obremenjenosti na delovnem mestu pridružujejo še bremena v družini. Vzroke za slabo zastopanost žensk vidim tudi v premalo zavestnem kandidiranju v samoupravne in izvršilne organe, v premajhni zavzetosti sekcije za družbeno aktivnost žensk v preteklosti in ne nazadnje v premajhnem interesu žena.
3. Doslje smo prejeli za evidentiranje 51 predlogov, od tega 8 za ženske. Odstotek je boljši kot do sedaj, vendar še ni zadovoljiv.
4. Pri občinski konferenci SZDL v Brežicah deluje sekcija za družbeno aktivnost žensk.
X Njena vloga je velika, saj je mno-: go vprašanj, ki bi jih z večjim sodelovanjem žensk lahko hitreje reševaU (otroško varstvo, nočno delo, evidentiranje žensk v sa-moupravne, izvršilne in skup- ; ščinske organe, usmerjanje sta- ; novanjske politike itd.). Ob na-: štetih nalogah ugotavljamo, da = sekcya pri nas ni dovoy delavna,
LOJZE STERK, PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE ČRNOMELJ:
^ 1. Kljub temu da imamo v občini več žensk kot moških in med zaposlenimi kar 39,5 odstotka žensk, le-te niso primerno .zastopane v samoupravnih in drugih organih. V samoupravnih organih delovnih organizacij je približno le 15 odst. žena, v občinsko samoupravnih organih delovnih organizacij je približno le 15. odst. žena, v občinski organizacij pa 17 odst. Nič boljši ni sestev vodstev krajevnih organizacij, z izjemo Rdečega križa
ri bi morali imeti pred očmi vse leto. Naša občina ni posebno velika: ima 26.113 prebivalcev, od tega 6.013 zaposlenih. Od vseh zaposlenih je le 28,3 odst. žensk. Normalno bi bilo, da bi bile vsaj v takem razmerju zastopane v organih samoupravljanja. Žal, ni tako.
V petnajstih večjih gospodarskih organizacijah smo ugotovili, daje med 313 člani samoupravnih organov 60 žensk ali 19.17 odst. Tudi v občinskih vodstvih političnih organizacij je razmeije za ženske zelo neugodno. Od 236 članov je le 32 ali 13,56 odst. žensk. Odbornice imamo 4, v svetih občinske skupščine pa eno žensko.
2. Naše ocene o tem, zakaj se ženske ne vključujejo v samoupravne in druge predstavniške organe, so bile vedno zelo splošne, ker nihče ni delal globljih analiz. Kljub temu da sta gospo-
* ^
JANEZ MERHAR, PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE SZDL KOČEVJE:
1. Glede na število zaposlenih so ženske v naši občini premalo zastopane v raznih organih. Pred
leti je bilo izvoljenih v razne organe pri nas več žensk, kot jih je danes. Vendar tudi danes ne drži, da so ženske povsod slabo zastopane. V delavskem svetu naš^a podjetja AVTO je med 21 člani 6 žensk, čeprav šteje kolektiv le 60 žensk in kar 300 moških.
2. Ne drži, da bi bile ženske manj aktivne kot moški v samoupravnih in drugih organih. Menim, tla kažejo veliko zanimanje za soodločanje. Prepričan sem celo, da moški bolj filozofiramo, žen^e pa so stvarnejše in hočejo reševati razne povsem praktične, življenjske zadeve, ker jih tudi življenje samo sili k reševanju takih zadev. Za našo občino tudi ne drži, da ženske zaradi družinskih in drugih vzrokov ne bi redno prihajale na seje. So celo bolj r&dne kot moški -le-ti se
M.	AVr%AIIW	I.A	»IVU.
mm
' 1	njajo:	deloma	zaradi	preobreme-
večkrat trudijo, da bi našh opravičilo za izostanek - nikoli ne omenjajo, da jlh ovira gospodinjstvo, otroci itd. Na sestankih razpravljajo enakopravno, tudi v našem podjetju AVTO, čeprav smo tako rekoč „moška firma“.
3. Premalo se trudimo, da bi z volilnim postopkom (evidentiranje, kandidiranje, volitve) dobili v samoupravne organe več fcnsk. Za tako stanje smo krivi predvsem moški, pa tudi ženske same, ki ne predlagajo inf' ne volijo žensk.
4. Občinska konferenca SZDL posveča premalo pozornosti konferenci za družbeno aktivnost žensk, ki je zaradi bolezni predsednice malo manj aktivna. Vendar so ženske le razpravljale tudi o svojih problemih, največ pa o otroškem varstvu.
LOJZE ŠTIH, PREDSEDNIK i ^:	OBČINSKE KONFERENCE
SZDLVKRSKEM:
1. Najprej moram reči, da se mi ne zdi najbolj prav, če o problematiki žensk pišemo le ob 8. , ' marcu. Tako pisanje je preveč |i|| splošno in deklarativno. Te stva-
in Društev prijateljev mladine.
2. Dosedanja prizadevanja za večje družbeno uveljavljanje žensk niso bila zadostna in ne stalna. Posebno na vasi je še dostikrat nezaupanje v sposobnost žensk za opravljanje pomembnejših družbenih funkcij. Zelo je zakoreninjena misel, naj žene delajo le v humanitarnih organizacijah, medtem ko so krajevne skupnosti in organi upravljanja moška zadeva. Nedvomno pa na vključevanje žena v družbeno delo vplivajo tudi neurejene razmere, ki jih občuti zaposlena žena.
3. Pri evidentiranju v letošnjem letu je že precej tovarišic predlaganih za funkcije tako v družbeno-političnih organizacijah kot za delegatke nove občinske iri republiške skupščine. Med doslej evidentiranimi je več kot 30 odst. žensk, kar se doslej še ni zgodilo.
4. Konferenca za družbeno ^tivnost žensk bi morala stalno, in to ne le v sekretariatu, proučevati problematiko žena in zahtevati reševanje teža, sekretariatu, proučevati problematiko žena in zahtevati reševanje težav, saj niso le „žen^e“, temveč splošno družbene.
dinjsko delo in varstvo otrok dve bistveni oviri, pa vendar mislim, da je pomemben razlog tudi drugje: politično delo za ženske ni zanimivo. Če bi bil za majhno aktivnost žensk razlog samo v pomanjkanju časa, potem jih tudi v organizacijah, ki so zanje zanimive, ne bi bilo. Toda poglejmo samo DPM! Tu je vključno veliko žensk, pa še zelo ^tivne so, lahko bi bile celo za vzgled.
3. Evidentiranje v naši občini poteka zaenkrat samo v krajevnih organizacijah SZDL. Iz popisnih listov, ki smo jih že prejeli, vidimo, da se razmerje v korist žena nič ne popravlja, celo slabša se. Z organizirano ^cijo bomo seveda to še popravili, vendar bistvenega napredka, žal, najbrž ne bo.
4. Naša sekcija za družbeno I aktivnost žensk 'še ni zaživela. Upam pa, da se bo vključila v proces stalnega evidentiranja.
';r
c
MIRKO JELENIČ, PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE SZDL METLIKA:
1. V občini Metlika je zaposlenih približno 2.400 ljudi, od tega je 60 odstotkov žensk. V vodstvih družbeno-političnih organizacij in v predstavniških telesih so žene zelo slabo zastopane, malo bolje je v samoupravnih organih delovnih organizacij.
2. Da tovarišice niso zastopane v raznih organih ustrezno njihovemu deležu pri ustvarjanju narodnega dohodka, je posledica ustaljene prakse. Družba si ni prizadevala žene usposobiti za mnkcije, zato jih ženski odkla-
njajo: deloma zaradi preobremenjenosti, deloma se ne čutijo ^osobne. Slednji razlog je včasih neupravičen. Gotovo pa neurejene razmere za d«lovno ženo, mater in gospodinjo pripomorejo k temu, da res nimajo časa za drugo kot službo in dom. Za otroško varstvo je v Metliki kar dobro poskrbljeno, je pa še vrsta drugih zadev, ki niso urejene. Za moškega se delavnik konča, ko Dride iz službe, za ženo se šele začenja.
3. Izvršni odbor občinske konference SZDL je o tem že obširno razpravljal in sklenil pri letošnjem evidentiranju posebno pozornost posvetiti ženam.
4. Vloga konference za družbeno aktivnost žensk še daleč ni samo v tem, da razpravlja, kako bi praznovali 5- marec, ampak bi se morala kazati prav v prizadevanjih za uveljavitev žena v družbi nasploh. Konferenca bo morala pri evklentiranju predlagati tiste iz svojih vrst, ki so sposobne in voljne prevzeti funkcije. Ni pa rečeno, da so to tovarišice, ki so funkcij vajene že vrsto let. Lahko bi izbrali nove ljudi in posegli v širši krog, tako pa se izgovarjamo, da „primernih** ni.
FRANC BEG, PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE SZDL NOVO MESTO:
1. Zastopanost žensk v naši občini ni zadovoljiva. Najslabše je zastopstvo v vodstvenih organih družbeno-političnih organizacij. Nekoliko bolje je v KO SZDL, svetih KS, sindikalnih organizacijah. V občinski skupščini so med 90 odborniki le 3 ženske, v občinski konferenci SZDL jih je od 95 članov 7, v ObSS pa> 6. Podobno je drugod.
2. Težko bi našli opravičilo za to v enem samem razlogu. Ženske se teže vključujejo zavoljo tega, ker „sedijo na dveh stolčkih**. Mislim njihovo delo doma in v tovarni. Nekaj je fudi v tra-
diciji, navadah, češ naj družbene funkcije prevzemajo moški. Zato se je morebiti zgodilo, da so v Novoteksu, kjer je večina zaposlenih žensk, za dve odborniški mesti v ObS izvolili direktorja podjetja in obratovodjo. Približno tako je bilo v Labodu, Krki, bolnišnici, zdravstvenem domu, Novolesu, zavarovalnici Sava, SDK itd.	^
3. Da bi pri prihodnjih volit-' vah odpravili pomanjkljivosti, smo začeli v SZDL veliko akcijo evidentiranja. Nalogo opravljajo KO SZDL in sindikalne organizacije. Stanje se popravlja, ni pa še zadovoljivo. Od 229 evidentiranih je v naši občini le 39 žensk. Razmerje med evidentiranimi moškimi in ženidcami ni v skladu s številom zaposlenih žensk (okoU 45 odstotkov), da o ženskah v kmetijstvu ne govorim.
4. Njena vloga je zlasti v tem, 4a obravnava vprašanja, vezana na delo in življenje žensk v različnih družbenih sredinah. Kadar hočemo biti nagajivi, se radi vprašamo, zakaj potrebujejo ženske posebno organiziranost. Sprašujemo se, ali niso ženska vprašanja stvar družbe, torej tudi moških.
MIRKO ANZELJC, PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE SZDL RIBNICA:
1. Splošna ugotovitev o premajhni zastopanosti žensk v raznih organih velja tudi za našo občino. Udeležba žensk v samoupravnih organih je simbolična in ne ustreza številu zaposlenih žensk. V občinski konferenci SZDL, ki šteje 45 članov, je 8 žensk, drugod pa je v glavnem še slabše. V našem največjem podjetju INLES je na primer zaposlenih približno polovico (350) žensk, a ni v centralnem delav-
skem svetu nobene, v upravnem odboru sta dve, v delavskih svetih delovnih enot pa so zastopane le simbolično.
2. Vzroka sta dva: -patriarhalen (praočetovski, starodaven) pogled na ženske in obremenjenost žensk še izven dela z gospodinjstvom in materinskimi dolžnostmi, kar jim ovira prihajanje na sestanke. Pri volitvah moški in tudi ženske raje volijo moške. ” 3, V SZDL se zavedamo odsotnosti žensk iz družbenega in političnega življenja. Na zadnji konferenci smo razpravljali prav o kadrovski politiki in sklenili, da je treba v družbene in politične funkcije vključiti čimveč žensk in mladine. Doslej smo evidentirali okoli 100 možnih kandidatov za razne dolžnosti, med njimi je zelo malo žensk. Upam, da bo pri nadaljnjem evidentiranju želja po vključevanju žena bolj upoštevana, kot je bUa doslej.
4. Konferenca za družbeno aktivnost žensk je nazadnje obravnavala otroško varstvo, ki je posebno pereče v Ribnici, kjer je največ zaposlenih žensk, zmogljivost vzgojnovarstvenih ustanov pa je zelo majhna.
< ''
ZINKA GABRIČ, PREDSEDNICA SEKCIJE ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENSK PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL SEVNICA
1. Od vseh zaposlenih v sevni-ški občini je nad 50 odst. žensk. V samoupravnih organih, pred-
vsem v konfekcijski industriji, so dokaj dobro zastopane, mnogo manj pa v družbeno-političnih organizacijah, z izjemo DPM in Rdečega križa. Preslabo so ženske zastopane v občinski skupščini, zlasti bi jih moralo biti več v zboru delovnih skupnosti,
2. Od splošnih vzrokov, da ni več žensk v raznih organih, ima največjo težo ta, da ne morejo sodelovati zaradi obremenjenosti na delovnem mestu in doma, ker še ni dovolj narejenega za razbremenitev žensk. Imamo neurejeno otroško varstvo, kar bomo izboljšali z lani razpisanim samoprispevkom, neurejeno družbeno prehrano, delavice v sevniški industriji ivijo na območju cele občine. Prihajanje na delo iz takih razdalj >še povečuje obremenitve. Med osebnimi razlogi je treba omeniti, da gre večinoma za mlade delavke, ki včasih nimajo niti popolne osnovne šole;
v tovarnah so jih usposobili za delo le na kratkih priučitvenih tečajih. Predvsem mladinska organizacija v podjetjih in na terenu jih premalo usposablja za naloge, ki bodo padle na ramena teh deklet: za materinstvo, gospodinjstvo, samoupravljanje.
3. Doslej smo v okviru SZDL evidentirali že nad 380 predlo-go v. Opazili smo, da je zbranih zopet premalo predlogov iz vrst žensk, predvsem za funkcije v družbeno-poUtičnih organizacijah in samoupravnih skupnostih.
4. Za 8. marec bi radi skromno obdarili tiste ženske, ki res potrebujejo pomoč, zato smo zaprosili za pomoč delovne organizacije. Do roka, 27. februarja, sta se odzvala le konfekcija JUTRANJKA in TRGOVSKO PODJETJE. Več bi morali storiti za izobraževanje, tu pa je praznina, ker v občini nimamo delavske univerze.
IVANKA PAVLIN, PREDSEDNICA OBČINSKE KONFERENCE SZDL TREBNJE
1. Ker gre za nerazvito občino, je bilo še pred nekaj leti število zaposlenih žensk majhno, sedaj pa ^e močno presega 40 odst. Žal pa sc udeležba žensk v
'M;
samoupravnih organih in vodstvih družbeno-pohtičnih organizacij ne izboljšuje temu primerno. Razveseljiv primer imamo v Mokronogu, kjer dr. Jelena Pavi-čevič uspešno predseduje krajevni skupnosti. Nismo zadovoljni niti z udeležbo žena v odbomi-ških vrstah.
2. Ne, da nočejo delati, ne morejo! Sicer pa - smo jim kaj povedali, kakšne naloge imajo v družbeno-pohtičnih organizacijah ah kot samoupravljalke? Ne gre za izobraženost in zavest, to smo ugotovili v anketi pri prosvetnih delavcih, gre tudi za vrednotenje družbenega udejstvovanja, neurejeno vprašanje otroškega varstva in drugo. Naše žene tudi niso tako revolucionarne kot npr. zasavske, ki so le delavke. Tu ima še marsikatera vrt, kmetijo ...
3. Evidentiranje je še v teku. Že sedaj ugotavljamo, da so
•V
zbrali več predlogov žena kot ponavadi. Kot smo ugotovili na zadnji seji občin^e konference ^ SZDL, imamo kot nerazvita občina slab kadrovski sestav. Posebno mladim kadrom bi morali omogočiti napredovanje. Dostikrat vUje že majhna pozornost, priznanje mnogo elana za delo, mi pa smo na ženske vse preveč ||^ pozabljali.
4. Sekcija se je dobro vključila celo v sprem^anje akcije za |p uresničevanje delavcih ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah. V sodelovanju s kmetijsko zadrugo teče izobraževanje za-družnic. Kako si na podeželju >y> žene žehjo takih predavanj, kaže ► podatek, da je udeležba žena in deklet dvakrat večja od mo^ih! Potrebna je tudi ve^a skrb za žene borke, zato želimo letos še posebno svečano počastiti 30-le-'tnico ustanovitve konference AFŽ v Dobrniču.
Lastna spodbuda družine Tisoč skrbi zaposlene mame
Prof. Danica Kaplan iz Kočevja: »Vse je odvisno od volje ženskel«
Za opravljanje družbenih funkcij Pangrčičeva zares nima časa
Prof. Danica Kaplan je v Kočevju poklicna tajnica temeljne izobraževalne skupnosti. „Ko sem bila še poslanka, je bila družina - otroka sta zdaj stara 11 oziroma 4 leta, mož je inženir agronomije - zares prepuščena lastni spodbudi. Takrat tudi nisem imele matere doma, pa sem
morala dobiti žensko, ki je pazila na otroke. Zato razumem, kako težko je včasih, da se ženske odločajo za družbeno delo.
Prezaposlenost in skrb za družino sta med poglavitnimi vzroki, da je družbeno aktivnih žensk martj, kot si to želimo. Mislim, daje napačna trditev, da se ženske same branijo takega dela. Res pa je, daje še marsikje stara miselnost, ki preprečuje vključevanje žensk v samoupravne organe. Tudi je precej odvisno od miselnosti v družini. Je mož res povsod dovolj široko razgledan, da uvidi koristnost takšnega ženskega poslanstva?
Napredovali bomo po mojem le tedaj, ko bomo razbremenili ženske. To pa se pravi: potrebno je urejati varstvo predšolskih in šolskih otrok. Ko otroci odrastejo, je kajpak družbena aktivnost ženskam laže dosegljiva.
Govorim iz lastne prakse in lahko potrdim, daje samoupravljanje v vzgoji in izobraževanju
dobro - ženske pa imamo večino v vseh samoupravnih organih. To torej pomeni, da ženske smo za tako delo, če se odločimo zanj. Res pa je hkrati, da sem trdno prepričana, da se bo ženska, kadar bo postavljena pred odločitev: ali družbeno delo ali družina, dosledno odločala za slednje. Na srečo sama pred tako odločitvijo nikoU nisem stala, ker se je družina že zgodaj navadila na dokaj veliko samostojnost.
Na vprašanje, če lahko večje vključevanje žensk še pričakujemo, menim, da lahko pritrdilno odgovorim. Ženske nismo več samo na takih delovnih mestih, da bi šle ob dveh iz službe in vse odložile. Potrebno je lastno izobraževanje - več znanja pa prinaša napredek tudi na področju družbene aktivnosti. Veliko pa je seveda odvisno tudi od volje ženske: če hoče delati, potem dela!“
J. SPLICHAL
„Za zaposleno mater so najteža tista leta, ko otroci odraščajo za vrtec," pripoveduje Rezika Pangrčič, srednja medicinska sestra iz Brežic. Prvo službo je pred 15 leti nastopila v brežiški bolnišnici, zdaj pa že deseto leto dela v zdravstvenem domu.
Za dva otroka skrbi: hčerka Marjetka je v petem razredu osnovne šole, sin Jernej pa se letos poslavlja od vrtca.
„Do njunega tretjega leta je bilo hudo, ko pa so ju sprejeli v vrtec, sem si oddahnila. Na otrocih se pozna, če gredo iz rok v roke, od ene varuhinje do druge. Preveč popustljive so in potem mati te^o kaidoseže.“
„Kolikor vem, delate v izmenah in še nočno dežurstvo opravljate. Kako usklajate to z domačimi dolžnostmi? “
„Kuhati ob taki zaposlitvi ne morem, tu me rešuje vrtec in šola. Kadar me doleti dežurstvo, nimam toliko skrbi kot včasih. Otroka sta samostojnejša in mi ni treba več nikogar prositi za varstvo. Seveda ju ne bi mogla pustiti samih, če ne bi imela toplega stanovanja s centralnim
rworov^niem Tri lpfq ip fPCTa ta«"
imam lepo stanovanje, prej pa smo živeli v precej slabših razmerah."
„Koliko plačate za varstvo, prehrano in stanovanje? “
„Za fantovo oskrbo 230 din na mesec, za Marjetkino malico in kosilo v šoU okoli 130 din in za stanovanje 320 din.“
Sestra Rezika se je kljub družinskim dolžnostim štiri leta strokovno izpopolnjevala. Ni ji bilo laWco: dopoldne je bila v službi, popoldne pa se je trikrat ali štiri^at na teden vozila v Celje na predavanja. „V poklicu sem s tem precej pridobila, pri otrocih pa marsikaj izgubila, česar ne morem več nadoknaditi," je dejala. Edina družbena funkcija, ki jo ima, je tajniško delo v domači sindikalni organizaciji, drugod pa se ne udejstvuje, ker zato kot mati nima časa.
JOŽICA TEPPEV
»Moj poklic ni za ženskolu ^ Upoštevano mnenježensk
>Jp to spet ena od kampanjskih akcij... ?« M Eli Vovko: »Z veseljem v delavskem svetu«
»Verjamete? Uživam v delu!«
vi--?
„Boste že našli katero, ki se kaj družbeno udejstvuje, jaz ne utegnem več," me je skušala odpraviti inž. Borštnarjeva, ko sem povedal, zakaj sem prišel. Še v letih 1959 - 1963 je bila celo odbornica občinske skupščine, članica izvršnega odbora občinske konference SZDL ..., po letu 1963 pa nič več!
— Zakaj ne? se vsiljuje vprašanje.
„Bila sem prisiljena prenehati s tem. Odpovedala sem se v bistvu celo svojemu osnovnemu poklicu. Kot agronomu mi je me-
sto v proizvodnji, na terenu, ne v komerciali, kjer sem sedaj, čeprav so tudi to prepotrebni kadri. Dokler ženska nima družine, je terensko delo ne moti, potem se vse spremeni. Ko pridejo otroci, postane silna muka."
— Ah ni varstva?
„V Mokronogu in v glavnem povsod le do 14. ure. Jaz pa se moram voziti z avtobusom do Trebnjega, to pa pomeni, da sem popoldne doma šele okrog štirih. To je v redu le za tiste, ki se jim na delo ni treba voziti! Zato moram imeti dekhci v varstvu pri zasebniku. Kljub temu preostane bore malo uric, ki jih lahko prebijem z otrokoma. Daje še težje, moti vse skupaj izmenski pouk zaradi prostorkse stiske v mo-kronoški osnovni šoli..."
Koliko raznih težav poleg naporov samega pokUca! Človek . pa ne bi smel biti enostranski pri nobenem delu. „Kakšna želja? " smo še povprašali? „Saj se tako težko izpolnijo ... Gradimo hišo ... Vrednotenje izobrazbe! Imam občutek, da se je še v povojnem času bolj gledao na žensko, potem se je popolnoma pozabilo, sedaj se spet malo več govori. Da bi tudi kaj uresničili!"
A. ŽELEZNIK
M
V novomeški tovarni perila Labod bodo imeli jutri plačan delovni dan. To bo hkrati praznovanje dneva žena in praznik tovarne, ki zaposluje pretežno žendce. Poslovni odbor se je odločil za pogostitev vsega kolektiva, razen tega pa bodo tistim, ki so v podjetju že 10, 20, 25 in 30 let, razdelUi nagrade: četrtino, polovico, tri četrtine oziroma cel poprečni osebni dohodek. Prav t^o bodo poprečni mesečni osebni dohodek razdelili upokojencem, ki so podjetje zapustili lani.
Eli Vovko, članica delavnega sveta, mati dveh otrok, prikroje-valka, ki dela v dveh izmenah, meni, da ji delo v delavskem sve
tu, kjer imajo večino ženske (tudi predsednica je ženska), ne jemlje preveč prostega časa in da torej družina zaradi njene aktivnosti ni prikrajšana. „Gradivo za seje dobimo dovolj zgodaj, napisano pa je zvečine razumljivo. Tako se lahko v prostem času za seje pripravim."
- Je beseda delavskega sveta, se pravi žensk (od 15 članov je 12 žensk) dovolj upoštevana?
„Mislim, da je, vsaj v večini primerov. Vedno smo dovolj zgodaj seznanjeni z vsemi načrti, da lahko trezno odločamo ..."
- Je za delo v samoupravnih organih med ženskami dosti zanimanja?
„Bolj se zanimajo mladinke, starejše pa največkrat pravijo, da tako delo jemlje preveč prostega časa, ki ga raje posvetijo družinam. Mlajše se za družbeno delo bolj zanimajo, razen tega pa delajo še v mladinskem ^tivu, ki ima zlasti živo rokometno sekcijo in gasilsko desetino."
- Se to: vam je delo v delavskem svetu breme ali ga z veseljem opravljate?
„Laihko rečem, da z veseljem delam v delavskem svetu. Se posebej, ker ni družina zaradi tega mojega udejstvovanja nič pri-krajš^a."
J. SPLICHAL
Tovarišica Pepca je ljubljenka otrok
„Nisem šolana. Kot otrok sem živela pri stari mami in tolkli sva samo revščino. S sedemnajstimi leti sem že sama začela služiti kruh. V tovarni BETI sem bila 12 let. Ker sem imela kot mati težave z otroki (tri imam žive, dva sta umrla), sem pustila službo v BETI". Tako mije v skopih obrisih očrtala dobrih 15 ali še več let življenja.
„Pepca, glej žogico," naju je zmotila Blaženka med pogovorom. Očitno je bila ljubosumna, ker se ljubljenka otrok pogovarja z neznano teto.
- Ste tudi doma tako pridni in brez počitka?
„Vse gospodinjske posle opravljam sama, skrbim za otroke, ker je tudi mož zaposlen, obdelujem pa še vinograd."
Spet se je Vojko zakadil Pepci v krilo: „Grem kakat." ..:
Kortaj je njega odpravila, že je eden zavpil: „Aleška ni!"
Pepca je šinila za vogal, kot bi jo ustrelil, Alešek pa, ne bodi len, ji ta čas smejoč se prikoraca čez vhodna vrata.
Da je tovarišica Kočevarjeva skrbna varuška, prav kot mama ali pa še bolj, sem se prepričala.
R. BACER
s«s#i;	s*
mfe;	::W:
' Sredi pajackov z raznobarvnimi kapicami, ki so koracali pred metli^im vrtcem, sem našla Kočevarjevo Pepco. „Ta ženska je v otrobi varstveni ustanovi po-rabna za vse," mi je malo prej dejal ravnatelj. „Ce je potrebno, je kuharica, če zboli negovalka, ' ^	jo lahko nadomesti, včasih je
'	snažilka, lahko pa bi nadomešča-
la tudi vodjo. Vse zna ..."
'	Laskava ocena, všeč pa mi je
X.	bila zato, ker ni veliko „šefov",
\ ,	ki bi delo tovarišic tako cenili. V
' ''	primeru Pepce Kočevar tudi ni
^	pretiravanja. Resnično je ženska,
ki uživa v delu. To mi je tudi s^azatrdila.
Ves grad čistim
14 peči, pisarn in dvorana -vsak dan
Dvajset let i Glasujemo za moškefjMarec kot vsi marci
Organizacija sloni na ženskih ramah
Ženske so najraje doma, z družino »Vse se iz leta v leto ponavlja!«
Koliko jih je med na-, mi, ženami, ki po temelji-, tem čiščenju stanovanja
bije po gradu, in večkrat mi je prišlo na misel, da, je delo čistilke v tem po- ' " slopju težko plačati. To-' varišica MUka dobi i,; 970 din na mesec pri tem ^ s delu pa vztraja že celih 12 let... '
„Odkar pomnim, tr-, pim in delam. Nikdar mi ni bilo z rožicami posuto.^, ? Med vojno sem dosti pre-■■^ ^ stala. Delala sem za NOB, po vojni sem bila sprva matičarka v Črnomlju,' ” po poroki pa sem službo ‘ ' pustila. Prišla sta otroka, pomagala sem pri može-vih starših na kmetiji in
ne ležemo, tarnajoč:- leta so bežala. Končnoii ^ „Umrla bi od utrujeno- sem šla v službo na obči-li C' 'sti.“ K^ pa Kobetova no za snažilko. Tu mi ka-|i s Milka, čistilka na občini ne vsaj kak dinar, čepravl|| v Črnomlju? S kolegico je res, da je^delo težaško il Ivanko imata na skrbi ves f grad, kjer je množica pi-i\/ sarn, pa še stavba kata-povrhu.
„Moja služba se začne 5. uri zjutraj. Tedaj '7/, začnem kuriti peči. Pro-stori so veliki, stari, tež-
in slabo plačano
Med pogovorom je ste-' govala roke, jih krčila in% ' gledala.	'
„Vam tudi zdravje na-" ?■ gaja? " jo vprašam, da bi^li spet dobili nit pogovora.
 ,	,JJisem	zdrava.	Rok	*
^^'^"ko je v njih vzdrževati ponoči sploh ne čutim.> *1red. Dopoldne sem pro- Najbrž je revma. Verjet-1
no pa tudi posledica pre-|^
* :
, se pravi, da nisem v slu3)i. Medtem hitim po-spravljati doma in kuhati družino. Kar za tri moške moram skrbeti. Mož je v službi, večji sin tudi, mlajši hodi Še v šo-, lo."
Dostikrat sem jo že vi-l||| dela, kako neslišno se gi-
* P®
velikega garanja. Tole hi-« šo smo delali sami vse od leta 1967 dalje. Ni dogra- ^ jena, a vseeno stanujemo v njej. Nimam pa si kaj' očitati: do hiše smo prišli / z varčevanjem in gara-" > njem. Na pošten način."
RIA BAČER
Brez zadrege lahko rečemo, da ženske držijo pokonci organizacijo Rdečega križa. Cvetka Kinčič, tajnica osnovne organizacije RK v Brestanici in tajnica občinske organizacije RK v Krškem, mi je to potrdila, brž nato pa izjavila, da bi članice rade videle, če bi se tudi moški bolj vključevali v njihove akcije.
„Med člani in v odborih močno prevladujejo žen^e, pri krvodajalcih pa imamo na srečo več moških in zadovoljne smo, da je tako. Zavedamo se, da je to plod dolgotrajnih prizadevanj sin-dikahiih orpnizacij, ki so se z občin^im svetom na čelu resno odzvale klicu Rdečega križa.
Ženske so nosilke dela z mladimi člani RK na šolah. Pri tem so se zelo izkazale. Ekipe prve po-
moči, ki smo jih v občini^^f! usposobili v tečajih (za 9"^^ ekip smo priredili dva^*\ 20-urna tečaja za civilno zaščito), bodo konec',/v aprila pokazale svoje zna-nje na tekmovanju. Se ta i'; mesec pa bodo tekmo-' vale mladinske ekipe, v^"" katerih so učenci sedmih C razredov osnovnih šol. .
V kratkem namerava-' ' mo prirediti po vaseh več • tečajev o negi bolnika na f \ domu. Prve so na vrsti' ' Zdole. Z znanjem, ki ga,-" bodo dekleta in žene pri-% dobile v tečaju, bodo la-že razvile sosedsko po-*> , moč in pomagale ostare- ''''' lim, osamljenim in bol-\^ , nim občanom. Zanima- ^; nje za tovrstne tečaje je"^^V' zelo veliko, le s predava-^ telii imamo težave."
Tovarišica Cvetka ima^^,.,,... tudi družinske skrbi. |||^ Kljub temu vedno najdeni čas za Rdeči križ. Že 20 let živi in dela za to orga-^^ nizacijo in te dni je preje-la republiško priznanje za^- 'r požrtvovalno delo pri pri- Ic' dobivanju krvodajalcev minulih dveh desetletjih. ^^3
Pogovor je tovarišica Cvetka zaključila s po-\^^,' zdravom ženam za 8. ma-^\'' rec. Pri delu jim želi veli-ko uspehov in pričakuje. da bodo tudi vnaprej ta- '^^ ko nesebično sodelovale"' v organizaciji Rdečega
JOŽICA TEPPEV
? ,
i.
Rezka Čihal, direktorjeva tajnica v ribniškem Inlesu, mati dveh otrok, starih sedem in štiri leta, je v Ribnici 7 let in pošteno prizna; „Ženske se bolj slabo odrežemo v samoupravljanju. V upravnem odboru sta dve, v delavskem svetu pa ni nobene. Enostavno jih ne predlagamo. Če pa sta predlagana moški in žen-^a, tudi ženske navadno obkrožimo moškega, ker menimo, da ima več časa, več smisla za tako delo. Ženske so najraje doma, z družino - da je manj skrbi in odgovornosti. V našem kolektivu pa je 325 žensk, precej več od tretjine! Moški so tudi na vseh vodilnih delovnih mestih, čeprav so v podjetju tudi ženske z visoko kvalifikacijo."
- Mislite, da se bo iw-ložaj v prihodnje kaj izboljšal?
„Ne vem, centralnemu
delavnemu svetu in upravnemu odboru poteče letos mandat. Bomo videli, kako bo ..."
- Je tako slaba uveljavitev žensk v samoupravnih organih in sploh v družbeni aktivnosti zgolj slabost vašega podjetja?
„Mislim, da ne, da je povsod taJco . .."
- Bi bili vi pripravljeni delati v samoupravnih organih?
„Veste, kako je: mnogo otrok ne dobi prostora v vrtcu, jasli v Ribnici sploh nimamo. Moja otroka sta v vrtcu in tam tudi kosita, doma moram po končanem delu vseeno skuhati kosilo. Tudi vse drugo moram sama narediti. Prostega časa torej nimam skoraj nič. Podoben je položaj pravzaprav v vseh družinah."
Tak je torg začarani krog, k^ar se ženska odloča za delo v samoupravnih organih. Pomanjkanje varstva za otroke, obratov družbene prehrane, zakoreninjena miselnost, da mora doma dcrbeti za družino, prirojen strah pred uveljavljanjem ... Vse to jih odbija od družbene aktivnosti, čeprav pravi Rezka Čihal: „Seje delavskega sveta so pri nas med delovnim časom, torej to žensk ne bi prehudo obremenjevalo.
J. SPLICHAL
Kakšen bo 8. marec '' • konfekcionarke sevniške ' Lisce iz Podvrha? „Da t' pride pravočasno na delo . mora vsako jutro z doma , ^ ob pol štirih; kdaj je po-, poldne doma, si lahko mislimo." To je le ena od ,. težav, s katerimi prihaja-' jo ženske v pisarno socialne delavke Ivanke ' Vilčnik. Lisca se trudi, da bi delavkam olajšala nekatera bremena, a ne "uspeva vedno.
Zanimivo je, kako se ' delavke . poslužujejo to-%^varniške kuhinje. Lahko bi se bolj, čemu ne, saj je '' ' kuhanje mora večine žen-
''i!
' r*' „Malica večina zapo-' slenih. Kosila jemlje le malo žena. Razlog je zna-' ' čilen: vsaka ima doma še j-'^ivrt, nekaj kokoši, zato it''marsikatera misli, da sa-' ma ceneje kuha. Seveda pa ne dobi za ceno kosila 'niti zrezka v mesnici, da
 ne računami
jgih sitnosti!*
' V' - Je otroško varstvo res delavsko?
„Proizvodnja, stroji teijajo izmensko delo, popoldanskega varstva pa ni. Tudi če bi bilo, ne bi ' i"" pomenilo dosti, ker bi ' moralo biti zagotovljeno '" vse do 22. ure. Na samo 'f' tceno ni toliko pripomb, li^ker mora marsikdo zaseb-sV' nim varuhinjam odšteti še mnogo več."
<	-	Kdo	kroji	samoupra-
vo?	'
„Nad 90 odstotkov sa-moupravnih in drugih or- ^	^
ganov zasedajo naše de- '' lavke. To ni ovira. Pro-|||| blem je izobrazba. Kako ^ naj naša delavka do nje »• sploh pride? Sevnica je daleč od središč, proniet-no je dokaj slabo povezana z njimi. Zato je marsikatera delavka prikrajšana za napredovanje. To pa se otepa tudi pri kako- v vosti samoupravljanja."
-Včasih ka&jo s ' . prstom: češ, tu je 1000	;
deklet, čemu ni amate- ,' rizma in drugega kultur-nega razvedrila?	'
„Večkrat smo že sesta- \ vili pevski zbor, dramsko ^ -sekcijo. Ni bilo uspeha, • ^ ker ni vodij. Kot vse drugo, ovira tudi to izmen- . '• sko delo in oddaljenost med domom in delovnim ^ mestom. Zato bi bilo tre- ''.''t ba poskrbeti za te delav-i ke tudi doma, kjer živi- " ' jo!"
___________A.	ŽELEZNIK
Pravice še ne pomenijo ^ enakopravnega položaja ženske v delovni organi-zaciji, v krajevni skupno- { sti, občinski skupščini in še marsikje. Treba jih je	,
spoštovati in sproti uve-	-
Ijavljati, ko se odločamo za olajšave zaradi mate- ^ rinstva, za graditev otro-ških vrtcev, za podaljšano bivanje šolarjev, za politiko zaposlovanja ali stanovanjske graditve.
CVBI DDiDin .8 - (V0II) 01 JS ____________________________________Stran	uredil;	*J02E	SPLICHAL	 DOIjNJSigjjgT
kultura
in
izobra-
ževanje
Resnice slikarja Antona Repnika
Izvirnost Antona Repnika naj bo spodbudna za izvirnost ostalim slikarjem-naivcem
KOSTANJEVICA:
OBISK ATAŠEJA
Prejšnji teden je obiskal Kostanjevico kulturni ataše generalnega konzulata Nemške demokratične republike Eberhard Hess. V spremstvu Lada Smre-kaija, predsednika Dolenjskega kultumega festivala, si je ogledal kulturne ustanove, prireditve v njih in druge krajevne zanimivosti, nato pa se je pogovarjal o vzhodnonemškem sodelovanju na letošnjih osemnajstih prireditvah Dolenjskega kulturnega festivala. Predvideno je, da bo spored osemnajstega festivala obogatila likovna razstava, ki jo bo oskrbelo ministrstvo za kulturo iz Nemške demokratične republike
VWO
V	Likovnom salonu v Kočevju bo še do 12. marca razstavljal svoja dela Anton Repnik, slikar-samouk, en najboljših slovenskih naivnih umetnikov.
Repnik se ni učil na akademijah, pač pa gaje šolalo življenje. Oblike na njegovih slikah so sicer naivne, niso pa naivne življenjske resnice, ki jih slikej sporočajo gledalcu. Njegove sli-, ke vsebujejo globoke življenjske’ resnice in modrosti, kot jih vse-, bujejo izreki in pregovori, ki jih je spesnilo ljudstvo.
Slikar Anton Repnik je žel z razstavami doma in po svetu za svoja razstavljena dela veliko priznanj in uspeha. Nad njegovim uspehom je bil celo marsikdo presenečen. Njegova dela
POUK ZA REŽISERJE
24. februarja se je začel v Novem mestu režiserski tečaj. Udeležujejo se ga vodje gledaliških skupin in dram^ih krožkov iz novomeške občine, predavajo pa strokovnjaki Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije. Predavanja so ob sobotah v prostorih Pedagoške akademije. Tečaj traja osem dni.
TREBANJSKI KVARTET
V	Trebnjem se slovenski ljudski pesmi obetajo lepši časi, odkar jo je začel gojiti tudi domači moški kvartet. Čeprav vadi malo časa, se je kvartet že predstavil občinstvu kot ugašen zbor. Obiskovalci trdijo, da ga je lepo poslušati, zato naj bi se še večkrat pojavil v javnosti. Zbor sestavljajo moqe različnih poklicev: sodnik, zasebnik, direktor in trgovski potnik.
Že dosedanji zakon o kulturnih skupnostih predvideva, da bo družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje polagoma izrinilo iz življenja proračunski sistem. To se ne bo zgodilo dovolj hitro, če se družbe-noi>olitični dejavniki ne bodo bolj zavzeli za to, da bi že v sedanjih razmerah vsaj poskusili misliti in delati po novem.
Kaj pomeni družbeno dogovarjanje v kulturni skupnosti? Na to vprašanje je bilo že več odgovorov, vendar noben dovolj popoln in oprijemljiv. V novomeški kulturni skupnosti si ga zamišljajo kot sporazumev^je najrazličnejših družbenih dejavnikov o načrtih kulturne skup-
O dogovoru
qosti in o denapu, ki ga bo potrebno zagotoviti za izvajanje. Samo v taki „menjavi dela“, ki bo temeljila na storitvah po načrtu in ceni, bo kulturno področje enakopravno z drugimi. To je tudi pot, trdijo, da se bo delitev v družbi tudi v 'esnici spremenila.
Družbeni dogovor bo lahko sklenjen in trden le tedaj, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji: da bo izdelan osnovni načrt, da bo le-ta denarno ovrednoten in da bo nedvomno, kdo so partnerji v dogovoru in kakšna pooblastila imajo. To doseči pa ni vselej lahko.
^	  J.	JUS'^
PIŠEJO KRONIKO - Kulturno-prosvetno društvo v Žužemberku ima dejavnost vseh sekcij ohranjeno v besedi in sliki - v kroniki. Ob
Slikar
v Kostanjevici je prevzel likovno vzgojo v osnovni šoli Lucijan Bratuš, akademski slikar, ki prav zdaj končuje specialko pri profesorju Marjanu Pogačniku. Bratuš vodi tudi likovni krožek, v katerem se učenci marljivo pripravljajo na tretji grafični bienale jugoslovanskih pionirjev, ki ga bodo na jesen odprli v Lamutovem likovnem salonu. Naj ob tem poudarimo, da se enako zavzeto pripravljajo na ta bienale tudi učenci iz drugih osnovnih šol v vseh republikah. Čeprav prijav še ni, pričakujejo, da bo odziv še večji kot na prvih dveh tovrstnih prireditvah, da bo prispelo še več kakovostnih del, kar bo žiriji omogočilo še boljši izbor, hkrati pa še povečalo pomen te prireditve. Lucijanu Bratušu, ki prihaja v Kostanjevico iz Ljubljane, so zaželeli prosvetni in kulturni delavci kraja prisrčno dobrodošlico in si zažele-
li	kaj kmalu videti samostojno razstavo del tega nadarjenega slikarja v eni od domačih galerij.
so ljudem razumljiva, so jim blizu, čeprav so groteskna.
Razstava slikaija-samouka Antona Repnika naj bi bila spodbudna za likovne ustvarjalce iz domače kočevske občine, ki jih ni malo, da ne bi ustvaija-h po raznih vzorih, ampak da bi
se sami po svoje izpovedali. Upodobili naj bi le tisto in tako, kot sami čutijo in mislijo. Glavna odlika slikarja Antona Repnika je namreč prav ta, da upodablja svoj svet na svoj način, se pravi, daje izviren.
J. P.
Tudi brez nagrad
Srečko Kodre: »Nagrajevanje sploh ni bistveno. Če že mora biti kaj, sem za knjige«
fTH
Dominik Smole in Taras Kermavner, ki sta na literarnem večeru v Kočevju 19. februarja brala svoja dela, nista pritegnila preveč poslušalcev, čeprav je bil vstop prost, prireditev jpa posvečena 30-letnici Kočevskega zbora. Pravo naspro^e so „Šahovski muzi-kali“, ki so tudi kakovostni in kljub vstopnini zelo obiskani. (Foto: Brus)
pi*vem jubileju društva bodo priredili razstavo.
GIMNAZIJCI V OPERI - Prejšnji teden so si novomeški gimnazijci ogledali v Ljubljani Verdijevo opero „Nabucco“. V Novem mestu pa je gostovala ljubljanska Opera z delom „Don Pasqualle“.
PRVA PREDSTAVA APRILA -
V	Trebnjem režira Zvonka Falkner mladinsko igro „Princeska in svin-jar“. Delo bodo predvidoma uprizorili aprila. Za najmlajše obiskovalce pa nameravajo znova uvesti ure pravljic.
RECITAL ZA ŽENE - Skupni literarni večer v počastitev ženskega ■praznŠca so predsinočnjim imeh mladinci iz Novoteksa in vojaki iz vojašnice Milana Majcna v novomeškem Domu JLA.
BEOGRAJSKI UMETNIKI PRI NAS - V Mestni galeriji v Ljubljani so odprli v petek razstavo del skupine beograjskih likovnih umetnikov. Razstavo sta pripravila Društvo slovenskih likovnih umetnikov in Mestna galerija s sodelovanjem ULUS iz Beograda.
GLASBA ZDRUŽUJE - Prvo tematsko konferenco Glasbene mladine Jugoslavije so priredili minuli petek in soboto v Ljubljani. Obravnavali so zanimive teme z glasbenega področja npr.: kako mladina doživlja sodobno glasbo, vmes pa so pri-sluhnih koncertom.
FESTIVAL MALIH ZBOROV?
-	Trebanjska kulturna skupnost in ZKPO spodbujata pevske skupine k oživljanju ljudske pesmi. V zamisli je festival, na katerem bi nastopili zbori do največ 10 članov.
SODOBNOST 3 - Zadnja številka revije Sodobnost, ki je izšla te dni, prinaša vrsto izvirnih pesniških in proznih sestavnokv slovenskih ustvarjalcev, poleg tega kritične zapise, glose in podobne sestavke. Zanimiv je Vladimira Dedijera zapis „Minuta vietnamske ofenzive je storila več kot vsi protesti evropskih in-telektualcev“.
kinu, (ne)kulturi...
Kadar govorimo o kulturi in oblikah kultumega udejstvovanja, ne moremo mimo dejstva, da je kino JADRAN v Kočevju ena najbolj obiskanih kulturnih ustanov. Dvorana in ostali prostori so preurejeni. Za dobro počutje obiskovalcev je uprava namestila tudi centralno kurjavo in prostore med predvajanjem filrnov vedno ogreva. Za takšno obnovo se je uprava kina JADRAN odločila, ker so prostori Že skoraj razpadali in so bili zelo slabo ogrevani. Največ zaslug za izboljšave lahko prištejemo novemu direktorju kina Stanetu Trdanu, ki tudi okusno izbira dobre filriie. Cene vstopnic za obisk posameznih predstav tudi niso pretirano visoke, če upoštevamo, da v Kočevju lahko gledamo dobre in novejše filme.
Obiskovalci pa se večkrat zgražamo nad nekulturnim vedenjem posameznikov, zlasti mladih nergačev, ki motijo mirno in kultumo ^edanje filmov. Uprava kina JADRAN se je odločila, da bo v bodoče skušala poskrbeti za red in večjo disciplino med predvajanjem filmov. Mirsikoga pa moti tudi nekulturno in neodgovorno razmetavanje raznih papirčkov, sladkarij in ostankov hrane, ki jo ne-
„POSEBNA SOLA"
NA FESTIVALU
Dokumentarni film o razvojno motenih otrocih „Posebna šola“ Novomeščana Filipa Robarja so uvrstili v spored jubilejnega dvajsetega festivala jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma, ki se je v petek začel v Beogradu. Robaqev film je eden izmed sedmih izbranih od devetih kratkih filmov, kolikor so jih na festival poslali iz Slovenije.
PE UE NA50-LETNICI
Pevski zbor DPD Dušan Jereb iz Novega mesta bo ob koncu marca nastopil v Ljubljani na proslavi 50-letnice pevskega zbora Grafika, ^ katerim so No-vomeščani že nekajkrat nastopili.
KOČEVJE:
PRIDE PETER ČERNE
Y	drugi polovici marca se bo kočevski publiki že drugič predstavil akademski kipar Peter Černe iz Ljubljane. Že pred leti je razstavljal v Kočevju skupaj z Janezom Boljko.
Likovni salon Kočevje skuša predstaviti publiki vse sodobne smeri v slovenskem slikarstvu in kiparstvu. Hkrati pa si prizadeva, da bi spremljal razvoj slovenske likovne umetnosti in posameznega likovnega umetnika. Iz različnih ozirov pa mu seveda vedno ne uspeva.
kateri obiskovalci prinašajo s seboj. Vsi bi se morali zavedati, da je kino dvorana javni kulturni prostor, ki ga nikakor ne bi smeli nastiljati z raznimi odpadki.
Kdor pozna razmere, lahko trdi, da je direktor Stane Trdan v kratkem času opravil veliko delo iz zasluži javno pohvalo. Pomagati bi mu morala tudi kulturna skupnost, saj bi se morala zavedati, da je kino še vedno tista kultuma ustanova, ki jo obiskuje največ občanov, predvsem mladih ljudi.
VILKO ILC KOČEVJE
„Pouk ima, pridite čez pol ure,“ so mi odgovorili v Žužemberški šoli, ko sem povpraševal po predsedniku ondotnega kultumega driištva. Kake pol ure zatem se je predstavil učitelj Srečko Kodre: „Jaz sem ta predsednik. “
Pogovarjala sva se v domu Ljudske tehnike. „Da bo bolj nešolsko,“ je pripomnil. „Za take reči, “ je dostavil, „tudi je*\ V njem vadi ig^-ska družina, družabno pvlje-nje Žužemberka je tu, prostore pa imajo tudi trije klubi: klub mladih, radioklub in fotoklub.
Igralska družina? ,JVaštudirali smo Kranjčevo Pot do zločina. Ob dveh doomačih predstavah smo gostovali: na Dvoru, Suhorju, v Mimi peči, Semiču, Šentvidu pri Stični in Šentjerneju. Za dan žena - predvidoma 10. marca - bomo uprizorili Klopčičevo delo Mati. “
Igralci?
„Pretežno so mladi. Verjetno smo pri nas med prvimi spoznali, da brez mladine ne gre. Ce ni mladih, nimajo starejši svojih izkušenj in tradicije na koga prenesti. “ Odkod spodbude?
„Sami se spodbujamo. To se sicer čudno sliši, a je res. Vemo, da je treba najprej kaj pokazati,*šele nato pride priznanje. Moram reči, da to ni tako nepomembna ugotovitev. Glejte, dokler smo samo govorili in razmišljali, se ni nihče zanimal za nas. Šele lani smo bili že tolikanj na trdni nogi, da smo lahko opozorili nase. Opazili in priznali so nas, zato je bila uspešna tudi akcija za opremo kluba. Nad 20.000 din
smo zbrali od delovnih in drugih organizacij. “
Pa pevci?
„Peli smo in še bomo. Z zbori nikoli nismo imeli sreče. Po mojem zato ne, ker ni bilo strokovnjakov. V Žužemberku sem že dvajset let in nikoli nismo imeli kvalificiranega pevovodje. V načrtu pa je, da bi zbor zaživel jeseni. “
Kdo so člani društva? „Večinoma delavci iz tu-kajšme Iskre, sicer pa ljudje iz Žužemberka in njegove neposredne okolice.. “
In nagrajevanje? ,J^agryevanje sploh ni bistveno. Če že ima Zveza kultumo-prosvetnih organizacij denar v ta namen, naj raje kupi knjige za nagrade. Tako seveda mislim jaz. Ce že moramo koga nagrajevati, daj-
mo strokovnjake, ki prihajajo od drugod. “
Kakšna naj bi bila vloga društva?
„Vanj se mora vključiti čimveč ljudi. Pomembno je, da se ljudje spoznavajo, da imajo tovariške odnose. S tem se oblikuje tudi njihov svetovni nazor. Ne gre pa prezreti tudi tega, da ljudje radi nastopajo. “
L ZORAN
v TREBANJSKI OBČINI SE OBETA:
Nova pomlad amaterizma
Inž. Jože Falkner, predsednik kulturne skupnosti: »Denarja ni tako malo, kot je videti na prvi pogled, če ga bomo znali oplemeniti, bomo na konju. V Trebnjem bo že jeseni povsem drugače«
„Vemo, kaj je potrebno. Rdeča nit, bi rekel, je vidna. Le programa še nimamo. Računamo, da bo do konca marca. Najbolj bomo poudarili pomen razvoja amaterizma,“ razmišlja inž. Jože Falkner, novi predsednik trebanjske kulturne skupnosti.
Druge dejavnosti bodo nekako podrejene amaterizmu, čeprav jih v Trebnjem obravnavajo z enakim spoštovanjem in zavzetostjo. Knjižničarstvo bo v programu vidneje zapisano kljub velikemu razvoju, ki ga hodi, odkar je za mentorja v trebanjski ljudski knjižnici Franc Režun. Od nekaj sto knjig, ki jih je imela knjižnica pred leti, se je fond povečal na več kot 10.000 enot. Posebno mesto določajo tudi varstvu kulturnih spomenikov. Poslej se bo kulturna skupnost z Zavodom za spomeniško varstvo dogovarjala o akcijah, medtem ko je bilo to področje do zdaj v rok^ spomeniško-vaistvene službe.
V	trebanjski občini so torej dobri znaki za vnovično pomlad ljudskega amaterizma, nekdaj tako r^vitih dejavnosti v tem delu Dolenjske. Kultuma skupnost bo „trdno stala za tem“, kot bi dejal Linhart: prevzela
če bodo znali tudi „vrhu“ prikazati potrebe, da bo kaj primaknil kot nerazvitemu območju.
O	poživitvi amaterskih dejavnosti v samem Trebnjem so v kulturni skupnosti in še zlasti v ZKPO precej govorili. Zdaj že dalj časa dela stalno le godba. Jeseni bo drugače: Društvo Josip Jurčič, ki je nekdaj dalo toliko dobrega od sebe, bodo na novo postavili na noge. Ni še znano, ali bo obdržalo to ime ali se bo
mienovalo po Pavlu Golli, o tem se niti ne prerekajo, ker se zavedajo, da je pomembnejše govoriti o tem kaj bo delalo.
Ponosno in samozavestno omenja inž. Jože Falkner tudi Tabor in galerijo samorastnikov: „To ustanovo, če obe dejavnosti imenujem z eno besedo, bomo še posebej podpiraU. Z dosedanjim delovanjem, odmevnostjo in pomenom sije to zaslužila. Kajpak bomo poskušali za Tabor čimveč dobiti tudi iz republiške blagajne. Do take pomoči smo tudi upravičeni, saj to, kar imamo v Trebnjem, po pomenu presega vse občinske meje.“
I.	ZORAN
bo skrb za kadre^-in prostore. Njen sedanji predsednik zagotavlja, da se bodo, ko bo možno, lotih načrtne obnove domov in dvoran.
Denarja v kulturne namene ni na pretek, a se bo dalo tudi s 400 novimi tisočaki, ki jih pričakujejo letos, marsikaj napraviti. Le preudarno bo treba ravnati, pa bo šlo. ,,Ce bomo znali to vsoto oplemenititi, bomo na konju," pravi Falkner. To pomeni:
Anton Lukateli: ANALFABETSKI TEČAJ, linorez
Novomeški igralci goja - odlično
Prejšnji teden so se novomeški igralci goja udeležili v Zagrebu tumiija za pokal Popovca. V konkurenci ne^terih najboljših jugoslovanskih igralcev goja so Novomeščani tudi tokrat presenetili z dobrimi igrami v obeh jakostnih skupinah.
Pred prihodom telesnovzgojnega delavca Staneta Kralja na sevniško osr ivno šolo je imel TVD Partizan okoli 40 članov, na društvenem Rvanju pred dnevi pa je nastopilo 211 telovadk in telovadcev v
Of
12 vrstah. Starost nastopajočih: najmlajša 3 leta, najstarejša 52 let. Na sliki: Metka Slapšak na gredi. (Foto: A. Železnik)
Turnir je veljal za medrepubliško prvenstvo in so se ga udeležili igralci iz Bosne in Hercegovine, HrvaSce in Slovenije. Iz Novega mesta so igrali Stojan Golob, Franc Dragan, Janez Komelj, Tamar Ceferin, Stojan Golob, Stojan Horvat, Andrej Kralj in Slavko Seničar.
V obeh jakostnih skupinah je nastopilo skupaj 35 tekmovalcev, med šririnajstimi v prvi skupini pa so Novomeščani dosegli naslednja mesta: 4. Tamar Čeferin, 5. Franc Dragan, 8. Janez Komelj. Ta osvojena mesta m«i najboljšimi jugoslovanskimi igralci dokazujejo, da v Novem mestu igrajo dober go in da prejšnji uspehi niso bili zgolj slučaj. Fantje pravijo, da je to ,,posledica“ resnega dela, saj je njihov klub eden izmed najbolj delavnih v Jugoslaviji.
V drugi jakostni lupini je nastopilo kar 21 igralcev, glavno besedo
pa so imeli Novomeščani. Z odlično igro sta se v tej skupini predstavila
Stojan Horvat in Andrej Kralj, ki sta na koncu zasedla najboljši mesti. Slavko Seničar je pristal na solidnem sedmem mestu, takoj za njim pa se je uvrstil Stojan Golob, tako da so se vsi Novomeščani uvrstili v skupino dvajsetih najboljših igralcev goja.	D.	F.’
Takrat ko bomo imeli dvorano
„Kaj bo takrat, ko boste v Metliki imeli športno dvorano? Ali bo Bela krajina z njo kaj pridobila? Ali bo šport zaživel ali bo ostalo tako, kot je sedaj? “ Na ta in na podobna vprašanja je odgovorilo šest Metličanov. Kako bo, če bodo Metličani dobili novo dvorano, pa so povedali:
BRANKO GAŠPERIC: „Zadnje čase se po Metliki govori, da bomo res dobili novo dvorano. Razumljivo je, da sedaj vsi občani še toliko bolj nestrpno pričakujemo dvorano oziroma uradnega potrdila, da jo bodo pri nas resnično pričeli graditi. Ce bo to res, se bo športno življenje prav gotovo poživilo, že lani so s tre-
170 cm - SUSTAR
NOVO MESTO - Prejšnji petek je bilo v telovadnici osnovne šole na Grmu tekmovanje „Iščemo najboljšega pioniija-pionirko, skakalca v višino“. Čeprav je bilo tekmovanje razpisano v občinskem merilu, so se ga udeležili le domači učenci iz OS Grm. Pri pionirjih je zmagal Šuštar z odličnimi 170 cm in s smolo pri 175 cm, pri pionirkah pa je bila najboljša Petrova s 135 cm. Rezultati: pioniiji — 1. Šuštar 170 cm, 2. Ran-gus 160 cm, 3. Bukvič 150, 4. Kovač 150, 5. Lukšič 145, 6. Bartol 140 cm in drugi. Pionirke - 1. Petrov 135 cm, 2. Zevnik 125, 3. Gutman 125, 4. Rihar 120, 5. Zrinšek 120, 6. Tovšak 120 cm in druge.
Z. SLAK
NOVO MESTO - SOBOTA
3:5
V petek so v Novem mestu gostovali igralci vodeče Sobote, ki so v zadnjem srečanju prvega kola v mo-Sci republiški namiznoteniški ligi premagali ekipo Novega mesta s 5:3. Rezultati:	Zabkar-Gumilar	0:2,
Somrak-Škerget 2:0, Kapš-Vinčenc 0:2, Somrak-Gumilar 0:2, Žabkar-Vinčenc 0:2, Kapš-Škerget 2:0, Somrak-Vinčenc 2:0 in Kapš-Gumi-lar 0:2.
D. P.
^ >
VELIK DAN MAJE DOKL
V soboto je bilo v Lendavi veliko gimnastično tekmovanje za „Pokal gimnastike", ki ga upravičeno štejejo za neuradno državno prvenstvo, saj so razen redkih izjem nastopili prav vsi najboljši jugoslovanski telovadci in telovadke. Prvič so organizirali tudi tekmovanje za ,J*ionirski pokal SRS“, ki je prav tako uspelo. V obeh kategorijah je nastopilo skoraj 80 tekmovalcev.
Tekmovanja so se udeležile tudi mlade telovadke iz Novega mesta in dosegle lepe uvrstitve. V kategoriji pionirk je 8-letna Jasna Dokl zasedla 5. mesto, Jožica Zupančič je bila deveta, Irena Žlogar sedemnajsta in Maja Klemenc osemnajsta.
V konkurenci članic je 13-le-tna Novomeščanka Maja Dokl dosegla enega svojih največjih uspehov, saj se je med petnajstimi telovadkami uvrstila na 3. mesto in pustila za seboj vrsto naSih olimpijk. Doklova je bila odlična v preskoku (ocena 9,50), kjer je bila prva, in na gredi (9,05) - bila je druga. V parterju je dobila oceno 9,15, na brklji pa 9.05.
I	R.K.
CELJE : NOVOTEKS 102:100
Košarkarji iz Novega mesta, ki se pripravljajo na tekmovanje v slovenski ligi, so se v Celju v sredo pomerili z domačim moštvom, ki nastopa v drugi zvezni ligi. Tesno so zmagali Celjani 102:100 (55:48), vendar pa sta slaba sodnika obema moštvoma povzročala dosti preglavic. Bolj sta vzela na piko Novoteks: dosodila sta mu 35 osebnih napak, domačinom pa 16.
Koše za Novoteks so dali: Spli-chal 6, Ž. Kovačevič 14, Kopač 10, S. Kovačevič 18, Ivančič 22. Munih 4, Počrvina 4, Šepetave 18, Sobar 4.-
ningi pričeli rokometaši, pa zaradi nemogočih razmer dela niso nadaljevali! Imamo močno košarkarsko vrsto, razen te pa še ekipo Old boys, v kateri pa so v glavnem mladi fantje. Ce bodo dvorano res zgradili, bi bil to za nas velflc uspeh.“
DARINKA UDOViC: „Zanimam se za šport, so pa trenutno košarkarji edini, ki poskrbijo vsako drugo nedeljo za športno razvedrilo. Kaj menim o dvorani? Ne samo za šport, še za marsikaj drugega bi prišla prav, pa močno dvomim, da bomo do nje prišU.“
DRAGO PREVALŠEK:	„Že
vrsto let šport v Beli krajini zastaja. Le tu in tam kakšen posameznik doseže lep rezultat, to pa je tudi vse. Temu je vzrok tudi nerazumevanje starejših za šport, pomanjkanje dobrega športnega objekta in morda tudi nezainteresiranost same mladine. Ce bi bile možnosti za delo le malo ugodnejše, bi bilo čisto drugače. Poglejte košarkarsko vrsto! Dosegla je lep uspeh in za ta ^ort je med mladino takoj več zanimanja, če pa bi zgradili primemo dvorano, bi si šport v Metliki v trenutku pošteno opomogel."
STIPE TERZiC: „Ce bi imeU v Metliki športno dvorano, bi bil šport za dve stopnji boljši, kot je sedaj. Vsa čast koširkaijem. Trudijo se in zato so se uvrstili v prvo B l^o. Tako dvorano potrebujemo. Nujno, kajti le v njej je bodočnost in le v njej bi si naši malčki nabirali prve športne spretnosti. Glejte, tudi igralci namiznega tenisa so se prebudili. Se enkrat poudarjam, da bi bila taka dvorana za vso Belo krajino nujno potrebna.”
ANTON MILEK: „Z dvorano bi se vrste športnikov močno okrepile. Pa ne samo vrste športnikov, tudi re-kreatorjev. Pozimi bi lahko vsi nekdanji ljubitelji športa zahajaU in gojili „trimček“ ter tako nabirali potrebne moči. Prepričan sem, da bi takoj nato oživela rokometna ekipa, prav gotovo pa tudi nogometaši ne bi. na „preporod” športa gledali s „prekrižanimi nogami."
OBRAČUN GORJANSKIH TABORNIKOV
120 članov in članic Odreda gorjanskih tabornikov je pretekli petek popoldne pregledalo delo odreda in njegovih čet za zadnji dve leti. „Leto obnove", kot so člani najstarejše dolenjske taborniške enote krstili svoja prizadevanja za leto 1971, se je potegnilo z vrsto delovnih in drugih akcij tudi v leto 1972. Nad 500 vodovih sestankov in dolga vrsta izletov, pohodov, taborjenj, tečajev, gozdnih šol, vodniških seminarjev, zimski tabori na Frati in Gorjancih pa še akciji „Vohun“ in ,4Curir“ -vse to štejejo taborniki za svoje redno delo. Zastavljeno je v četah, ki jih imajo na gimnaziji, osnovni šoli Grm in',JCatja Rupena“ ter v „peti četi“, ki zajema nekatere srednje šole, medtem ko o porečanih ni kaj slišati, ker četa zaradi nedelavnosti vodstva ne dela. - OGT ima tesne stike z Gorjanskim bataljonom; to sta med drugim izpričala tudi dva taborniška pohoda čez Gorjance, odbor Gorjanskega bataljona pa je v obeh letih tudi finančno podprl mlade nosilce partizanskih tradicij. Sodelovanje je v imenu občinskega združenja ZB pohvaUl Franc Škof in obljubil nadaljnjo pomoč.
Delovni načrt za 1973 je obsežen in zajema naloge, ki so zdaj pred taborništvom. Kaže se potreba po občinski taborniški zvezi, da bi bila prizadevanja vseh čet in odredov v občini usklajena in zato še uspešnejša. - Odred bo vodila nova uprava, v kateri so: starešina Tone Gošnik, namestnik starešine prof. Marjan Dobovšek, načelnik prof. Tomaž Dobovšek, tajnica Majda Padovan, blagajničarka Dragica Lukič, gospodar Tomaž Kočevar in njegov namestnik Darko Ilič.
MARIJA TURK: „Kaj bi pomenila taka dvorana za Metliko? Ne vem, če pa bi vprašali mlajšega sina, bi vam prav gotovo vedel veliko povedati. Lepo bi bilo, če bi imeli t^o veliko dvorano, kot jo imajo v Ljubljani in Beogradu in kjer se lahko zbere k ogledu tekem več tisoč ljudi. Pa ne verjamem, da jo bodo zgradili tudi v Metliki."
J. PEZELJ
Jože Smolej: 45 kegljačev
Kočevski kegljači v zadnjem času napredujejo. Klub je bil ustanovljen 1960 in od takrat dalje se je število pripadnikov tega športa vidno večalo. Vse večji razvoj kegljanja pa zahteva, da se kegljišče obnovi. Zato je kegljaška aktivnost nekoliko zamrla, toda na srečo ne za dolgo, saj je trgovsko podjetje NAMA hitro obnovilo in popravilo staro kegljišče. Tako so maja lani kočevksi tekmovalci dobili avtomatsko štiristezno kegljišče. Igralci so začeli ponovno trenirati in tekmovati v „mali“ ligi ter so v konkurenci osmih ekip dosegli lepe rezultate. Sodelovali so na kvaUfikacijskem tekmovanju v Ljubljani in se uvrstili v slovensko consko ligo, kar je po besedah predsednika KK Kočevje Jožeta Smoleja velik uspeh. Na tem tekmovanju je član ekipe Legan izboljšal osebni rekord z 950 podrtimi keglji.
Na naša vprašanja je povedal Jože Smolej tole: „Klub šteje 45 tekmovalcev: 31 članov, 9 članic in 5 mladincev. Imamo precej izenačenih igralcev, kot so Jože Legan, Marjan Kosten, Milan Pajnič, Joče Kočevar, Marjan Vidmar in Jože Kozina. Poudariti moram, da so vsi disciplinirani, marljivo trenirajo, kar je vsekakor dober znak. Mislim, da bomo v konkurenci 12 ekip v conski ligi zasedli mesto v sredini lestvice, kar bi bil uspeh. Glavni kadnidati za osvojitev prvega mesta in uvrstitev v republiško ligo pa so kegljači Novega mesta in Ilirije iz Ljubljane."
„Načrti? “
„Izdelali smo delovni program. Priredili bomo nekaj tekmovanj, npr.: za prehodni pokal J. Mavra, srečanje za občindci praznik, tekmovanje ob dnevu republike in sindikahio prvenstvo delovnih organizacij. Med letom bomo imeli še številna izbirna tekmovanja, na katerih naj bi pridobili za klub nekaj dobrih kegljačev, ki bi kasneje zamenjah sedanje. Ob koncu bi rad poudaril, da nam pomaga podjetje NAMA, pričakujemo pa tudi finančno pomoč za sodelovanje v zahtevnem in napornem tekmovanju conske lige.
Z. FAJDIGA
Rokometno zimsko prvenstvo Slovenije se je končalo z zmago igralcev Celja, rokometaši Sevnice pa so zaradi boljše razlike v goUh zasedli drugo mesto.
so dosegli prvo mesto, saj imajo precej boljšo razliko v golih kot igralci Trima iz Celja. ,V tekmi s Hrastnikom so dali 17 golov, dosegli pa so jih Gane 2, Šulc 2, Kovačič 2, R. Iskra 9, Dobnik in Andrijaš 1. Tudi proti rokometašem Grosupljega so dobro zaigrali, tekma pa se je končala z 18:10. Tudi tu seje razigral Rudi Iskra, kije dosegel 7 zadetkov, gole pa so dali še: Kovačič 3, Gane 3, Mlakar, Bučar, Dobnik, Šulc in Libenšek po enega.
V prvi tekmi so se Sevničani pomerili z igralci Celja. Povedli so, nato pa popustili, kljub temu pa so se Celjanom dobro upirali vso tekmo. Morda bi Sevničani z malo več športne sreče v tej tekmi iztržili pol točke, pa jih je pokopala slaba obramba. Tekmo so izgubili s 13:10 (7:5). Za Sevnico so bili uspešni: Simončič 1, Jurišič 1, Svažič 2, Šilc 4, Trbovc 2. Za drugo mesto so se Sevničani pomerili s Slovanom. Začetek je obetal katastrofalen poraz, saj so Ljubljančani vodili že s 4:0; minuto pred koncem so naši rokometaši vodili, nekaj trenutkov pred koncem pa bi tekmo lahko izgubili. Odlični Logarje sedmerec obranil in s tem Sevnici „podaril" na zimskem prvenstvu drugo mesto. Kot kaže, bodo mladega vratarja iz Krmelja igralci Sevnice le dobili v svoje vrste, kar bo zarye lepa pridobitev. V drugi tekmi so bili za Sevnico: uspešni: Simončič 1, Svažič 3, Šilc 4, Trbovc 6.
E. RAUTER
RUDI ISKRA - KOŠ GOLOV
Tudi rokometaši Krškega so zaključili tekmovanje. V svoji skupini
V zadnji tekmi zimskega prvenstva so se pomerili z rokometaši Žalca in še enkrat pokazali odlično igro, kar priča tudi rezultat. Dosegli so kar 17 zadetkov, prejeli pa so jih samo 9. Uspešni so bili Gane 8, R. Iskra 4, Dobnik in Šulc 2 in Kovačič 1.
V tekmah od 10. do 12. mesta v najkvalitetnejši skupini so Brežičani z rokometaši Ribnice prvo tekmo izgubili s 16:17, rokometaše Dobrav-Ijega pa so odpravili z 19:18. Ribničani so ekipo Dobravljega odpravili bolj zanesljivo s 23:20 in se tako uvrstili še med deset najboljših rokometnih ekip v Sloveniji.	I.	S.
Prvo mesto Prazniku
Šahovski klub Metlika je organiziral odprto hitropotezno prvenstvo dolenj^e šahovske podzveze za posameznike. Metliški šahovski delavci so dobro pripravili tekmovanje, pokrovitelj prireditve pa je bila tovarna Komet, kjer je tekmovanje tudi potekalo. Nagrade za tekmovalce sta prispevala občinski sindikalni svet in Zveza za telesno kultimo Metlika. Na turnirju so sodelovali igralci iz Kočevja (10), Novega mesta (8), Črnomlja (7). Žal se tekmovanja ni
Dobri rezultati pionirjev
Prejšnji teden se je v telovadnici OŠ Grm začelo prvenstvo Novega mesta v atletiki. Nastopilo je 95 tekmovalcev in tekmovalk iz Novega mesta, Črnomlja in Otočca. Doseženih je bilo nekaj odličnih rezultatov, zlasti pri pionirkah in pionirjih, kjer so nekateri pokazali, da je treba nanje računati že v letošnji sezoni, predvsem pa v naslednjih letih. Izvrstne rezultate so dosegli predvsem: Miloš Šuštar s 170 cm in Davorin Rangus s 165 cm (oba OŠ Grm) v skoku v višino, Vesna Zaletelj (OŠ Grm) s 43,5 sekunde v teku na 300 m in Darinka Šmid (OŠ Grm) s 436 cm v skoku v daljino.
Rezultati: pionirji: 20 m: 1. Roman Gabrijel 3,3, 3. Toni Kraševec
3.3, 3. Rafico Kapš 3,4 (vsi OŠ Grm); 400 m: 1. Žare Miklavčič 56,0, 2. Igor Čampa 58,7, 3. Srečko Vehar 59,7 (vsi OS Grm); višina: 1. Miloš Šuštar 170, 2. Davorin Rangus 165, 3. Miran Kovač 150 (vsi Oš Grm); daljina:	1.	Igor	Ritonja
516 cm, 2. Edi Kranjčič 49? cm, 3. Bojan Avbar 490 cm (vsi OŠ Grm); met medicinke:	1. Jože Bajc
13,43 m; 2. Davorin Rangus 12,42, 3. Marjan Lapanje 12,38 (vsi OOS Grm);
pionirke: 20 m: 1. Suzi Spahič
3.4, 2. Vesna Zaletej 3,6 (obe Grm); 3. Majda Resnik (Črnomelj) 3,6; 300 m: 1. Vesna Zaletelj 43,5, Suzi Spahič 45,9 (obe Grm); 3. Verenka Rifelj (Otočec) 46,0; višina: 1. Marta Petrov 135 cm, 2. Brigita Zevnik 130 cm in druge;
met medicinke: 1. Jolanda Valentič 9,02, 2. Marta Petrov 7,95, 3. Ingrid Progar 7,81 (vse Grm); daljina: 1. Darinka Šmid 436 cm, 2. Maja Tavšek 432 cm, 3. Nevenka Ribar 422 cm (vse Grm);
moški: 20 m: 1. Dragoš (AKNM) 3,1, 2. Kramar (Črnomelj) 3,2, 3. Hribernik (AKNM) 3,2; 1000 m: Kovačič 2:37,1, 2. Cvelbar 2:47,2, 3. Peče 2:53,1 (vsi AKNM); višina: 1. Slak 180 cm, 2. Kristan 175 cm (oba AKNM); daljina: 1. Šimunič-6,19 cm, 2. Dragoš 6,18 cm, 3. Ker-
žan 5,70 cm (vsi AKNM); troskok: 1. Šimunič 13,11 m, 2. Križman 12,2 m, 3. Pavlin 11,01 m (vsi AKNM); met medicinke: 1. Sečnjak 17,58, 2. Zupančič 15,68, 3. Cvetkovič 14,87 (vsi AKNM):
ženske: 20 m: 1. Gazvoda 3,3, 2. Kalčič 3,5, 3. KraUnovič 3,7;
met medicinke:	1. Padovan
9,13 m, 2. Kalinovič 8,58 m (vse AKNM).
Z. SLAK
LJUBLJANA - Prejšiyi mesec je v Ljubljani izšla drobna knjižica z naslovom: ,J^ekateri aktualni problemi telesne kulture v Sloveniji." V njej so zajete teze za razpravo na razširjeni seji predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije. (P. P.)
KRŠKO - Plavdni klub Celulo-zar iz Krškega vsako leto enkrat izda brošuro, da bi javnost seznanil s svojim delom, doseženimi uspehi in tudi s problematiko, s katero se srečuje pri delu. Uvod Je napisal inž. Lojze Škrabi, Niko Zibret, klubski trener, pa je nekaj besed namenil prihodnosti plavanja. (M. P.)
MOKRONOG - Kolo pred koncem šahovskega prvenstva ŠK Mokronog je zanesljivo v vodstvu Nada Peterle, ki je do sedaj zbrala 9,5 točk. Sledijo: Hočevar 8, Kramer 7,5, Darinka Zajc 7,5, Franc Zupančič 7,5, Dvornik 6,5 in drugi. (J. H.)
MOKGONOG - Na šahovskem turnirju osnovne šole Mokronog je zmagal Jože Starina, ki je zbral samo pol točke več kot drugouvrščena Suhodolčan in Kostrevc. Vrstni red: 1. Starina 7,5, 2.-3. Suhodolčan in Kostrevc 7, 4.-5. Dvornik in Udovč 5,5, 5.-8. Bijec, Novak in Papež 5 'točk in R. Žnidaršič, Kos, Gričar, S. Žnidaršič 4,5 in drugi. Učenci so tekmovali po švicarskem sistemu. (J. H.)
BREŽICE - Od 7. do 24. marca bo že drugič tekmovanje rokometnih ekip iz Posavja in Zasavja za tradicionalni prehodni pokal Rac^ Brežice. Na turnirju naj bi natopile naslednje ekipe, ki so že prejele vabilo: Rudar iz Trbovelj, Radeče, Sevnica in Brežice. Ce se katera od ekip ne bi odzvala vabilu, bodo povabili k sodelovanju ekipo Krškega. Prireditelj je za tekmovanje pripravil prehodni pok4, ki ga je osvojila ekipa Brežic, za najboljšega strelca in vratarja pa plaketi.
(V. P.)
KARLOVAC 67 50:52
BETI
udeležil oboleli mojster Osterman in mojstrska kandidata Gornik, lanskoletni zmagovalec, ter Penko. Tekmovalci so bili razvrščeni v štiri enakovredne predtekmovalne skupine, v najmočnejšo finalno skupino pa so se uvrstUi po trije iz vsake lupine. Zanesljivo je z dvema točkama prednosti zmagal kočevski mojstrski kandidat Tone Praznik, končni vrstni red pa je: 1. Praznik (Koč) 9,5 točk, 2. Cimer (Koč) 7,5, 3. Milič (Nm) 7, 4.-6 Mestek (Koč), Škerlj (Nm) in Ivič (Koč) 6, 7. Janež (Koč) 5,5. 8.-10 Picek, Sitar (oba Nm) in Žlogar (Crn) 4, 11. Petkovič (Nm) 3,5 in 12. Cuk (Koč) 3. V drugi j^ostni skupini je zmagal Janez Komelj (Nm) pred Podkoritnikom (Koč), v tretji pa Marjan Balkovec (Crn).
Zmagovalec Praznik je dobil v trajno last lep pokal, najboljših šest pa je dobilo diplome dolenjske podzveze in knjižne nagrade. Organizator je s pokalom nagradil tudi najbolje uvrščenega mladinca Cuka iz Kočevja.
J. UDIR
Metliška mladinska košarkarska ekipa je prejšnji teden gostovala v Karlovcu in dosegla lep uspeh. Mladi, ki jih zelo dobro vodi Željko Vergot, so odpravili vrsto vrstnikov Karlovca 67. Tekma je bila ves čas izenačena, zmagala pa je zasluženo bolje pripravljena ekipa. Najboljši Metličan je bil Nenadič, izkazala pa sta se še Orlič in Jankovič. Povratna tekma bo čez 14 dni v Karlovcu.
Za Beti so bili uspešni: Jankovič 4, Jaklič 1, Gršič 4, Nenadič 12, Muc4, OrUč 19.
V. Ž.
NA KROSU ŠKARJAKOVA IN HUDELJA-ODLIČNO
Na republiškem prvenstvu v krosu, ki je bilo v športnem parku v Velenju, je sodelovalo 230 atletov in atletinj iz 17 klubov. Ekipni zmagovalec je postala Olimpija, v konkurenci ml^incev pa so dobro tekli tudi člani ŠŠD gimnazije iz Črnomlja. Med 53 mlajšimi tekmovalci je zmagal Skubic iz AK Olimpija pred Hudeljo iz Črnomlja, ki je tako osvojil srebrno medaljo. Prav tako je, dobro, štartala Šks^akov^ ki je na cilj pritekla druga in za ŠŠD gimnazije iz Črnomlja osvojila še eno lepo odličje. Poudariti moramo, da je za ta dva uspeha prav gotovo zaslužen tudi ravnatelj gimnazije Janez Kambič, mentor mladih gimnazijskih športnikov.	j.	p.
Vse košarkarsKe vrste, ki igrajo po republiških ligah, se dobro pripra\ijajo. To dokazujejo tudi številna prijateljska srečanja, na katei^ imajo dolenjska moštva veliko uspeha. Tako bomo lahko na letošnjih tekmah videli še veliko podobnih akcij, kot je akcija na sliki. (Foto: J. Pezelj)
PUSTNE;
y*». w--.wii
eSkviT^SlLv/fl
Fan^e, ali sploh veste, kako pozno je? Ura je štiri!!
:	—	Toda	gospod	Korenček,	vi	se	pa	vedno	spomnite	kaj
[ novega ..
pred 20 leti |
Žalostno stanje šolstva
OSEM LET po vojni je stanje šolstva na Kočevskem še vedno žalostno. V skoraj osmih letih po vojni so bile obnovljene le šole v Kočevju, Osilnici, Sodražici in Krvavi peči, toda tudi te še niso popolnoma dokončane. Vse ostale šolske stavbe so v enakem oziroma slabšem stanju, 'kot so bile takoj po vojni. Mnoge obstoječe šole so po vojni še služile za nastanitev številnih frontnih brigad, ki so delale v gozdovih.
MLADINA NOVOMEŠKEGA okraja pozdravlja peti kongres LJM. Aktiv železničarjev iz Novega mesta je pripravil petemu kongresu LMJ bronast železniški znak, mladina Jurke vasi zbirko raznega domačega lesa, aktiv iz Otočca pa sliko „Grad Otočec“. Darila bodo izročili danes delegati novomeškega okraja, ki so bili izvoljeni na okrajni mladinski konferenci. To so: Ludvik Kebe, Joža Florjančič in Franc Berlan.
NA ŽIVILSKEM TRGU v Novem mestu se je pojavila neka novost: pokušanje mleka. Ti gre mlada dama mimo vrst kmetic, se zanima za mleko, ki ga te prodajajo v steklenicah, povpraša po ceni, potem pa prime steklenico, jo nastavi ria usta in pokusi mleko. Če ji okus ne ugaja, gre naprej in pokuša pri drugih prodajalkah, dokler se ji ne zdi, da je zadela pravi okus mleka, potem ga kupi. — Ljube gospodinje, kaj se vam ne zdi, daje takole ravnanje malo prehudo? Kdo naj še kupuje mleko na trgu, če ga bodo nekatere dame na tak način pokušale. Ne bi morda tržni organi malo popazili tudi na take zadevice.
REPČANI, prebivalci prijazne vasice, ki ždi nad Ponikvami, se čudijo, da še zdaj nimajo poštene vozne poti in so vezani na silno slabo gozdno pot, pa še ta gre čez Vrhtrebnje. Sprašujejo se, kam je šlo 40.d00 dinarjev, ki so bili lani določeni za zgraditev ceste, in če je res, da je to vsoto oblast hotela Repčanom dati, a je njihov občinski odbornik denar odklonil.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA, 6. marca 1953)
Zgodilo seje...
NOGOMETNE TEŽAVE - Trenerji nogometnih ekip si pulijo lase, kadar se poškoduje mojster, zadolžen za gole. Koliko las si je moral izpuliti šele trener ženske ekipe v švedskem mestu Eskilstuna. Kar šest igralk naenkrat je nosečih. Na nogomet v takih okoliščinah ni misliti. Saj pravim: ženske niso za nogomet . ..
LEPA NATAKARICA - Gostje v gostilni Pod lipo v Novem Marofu so se kar oblizovah, ko so hodili gledat lepe noge mlade Željke, natakarice v gostilni ob cesti Zagreb — Varaždin. Ko so se zanjo pozanimali še miličniki, so na žalost ugotovil^ da je prikupna Željka pravzaprav Željko, pobegli 16-letnik iz vzgojnega doma. Pravijo, da je že prej kazal taka nagnjenja. NikoU ne veš, kdo je lastnik mini krila!
ZARADI MAČKE — Sosedje so si metali mrtvo mačko čez plot, dokler ni prišlo do pretepa. Bilo je v Lištici, epilog pa so sesedje dočitali pri sodniku. Sodba: osem mesecev zapora za Mateja Bošnjaka, 48 let, ker je poškodoval sosedi Ano in Marijo Bošnjak. Ni dobro, če ti mačka prekriža pot (čeprav je mrtva) ...
ENAKOPRAVNOST žena britanskega poslanca Lea Abseja je skupaj z možem pristaš gibanja za izenačitev žensk z moškimi. Pi^ ukrep: namesto hišne pomočnice je najela 29-letnega moškega in pravi: „Opravlja vsa dela!“ Viri ne povedo, kaj si angleSka gospa predstavlja pod besedo „vsa“!
CE JE RES BYRON - Avstralski farmar trdi, da je v stari škatli našel ljubezensko pesem, ki je podpisana - „Byron“. Sodi, daje to zares podpis znanega pesnika. Ce bo svojo trditev lahko dokazal, bo obogatel, saj so se že javili kupci, ki so pripravljeni plačati celo 60.000 dolarjev. Vreden podpis ...
ZARADI BIKOV Prebivalci v okolici nemškega Mengena so se pritožili pri oblasteh, ker je nastanila 40 francoskih helikopterjev na bližnjem letališču. Prebivalci trdijo, da postanejo biki sterilni zaradi stalnega helikopterskega hrupa. Oblasti še niso povedale dokončnega mnenja o nenavadnem sporu .,.
KRILA IN HLACE - V Muen-chnu so naredili anketo o tem, kakšna naj bo spomladanska moda. 59 odstotkov moških se je jasno odločilo za (kratka) krila, prav takšen odstotek žensk pa sodi, da bi bilo najbolje nositi sedanje modne hlače. Pomlad je pred vrati!
SLAB VNUK - Fihnski igralec Dean Martin je razočaran nad svojim novim vnukom Aleksandrom. 55-letni igralec pravi: „Mehkužnež! Ponudil sem mu viski, pa se je obrnil proč!“ Ubogi dedek, kakšno razočaranje ...
KRAJA UMETNIN - Neznani tatovi so iz galerije v Raveni ukradli 18 lesenih ikon in platna v skupni vrednosti 400 milijonov lir. Strokovnjaki sodijo, da so v Italiji v zadnjih 15 letih tatovi ukradli 25.000 umetnin. Med najbolj drzne štejejo lansko, ko so iz katedrale odnesli oltar neprecenljive vrednosti. Obilo dela za roko pravice!
Rešitev križanke iz prejšnje številke: Vodoravno: 1. strelec, 8. akropola, 9. Ivan, 10. orient, 13. nit, 14. opet-nik, 15. KO, 16. arena, 17. Na, 18. anemija, 20. ril, 21. Raka, 22. Dave, 23. Keats, 25. pivec, 26. Anti, 27. dona, 28. Leo, 29. Baranja, 32. C. L, 33. navor, 34. um, 35. ideolog, 37. INA, 38. jantar, 39. Alan, 40. kadilnik, 42. aranžer.
Kmetu se nalagajo davki
(Iz novomeške ga) okraja. — Dandanes so vedno socijalne razmere na dnevnem redu. Misli se, na kak način bi se kmetovalcu breme olajšalo; kako bi se malim obrtnikom in rokodelcem njih slabo stanje zboljšalo. Če tudi se to vedno premljeva, vendar se v resnici za zboljšanje nič ne stori. Ubogemu trpinu — kmetu se nalagajo novi davki, a zemlja postaja pa od leta do leta slabejša in manj rodovitna. Letos ga je pritiskala še huda zima in v nekaterih krajih našega glavarstva tudi tolikanj nadležni in surovi cigani. Zakaj pač so cigani? — Ali ne bi bilo za kmeta bolje, ako bi se iste iztrebilo? — Kaj pa znajo druzega, kot ljudstvo nadlegovati s svojim silnim zahtevanjem, ali pa krasti? Za tate bi pač bila dobra prisilna delavnica.
(Na Romunskem) je vdika nevolja zoper Jude. Dasi je nasprotoval minister Karp, je vendar sklenil državni zbor, da Judje ne smejo obiskovati romunskih obrtnii šol.
(Vrli Anglež) minister Gladestone, mož star nad 80 let, si jako prizadeva, da bi pomagal katoliškim Ircem. Dati jim hoče lastno vlado. Bati pa se je, da sedaj morda v državnem zboru še ne dobi večine za to predlogo.
(Deželna vlada) Krajnska razglaša po odloku visokega c. kr. trgovinskega ministra, da bodo politični obhod železnične proge Novo Mesto — Straža med 39. in 44. kilometrom 16, dan meseca marca 1893. leta ob 9. uri dopolu-dne. — Podrobni črteži in zemljiško — odkupni načrti se smqo pogledati pri občinskem uradu v Prečini ob času, katerega ta urad določi. Dotični udeleženci naj torej reč pregledajo, da morejo vložil pri komisiji svoje > ugovore ali opazke zoper stavbmi črtež.
(Žagarji,) vešči pri žagah za remeljne in pri cirkularnih žagah, dobijo delo pri gospodu Toennies — u v Ljubljani.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, 1. marca 1893)
Starine
Kovanci, kolovrati, skrinje, likalniki in še marsikaj nas zanima
bnate na podstreha staro Grinjo, pismo pobarvano in vso zaprašeno? Je y kleti p^čevina prekrBa kolovrat? T%taka na steni y dnevni sobi stara ura, ki ne bije več? Imate v si^ji zbirki n«iava-dno znamko, star kovanec, lepo pobarvano panjsko končnico? Je med vaiimi rokopisi podpis znanega pesnika, pisatelja, vojskovdc^ aS drug^a znamenite^ moža iz prejšnjih časov? Imate lqeik^ doma staro dragocenost, kakršne so na piiner ^CBf^sUre pet^^’ke, likal-Tfc|ig|«dobne
Zak^ bi o tem m<^čali? Nič dn^ega vas ne pioamo, kot da nam na[^Me.<lvisai-co in na njej točan o^ov, kde in kje ima stare zmme-iiitosti. Vse to, kar sno m-itdli, in $e manikai dni£^ nas ranima. K^pak ne samo nas, tudi naše bralce. Zsksq bi dragocene spomine zapirali v okvire štirih sten: sporočite nam — ogl^ se bo naš novinar in se pogovoril z vami. Bralce Dolenjskega lista zanima, kaj vse še hranijo naše hiše iz stare dediščine. Ne samo stari predmeti, tudi stari obični nas zanima-jo.
Da ne bo zastonj niti delo tBtih, ki nam bodo napisali dopisnico, bomo presenetili ob koncu našega zbicai^ dopisov tildi vse tiste, ki nam bodo pomagali odkrivati dolenjske stare zanimivosti. Čim hitreje boste pisali — naš naslov je: Dolenjci list, 68001 Novo mesto, p.
33 - tem prej bo zapis o mšem sporočilu objavljen na sredini tednika. Še to: lahko qK>ročite tndi o starem predmetu, ki hrani vaš znanec, prijatelj ali sorodnOs; na Dol^^em!
Jacqueline Onassis: misli na to, kako ji bo po smrti...
Draga
nesmrtnost
Onassisova želita, da bi večno živela
Podobno kot sobarica Jacqu. eline Onassis je pred kratkim tudi sobar bajno bogatega Aristotela Onassisa napisal spomine o nekdanji prvi dami ZDA in mogočnem industrialcu.
Naj sta še tako bogata, mučijo ju iste skrbi kot popolnoma navadne smrtnike. Strah pred smrtjo je pri Onassisovih po tragični smrti njegovega sina gotovo večji kot kdaj prej. Zato ni čudno, da je Jacqueline prišla na misel, da bi dala trupli zamrzniti v znanem inštitutu v Los Angelesu. „Konzerviranje“ v posebnem, hermetično zaprtem cilindru naj bi omogočilo bogatemu paru nesmrtnost: medicina naj bi slejkoprej ugotovila vzrok in hkrati našla tudi zdravilo proti njuni smrti...
Cena take borbe za „nesmrt-nost“ je, razumljivo, izredno visoka. Pravijo, da velja samo dogovor o zamrznitvi trupla 24 mihjonov lir (lira je nekaj manj kot tri pare), potem pa je treba vsak mesec, ko bo truplo zamrznjeno, odšteti še po 800 tisoč -lir. V Ameriki torej vsako reč obrnejo v denar in inštitut v Los Anglesu nima med kandidati za zamrznitev le tega zakonskega para. '
Nasledhiki ogromnega Onas-sisovega premoženja gotovo ne bodo veseh, ko bodo vsak mesec morali odšteti čedno vsoto denarja za zamrznitev, vendar pa Aristotel in Jacqueline upata, daju bodo nekoč le obudili od mrtvih ...
Nimam navade, da se norčujem iz ubogih ljudi, ali zapisal sem zgodbo,“ ki se je v Tožbanji vasi zares dogodila. Prav gotovo še pomnite pripovedko o Tožbanjcih, ki so imeli sitnosti z doktorjem Bežancem, ki je stal namesto ukradenega svetnika na oltarju vaške kapelice. Oni so pomrli: njihovih otrok otroci bi radi oprali sramoto svojih dedov, zato dobro skrbijo za novega svetnika, vendar jih obrekovalci še vedno radi vlačijo po zobeh.
Dogodilo se je, da je umirala stara Petračka. Sosede so brž vedele, da ji ni pomoči, pa so namesto po zdravnika podale po gospoda, da jo pripravi za pot na oni svet.
Ženske so po stari navadi čakale gospoda pred ono znamenito kapelico pred vasjo. Od daleč so zagledale voz brez konj, v kakršnem so se navadno vozili gospod.
pa so brž pokleknile v prah in pobožno molile za dušo umirajoče.
Voz se pred njimi ustavi in iz njega stopi prednje drug mož, ki se jako čudi njihovemu početju. Kajpak, ta mož ni bil gospod, ki tolaži duše umirajočim, ampak je namesto bika pomagal kravam in telicam do zaroda, kakor je to dandanes pri nas v navadi.
„Kaj vam je, Tožbanjke? Se vam je mar pamet skisala, da me častite kot svetega bika, ka-li? “jih vpraša.
Ženske niso hotele o tem nič slišati, ker jih je bilo jako sram. Brž so se razgubile za bližnjimi ogli in šle po svojih opravkih. Vidite, tudi danes, tako kot nekdaj, nimajo Tožbanjci miru pred hudobnimi obrekovalci, ki jim očitajo, da namesto krščanskih svetnikov častijo svetega bika.
MARTIN KRPAN
ZAKAJ v OSILNICI NI TOVARNE UR?
Potujoči obrtniki izumirajo
Marsikje in tudi v bivši občini Osilnica je bilo veliko potujo-j čih obrtnikov, največ urarjev,! žagaijev in trgovcev. Pretežno' so bili to mali kmetje in njihov sinovi, ki so med letom pridi delali na zemlji, pozimi pa so šli okoli za zaslužkom in delom. !■ Najraje so odhajali v Slavonijo,: v Vojvodino in na Madžarsko. Po pustu, ko je nastopil čas za oranje in setev, so se vračali in spet delali na zemlji.
Še dandanašnji vedo ti obrtniki povedati, da so dobro zaslužili. Ni jih bilo malo, ki so. prinesli v žepu po deset in več tisoč dinarjev, kar je bilo takrat enako letni učiteljevi plači.
Po vojni je potujočih obrtnikov vedno manj. Spodrinila sta’ jih nova tehnika, servisi. Vendar pravijo, da je še dosti dela zanje in dobro zaslužijo, ko gredo od doma.
Pred poldrugim desetle^em smo na Osilniškem našteli še nad trideset potujočih urarjev, za katere se je zanimal tudi pokojni minister Janez Hribar, predvsem zato, da bi nam po-« magal ustanoviti kakšno podjetje. Toda tedaj z občindce strani ni bilo nebenega razumevanja, nihče ni hotel priti niti blizu, ko sva s Hribarjem hodila na sestanke v dolino.
T. OŽBOLT
ntimetti,' itilogrami, čevelj
ira!ef, pomagajte!
^,;Ne morete kupiti obkke, so v ti^mnah za vas vse ijhne? Tudi. Če^ji so ^ pretesni? Ste mori^ti na|ti^i na Dolenjskem? Na ft Jbi vpra^ja bi radi y na-ur^n^tvu::Ddgo vore. o VK za|A^oč, ki jo nagradfii '
'f^^vii^ega Ooleit> cid Bčemo n^te^i^, 0i^ Iščemo Doleiqca, 40wa vsako jutro zavezati vaza&e na čevlju, ki ima naj-w^o številko.
Za n^Tigega in najte:l^^ Di^njca in za prebi^ca, ki "si obuva n«vei^ čevelj, bo-no pripravili pi^tična dari-Nagradili bomo tudi tiste, ^4|^n^ bodo do toika^ 27.
sporočili imena do-ka^kih rekordeijev, ki jih Naš naslov: Doieaj-list, 68.001, Novo me-i'p.p.SS
★
KENIJSKO
OSV.
GIBANJE
NOETOVA
BARKA
ORANJE
LJUB.
PESNIK
AM.
GANGSTER
8.
•BEBAVOST
PAPIGAjVKLJU-:ČITEV
NAS OTOK
TONE"
OMERZA
ODER
STRAOI-
VARJEVE
VIOLINE
PROSTOR
KOSITER
M. IME
ANTON
OCVIRK
RENU
LEPO
OBLEČEN
MOŠKI
SVETE
ČRNSKI
JEZIK
VUUONO^
NENAD
TOMIČ
NASICE
RAZ-
PRAVA
TITAN
OKRASNA RA-STLINA
IND.
DROBIŽ
ZOZENJE
IGRAČA
LJUDSKI
ODBOR
NASA
GORA
PRIKUHA
GR.CRKA
PRISTAS
JOGE
SARAJEVO
MOŽIC
D L
D L
D L
SVETN.
POOOBA
MARK BERENSON
fe«.
Osem jih spi na štirih ležiščih
Oče zasluži na mesec okoli 1.200 din, mati pa ni nikjer zaposlena
^ H
Na sliki je potujoči obrtnik, kmet in muzikant, bivši parti-	^
zan IX. SNOB in ostalih enot | Anton Muhvič iz Bosljive loke '^. Tako se je pred leti odpravil ž' ^ doma. V lesenem košu ima roč- ^ no stiskalnico („stanco") za iz- | sekavanje zob na žagah, ostalo orodje za ravnanje zvitih žag in pile za brušenje Pihanih. Palico ima v roki za oporo pri hoji in za odganjanje psov, ki bi ga utegnili napasti. (Foto: T. Ožbolt)
„Spimo pa tako: na dveh posteljah imata dva glave pri vzglavju, dva pa pri vznožju. Drugače ne gre. Na dveh posteljah in dveh divanih nas spi osem. Ponoči se otroci brcajo in jokajo. Najhuje mi je, če delam v tretji izmeni, pa ne morem doma spati, v službi pa tudi moram biti buden,“ mi je začel razlagati Jusuf Delič, 36 let, iz Cviš-leijev 2 pri Kočevju, delavec podjetja VARNOST iz Ljubljane.
Stanovanje družine Delič meri kakih 30 kvadratnih metrov. V kuhinjo sem se komaj zrinil, ker se vrata zaradi omare ne dajo dovolj odpreti, vrata v spalnico pa ne, ker je zadaj divan ali morda kavč ali nekakšno zasilno ležišče. Kaj je, nisem mogel ugotoviti. Saj bi kupili še kakšno ležišče, a ga ne bi imeli kam postaviti, ker ni prostora.
Sreča v nesreči je, da so vsi suhi in da torej lahko pridejo v stanovanje. Pa kaj ne bi bili suhi! Oče zasluži na mesec okoli 1.200 din. Otrok je šest. Stari so od 10 mesecev do 11 let. Mama Fehima, 33 let, pa tudi ni v službi, ker je veliko otrok, v mesto v službo pa bi bilo predaleč peš. Na dan kupijo
dva litra mleka, za naj mlaj šega. Če ne spije vsega, dobe nekaj še drugi. Ostali jedo krompir, kruh. Mesa kupijo morda kilogram na mesec, ker za več ni denarja.
Jusuf je bil pri inšpekciji in predsedniku na občini, pisal je prošnje na razne naslove, pa ni nič pomagalo, zato je zaprosil za pomoč še predsednika republike. Zdaj nekje to njegovo prošnjo rešujejo. Na občini so mu rekli: „Podjetje naj da stano-vanje.“ V podjelu pa: „Občina naj da!“ pove Jusuf. Tu ali tam so mu celo modro svetovali, naj sam gradi hišo s tistimi 1.200 dinarji na mesec!?
Džemal, 10 mesecev, spi. Šeherezada, dve leti in pol, Mohamed, 5 let, plezata po klopeh okoli mize. Izkoristiti morata priložnost, saj bodo kmalu prišli iz šole Damir, 7 let, Palmira, 9 let, in Nada, 11 let. Na tej ozki in edini mizi bodo delali naloge, se učili. Palmira je prav dobra, ostala dva izdelujeta z dobrim. „Samo da bi se dobro učili, da bi bili zdravi, sposobni za delo, da bo kaj iz njih, da ne bodo, kot sva midva,“ pravi oče.
— Včasih nas zmerjajo se-zonci in drugi. Pravijo nam
bosanski zekani in „pojdite v Bosno!“. Delavci to pravijo, ne šefi. Bi jih tožil, pa ne vem, če bi pomagalo.
— Mene pa je napadel neki sosed, Hrvat; dela na žagi in starejšo hčer je z nožem lovil. Miličniki pa ne pridejo, pravijo, dokler ni kdo mrtev. Saj tisti Hrvat ni slab, če je trezen, je dodala Fehima.
Rada imata mir, pa čeprav bi revno živela. „Najvažnejši je mir in svoboda;“ pravita. „Zaradi narodnosti ne bi smeli nikogar žaliti, niti Nemca, kaj šele naših narodnosti, jugoslovanskih. Če bo jutri vojna, ne bomo mogli drug brez drugega,“ ugotavlja Jusuf.
— Pa tudi ni prav, če se začno spori zaradi vere. „Mi smo krščeni, vi pa ste musli-mani!“ mi je zadnjič očitala neka Č^r^ka.
— Zakaj nas zmerjajo? Jaz nikogar ne zmerjam. Nobenemu ne rečem hudega. Bratstvo in enotnost morata obveljati, ne zmerjanje!
— Ne vem, kaj bi naredil. Dva meseca bom še počakal, potem pa bom zapeljal otroke na občino ali pa v Beograd, saj se tako ne da več živeti, — je ob slovesu povedal Jusuf Delič. J PRU^c;;
Vrnitev z mladički
Iz Švice poročajo o ganljivem primeru: kmet Fritz Wyss iz Altikona je nekega dne našel sestradano srnico. Mati jp je zapustila v gozdu in mladiček je bil že tako slab, daje še komaj stal na nogah. Z dudko in stekleničko pa je srnico le vzgojil; žival je prebila nato nekaj mesecev v domačem seniku.
„Pri prvem obisku v našem stanovanju pa je srnica nenadoma skočila na kavč — in ta je postal njeno priljubljeno stalno ležišče," je povedal kmet Wyss. Ko je srna dorasla, ji je razumni kmet seveda podaril svobodo. Pametna žival pa je ostala zvesta svojemu rešitelju. Po nekig mesecih se je vrnila na kmetijo z dvema ljubkima mladičema. Srnici sta tako krotki kot njuna mati. Zdaj se igrajo skupaj s kmetovimi otrold, psom in domačo mačko.
Na fotografiji: prizor kako brezskrbno se vrti srna z mladičkoma na kmetiji. Živali se nikogar ne boje, naj večje veselje pa imajo s tremi srnami Wyssovi otroci in vsa soseščina.
SKOK NA MARS
l
i
22. Ste opazili, kdo je ves čas sedel tik za našima junakoma? Ne? Doktor Cu in d'*^'tor Mu!
Ves čas sta vrtala s svojimi strupenimi očmi v tilnik naših prqateljev in sem pa ^a je Paradižnika in njegovo ženo obšla čudna slabost. No,.zdaj v drugem delu, je privrelo do roba! Tok podmolkle hipnoze iz okrogjUh oči je prodrl do možganov in naša heroja sta omahnila . v omedlevico.
Delegati so se ozrli, doktor Ču in doktor Mu pa sta se „prijazno** ponudila, da odneseta „kolega“ na zrak.
Doktoija sta delala hitro in spretno. Vrgla sta Zemljana v prtljažnik svoje cigare. Cigara je švisnila v zrak in izginila v smeri velikega Moqa odpadkov na severovzhodu.
Moije odpadkov! Nqvečja marsovska puSčava. Modro moqe je v davnih časih v resnici valovilo tod. Potem pa je prišla supercivilizacqa. Moije so zasipali s konzervnimi škatlami, polivinilastimi vrečkami, po-kvagenimi televizoiji. Zasuli so ga do zadnjega zalivčka in nanj so navozili gramoza pa povijali vse skupaj. Brezupna puščava je zazijala — in v tej puščavi je stal laboratorq (k. Čuja in dr. Muja.
KJE JE JOHN?
- Kdaj ste zadnjič videli soproga? - je vprašal inšpektor Fisher-man mlado, lepo plavolasko, ki je sedela v naslonjaču v njegovi sobi v četrtem nadstropju policijske postaje v San Lorenzu.
- Pred letom dni, inšpektor.
- Ne veste, kam je odbcl?
-Ne!
- Se vam sploh ni javljal?
-Ni!
- Si kaj mislite, kje bi lahko bil? Je kdaj govoril o kakem prijatelju ali o sorodnikih?
- John je brez sorodnikov. Nima očeta ne matere. Nekega dne so ga zjutraj našli v neki chicaški ulici, ko je imel ele pet mesecev. Odrasel je v sirotišnici. Ne verjamem glede na režim v teh ustanovah, da bi imel kakšne prijatelje.
- Kaj pa tovariši iz armade, iz vojne?
- Ne vem! John mi o vojni ni nikoli nič povedal. Res se je iz vojne vrnil s številnimi odlikovanji za hrabrost in druge zasluge, nikoli pa mi ni pripovedoval o prijateljih iz tega obdobja življenja.
- Kdaj ste se spoznali z Johnom?
- Pred petimi leti tu, v San Lorenzu. John se je vmil iz vojne. Nosil je še uniformo. PriredUi so ples v klubu oficirjev. Jaz — mlado dekle, on - vojščak s svežim vonjem po smodniku v laseh. V teh krajih še niso pozabili časov, ko so človeka cenili po spretnosti ravnanja s puško. Tistega večera so govorili samo o Johnu. Sedel je za mizo in molčal. PU je malo. Vsi so bili veseli, samo on ne. Potem ko je bilo treba zaprositi kavaluje za ples, sem stopila k njemu. In tako sva se spoznala. Po letu dni sva se poročila. Medtem so ga demobilizirali in iz prihrankov je kupil hišo in majhno kavarno na Trgu San Joseph. V začetku je bilo mnogo gostov. Ko pa je vojna postala vedno bolj oddaljena preteklost, je tudi število gostov padlo. Kljub temu sva lepo živela. John je kot izkušen vojak in nosilec najviših odlikovanj prejemal okoli 400dolaqev na mesec. Lahko bi živela tudi brez dohodka od kavarne.
- Bi hoteli povedati, kaj se je zgodilo tistega dne, ko je vaš mož izginil?
- Bilo je jutro. John je zajtrkoval ob sedmih. Vedno je vstajal zgodaj. To navado je imel še iz otroških let. Po zajtrku je odšel v kavarno, potem pa se je vmil domov. Vzel je puško, sedel v avto in krenil k reki Yucca na lov. Vsako jutro je po zajtrku in obisku kavarne šel na lov k reki. Tako je bUo tudi to pot. Ni se več vmil. Avto so našli v Fort Sillu. Pozneje nisem izvedela nič drugega.
- Je John imel kakšnega sovražnika?
- Mislim da ne, inšpektor! John je bil zelo dober človek. Res ni rad govoril, bil pa je dober. To vem sama najbolje. Pa tudi najini prijatelji. Vprašajte jih. Ljudje so tu hitri in odkriti, John pa se je razumel z vsemi. Ni se prepiral, nikogar ni užalil. Rečem vam, izredno dober človek.
- Kje ste bili in kaj ste delali tisto jutro, ko je izginil?
' — Bila sem bolna. Ležala sem v sobi. Okrevala sem po gripi. Moja služkinja'Dorson je bUa ves dan z mano.
- Hvala vam, — je dejal inšpektor Fisherman. — Poklical sem vas, da vam zastavim nekaj vprašanj, hkrati pa vam moram povedati, da ne moremo najti vašega moža. Moram vas opozoriti, da na žalost vsaj leto dni ne smete zapustiti San Lorenza brez posebnega policijskega dovoljenja. Javni tožilec za sedaj ne bo uvedel preiskave. Nikar ne mislite, da smo kar tako nehali preiskovati. Dobro veste, da smo uporabili vse razpoložljive sile. Slišim celo, da je tudi armada razisko-v^a na svojo pest, vendar brez uspeha.
Ko se je Ema Morgan vrnila domov, je na dvorišču našla skupino okoli sto ljudi. Ko so jo zagledali, so se nehali pogovarjati, eden od njih pa je stopil k njej.
- Čast mi je, da vam predstavim nekdanjo četo kapetana Morgana. Slišali smo za vso stvar in smo prišli pomagat. Ce je John izginil, ga bomo našli, če pa mu je kdo kaj storil, bomo naSi njega. Prosim vas, sedite, da vam povemo, kar vemo. Najprej dovolite: jaz sem San Hays, poročnik, namestnik kapetana Morgana. No, Dick, - je nato nagovoril visokega, plavolasega moškega - povej, kaj ti je John govoril, ko sta bila sama.
- John in jaz sva odrasla v isti sirotišnici. V vojski sva se znašla v isti četi. Kadar ni bilo streljanja ali pa smo se pripravljali nanj, mije John vedno govoril: „Dick, če umrem, me pokoplji ob reW!“ Pa veste zakaj? Naša sirotišnica je bila ob reki. Gledali smo druge otroke, ki so se vsak dan kopali, mi pa se nismo smeli. Pomirite se, gospa, to še nič ne pomeni. Ko sem bral, da je John izginil, nisem mogel verjeti. Potem pa sem se nekega dne spomnil, daje John morda proti svoji volji ustavil ob obali reke in da je nekdo namenoma odpeljal avto v Fort Sili. Zato sem poklical njegove bivše vojake in danes smo se zbrali, da preiščemo reko, ki teče skozi to mesto, pa če treba tudi vse druge reke, hudiča!
Kmalu nato so se vojaki razšli. Zvečer pa so našli Johnovo truplo na obali, pod tremi hrasti, tam, kjer Yucaa teče okoli skupine hribčkov in se v velikem loku obme proti jugu. Sam Hays, po poklicu zdravnik, je po ukazu Harryja Johnsona, bivšega vojaka, sedaj pa policijskega inšpektorja v San Franciscu, napravil Harryja Johnsona, bivšega vojaka, sedaj pa policijskega inšpektorja v San Frančiču, napravil obdukcijo. V truplu je našel kroglo.
Hany je vzel kroglo in jo pozorno pogledal:
- Ne bi mogel priseči, zdi pa se mi, da poznam to vrsto orožja. Skočil bom v San Francisco, vi pa medtem pokopljite našega dobrega kapetana.
ljudje so se že razšli s pokop^šča, ko se je Harry Johnson vmil. - Okoli groba so stali samo še tovariši kapetana Morgana. Harry jim je povedal, kaj so odkrili v laboratoriju. Čez pol ure je inšpektor Fisherman, obkrožen z vojaki, pripovedoval:
- Da, jaz sem ga ubil. Nisem se mogel sprijazniti s tem, da je prišlek dobil najlepše dekle v mestu, dekle, s katerim sem se nameraval oženiti. Počakal sem ga ob reki... Potem sem njegov avto naložil na svoj tovomjak in ga odpeljal v Fort Sili. Bila je noč, ko sem se znebil njegovega avta v neki temačni ulici, čez pet ur sem bil spet v San Lorenzu. Moja hiša je pred me^om. Tako mi ni bilo treba voziti s tovornjakom po mestu in me ni mogel nihče videti. Naslednji dan so me vsi spraševali, kako sem se imel na službeni poti. In vse bi se lepo končalo, če vas ne bi hudič pripeljal sem ...
- Justinka', kaj pa tale tako nori za tabo? Saj sploh ne ve, kakšna si v resnici!
»v kotlih danes pasja juha«
Cigansko vprašanje je vedno aktualno. Kako je s temi ljudmi nemirnega srca y novomeški občini? V Centru za socialno delo v Novem mestu pravijo, da bistvenega napredka ni čutiti. Problematični so še vedno oče^'e ciganskih družin, ki so v glavnem po zaporih. Da bi govorili o civilizaciji Romov, se ne izplača. Kljub temu da ima Cigan hišo, raje tava po gozdu.
Dežurni poročajo
LAKI SO IZGINILI - Zasebni pleskar Matjan Kukec je prijavil novomeškim miličnikom, da mu je nekdo iz priročnega skladišča na Ljubljanski cesti v Novem mestu ukradel večjo količino lakov in barv. Pleskar je oškodovan za 3.000 din.
KURJI TAT - V noči na 28. februar je neznanec vlomil v kokošnjak Franca Lokarja v Dol. Kartelje-vem in odnesel 9 kokoši. V isti noči je tat obiskal tudi Franca Kuharja iz iste vasi in mu ukradel 11 kokoši. Zmikavta še iščejo.
DVA POŽARA — 28. februarja okrog 13. ure je začelo goreti na gmajni Staneta Avguština iz Stopič. Pogorelo je 5 ha travnika, na katerem so bile poštene mlade smreke. Ogenj so pogasili novomeški gasilci. Požar so zakrivili otroci, ki so v bližini kurili ogenj. Škode še niso izračunali. Nasledrijega dne okrog 12. ure pa je iskra iz lokomotive tovornega vl^a zanetila požar v gozdu ob progi pri Mimi peči. Dva občana sta takoj začela gasiti, ogenj pa je uničil
10	arov gozdne površine. Jožefa Zupančič in njen sin Karel iz BiSce vasi sta zanesljivo preprečila znatno -večjo škodo.
PRAZNA KREDENCA - 26. februapa je Marjan Ogulin iz Reger-če vasi prijavil, da mu je neznanec iz kuhinjske omare ukradel 3.000 dinarjev in 1.610 mark. Tat je bil na delu bržkone že decembra ali januarja, ko Ogulina ni bilo doma.
BO ZIDAL Z UKRADENIM? -25. februarja so v Novo^adovem skladišču v Ločni ugoto\^i, da je neznanec ukradel 50 kosov strešne opeke. Za tatom poizvedujejo.
RDEC PONI - V noči na 3. marec je v Šentjerneju nekdo odpeljal domačinu Metodu Krvinu rdeč poni ekspres.
OGENJ V ZIDANICI - 3. marca okrog 1. ure je začelo goreti v zidanici Franca Hrovata iz Ljubljane, ki jo ima v Straški voti. Zaradi slabe dimne cevi - vnele so se ob cevi shranjene krpe - je ogenj naredil za
20.000	dinarjev škode.
In ravno tu nastajajo zadnje čase pereči problemi. Cigani si „napravijo" domek pod smrekami, in ker je ponoči mrzlo, sekajo drevesa. Sekajo in sekajo, kmetje pa trpijo. S tem delajo o^omno škodo, zlasti po Žabjaku in v Šmihelu ter v drugih gozdovih. Kmetje se pritožujejo, pravijo pa, da odgovorni na njihove prošnje slabo slišijo. Drug velik problem je v tem, ker imajo nekatere družine po več psov in konj. Zaradi tega ponovno trpijo domačije kmetov, saj morajo Cigani pse in konje nahraniti, pomagajo pa si s krajarni. Ko jim zmanjka hrane, je tudi pasje meso dobro, zato cigani radi v kotlu skuhajo ukradenega psa. (Ponavadi kmetovega).
Zgodilo se je, da je kmet takoj naslednji dan, ko so mu ukradli psa, kupil nov^a in ga ponoči zaklenil. In kaj je videl zjutraj? Namesto psa-okrvavljeno ovratnico. Cigani so ponoči psu odrezali glavo, neslišno izginili v gozdu in ga naslednji dan ob ognju veselo pojedli. Ko pa je neki drug kmet Cigana zalotil, kako je ubitega psa že vlekel v gozd, se je Cigan poskušal izmazati: „Nate gospod, vi ste dober človek, kar vzemite svojega psa.“
Naslednja težava je v tem, ker potujoče ciganske družine in tudi posamezniki nimajo osebnih izkaznic, tako da nihče ne ve, kje imajo bivališče in kakšno je njihovo pravo ime. Se hujša težava je v tem, ker nekate-
PO NESREČI POBEGNIL
V	ponedeljek zjutraj je peljal s Senovega proti Kr^emu voznik"osebnega avtomobila Vid Kozole iz Sedma. V Brestanici pred pošto je z desnim delom avtomobila zbil na pločnik cestarja Antona Kukovičiča (27 let) iz Presladola, ki je pometal cesto. Hudo poškodovanga cestarja so odpeljali v bolnišnico, voznik pa je po nesreči pobegnil. Kasneje so ga miličniki dobili.
NESREČA NA ŽELEZNIŠKIH TIRIH
25.	februarja zjutraj je na železniško postajo pripeljal potniški vlak iz zagrebške sm^ri za Ljubljano. Med potniki, ki so izstopili v Dobovi, je bila tudi Krista Popovič iz Gor. Li-penja, ki je stopila med tračnice slepega .tira v trenutku, ko je pripeljal električni stroj motorovodja Aiidrej Mrvič in zadel Popovičevo v hrbet ter jo zbil med tračnice pod stroj. Zaradi hudih telesnih poškodb so jo odpeljali v brežiško in nato v zagrebško bolnišnico.
Kriva ovadba se kaznuje
Anton Zajc s Stražnjega vrha pri Črnomlju ni vnet za delo in redno življenje, pač pa rad popiva. Ko ga zvrne že nekaj kozarcev, se mu večkrat zdi, da ga kdo okrade, da se kaj kazniv^a dogaja, skratka: gre na milico in poda ovadbo.
Tudi pred dvema letoma je 16. januarja v Metliki ves dan popival, zvečer pa razburjen prišel na postajo milice, češ da mu je nekdo ukradel 760 din. Miličnik je vse zapisal, šel z
njim naokrog in „oškodovanec" je celo pokazal na nekega človeka, trgovskega potnika, češ da je „ta pravi tat!“
Nadaljnja preiskava pa je pokazala, da Zajc tistega dne ni imel drugega v žepu kot drobiž in da si je krajo izmislil, obenem podal lažno ovadbo. To je kaznivo dejanje, zaradi katerega mu je pred kratkim občinsko S9dišče v Črnomlju prisodilo 2 meseca zapora, pogojno za dobo dveh let. Sodba še ni pravnomočna.
Kje je sopotnik?
,Ježešna, kaj pa je to? “ se je zgrozila mamica, ki je sedela na prvem sedežu v avtobusu in z grozo pogledala na cesto pred seboj. Vsi OT pogledali za njo in opazili nekaj nenavadnega: po sredi ceste jim je nasproti prihajal osebni avtomobil; vsa štiri vrata je imel na stežaj odprta, v njem ni bilo nikogar; komaj da se je premikal...
Šofer avtobusa je pravočasno ustavil in do nesreče ni prišlo. Vsi potniki so izstopili in se zgrnili okrog čudnega vozila, ki se je medtem tudi ustavilo.
„Nikogar ni,“ so ugotavljali eni.
„Tu je vmes zločin," so zatrjevali drugi.
„R^iščimo okolico!" so predlagali tretji.
In začeli so iskati. Nekaj jih je pregledovalo jarek in travo ob levi, nekaj pa ob desni strani ceste. Naredili so kakšnih sto korakov, ko so v jarku našli ležati negibnega moškega.
Ubit... Zaklan ... živ ... ni živ? ‘
Ko se je prvi sklonil nad njim, je zatisnil nos, se odmaknil in ugotovil: „Pijan!“
Medtem je druga skupina malo dlje našla drugega možaka, ki je prav tako dišal, kot bi odprl cisterno z vinom. In končno so našli še tretjega. Tudi ta ni bil nič boljši...
Ko jim je uspelo, da so enega od najdencev vsaj za silo spravili k zavesti — bil je pijan, da ni vedel niti, kako se piše — je z veliko težavo vprašal:
„Kje ... kje ... pa je Johan? “
In spet je trajalo nek9j časa, da so predramili druga dva in ugotovili, da nobeden od njiju ni Johan.
„Kje je Johan? “ so spraševali vsi.
„Saj je bil vendar z nami,.. skupaj smo krokali in pili... bil je v avtomobilu ...“ je uspelo izdaviti prvemu.
Pa so vsi vprek iskali in iskali in ničesar našli. Medtem so prišli tudi miličniki, se seznanili z zadevo in avtobus je odpeljal. Iskanje se je nato nadaljevalo, a spet zaman: Johana ni in ni bilo.
Ko je padla noč, so prenehali iskati in odšli v mesto. Spotoma so se oglasili na Johanovem domu, da domačim povedo neveselo novico.
Ko je pozvonilo, so se odprla vrata in na pragu se je pokazal — Johan.
„Od kod pa ti tukaj? “ so zazijab.
„Od kod neki. Saj ste me vendar pred nekaj urami sami odložili pred hišo ...“
Pa naj kdo reče, da alkohol ne škodi: naši junaki so ne samo med vožnjo popadali iz avtomobila, ampak tudi pozabili na sopotnika.
JAKA PRAVIČNIK
ri nočejo sodelovati pri vključevanju v družbo, in na primer svojih otrok ne pustijo v šolo. Taka primera sta Branko Brajdič iz Žabjaka in Edvard Hudorovac, za katerega pa trenutno sploh ne vedo,kje je. Njima podobni Romi na račun otrok, ki obiskujejo šolo, želijo od Centra za socialno delo kar največ „zaslužiti".
Naslednja težava je z zaposlovanjem Romov. Vsako podjetje, če le zasUši ciganski priimek, avtomatično zapre vrata. V lanskem februarju
so v Opekarni v Zalogu zaposlili 14 Ciganov, Najdlje je ostal zaposlen en Cigan, pa še ta le 5 mesecev, dva sta se „izgubila" že po nekaj tednih, vsi ostali pa so dobili odpoved zaradi nerednega prihajanja na delo. Takoj, ti ,,gozdni“ ljudje dobijo denar, navadno nekaj dni ne pridejo v službo. Je pa res, da so Cigani izredno nevoščljivi ljudje. Če ne drugače,
poskušajo soseda, ki se je namenil v službo, zaustaviti tudi s puško. Druga težava je v tem, ker nekatera podjetja postavljajo za sprejem v službo nemogoče pogoje. Kakšne? To se še najbolje vidi iz izjave mlade Ciganke, ki je na centru rekla: „Veste, tudi če hočem prijeti za metlo, zahtevajo osem razredov osnovne šole ..."
J. PEZELJ
Če tvegaš, tudi odgovarjaš
Ker je kamion vlačilec rezal ovine*k po levi, sta morala dva človeka umreti
v julijski noči 1971 so pri Pluski izpod razbitin ficka potegnili mrtva Majdo in Ludvika Verbiča, zakonca iz Ljubljane. Za volanom je bila ona, z avtom pa je trčila v priklopnik makedonskega tovornjaka.
na levi polovici cestišča. Vanj je treščila Majda Verbič.
Šofer tovornjaka se je skušal pred sodiščem oprati z izgovorom, da se je umikal avtomobilu, ki je parkiral ob desni strani ceste in je odpeljal dalje, ko se je zgodila nesreča. Ker na kraju samem ni bilo sledu nobenega drugega vozila, sodišče ni moglo verjeti izgovoru in je obtožencu prisodilo 10 mesecev zapora. Mora] ga bo odsedeti. Upoštevah pa so, da je bil delček krivde tudi na strani tragično preminule voznice, kajti tudi ona bi se s prisebnostjo še lahko rešila, če bi zadnje sekunde zaznala, da ji pot zapira tovornjak.
Za krivca te hude nesreče je na okrožnem sodišču v Novem mestu senat pod predsedstvom Janeza Pirnata spoznal za krivega 27-letnega Dimitrija Kočovskega, šoferja pri-lepdcega tovornjaka, v katerega sta Verbičeva trčila.
Ugotovljeno je, da je usodno noč Kočovski vozil 28 ton tovora po avtocesti Ljubljana-Zagreb, pri Pluski pa je levi ovinek rezal po levi polovici ceste, tako je naenkrat pred seboj videl fička. S kabino se je še lahko izognil, priklopnik pa je ostal
Smo ljudje?
„Človek je priletel skozi vrata avtobusa kot vreča, potem sta šofer in sprevodnik še tepla,“ so povedale priče dogodka na sodniji.
Ante Lučić in Vasilije Pešović, šoferja pri LASTI v Beogradu, sicer pa Zemunčana, sta se morala pred kratkim zagovarjati na. občinskem sodišču v Novem mestu, ker sta z enim od potnikov grdo ravnala, ga pretepla in telesno laže poškodovala. Po sodbi senata, ki jo je izrekel Vladimir Bajc, morata plačati vsak
1.000	din denarne kazni.
O	dogodku, ki se je 30. aprila 1970 pripetil na Cesti talcev v Novem mestu, pa je poškodovani Joka Rado povedi povsem drugo verzijo kot obtoženca. Onadva sta namreč trdila, da je Joka vstopil pijan, se grdo vedel in se fizično spravil nad prevodnika. Joka trdi, da je hotel potovati v Zagreb. „Bila je gneča, bili smo dobre volje, nikakor pa ne nadležni."
Ne glede na to, kaj se je dogajalo pred tem, ko je človek kot vreča priletel iz javnega prevoznega sredstva in ko so ga zbitega na tla še brcali, je sodišče obtožena šoferja in sprevodnika spoznalo za kriva in jima odmerilo precejšnjo denarno kazen.
OTROK PRED AVTOM
Jože Avguštin iz Podturna se je 28. februarja popoldne peljal sdcozi Lešnico, ko mu je nenadoma pritekel pred avto 4-letni Janko Čolnar iz Lešnice. Čolnar, je močno zavrl, kljub temu pa je zadel dečka, ki je najprej padel na prtljažnik, potem pa na tla. Otrok si je zlomil nogo in so ga zadržali v novomeški bolnišnici, na avtomobilu pa je za 500 dinarjev škode.
PRIPELJAL PO LEVI
V	nedeljo zjutraj se je Anton Her-vol iz Bukoška peljal proti Brežicam. Nasproti mu je pripeljal po levi strani Anton Hotko iz Globokega in vozili sta trčili. Škode je za 10.000 dinarjev.
POTRES V METLIKI
S postaje milice v Metliki so sporočili, da so 1. marca ob 20. uri v Metliki občutili lagi potres, ki pa ni naredil nobene škode.
Kdo bi si mislil, da v dokaj plitvi čurilski mlaki lahko utone odrasel človek. In vendar se je to zgodilo 1. marca zvečer. Janez Slane, 43-letni vaščan Curil, nedaleč od Metlike, se je okrog 21. ure vračal z avtom proti domu iz Drašjč, kjer je obrezoval trte.
Smrt v mlaki
Vozil je hitro, prenagla vožnja pa ga je pripeljala v smrt. V domači vasi je namreč vozilo vrglo s ceste v mlako. Slane je odprl vrata avtomobila in padel v vodo, ki je tu globoka le slabe tri četrt metra. Vseeno'se ni rešil Domači so ga našli morda uro pozneje, vendar prepozno. V, mlaki se je ponesrečenec utopil. Žalostni primer Jožeta Slanca je v letu 1973 prva prometna nesreča s smrtnim izidom na ^žjem dolenjskem območju.
Na smetiščih brslujo za odpadki, po smetarskih posodah pred bloki redno pregledujejo, če je kaj uporabnega, preden pridejo komunalci z avtomobilom — taki so jC danes nekateri Cigani, Neurejeni,* nočejo delati, živijo v svetu zase, in vendar so del naše družbe*
NOVO MESTO: PREKRATKA RAZDALJA — 26. februarja popoldne je Novomeščan Bojan Damiš na Glavnem trgu pred prehodom za pešce ustavil avto. Frančiška Uhl iz Novega mesta se je za njim peljala v prekratki razdalji in je^trčila v stoječi avtomobil. Škode je za 2.000 dinarjev.
VAVTA VAS: NOGA POD TOVORNJAKOM — Ladislav Čibellj iz Idrije je 26. februarja zvečer peljal tovornjak s prikolico proti Dolenjskim Toplicam. Vozil je za avtobusom, ki je ustavil v Vavti vasi na postajališču. V avtobus je hotel stopiti tudi 43-letni Jože Jordan s Suhorja pri Dolenjskih Toplicah, vendar je avtobus prej odpeljal. Jordan je nato prečkal cesto in se naslonil na cestni smernik. Čibelj je počasi odpeljal naprej, tedaj pa je v vzvratnem ogledalu opazil, daje pešec stopil naprej in da ima stopalo pod kolesom tovornjaka. Takoj je ustavil, vendar so morali Jordana odpeljati v novomeško bolnišnico, ker sije hudo poškodoval nogo.
DRNOVO: V PRIKOLICO - Mi-lorad Bogdanovič iz Ljubovije je 27. februarja okrog polnoči zaradi okvare ustavil tovornjak s prikolico na desnem robu ceste. Postavil je varnostna trikotnika in prižgal zasenčene luči. Leopold Radič iz Ljubnega je s tovornjakom pripeljal za njim in silovito trčil v zadnji del prikolice. Hudo poškodovanega Radiča so odpeljali v novomeško bolnišnico, škode pa je za 103.000 dinarjev.
TREBNJE: AVTOBUS V TOVORNJAK — 28. februarja ob 4.30 je Miha Mešiček iz Vel. Dola pri Krškem pri Trebnjem ustavil tovornjak, ker se mu je pokvaril motor. Postavil je tudi varnostni trikotnik in pustil prižgane luči. Tedaj pa je pripeljal avtobus Niš-ekspresa, ki ga
V tejle mali mlaki, ki nima 8 m2 površine, je našel smrt Janez Slane in Curil. Z vinograda, kjer je ves dan delal, se je vračal vinjen. Hčerka pokojnega Slanca je videla avto v mlaki, potem so ga iskali. S sosedo, 72-letno Vraničaijevo teto, sta ga potegnili iz vode že mrtvega. Na sliki: „Tule je bilo in hudo nas je vse pretreslo,“ kaže z roko Vraničaijeva mlada. (Foto R. Bačer)
je vozil Dragoslav Marjanovič iz Niša in trčil v zadnji del tovornjaka. Avtobus je zaneslo na levo, tovomjalc pa se je prevrnil na travnik. Poško-. dovala sta se potnik v avtobusu irt Miha Mešiček. Škode je za 100.000 dinarjev.
ČATEŽ: TRČENJE NA PARKIRIŠČU - 28. februarja dopoldne je Milan Dretnik iz Borovnice vzvratno' speUeval avto s parkirišča na črpalkij: na Čatežu. Tedaj se je pripeljal z do-r_ stavnim avtomobilom Zagrebčan* Josip Pribanić. Avtomobila sta t)0č-^ no trčila, škode je za 2.500 din.
DRNOVO: DRUG V DRUGEGA^
-	28. februarja dopoldne je Ljubljančan Anton Verbič počasi peljaK s poltovomim avtomobilom mimo tovornjaka, ki je bil ponoči poškodovan v prometni nesreči. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom Djuro Krznar iz Strmca in trčil v poltovorni avto. Škode je za 2.500 dinarjev.
OTOČEC: 'LJUBLJANČAN V AVTOBUS — 1. marca dopoldne je Jože Vavken iz Rovt vozil avtobus ljubljanske registracije proti Zagrebu. Pri Otočcu ga je dohitel z oseb-nim avtomobilom Ljubljančan Jože ^ Pečnik in trčil v zadnji del avtobusa. Škode je za 3.000 dinarjev.
SVOBNIK: ZADEL MOTORISTA - Vinko Jerman iz Naklega pri Črnomlju se je 1. marca popoldne peljal z motornim kolesom od Čr-. nomlja proti Stražnjemu vrhu. V Svobniku ga je prehiteval z osebnim avtomobilom Stanko Weiss, ki se je hotel izogniti jami na cesti in je zapeljal na levo. Zadel pa je motorista in ga porinil na njivo. Pri padcu sije Jermanov sopotnik Jankovič poškodoval desno koleno in so ga odpelja-
li	v novomeško J)olnišnico. Škode je, za 300 dinarjev.
BUČNA VAS: PREBLIZU -Martin Matko iz Dol. Kamene je z avtomobilom hotel 3. marca dopoldne zaviti proti Dol. Kamencam,* zato je prižgal smerni kazalec. Ker je naproti vozila kolona avtomobilov, je ustavil. V prekratki varnostni razdalji je za njim vozil z dostavnim avtomobilom Alojz Prijatelj z Rakovnika in trčil v Matkov avto. Škode je za tri tisočake.
TREBNJE:	NERODNO SRE-
ČANJE - 3. marca zvečer sta v Dolu pri Trebnjem trčila avtomobila, ki staju vozila Franc Stancar iz Gor. Ponikev in Anton Ramovš iz Ljubljane. Stancar je zapeljal na sredino ceste in trčil v Ljubljančanov avto. Škode je za 2.000 din.
NI LASTNIKA
Kočevski miličniki so te dni predali uradu za najdene predmete radijski aparat, ki so ga našli 7. februarja pod vhodnimi stopnicami v /Mj novi blok v Kidričevi ulici. Poročali sino že, da je bilo tisto noč v tem bloku vlomljeno v več shramb (kle- f ti). Vendar vlomilec ni nič odnesel, pač pa so zjutraj stanovalci našli radio in sekiro, s katero je neznanec vlamljal.
Radio so miličniki preizkusili in celo igra; je znamke „Savica 56".
Ker se doslej ni oglasil noben občan, da pogreša radio (pa tudi vlomilec ne, da gaje „izgubil"), so ga miličniki predali uradu za najdene predmete pri občinski skupščini. Tam bo ostal leto dni.
ČETRTKOV INTERVJU
Neupravičena kritika ^
Dolenjske Toplice: prvi po novem
Franc Bratkovič: »V času Zalokarja naš kolektiv ni vedel, kaj je to uspehlcc
Prejšnji teden je inž. Jože Tanko četrtkov intervju zaključil takole: „Slišal sem. da je decembrska izjava direktorja SDK Jožeta Padova-na o poslovanju in anarhiji v MPP zelo prizadela ta kolektiv. Zato predlagam, da Franc Bratkovič, predsednik delavskega sveta k zadrugi pripojenega MPP s sodelavci pojasni, kaj jih je tako razburilo. ‘‘
„Jasno je, kaj nas je razjezilo, “ je začel govoriti Franc Bratkovič, obenem pa se je opravičil, ker je na vprašanja odgovarjal sam. „ V času, ko je naš kolektiv vodil tovariš Zalokar, nismo vedeli, kaj je to uspeh. Je že tako, da fo
nekateri ljudje taki, da preradi obljubljajo in obetajo ne vem kaj, ko pa namesto največje firme na Balkanu vidiš „največji“ neuspeh, te mora zaboleti. Iskali smo tržišče v Karlovcu in plačali kazen, ker niso bili delavci predčasno prijavljeni, obenem pa smo bili brez prave evidence o poslovanju. Sega-
li	smo na metliško področje, v Ljublajno, Vavto vas in Krmelj, namesto da bi bolj sj^-beli za domače tržišče. V Vavti vasi smo kupili ze.nlji-šče in stavbo, ki je bila brez
prave vrednosti. Tudi to je maslo tovariša Zalokarja. Prav tako je bilo s klavnico v Krmelju. Vsi smo bili zoper to, da bi jo popravili, pa so jo kljub temu; da o tem, kako se je „gospodarilo" z avtomobili, sploh ne govorim. “
„Kako je bilo po Zalokarjevem odhodu? “
„Kljub težkemu položaju z mesom se je stanje popravilo. Kupili smo tri avtomobile, nekaj hladilnikov in stavbo za poslovalnico II. na Cesti komandanta Staneta. Obnovili smo mesnico v Ljubljani in nabavili nekaj osnovnih sredstev za predelavo mesa. Skratka: kljub slabšim pogojem smo bolje poslovali. Kar smo sklenili, smo tudi naredili. Nato smo izvolili 5-člansko komisijo, ki naj bi se pogovarjala z interesenti, ki bi se z nami povezali. Z Dolenjko se nismo sporazumeli, pripojili pa smo se h kmetijski zadrugi"
„Kako je z izjavo tavariša Padovana? “
„ Vse, kar je slabega o nas govoril, ni res. To lahko potrdijo vsi naši delavci in mislim, da se je v tej izjavi prenaglil. O poslovanju je naš zaključni račun najboljši dokaz: zdaj smo „pozitivni" za 7,8 milijona Sdin in vsi menimo, da je to za nas lep uspeh - zlasti še zato, ker je moral ves kolektiv trpeti Zalokarjeve napake. “
„In še vaše vprašanje? “
,J^aj predsednik novomeške krajevne skupnosti Stane Šmid odgovori, kdaj bodo popravili cesto in kdaj bo „stekla" kanalizacija v Vol-čičevi ulici. “
/. PEZELJ
Krajevno mladinsko konferenco v tem kraju sestavljajo predsedniki aktivov — Kako v Novem mestu? — Občinska konferenca bo imela štiri specializirane konference, osnovane po delegatskem načelu
v Dolenjskih Toplicah so med prvimi v Sloveniji ustanovili krajevno mladinsko konferenco. Sestavljajo jo predsedniki vaških aktivov, katerih število se je povečalo na 11, Konferenca se bo sestajala, kadar bo potrebno razrešiti skupno in težje vprašanje, sicer pa bo delo v aktivih, ki bodo tudi v prihodnje samostojni.
Prejšnji teden so na seji občinske mladinske konference mladino iz Dolenjskih Toplic pohvalili za tako obliko organiziranosti. Poudarili so, naj bi se po njih zgledovali člani ZMS v vseh drugih laajevnih skupnostih v občini. To bo Zvezo mladine na podeželju krepilo in mladim ne bo treba več tožiti, da jih starejši ne pustijo „zraven“.
Podobno organiziranost si zamišljajo v delovnih organizacijah, kjer naj bi aktive iz TOZD združevala konferenca podjetja. V IMV so, kot kaže, pri tem najdlje. Podobno organiziranost bo potrebno doseči tudi v Novem mestu, kjer do zdaj ni bilo mestne mladinske organizacije. Opozorili pa so, da je pomembnejša vse-
Trinajst nagrad
v tednu požarne varnosti je razpisala novomeška občinska gasilska zveza nagrade za najboljše naloge. Odziv je bil lep, komisija pa je morala najboljše izbrati izmed 79 pismenih nalog in 19 risank, ki so jih poslali učenci osnovnih šol.
V prvi skupini (učenci 1. in 2 razreda) so za risbe dobili nagrade: 1. Sonja Golob (2. razred, OŠ Grm), 2. Borut Moretti (2. razred, OŠ Katja Rupena), 3. Alenka Gutman (1. razred, OŠ Zameško).
V drugi skupini, kjer so s pismenimi nalogami tekmovaU učenci tretjih in četrtih razredov, je bil vrstni red najboljših: 1. Tone Novak (4. razred), 2. Slavko Zupančič ‘A. razred) in 3. Duška Junc (3. razred
-	vsi OŠ Otočec), 4. Zdenka Jenič (4 razred, OŠ Birčan vas), 5. Ljuba Gričar (3. razred, OŠ Grm).
Tudi v tretji skupini so učencem od petega do osmega razreda podelili za pismene naloge pet nagrad; 1. Janez Kramarič (8. razred, OŠ Šmarjeta), 2. Marinak Kumar (7 jaz-red) in 3. Anita Drevenšček (7. razred, obe OŠ Žužemberk), 4. Alenka Povh (7. razred) in 5. Andreja Maze-le (5. razred, obe OŠ Grm).
Pri gasilski zvezi želijo, da bi ob naslednjem razpisu tekmovalo še več učencev iz še večjega števila šol.
M. E.
bina, saj sama oblika delovanja ničesar ne rešuje.
Občinska mladinska konferenca bo poslej razširjena, saj bo, podobno
kot v drugih organizacijah, sestavljena po delegatskem načelu. Sestavljale jo bodo: konferenca mladine v delovnih organizacijah in OZD, konferenca mladine v šolah, konferenca mladine v krajevnih skupnostih in konferenca mladine v specializiranih mladinskih organizacijah. Predsedstvo „osrednje" konference bodo sestavljala predsedstva specializiranih konferenc.
DRAGO MILOJEVIĆ RAZREŠEN
Začasno brez predsednika
Do volitev bo predsednika občinske konference ZMS v Novem mestu nadomeščal sekretar
Drago Milojevič od prejšnjega tedna tudi uradno ni več predsednik občinske konference Zveze mladine v Novem mestu. Te dolžnosti so ga razrešili 28. februaija na popoldanski seji konference. Na njej so tudi sklenili, da bo do izvolitve novega predsednika opravljal predsedniško delo Maijan Pavlin, sekretar konference.
v OSNOVNIH ŠOLAH KRČIJO UČNE NACRTE
Koliko prikrajšanih za znanje?
Razveseljiv |e podatek iz prejšnjega leta: osip zmanjšan za 9 ocfetotkov, nad 10.900 ur dopolnilnega pouka — Šolska problematika kmalu na seji
novomeške občinske skupščine
Ali grozi učencem nekaterih osnovnih šol v novomeški občini še večji ziastoj znanja? Zaradi pomanjkanja učiteljev so morali v učne načrte marsikje poseči s škaijami in jih ostriči. Vse to se dogaja v času, koje osip učencev najmanjši v zadnjem obdobju.
Osemletka v Brusnicah je lani morala skrčiti predmetnik za 425 ur, na podružnici v Gaberju pa za 171 ur. Na osnovni šoli v Škocjanu so močno okrnili po- -učevanje nemškega jezika. Otroci, ki iz takih šol nadaljujejo šolanje v srednjih ali poklicnih šolah, nimajo dovolj znanja. Slabe ocene so pogosto razlog, da šole že po prvem neuspehu ne nadaljujejo.
Na osnovnih šolah v občini poučuje 367 učiteljev z visoko, višjo in srednjo izobrazbo, vendar je vseh vrst učiteljev premalo. Razveseljivo pa je, da se osip v osnovnih šolah zmanjšuje: v zadnjih dveh letih se je zmanjšal kar za nekaj več kot 9 odstotkov - od 49,2 odstotka v šolskem letu 1969/70 na 40,2 odstotka v minulem šolskem letu. Velika zasluga za to gre učite-
^ ZA DOM V KUMROVCU
Za dom mladine in borcev NOV, / ki ga bodo postavili v Kumrovcu, sc bodo s svojimi prispevki ostali jugoslovanski mladinci pridružili tudi mladi v novomeški občini. ZMS Novo mesto je o zbiralni akciji že seznanila mladinske aktive po tovarnah, srednjih šolah in vaseh. Vsi skupaj naj bi zbrali okoU deset starih milijonov. Zaposlena mladina (prostovoljno), naj bi prispevala od osebnega dohodka v ^rilu en odstotek, srednješolci in vaška mladina pa naj ■	P.	J.
Ijem, saj so v minulem šolskem letu opravili nad 10.900 ur dopolnilnega pouka.
O problematiki šolstva in uspehov v osnovnih in srednjih
šolah je občinska skupščina razpravljala pred dvema letoma. Od takrat se je zlasti v osnovnih šolah marsikaj izboljšalo. Ta problematika bo prišla spet na občinsko sejo, ki bo v kratkem. Pričakujejo, da bodo takrat spregovorili tudi o izvajanju 7-letnega načrta za gradnjo ter obnovo šol v občini.
Predsedniške dolžnosti so Draga Milojeviča razrešili na podlagi ocene, ki jo je pripravila in predložila konferenci komisija za ocenjevanje vodilnih delavcev v Zvezi mladine. Oceno za predsednika in sekretarja so predtem obravnavali tudi na predsedstvu konference ter jo sprejeli.
Kot je razvidno iz ocene, očitajo Dragu Milojeviču predvsem to, da se mu kot vodilnemu v mladinski organizaciji v občini Zveze mladine ni posrečilo pripeljati na stopnjo, kot
Suhokrajinski drobiž
KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL v žužemberški krajevni skupnosti bodo v marcu izvedle evidentiranje za člane bodočega sveta krajevne skupnosti. Na Dvoru so to evidentiranje že izvedli. Volitve v svet krajevne skupnosti še niso razpisali, ker so menili, naj bi najprej izvoHli skupščino delegatov, ki jo predvideva osnutek novega statuta, ta pa je sedaj v razpravi. Po tem statutu bi naj bila skupščina delegatov organ s pristojnostmi sedanjega sveta krajevne skupnosti, sve^ krajevne skupnosti pa bi postal izvršilni organ skupščine delegatov. Glede razpisa volitev se bodo občani izrekli na zboru občanov, ko bodo obravnavali osnutek statuta krajevne skupnosti.
ZAŠČITA OKOLJA BREGOV' IN STRUGE KRKE je nujno potrebna. Zato bo letos svet Žužem-berške krajevne skupnosti sprejel več sklepov in jih predložil v potrditev občinski skupščini. Po navedenih sklepih naj bi odpravili odlaganje smeti in odpadkov na obrežja Krke. Organizirali bodo tudi zbiranje starega železa, pločevin, raznih kovin, papirja in steklenine za oddajo podjetju „DINOS“.
MIZARSTVO DVOR se namerava priključiti podjetju NOVOLES. Dobovarjanja o tem med podjetjema so v glavnem končana. Kolektiva bosta icončno odločitev povedala na referendumih, ki jih tudi že pripravljajo.
ŽUŽEMBERŠKA KMETIJSKA ZADRUGA je lani dosegla pomemben poslovni uspeh, ki ga izkazuje močno povečanje celotnega dohodka. Lep napredek je dosežen tudi v kooperacijskem pitanju telet in pri odkupu mleka.'
M. S.
bi prispevala po 3 dinarje.
— Kaj pa strašiš s plugom, saj
- Pločnike bom plužil!
ni snega
tej organizaciji gre. Kot predsednik Milojevič ni pravočasno skrbel za delovne načrte konference, poleg tega pa le-ti niso bili vselej v skladu z nalogami Zveze mladine.
V	oceni je nadalje rečeno, da Milojevič kot družbeno politični delavec, ki je predsedniško dolžnost poklicno' opravljal, ni bil dovolj pozoren za dogajanja, zlasti ne za tista, ki zadevajo mlado generacijo in Zvezo mladine. Sklepov, sprejetih v predsedstvu, ni dosledno izvajal, zanemarjal pa je tudi poročanje predsedstvu o svojem delu, čeprav so ga na to opominjali. Ocena se končuje z ugotovitvijo, da se Milojevič ni dovolj trudil, da bi dojel celovitost delovanja konference.
Svoje slabosti je Milojevič odkrito priznal in že precej pred tem ponudil svoj odstop - po kritiki, ki so mu jo izreku člani predsedstva -komunisti, nato pa je na predsed-stveni seji tudi odstopil.
I.	ZORAN
PO SLEDEH INŠPEKTORJEV
Inšpektorji so opraviU lani v novomeški občini 9.193 pregledov. Ukrepali so takole: izdali so 351 odločb, 36 ovadb javnemu tožilstvu, 395 predlogov za uvedbo postopka o prekršku in v mandatnem postopku izrekli 74 kazni. Poleg tega so iz prometa izločili za 520.143 din živil in pijač ter od tega za 169.615 din živil in pijač uničili. Pri ogledu so vzeli 2.483 vzorcev živil in drugih izdelkov. Iz prometa so izločili tudi za 75.000 din reprodukcijskega materiala.
MINI ANKETA
»krog
skem listu piše: Četrtek, 8. marec, pod datumom pa še s skromnimi črkami - ' dan žena. Devetim Novomeščankam sem zastavil naslednje vprašanje: ,Kaj vam pomeni dan žena? “ JELICA SPASOVSKI, tekstilka: ,,Upravičeno priložnost, da se moge in fantje „poveselijo" in enkrat v letu ob svojih družicah nato raznežijo.'*
BRANKA GORIČANEC, Prodajalka: „Sem še dekle in morda mi 8. marec res pomeni nekaj več. Ne vem, kaj, vendar vem, da bom na ta dan srečna. Dobila bom darilo, šla bom na ples. Ta dan se bo zame prav gotovo razlikoval od ostalih dni.“
MARIJA KAMBIC, računovodkinja: „Vse, kar si ob osmem marcu želim (prepričana sem, da se bo tudi zgodilo), je to, da bi me obiskal mož iz Zagreba. S tem bo dokazal, da spoštuje dan žena.“
VIDA GOLOBIC, kuharica: „Sedaj, ko imam štiriletnega otroka, nekam nestrpno pričakujem dan žena. Zakaj? Ker mi otrok že sedaj pripoveduje o čestitki, ki mi jo bo izročil. To me
Dan žena
navdaja z nekim novim materinskim čustvom. Veselim se osmega marca, to je vse.“
MARIJA KOŠIR, dijakinja: Kaj pričakujem od dneva žena? Podobno kot vrsto let poprej. Fantje bodo vprašani, ,napiflali‘ pa se bodo za predmete, ki jih predavajo profesorji. Kar praVje tako.“
LUCKA gor, receptorka: „Dan žena mi ne pomeni to, kar naj bi bil. Praznovale naj bi vse gospodinje, matere, borke, kmečke ženice dekleta. Pa je ve-ijetno obratno. Ta dan praznujejo možje, medtem ko so žene donia pri družinah.“
DARJA KOŠAK, gospodinja: „Leta se ponavljajo, prinašajo spremembe, dan žena pa je vedno enak, praznujejo ga - mo-
FRANCKA GOLOBIC, natakarica: „Za „naš“ praznik bom stregla za točilno mizo, delala kot tisoč drugih žensk. Vem, veselo bo, poslušala bom petje, prevladovali pa bodo moŠci in pa žene premožnejših tovarišev, ki jim ni treba toliko delati kot nekaterim drugim ženam.“
JANJA PEČEK, uslužbenka: „Nekaj daril od možev in otrok bomo dobile, skoraj gotovo rože in nekaj lepih besed. Tako bi bilo lahko vsak dan in ne bi bilo potrebno osmega marca. Vseeno pa mislim, daje kar prav, da praznujemo ta dan in se vsaj takrat spomnimo vseh tistih starih že-ničk in partizanskih mater, ki so sedaj že bbnemogle. Zato menim, da vsaj šolarji na te žene nikakor ne bi smeli pozabiti."
J. PEZELJ
Novomešte kronika
IZLET NA STARI VRH - Prejšnjo soboto je gimnazijsko Planinsko društvo organiziralo svoj drugi letošnji smučarski izlet na Stari vrh nad Škofjo Loko. Udeležilo se ga je nad 50 dijakov in dijakinj, ki so bili s smuko, vremenom in izletom zadovoljni.
, NOVO MESTO ZA PUSTA -Marsikateri tujec, ki bi te dni prišel v naše mesto, bi mislil, daje dolenjska metropola tako nastlana samo v času „norčevskih“ dni. Morda bi še pomislil, da so mestne ulice ljudje in tisti, ki skrbijo za čistočo, našemili v mogočen hlev. Pa ni tako. Novo mesto je iz dneva v dan takšno, še zlasti neprijetno pa je, če zapiha veter. Ker 28. februarja ni pihal veter, je za goste oblake prahu poskrbel delavec komunalnega podjetja, ki je po mestu „strašil** s svojim delovnim strojem.
UVAJANJE NOVE ORGANIZIRANOSTI - Ta teden se bosta začela posveta s predsedniki mladinskih aktivov iz delovnih organizacij in šol. Posveta o uvajanju nove organiziranosti v mladinski organizaciji je pripravila novomeška mladinska občinska konferenca.
TRŽNICA - Prejšnji petek je bila ponudba večja kot pa povpraševanje, zato so se tudi cene malenkostno znižale. Solata pri „Dalmatincu** je veljala 6 din za kilogram, gospodinje pa so menile, da je bila preveč „oprana**. Cene: kisla repa in kislo zelje 4 do 5 din, ohrovt 8 din, liter fižola 10 din, jajčka 1 din do 1,30 din, hruške 8-10 din, banane 8 din, limone 9 din, liter čebulčka 10
din, liter medu 25 din in jabolka 6 do 7 din.
CVETJE IN Čevlji - Tudi ta petek so branjevke tržnico okrasile s pomladanskim cvetjem, neka branjevka pa je med cvetjem in kmečkimi pridelki ponujala tudi spomla-dan^o obutev.
ROJSTVA - Rodile so: Friderika Milojevič, Na tratah 16 - Saša, Darinka Lovrenčič iz Ulice Mirana Jarca 12 - Roberta in Cvetka Suhore-pec iz Kotarjeve 5 - Aleša.
P(XjREBI - Umrli so: Lado Šetinc, upokojenec iz Adamičeve 2, Marija Mavser v 70. letu starosti, nuna iz Strug 1, in Jože Žagar, upokojenec iz Birdne vasi 30.
- Ena gospa je rekla, da bodo tudi letos pri njih doma po praznovanju dneva žena vsi preganjali mačka. Le ona bo zdrava, kajti kdo drug pa naj bi kuhal, pomival, pospravljal, nasekal in nanosil drva in seveda skrbel za „bolnike**.. .
Spet »strože proti dirkačem«
Zelo umesten je bil prispevek v Dolenjskem listu, ki je opozorilo pioniijev-prometnikov osnovne šole Kočevje. Z vsem se strinjamo in želimo, da bi se njihova želja v celoti uresničila. Pri stavku „Vprašujemo se, kje je vaša srčna kultura, kočevski vozniki, kje je vaše poznavanje prometnih predpisov? Kje je vaš odnos do človeka? . .itd, sem se
Krivica
Nace Komičnih, sekretar občinske konference SZDL Kočevje: ,JVa seji občinske konference SZDL je bila medi drugam izražena misel, kaj bo z intelektualci, ko bodo starejši, saj bi po veljavnih predpisih morali delati za polno pokojnino tja do 65. leta starosti.
Mnogi pa so v mlajših letih delali na odgovornih delovnih mestih. Izgorevali so na delu. Na starost pa bi jih radi prestavili na manj odgovorna delovna mesta, ki so tudi slabše plačana. To pomeni, da bi imeli slabšo osnovo za pokojnino. To ni pravično. “
O teh ugotovitvah in drugih vprašanjih minulega dela je Socialistična zveza seznanila tudi razne druge organe in organizacije.
Nace Kamičnik: „Krivično je, če mora starejši na slabše plačano delovno mesto“ (Foto: J. Primc)
TEKMOVANJE KOLESARJEV
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občinski skupščini Kočevje je 21. februarja med drugim sprejel sklep, da bo organiziral tudi letos že tradicionalno tekmovanje pionirjev pod geslom „Kaj veš o prometu? “ Clai\i sveta so si dek) pri organizaciji t^a tekmovanja porazdelili. Pionirski odredi oziroma šole pa bodo v kratkem prejeli razpis tekmovanja. Pionirji se bodo pomerili v poznavanju prometnih znakov, dotočil, spretnostni vožnji s pony kolesi na posebnem poligonu z ovirami ter v vožnji po nekaterih mestnih ulicah.
Vse pionirje, ki se bodo uvrstili, bo svet za preventivo in vzgojo nagradil. Naj^ljši štirje starejši in mlajši pionirji pa bodo zastopali kočevske ptonirje na medobčinskem ali področnem kolesarskem tekmovanju 14. aprila v Ribnici. Ce se bodo tam dobro izkazali, se bodo uvrstili na nadaljnja tekmovanja v republiškem ali celo zveznem merilu.
VILKO ILC
zamislil tudi jaz in naj mi mladi prometniki oprostijo, če jim povem, da tudi nas vznemiijajo iste misli in vprašanja, ko gledamo kako se podijo s poni-ekspresi in kolesi šolarji do šole in po parku. Razlika je le, da so v tem primeru ogorženi stari ljudje in ostali sprehajalci. Je to v redu? Tudi v tem koncu mesta ni s prometom vse tako, kakor bi bilo treba, posebno še, ker je to šolski okoliš. Nekateri starši vozijo v dežju z avtomobili v šolo svoje- otroke in vas pešce-šolaije brezobzirno škrofijo.
Poslovni gostje vašega zavoda in domači se pripeljejo prav do šolskih vrat z avtomobili in kolesi. Ali tudi ti ne poznajo prometnih znakov, ali veljajo za njih druge uredbe, kakor za ostale občane? Nevarnosti ne prežijo samo na Reški cesti, dragi mladi prometniki, temveč ludi pred vašo ^lo v Gaju. Premislite malo tudi o tem in uredite zadevo pred svojim pr^om pa bo za varnost otrok-šolarjev in občanov veliko narejenega. S tem boste pokazali, da imate tudi čut za varstvo svojega okolja, za kar vam bomo iz srca hvaležni. Prepričani smo, da bo vaša akcija zelo koristna in uspešna celo bolj kot vsi dosedanji službeni prijemi.
Vi, mladi promfetniki, uredite stvar s kolesaiji-šolaiji in ostalimi; odgovorni organi pa bodo morali končno na z^tevo občanov strogo postopati proti vsem avtomobUi-stom-kršilcem prometnih predpisov. To ni potrebno le na Reški cesti in v Gaju, temveč po vsem mestu. Povsod preži zaradi nediscipliniranih avtomobilistov nevarnost na otroke,
HUDO ZA STANOVANJE
Lani so v kočevski občini imeli
12	nasilnih vselitev. Krivce je obravnaval sodnik za prekrške. Vzroki za take vselitve so, ker ljudje stanujejo v slabih, dotrajnih stanovanjih, da se jim že strop podira nad glavo ali pušča streha, da morajo otroke pokrivati z nepremočljivim platnom. Seveda taki ljudje, ki že obupujejo, raje plačajo denarno kazen, kot da bi še naprej živeli v tako slabih razmerah.
posebno še, če tudi sami otroci ne pazijo na promet in tekajo čez ceste. Tako postanejo sami otroci sokrivci nesreče.
Upam, da obste imeli sedaj v kroŠcu dovolj snovi za razpravljanje, še več pa za dosledno ukrepanje po vaših močeh in v skladu z dejavnostjo krožka.
ANDREJ ARKO
Po občini
KOČEVJE; RAZLIKE - Socialne razlike med učenci močno vplivajo na njihov razvoj in tudi na učenje in vzgojo. Zato se vodstva vseh osnovnih in podružničnih šol v občini skupno s TIS zavzemajo za načrtno reševanje teh vprašanj a imajo težave zaradi pomanjkanja denarja. Vendar bodo temu vprašanju v prihodnje posvetili še več pozornosti in ga reševali skupno z občinsko skupščino ter vodstvi družbeno-politič-nih organizacij. Temu vprašanju pa je potrebno posvečati skrb tudi ob prehodu učencev iz osnovne šole v šole druge stopnje.
STARA CERKEV: ASFALTIRATI CESTE - Svet krajevne skupnosti se ob pomoči prebivalcev vseh vasi in zaselkov tega območja prizadeva, da bi čimbolj uspešno reševali številne komunalne in druge zadeve. Doslej so dosegli vrsto pomembnih uspehov. Zdaj se prizadevajo, da bi čimprej asfaltirali vse krajevne in vaške ceste, zlasti skozi naselja. Po dosedanjih pripravah sodeč, jim bo ta akcija uspela morda že v dveh letih, saj so prebivalci pripravljeni pomagati.
KOCEVJE: STABILIZACIJA -Delovne organizacije so že pričele izločati del denarja za trajna obratna sredstva, ki jih morajo zbirati v prihodnjih štirih letih na ravni enoletnih zalog. Ce tega ne bi storile, ne bi smele investirati v osnovna sredstva niti najemati investicijskih posojil. Samoupravni organi bodo že na sejah, ki bodo prihodnje dni, ko bodo prejemali zaključne račune, namenili del denarja za te stvari. Ti ukrepi sodijo v okvir prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva.
Kdo je lahko vodilni?
Ni obvezno, da je komunist, vendar veljajo zanj iste obevznosti kot za komunista
Zaradi različnih izjav in razprav o tem, kdo jahko kandidira za vodilna delovna mesta, je tudi občinski komite ZK Kočevje posvetil temu Vprašanju precej pozornosti med razpravami o pismu.
Osnovna merila za ocenjevanje kandidata za vodilno delovno mesto so njegova sposobnost (ki temelji na izobrazbi in ustreznih izkušnjah, izraža pa se v doseženih rezidtatih pri delu), njegova odgovornost, moralnopolitične v^e in etično-moral-ni odnosi do človeka, do dela, do samoupravljanja in delitve po delu, do kolektiva in sodelavcev, do zakonitosti in samozaščite socialističnih pridobitev in do družbenih interesov ter merila, ki preprečujejo pojave enostranosti, tehnokratske usmerjenosti in deformacij ponovne morale.
V	razpravah so posebno poudarili, da je treba upoštevati
pri kandidiranju odnos predlaganega kandidata do samo-upra^janja, njegovo dejansko zavzemanje za interese delavskega razreda, njegovo pripadnost politiki ZK in njegovo zavzemanje za politiko stabilizacije. Eno osrednjih vprašanj, ki se je poja\ijalo v razpravah, je bilo tudi, ali mora biti vodilni obvezno komunist ali ne. Izražena so bila tudi zelo skrajna mnenja tako v eno kot drugo smer. Končno je pre^a-dov^o dvoje mnenj, ki se razlikujeta le v manj bistvenih podrobnostih. Njuna skupna značilnost je, da je vodilni lahko (v eni inačici: samo izjemoma) tudi nekomunist, vendar tudi zanj veljajo vsa tista merila in obveznosti kot za komunista.
J. P.
DROBNE IZ KOČEVJA
VARSTVO PRI DELU je pomembno v podjetjih, še posebno v takih, kjer delajo s stroji, ftetekli teden je imel SGP ZIDAR seminar o varstvu pri delu za svoje-inženirje, tehnike in delovodje. Snov sta podala dva inženi^a iz Zavoda za izobraževanje iz Ljubljane in Novega mesta. Po seminarju so bili kratki pregledni izpiti. To so opravili v dveh zapor^nih sobotah.
PRENOVLJENA BANKA - Ljubljanska banka - podružnica Kočevje se je že preselila v preurejeno staro poslopje banke. I^ostori za stranke so zdaj ve^i, vendar poslovanje še ni steklo, kakor bi želeli. Večkrat je treba čakati zaradi raznih administrativnih postopkov. Mogoče bi bilo dobro preobremenjena delovna mesta ob konicah podvojiti. Vsekakor pa je preurejena banka za mesto lepa pridobitev.
PRVI ZNAKI POMLADI so že tu, čeprav smo dobili nov sneg. V nedeljo, 18. februarja, je priletela prva manjša jata škorcev. Prepodili, so vrabce iz Scorčnic na vrbi v Gaju. Tudi novi sneg jih ni splašil. Ostali so in vsako jutro že pritajeno žvrgo-lijo, preden poletijo na lov za hrano.
Letos so prileteli skoraj mesec dni prej kot lani.
LEPO POPOLDANSKO VREME je že zvabilo vrtičkarje, da so pričeli delati na vrtovih. Najprej je na vrsti obrezovanje in čiščenje sadnega drevja in okrasnega grmičja. Letos je s tem veliko dela, ker je težki sneg polomil veliko drevja. Polagoma bo prišlo na vrsto še čiščenje vrtov in gnojenje.
SMETNJAKI so za to, da vanje mečemo smeti in ostalo navlako. Vendar bi morali biti pri tem, kaj odmetavamo v smetnjake, bolj previdni. Otroci namreč brskajo po smetnjakih in iščejo razne predmete, primerne za igranje. Tako so dobili zadnjič stekleničke, še na pol polne zdravil, in kartone tablet. Kaj lahko iz tega nastane, ni potrebno posebej opozarjati.
SPREMEMBA večine števil tekočih računov pri SDK je naredUa precej nerodnosti, ker vsi lastniki tekočih računov niso o tem obvestili svojih partnerjev. Posebno je to neugodno pri odvajanju prispevkov od osebnih dohodkov, ker zavezanci o teh ^remembah ^ niso bili obveščeni niti ne morejo na zavodu dobiti novih, ustreznih položnic.
'J
PRVI ZMAGOVALCI
V	prvem krogu „Vesele šole“ se je na kočevski osemletki pomerilo v znanju 93 učencev. Zmagali so: Franci Stefanič 3. e, M^an Henigman 3. d, Srečko Stefanič 4. b, Rok Preložnik 4. c, Silvo Turk 4. d, Lela Mujkič 4. e, Alenka Remžgar S. c, Danijel Knavs 5. d, Roman Logar 5. e, Janez Dokan 5. f, Jože Primčič 5. g, Jure Podržaj 6. a, Renato Južič 6. b, Miran Ml^enovič 6. c, Boris Krnc 6. d, Andrej Cetinski 7. f, Romana Ahac 7. e, Edita Junc 7. b, Olivija Metelko 7. d, Janez Maršič 8.
a,	Peter Dovč 8. b, Mirko Skof 8. c, Stojan Debeljak 8. d in Dušan Komac 8. g.
Rekli SO:
TOMA2 BRELIH, borec; Sinovi in hčere padlih in umrlih borcev bi lahko ustanovili novo organizacijo, ki bo nadomeščala našo, ko nas ne bo več. Ta bi bila bodoči nosilec tradicij NOB.
VEKOSLAV FIGAR, upokojenec: Sem bolj za to, da dajemo namesto vencev na grob prispevke za človekoljubne organizacije, kot so Rdeči križ in druge.
EDO MARUŠIČ, borec: SZDL naj bi vsako leto mladino svečano sprejemala v svojo organizacijo na dan OF, 27. ap^a. Zdaj pride enkrat na leto le inkasant m vpraša, če , je pri hiši kaj prirastka? Starši plačajo članarino za otroka in ga vpišejo, on pa sploh ne ve, daje član SZDL, organizacije, ki je ^aslednica OF._____________________
Mlade sprejeti svečano v.SZDL
Novi predsednik krajevne konference SZDL Sodražica je Košmrlj
Prejšnjo n^eljo se je sestala krajevna konferenca Socialistične zveze Sodražica. Delegati so pregledali delo organizacije v preteklem obdobju in načrtovali dejavnost za v prihodnje.
Konferenca je ugotovila, da je bilo v Sodražici v zadnjih časih marsikaj urejenega, predvs'*m po zaslugi delovnih režijskih odborov in pri-prayljenosti občanov in delovnih organizacij za prispevke v denarju. Gradnja pokopališča je v zaključnem delu, urejeno je bilo športno igrišče, zgrajen je bil televizijski pretvornik, pripravlja pa se dodatno delo za uvedbo 2. programa itd. Konferenca SZDL je tudi ugotovila, da že okrog 70 odstotkov občanov plačuje prispevek za mestno zemlji-
šče, plačevali pa naj bi tudi ostali, saj se ta denar uporablja predvsem za ureditev kraja. Od sklenjenega pobratenja s KS Poljane si veliko obetajo, tudi pri oživljanju različnih družbenih in društvenih dejavnosti.
Zagotoviti je treba še tesnejše sodelovanje vseh družbeno-političnih organizacij v kraju, sodelovanje s sosednjimi krajevnimi skupnostmi, predvsem pri načrtovanju skupnih akcij. Zavzeli so se za obnovitev kul-turno-umetniškega druš^a ter skle-nili ustanovitf društvo~'pisateljev
mladine. To naj bi zraslo iz posebne komisije za proučitev razvoja otroškega varstva, ki so jo imenovali. Precej so govorili še o problemih v kmetijstvu in menili, da bi osnovali pri krajevni konferenci tudi sekcijo za kmetijstvo.
Na konferenci so sklenili, da bodo ob dnevu OF, 27. aprilu, slavnostno sprejeli v Socialistično zvezo mladince, ki bodo letos dopobiili 18
I	let.
Namesto tragično umrlega pre_ sednika krajevne konference Bojanc. Trdana so za predsednika izvolili učitelja Jožeta Košmrlja, ki bo obenem tudi član občinske konference SZDL.
Slabi dve leti je minilo, oćkar se je sodraška PLETILNICA združila z DONIT iz Medvod, pa je poleg nje zrasla nova, 2.200 kvadratnih metrov velika proizvodna dvorana. (Foto: J, Primc)
REKLI 30:
DANILO MOHAR, sekretar občinske konference ZK: Franc Lapajne in jaz sva šla na sejo delavskega sveta STANGRAD in jim skušala dopovedati, da taka politika podjetja ni v redu. Žal wa vodila debato le z direktorjem, vsi člani delavskega sveta so pa samo poslušali in molčali.
Po združitvi hiter vzpon
Na občnem zboru sindikalne organizacije obrata DONIT v Sodražici je predsednik sindikalne organizacije Rudi Putre orisal delo sindikata v preteklem mandatnem obdobju, to je v obdobju združevanja PLETIL-NICE Sodražica z DONITOM Medvode, utrditve delovne organizac^e in njenem hitrem napredku.
Volitve in imenovanja
Kralj novi sodnik, Vaničeva (spet) direktorica
Za sodnika občinskega sodišča v Kočevju je tudi občinska skupščina Ribnica izvolila Franca Kralja iz Kočevja. Damjana Vanič-Makoč je imenovana za direktorico Delavske univerze Ribnica; France Petek iz Ribnice je imenovan za novega davčnega inšpektoija.
V disciplinsko komisijo, ki bo izrekala k^ni morebitnim kršiteljem samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah kadrovske politike, so bili imenovani: Franc Tanko iz Bukovice za predsednika, za člane pa Franc Železnik, Milena Brezec, Julij Ozimek, Marija Šobar (vsi iz Ribnice), Janko Divjak iz Žimaric in Franc Lavrič iz Travnika.
V svet za gospodarstvo pri občinski skupščini Ribnica so bili imenovani Anton Mihelič, Dušan Oven in Franc Mihelič, vsi iz Ribnice.
V svet za komunalne zadeve in urbanizem sta bila imenovana Dani-
lo	Samsa iz Sodražice in Leopold Dejak iz Dolenje vasi.
V svet za zdravstvo in socialno varstvo so bili imenovani: Valerija Vučkovič, Stane Košir, oba iz Ribnice, Anton Krajc iz Dolenjih Lazov in Franc Benčina iz Travnika.
V svet za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo so bili imenovani: Stane Kromar iz Dolenje vasi, Metod Jaklič od Sv. Gregorja in Milan Te-kavec iz Ribnice.
V svet občin ljubljanskega območja so bili za občino Ribnica imenovani:	Bogo Abrahamsberg, Rudi Brinšek in inž. Alojz Marolt.
V poslovni odbor Računovodskega biroja Ribnica so imenovani: Mija Malnar, Melanija Andoljšek, Franc Koprivc, France Grivec in Ludvik Lavrič.
V komisijo, ki bo posiabela za urejanje družbenega sr^išča v Dolenji vasi, so imenovani: Bogo Abrahamsberg, Anton Šobar, Franc Trdan, Dušan Lavrič, Franc Koprivc, inž. Alojz Marolt in Anton Dejak.
Za direktorja Računovodskega biroja Ribnica je bil imenovan Ludvik Lavrič.
Z.a kaiiuiuata za skupščino Splošne vodne skupnosti Ljubljanica-6ava je bil imenovan Stane Petek.
Članstva v svetu za narodno obrambo je bil razrešen Franc Lapajne, na njegovo mesto pa imenovan Edo Kucovan.
Za sklepanje zakonskih zvez je bU pooblaščen še prof. Janez Debeljak.
Ravnateljica osnovne šole Loški potok Olga Mohar bo na lastno željo razrešena te dolžnosti z 31. julijem letos.
Na lastno željo je bil Stane Kromar razrešen dolžnosti davčnega inšpektorja, TIS Ribnica pa je bilo priporočeno, naj ga namesti za tajnika.
Dano je bilo tudi soglasje k izvolitvi Gvida Čarmana za direktorja Stanovanjskega podjetja Ribnica.
V	izvršlni odbor podružnice LB Kočevje so bili izvoljeni za dobo štirih let: Stane Skrabec, Alojz Eržen, Jože Košir, Roman Keržan in Rudi Zbačnik, za dobo dveh let pa Jože Marolt, inž. Miha Briški, Bruno Cig-lič in ^ko Škof.
Razprava je bila v duhu pisma predsednika Tita. Delavci so laitič-no ocenjevali nekatere pojave. Dalj časa so ocenjevali neko uslužbenko in izvolili tričlansko komisijo, ki naj razišče njeno krivdo ali nekrivdo. Gre za materialno škodo, ki naj bi jo po trditvi nekaterih povzročila podjetju.
Veliko so razpravljali o proizvodnji, na^jevanju in problemih, ki se porajajo z vključevanjem novih delavcev, ki jih je treba šele usposobiti, v proizvodnjo. Pogovorili so se tudi o športni dejavnosti v kolektivu, Id je že pognala korenine, zdaj pa bi se morale razrasti. Menili so tudi, da ima njihov obrat pogoje, da postane TOZD.
Sklenili so, da bodo posvetili še večjo skrb idejnemu izobraževanju članov delovne skupnosti, tudi v bodoče bodo sodelov^ s sindikalnimi organizacijami znotraj podjela in organizirali TOZD. SldeniU so tudi, da bo vsak zapodeni prispeval na mesec dinar za godbo.
-r
ČREPINJE IZ LONČARIJE
OBČINSKI PRAZNIK - Krajevna skupnost Dolenja vas je v soglasju z druaeno-političnimi organizacijami predlagala občinski skupščini, naj bi bilo letošnje svečano zasedanje občinske skupščine ob občinskem prazniku v Dolenji vasi. Zasedanje bo v soboto, 24. marca, dopoldne v prostorih osnovne šole. Odborniki in gostje se bodo lahko podrobneje seznanili z dolenjeva-škim območjem, problemi in načrti občanov ter na kraju samem spozna-
li	nujnost gradnje družbenega centra. V počastitev 30-letnice zmage v Jelenovem žlebu in občinskega praznika bo tedaj AMD Ribnica organiziralo tudi avtorally v Jelenov žleb, svečana akademija, ki jo pripravljajo učenci osnovne šole Ribnica, pa bo
26.	marca ob 19,30 v Ribnici. Kulturni program ob svečani seji skupščine v Dolenji vasi bodo prispevali učenci osnovne šole in pevski zbor Lončar.
KAJ S TRGOVINO? - V Grčaricah so opozorili, da mora trgovsko
podjetje Ribnica do proslave v sep-tembru urediti hišo v Grčaricah, kateri je trgovina. Hiša, ki po zuna-^^' njem videzu že razpada, hudo kazi podobo vasi. Nujno je treba urediti pročelje i];i namestiti nova okna v nadstropju, kjer samevajo tri prazna stanovanja.
BO SAMOPRISPEVEK? - Štab za pripravo referenduma za uvedbo samoprispevka na območju nekdanje občine Dolenja vas že vneto dela. Pripravljen je okvirni načrt komunalnih del, in sicer vodovod v Grčaricah in asfaltiranje cest v Prigorici ter Dolenja vas - Rakitnica in Dolenja vas - Lipovec, V kratkem se bo sestal širši štab celotnega področja in dodelal načrt gradenj in napravil tudi načrt priprav na referendum.
KRAJEVNI TELEFON - KS Dolenja vas je sklenila napeljati telefon v svojo pisarno. Prijava je že oddana, žal P^ trenutno nima prostih številk v centrali.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
SOBOTE ZA STABILIZACIJO -Delovni kolektiv tovarne SUKNO iz Zapuž je sklenil, da bodo vsi člani delovne skupnosti delali brezplačno šest sobot za stabilizacijski sklad {>odjetja. Tako so delali na prosto soboto tudi že v obratu na Jurjeviči, kjer bodo prav tako kot v Zapužah delali slcupno šest sobot. Kolikor nam je znano, je v naši občini obrat Jurjeviča prvi, katerega kolektiv dela ob prostih sobotah za stabilizacijo. Ali bodo našli posnemalce tudi v ostalih delovnih organizacijah?
POSOJILA ZA BORCE - Iz sklada za gradnjo stanovanj borcev pri občinski skupščini Ribnica je preje-
lo	doslej 182 prosilcev skupno za
4,179.000	din posojil. S tem je bilo omogočeno razmeroma velikemu številu bivših borcev, da so si obnovili stanovanja, nekateri pa so zgradili nove stanovanjske hiše.
PRIZNAVALNINE - Trenutno prejema v ribniški občini 111 upra-vičencev-borcev družbeno pomoč oziroma priznavalnino. Najnižje mesečne priznavalnine znašajo 125 din, najviše pa 400 din. Občina RibniciiNf daje razmeroma precej za družbeno ' pomoč. Po predlogu komisije za ^ skrb za borce pri občinski ^upščini naj bi se priznavalnine zvečale, da bi znašala najmanjša ISO din.
Daljnovod je potreba številka ena
Za 55 milijonov din pomembnejših investicij v belokranjsko gospodarstvo je predlagal zbor Ljubljanske banke — podružnice Črnomelj
23. febniaria je v Črnomlju zasedal II. zbor Ljubljanske banke -	55,610.000 din kreditirali razvoj go-
podr^žnJe v Črnomlju in med drugim razpravljal o poslovni in	sp^odax^va^^^^^^^^	manj
kreditni politiki banke za letošnje leto.	vsem pa naj bi banka s kreditom
Najvažnejša odločitev za vso Belo vsem poslovnim enotam Ljubljanske	podprla gradnjo daljnovoda iz Nove-
krajino s tega zasedanja je predlog banke, naj bi v znesku	ga mesta, sicer tudi povečane proiz-
vodne zmogljivosti in rekonstrukcije v Beli krajini ne bodo mogle zaživeti.
Gradnja daljnovoda bo zahtevala skupno 20 milijonov dinarjev, od tega naj bi Ljubljanska banka prispevala polovico, 2 milijona Dolenjska banka, ostalo pa podjetje Elektro. Podčrtali so, da je to investicijo potrebno obravnavati kot nujno.
Ostali zahtevki gospodarskih organizacij pa so na bančnem zboru dobili naslednji prednostni red: Rudnik potrebuje za gradnjo novih objektov, kjer bodo proizvajali venecijanske in teraco plošče, okrog 40 milijonov dinarjev. BETI namerava graditi v Črnomlju nov objekt za proizvodnjo in potrebuje skoro 10 milijonov dinarjev. Ostali prosilci kreditov, kot so opekarna (za rekonstrukcijo in proizvodnjo betonskih blokov), obratno komunalno podjetje (za gradnjo proizvodne hale) in BELT (za nadaljevanje rekonstrukcije), naj bi prišli v poštev za kredite iz sredstev celotne banke, kot bodo dovoljevale možnosti.
Iz svojih virov pa naj bi črnomaljska podružnica banke dajala kredite za manjše zahtevke in investicije, kct tudi za povečano stanovanjsko komunalno izgradnjo.
Črnomaljska podružnica Ljubljanske banke se je v času dveletnega delovanja močno okrepila in uveljavila. Skupna sredstva prebivalstva so se povečala za 32 odstotkov, vezanih sredstev pa so imeli kar za 11 odst. več kot leta 1971.
Podružnica Ljubljanske banke v Črnomlju dobiva vedno večje pristojnosti, zaposluje 16 uslužbencev, od konca lanskega decembra dalje pa posluje kot pomožna temeljna organizacija združenega dela, ki sa-nostojno ugotavlja in deli dohodek, ni pa pravna oseba.
Zaenkrat ima banka svoje urade le v Črnomlju, predvideno pa je, da bo odprla ekspozituri najprej v Metliki, kasneje pa tudi na Vinici in v Semiču. -
'a
V bolnišnici? Ne! Prizor je posnet v novi otroškovarstveni ustanovi v Črnomlju, kjer imajo tudi 20 mest za dojenčke. (Foto: R. Bačer)
Glasba ne pozna meja
Tudi letos bodo učenci črnomaljske glasbene šole priredili vrsto koncertov na Hrvaškem
v letošnjem devetem letu obstoja je na glasbeni šoli v Črnomlju 85 učencev klavirja, harmonike, kitare,
‘ flavte in klarineta. Kot je povedal ravnatelj Silvester Mihelčič, so bih ob polletju z uspehom kar zadovoljni, saj je v poprečju znašal 3,7 tako za matično šolo kot za oddelek v Metliki. Razen tega ima šola v pripravnici 15 učencev in pionirski
Je vrelec?
Med hišama ut. 16 in 17 na Kolodvorski cesti v Črnomlju ob vsakem dežju vre voda iz obcestnega jaška. Kot pravi vrelec sredi mesta. Ustvari se zapora vode proti Pod Lipi in proti delikatesi. Čez veliko lužo pa ne moreš drugače kot v gumijastih škornjih. Kadar tam srečaš avtomobil, si tak, kot bi prilezel iz Kolpe. Moker od pete do glave. Vrelec, ki ni vrelec, ampak slabo narejen jašek, so ljudje že večkrat kritizirali, to^ brez uspeha.
pevski zbor s 2b pevci ter dva harmonikarska orkestra.
Z zelo uspelim nastopom se je šola nazadnje predstavila pred kratkim, ko so imeli koncert po otvoritvi Zemljakove slikarske razstove. Tedaj je pred številnim občinstw)m nastopil tudi mešani orkester iz Metlike.
Za črnomaljsko glasbeno šolo je značilno, da tesno sodeluje s sosednjimi hrvaškimi občinami oziroma s šolami na tem območju. Docem-bra lani so Črnomaljci sodelovali na reviji harmonikarskih orkestrov ob-kolpskih občin v Slunju in dobiU diplomo, aprila letos pa gredo na revijo harmonikarskih orkestrov glasbenih šol Slovenije v Velenje.
Se ena obsežna in zahtevna akcija čaka male glasbenike iz Bele krajine: spomladi bodo imeli turnejo s 45-minutnim programom po vseh večjih šolah v občinah Ozalj, Duga Resa, Karlovac in Vrbovsko. Ti nastopi sodijo v okvir kulturnega sodelovanja med slovenskimi in hrvaškimi obkolpskimi občinami, so pa taki obiski že tradicionalni. Razen tega, da na koncertih onstran Kolpe opravljajo svoje glasbeno in kulturno poslanstvo, ne gre zametovati še utrjevanja bratstva in prijateljstva med sosedi v dveh republiki.
R. B.
^ 22. februaija je bil v Črnomlju občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa, na katerem so podelili tudi priznanja zaslužnim krvodajalcem iz mesta. Za petnajstkratno oddajo krvi so dobili priznanja: Anton Cindrič, Pepca Zupančič,
Zaslužena
priznanja
Danica Birkelbah, Danilo Birsa in Adam Lipovec., Devet občanov je prejelo značke za desetkratno udeležbo na krvodajalski akciji, 17 Črnomaljčanov pa za petkratno oddajo krvi. Čestita-^mo in hvala!	^
ČRNOMAUSKI DROBIR
Se en AKTIV — 22. februarja so v podjetju BEGRAD spet ustanovili mladinsko organizacijo, ker nekaj let ni delovala. Za predsednico je bila izvoljena Tatjana Pahulje.
VSI SO ZRAVEN - Kolektiv osnovne šole Črnomelj je laliko za zgled drugim delovnim o^anizaci-jam, ker so se prav vsi člani vključili v podporno članstvo Rdečega križa. To je edini tak primer v občini in je bil tudi pohvaljen na občnem zboru mestne organizacije RK.
MALCKI so RAJALI - Na pustni torek so imeli maškarado tudi malčki v otroškovarstveni ustanovi v mestu. Nekateri so obleke prinesli s seboj, nekatere so v maškare napravile kar tovarišice v vrtcu. Veselja je bilo zvrhan koš!
PODPORA GRADITELJEM -Odkar posluje v Črnomlju podružni-
ca Ljubljanske banke, je občanom odobrila že 685 posojil za gradnjo stanovanjskih hiš ali drugih objektov, in sicer za dobrih 9 milijonov dinarjev.
VSAK RIBIC 10 UR DELA - Po sklepu občnega zbora Ribiške družine Črnomelj bo v letu 1973 vsak njen član dolžan opraviti 10 ur prostovoljnega dela. Za neopravičen izostanek se plača 10 din na uro, bolj oddaljeni od delovišča pa 60 dinarjev. T^o zbrani denar bo šel v sklad za poribljevanje.
NOVI CLANI - Namesto upokojenega Milana Bajca in odseljenega Vladimirja Lončarja sta bila v svet za gospodarstvo imenovana inž. Alojz Justin, direktor Stanovanjskega podjetja, in Virtko Sprajcer, tehnični vodja pri Kovinarju,
V vseh kolektivih so danes tovarišice deležne pozornosti: skromnega voščila, čestitk in zahvale za delež, ki ga prinašajo k uspehu podjela. Med zaposlenimi v črnomaljski občini je skoro 40. odst. žena. Drži pa, da tovarišice niso ustrezno zastopane v organih oblasti in drugih funkcijah, kjer bi lahko odločale. Do prihodnjega 8. marca naj bi tudi v tem naredili korak naprej! Proizvajalka na sliki je iz semiške Iskre, ki je izrazito ženski kolektiv. (Foto: R. Bačer)
Danes je naš praznik! Zene s Sunoija (na sliki), z Radoviče, iz Drašič, Metličanke in Gribljanke pa Gradčanke — vse bodo 8. marec počastile na tak ali drugačen način. Partizanske mame — vdove in matere padlih bodo na domu obiskali in jim čestitali, zaposlene bodo imele proslavo v kolektivu, druge na terenu. Danes se spomnimo tudi nerešenih vprašanj v družbi, pri katerih je prizadeta žena, in vsaj nekaterim od teh dajmo pomoč! (Foto: R. Bačer)
Namesto dveh-eden močnejši
Od 1. julija dalje bosta Obrtno komunalno podjetje in Metlikatrans pod eno streho — tako je odločila večina zaposlenih y obeh podjetjih
Referendum, ki so ga imeli 24. februaija v komunalnem podjetju in pri Metlikatransu, je pokazal, da so šli tokrat Metličani v akcijo združevanja dobro pripravljeni. Tako uspelega referenduma doslej v občini še ni bilo.
Pri Metlikatransu se je od 122 zaposlenih udeležilo referenduma 107 ljudi; kar 93,5 odst. članov kolektiva pa je glasovalo za združite^ Nekaterim izostankarjem tega podjetja ne gre zameriti, da niso prišli na volišče, kajti na dan glasovanja so bili zaposleni na deloviščih v drugih je-publikah.
Obrtno komunalno podjetje se je na referendumu izkazalo s 100-od-stotno udeležbo in z 90 odst. glasov za združitev. Takega uspeha doslej še ni doživel noben referendum v Metliki, kadar so odločali o združevanju dveh kolektivov.
Pozna se, da je združitev zrasla na zdravih osnovah, da so pobudo dali ^elovni ljudje obeh podjetij, podpo-
ro pa so dobili tudi pri vseh družbe-no-političnih organizacijah in v občinski skupščini. Tudi to je očitno, da so razpravljah o skupnem poslovanju povsem enakopravno, kajti kolektiva sta se združila kot enako močna partnerja, ki sta oba lansko poslovno leto uspešno končala. Oba bi imela še naprej možnost samostojno poslovati, a jih je k združitvi 'privedla misel in skrb za prihodnost. Združeno‘podjetje bo namreč veliko 'laže uresničilo razvojne načrte. .
- Novi kolektiv, nastal iz komunal-cev in dosedanjih prevoznikov, bo postal drugi najmočnejši v občini, v njem pa bo dobilo zaposlitev še lepo / število moških. Prav to je pomembno za Metliko, saj je znano, da je
Žlvijensko važno: cesta
Med Svržaki .in Radovico je cesta taka, da zdaj zdaj ne bo več mogoče voziti po njej
Krajevna skupnost Radoviča obsega območje vasi Radoviča, Bojanja vas, Krašnji vrh in Radoše. V teh vaseh je 131 gospodinjstev in 405 prebivalcev. Večina ljudi se ukvarja s kmetijstvom v težkih pogojih, ker teren ni primeren za strojno obdelavo. Kljub temu je pri nas manj neobdelane zemlje kot v ravninskih predelih.
Prebivalci pogrešamo napredka na vseh področjih. Lani smo precej pridobili z uvedbo avtobusnih prog med Metliko in Radovico, kar je dobrodošlo ljudem, ki se vozijo na delo, in šokrjem. V pripravi je obnova električnega daljnovoda za Bojanjo vas in Krašnji vrh, kajti zdaj je v teh vaseh elektrika tako slaba, da ne zadošča niti za razsvetljavo.
Najbolj pereče vprašanje pa je cesta med Svržaki in Radovico, ki je v
V oceno!
Politična akcija za ocenjevanje ljudi na vodilnih in vodstvenih mestih se v Metliki začenja. Na skupni seji občinskega komiteja ZK in predsedstva občinskega sindikalnega sveta so priporočili tudi potek take akcije: najprej naj v podjetjih izvolijo komisije, ki naj pripravijo gradivo za oceno, o tem pa naj bi obvezno razpravljlali delavski sveti in družbeno-politične organizacije ali pa tudi ves kolektiv. Komisije so ponekod že ustanovili in delajo.
Kako ocenjevati, je pravzaprav' prepuščeno komisijam. Dobile so sicer vzorec — vprašalnik, na katerega naj bi odgovorili, vendar lahko ocenjevanje prilagodijo svojim razmeram. Merila pa bi morala veljati za vse: poleg strokovnih je treba globlje ocenjevati še družbeno-politično, idejno in moralno plat posameznika.
Istočasno naj bi stekla tudi delavska kontrola, vendar v Metliki menijo, da ne bi smela veljati samo za podjetja, ampak za vse o^anizacije, društva in druge, ki dobivajo družbena sredstva.
takem stanju, da kmalu ne bo več prevozna. Prav tako je pereče vprašanje oskrbe z vodo za Radovico in Krašnji vrh. Skoro vsako leto moramo vodo dovažati v cisternah. Tudi v letošnji zimi smo morali vodo voziti, za eno vožnjo pa so ljudje plačali po 106 dinarjev. Po taki oceni nc plačujejo vode niti v takih krajih, kjer imajo ljudje standard na visoki ravni.
Rešiti bo treba tudi vprašanje šolske stavbe, ki stoji prazna, odkar so otroke prešolali v MetliJto.' To so naše vaške težave, s katerimi se ubada krajevna skupnost in jih bo skušala po svojih najboljših močeh urediti.
ŠTIRJE NOVI
Osnovna organizacija Zveze komunistov v BETI je. pred kratkim sprejela štiri nove člane, kmalu pa se bo organizacija številčno še okrepila. Komunisti v podjetju razpravljajo o vseh važnejših dogodkih, sestankov pa se navadno udeleži velika večina članov ZK.
T. G.
PUST V PRAŠIČIH
Drašiški gasilci so na pustno nedeljo, 4. marca, organizirali pustno zabavo, predtem pa so se domači igralci predstavili z igro „Dve nevesti".
doslej delovnih mest za moške primanjkovalo.
Vsako leto 65 stanovanj
Podatki kažejo, da se bo do leta 1976 število zaposlenih v metliški občini povečalo za okrog 27Q ljudi, 60 več bo upokojencev, računajo pa tudi na porast prebivalstva za 556 občanov.
V štirih letih bi potrebovali skupno 478 novih stanovanj, od tega 382 v mestu. Z novim načinom zbiranja sredstev za stanovanjsko gradnjo, ki ga je z odloki sprejela občinska skupščina 2. marca, se bo zbralo predvidoma 82,2 milijona dinarjev, s katerimi bi lahko zgradili 21.224 m2 novih stanovanjskih površin (ob upoštevanju 40-odstotne podražitve). Preračunano v stanovanjske enote, to pomeni, da bi lahko zgradili 327 stanovanj ali poprečno 65 novih stanovanj na leto.
Glede gradnje preostalih 150 manjkajočih stanovanj bo treba verjetno počakati na obdobje po letu 1976, medtem ko bo gradnja 327 zasebnih in družbenih stanovanj stekla.
Ihi vsem tem se velik čm oblak zbira nad tako lepo zamišljenim napredkom, pri katerem bodo imeli dokaj veljave socialno ogroženi občani. Gre za oskrbo s pitno vodo. „Brez zdrave in zadostne količine pitne vode se mesta ne morejo razvijati,^ je Metličane izrecno opozoril urbanistični strokovnjak Karel Mržek iz Ljubljane. Kot najbolj primerno možnost za ureditev z vodo za Metliko pa je priporočil zajčje v Krupi.
‘ R. B.
SPREHOD PO METUKI
Ne in ne!
Na vsaki občinski seji v j Metliki sprejemajo odborniki več sklepov in večkrat so že prosili, da ne rečemo zah-I tevali, naj bi ob prihodnjem j zasedanju v pismeni obliki 5 dobili pragled, kateri sklepi
ISO bili uresničeni in kateri ne. Kaže, da je taka želja I prezahtevna, kajti seje se po- -I navijajo, pregleda sklepov : Kje je temu vzrok?
V ČAST 8. MARCU - Na predvečer dneva žena je gostovalo v Metliki Mestno gledališče iz Ljubljane s komedijo „Ljubezen druge polovi-ce“. Predstava je bila namenjena ženam. Matere padlih borcev in vdove borcev iz NOB so dobile brezplačne vstopnice za predstavo.
Se ena trgovina - v Korenovi hiši na Mestnem trgu ureja podjetje JUGOTEHNA svojo prodajalno. Dela bodo končana predvidoma v mesecu dni.
SE VEDNO nastlano - Kljub večkratnim opozorilom in prošnjam je naše mesto še vedno nastlano s polivinilastimi vrečkami in drugimi odpadki. Na red in čistočo bi morali paziti vsi, saj je zunanja podoba mesta kot živa slika prebivalcev, ki v njem žive.
KOMET ZA ZGLED - Lep primer podpiranja kulturnih prireditev
je pokazalo podjetje KOMET, saj za vs^o gostovanje, ki ga organizira kulturna skupnost, odkupi 40 vstopnic za svoje zaposlene. Lepo bi bilo, če bi tudi druga podjetja posnemala ta primer. Sicer pa sindikati zaslužijo pohvalo, saj je po njihovi zaslugi dvorana polna.
V NEDELJO: PEVCI! V nedeljo bodo ob 20. uri gostovali v Domu Partizan Oto Pestner, Majda Jazbec in Črne vrane. Obeta se zanimiv večer. Zaposleni bodo dobili vstopnice v podjetjih, v prodaji pa bodo tudi uro pred predstavo.
TUDI PODJETJE PRISPEVA -Delavcem BETI, ki obiskujejo večerno osnovno šolo, bo podjetje plačalo polovico šolnine. To naj bi bila spodbuda tistim, ki nimajo končane osemletke, dtP'bi se prihodnje leto odločili za večerno šolo.
Samo mleko
' Kmetje, ki so se specializirali, so še redki. Dr^o Gerjevič iz Zakota pri Brežicah je že eden tistih, ki orjejo ledino. Dve leti je zdaj, odkar je napolnil hlev z molznicami. Lani je oddal 22 tisoč litrov mleka, največ v občini,^ si prislužil tudi najvigo nagrado med osemnajstimi kooperanti, ki so oddali več kot 10 tisoč litrov mleka.
Drago Geijevič: ,JNisem edini v vasi, ki se specializiram. Svoje gospodarstvo preusme-ijajo še Franc Novak, Alfonz
Vašcer in brat Vinko.“
\
V njegovem hlevu je povprečna molznost krave 4.000 do 5.000 litrov na leto, toda Drago Gerjevič s tem še ni-zadovoljen. Doseči hoče več, ker ve, da se to da. Odločil se je za popolno specializacijo. Z mlekom mora zaslužiti toliko, da bo kupil, kar je do sedaj prideloval. Kmetu vzame preveč časa, če hoče imeti vse doma. On ima krmo, krmila pa dokupuje.
Dovzetnost za napredek mu nalaga tudi druge dolgosti. Zdaj je kmet Gerjevič predsednik sveta kooperantov. Teh je pri Agrari 920. Razen tega že drugo leto preseduje Društvu živinorejcev, ki št^ okoli 1.300 članov. Delo oprawja z veseljem, ker želi, da bi se kmetje bolj znašli in načrtneje usmerjali svoje gospodarjenje.
J. TEPPEV
RADIATORSKE SPOJNICE IMAJO PRIHODNOST
Nevesti še občinsko doto
Preden se bo Kovinska galanterija na Bizeljskem združila s Kooperativo na Hrvaškem, bo o njenem položaju še enkrat razpravljala občin^a skupščina. Na predlog sveta za finance naj bi temu podje^'u dodelila sedanje delovne prostore in nekaj zendjišča, ki sodi zraven. Vrednost zgradbe in pripadajoče parcele cenijo na 490 tisočakov.	*
Leto 1972 je kolektiv zaključil z izgubo, ki izvira še iz težav pri izgradnji. Njen rok je skupščina sicer podaljšala, ni pa zagotovila zanjo potrebnih sredstev. Kolektiv se je dokončno odločil za pripojitev h Kooperativi, ki je pripravljena prevzeti vso odgovornost za proizvodnjo in prevzeti nase posojilo 630 tisoč din. Potemtakem n^ bi skupščina zagotovila 390 tisoč din za pokritje letnih odplačil, ki so se nabrala v tem obdobju.
Posojila je kolektiv Kovinske galanterije najemal za obratna in osnovna sredstva, ki jih investitor ni v celoti zagotovil. Temu so se pridružile še številne težave pri uv^anju proizvodnje.
Proizvodnja zdaj redno teče in pri Kooperativi jo ocenjujejo kot obetavno. Kolektivu zagotavljajo širjenje. Svet za finance je strnil razpravo v oceno, da sleherne negativne postavke ni
VADNALU IN OSTRELICEVI ZA DVAJSETLETNO DELO
V znak zahvale in priznanja za dolgoletno, človekoljubno in požrtvovalno delo pri širjenju solidarnosti in pridobivanju ljudi za brezplačno krvodajalstvo je republiški odbor Rdečega križa Slovenije te dni podelil spominsko priznanje Francu Vadnalu iz Dobove in Ivanki Ostreli-čevi in Pišec. Z njim se jima je oddolžil za izredno prizadevnost, ki sta jo pokazala pri organizaciji krvoda-ialjKih akcit.
Do novega zdravstvenega doma v Brežicah je samo ena pot — delež občanov pri njegovem financiranju. Na sliki: Obisk v splošni ambulanti pri dr. Milanu Šikovcu. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
PUSTNEGA SHODA NE BO Letos bo minil pust brez velikega zborovanja, ki ga je za pustov pogreb običajno obiskala velika množica ljudi. Prišli so od blizu in daleč gledat veseli sprevod, v katerem so se zvrstile številne maske iz občine in sosednjega Samobora. Kaže, da je za organizacijo take prireditve zmanjkalo prostovoljcev in da je zvodenela tudi dobra volja — kdo ve, če res samo zaradi'prazne blagajne?
PRIZNANJA PIONIRJEM. Predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas je prejšnjo soboto, ko so se pionitji zbrali na občinski pionirski konferenci, prejel predsednike odredov, ravnatelje osnovnih šol in mentotje pionirskih organizacij in jim izrekel priznanje za uspešno dete.
^ Z VSAKIM POSE BEJ. Zaradi po-
tisa članstva v Zvezi komunistov se odo do konca A^na sestale vse osnovne organiza^e v občini. Ob tej priložnosti se bodo pogovorile s člani, ki fiiso redno obiskovali sestankov, ki niso poravnavali članari-
ne in opravljali drugih dolžnosti, ki jih organizacija pričakuje od njih. To pomeni, da bodo dokončno razčistile, kdo še sodi v vrste ZK in kdo nc več
MLADI V MOTELU. V Petrolovem motelu na Čatežu so včeraj ustanovili aktiv Zveze mladine. Zanj so se odločili, ker scf v kolektivu večinoma mladi ljudje, ki brez organiziranega dela ne bi mogli uspešno opravljati samoupravljalskih dolžnosti. Aktiv se bo pridružil prizadevanjem mladinske organizacije za boljše pogoje učencev v gospodarstvu, za stalno povezanost vajencev med šolanjem z matičnim aktivom.
JUTRANJKA IN IMV PRVA. Obrat sevniške Jutranjke in novome-^e industrije motornih vozil sta prvi| dve delovni organizaciji, ki bosta letos organizirali seminar za samoupravljalce in vodstva družbe-lio-političmh organizacij y obeh kolektivih. Seminar bo pripravila delavska univerza v okviru programa družbeno-političnega in gospodarskega izobraževanja.
mogoče imenovati izguba, da se je treba poprej temeljito poglobiti v vzroke, ki so privedli do nje. Drugače bi bilo, če bi morali proizvodnjo ustaviti in podjetje ukiniti, česar pa se ni bati. Kooperativa prevzema vse obveze, ob tem pa bodo skušali podaljšati odplačilne roke do 1977. leta.
S. KUNEJ
Ljudski časnik vest socializma!
ZA VSE OTROKE
Za tiste otroke, ki se zaradi razvojnih motenj te^o učijo, bodo v Brežicah zgradili novo šolsko stavbo. V oddelkih posebne šole je trenutno 31 učencev od prvega do tretjega razreda. K pouku prihajajo z vseh krajevnih območij, in sicer jih je pet z Bizeljskega, sedem iz Brežic, trije s Čateža, po dva iz Dobove, Artič, Skopic in Mrzlave vasi, po trije iz Cerkelj in Pišec in po eden iz Kapel in Velike Doline. Posebna šola je trenutno pod streho osnovne šole bratov Ribarjev, vendar ji ta ne bo več dolgo mogla nuditi gostoljubja. Že letos je morala zaradi tega vpeljati drugo izmeno.
OBOGATENA ZBIRKA
Komisija za ohranjevanje in prenašanje tradicij NOB je v minulem letu pridno zbirala gradivo iz narodnoosvobodilne vojne za arhiv muzejskega oddelka NOB v Brežicah. V njem so tudi spomini Milana Kostev-ca na dogodke iz 1943. leta na Kozjanskem, ki so v nekoliko skrajšani obliki izšli tudi v Dolenjskem listu. Prizadevnosti komisije in razmneva-nju muzejskega ravnatelja gre zahvala, da bo zbirka obogatena z novim sl^ovnim in drugim ^adivom. 'Prostore prav zdaj preurejajo in tako bo zbirka kmahi dobila novo podobo.
Kam iz zadreg
Bolnik in zdravnik — oba sta v stiski
Vsak občan trikrat do štirikrat m leto obišče zdravstveni dom v Brežicah. To je povprečje, ki ga dobimo, če upoštevamo, da ima dvanajst oddelkov izvenbolnišnične službe 84.000 obiskov letno. Torej velika večina ljudi dobro pozna stisko, v kakršni delajo zdravniki in drugo osebje, na svoji koži pa jo občutijo tudi bolniki.
Čakalnica splošne ambulante je slabo razsvetljena in niti zračenja nima. Razen tega vodijo tudi iz nje vrata naravnost v stranišča, kar še stopnjuje zo-pem občutek nehigienskega okolja.
Najbolj natlačene prostore ima zobozdravstvena služba, ki niti čakalnice za paciente ne premore. Pozimi in poleti stojijo ljudje na stopnišču. Tehnika in laboratorij sta tako stisnjena, da so z^sleni drug drugemu napoti. Se dobro, da stisko pre-. našajo s tolikšnim potrpljenjem, saj bi bili lahko bolj nejevoljni.
Kogar zanese pot v laboratorij splošne ambulante, se mora povzpeti na podstrešje. Nič kaj prijetno se ne počutijo tisti, ki dajejo na pregled urin, saj ga morajo ncsiti mimo upravnih prostorov, čakalnice in službe za medicino dela, ki je prav tako na podstrešju.
Protituberkulozni dispanzer je v pritličju. Prostori niso podkleteni, temelji so slabo izolirani. Vlaga načenja zidove in tla vedno znova odstopajo.
Tudi ordinacijski prostor ženskega dispanzerja je vlažen in niti dnevne svetlobe nima. Praviloma bi moral imeti ločen prostor za sestro, vendar so bile to leta samo pobožne želje. Zdaj je drugače. Referendum o samoprispevku je pred vrati, torej bodo občani odločili, če bo v Brežicah nov zdravstveni dom ali ne.
J. TEPPEV
ŠOLSKA KUHINJA V VELIKO POMOČ ZAPOSLENIM MATERAM
Kosilo za domov, če mama zboli
V šoli na Senovem pripravljajo učencem kalorično bogata kosila
Na vsaki šoli si žele urejeno kuhinjo, tako da v njej lahko pripravijo vsaj tople malice, po možnosti pa tudi kosila. Na Senovem se jim je ta želja uresničila. Koliko'pomeni nova kuhinja, ki so jo preuredili iz stanovanjskih prostorov, znajo presoditi predvsem tisti, ki dobivajo zdaj tudi opoldanski obrok.
„Prej smo imeli samo mlečno sadni sokovi. V šolski kuhinji
kuhinjo, zato smo komaj čakali, da smo prišli do novih prostorov, in to pod šolsko stre-ho,“ mi je razlagala prosvetna delavka Meta Habichtova.
,J*otem vam pride nova kuhinja prav tudi za vozače in učence v šolskem varstvu! “
„Pa še kako! Mnogi šolarji iz oddaljenih krajev se zdaj opoldne tudaj najedo. V kuhinji jim pripravljajo zelo pestra kosila, ki so tudi kalorično primerna. Redno je na mizi sadje ali pa
Kako ujeti ravnovesje
pri graditvi stanovanj
„S smotrnejšo, vnaprej začrtano stanovanjsko izgradnjo želi občinska skupščina v Krškem doseči pocenitev stanovanj, gospodarnejše poslovanje z denarnimi skladi, organizirano oskrbo prebivalstva in celovitejšo pobudo komunalnih storitev,“ je med drugim zapisano v programu za obdpbje 1972-1976.
Stanovalcem v zasilnih in nezdravih stanovanjih bodo v občini skušah pomagati do boljših stanovanjskih prostorov, pri graditvi novih stanovanj pa upoštevati prirast prebivalstva. Občan, ki si s svojimi dohodki lahko omisli lastno stanovanje, ni upravičen do družbenega stanovanja. Tistim z manjšimi dohodki bodo krili del stanarine iz solidarnostnega
v krški občini je 17,6 odst. stanovanj v družbeni lastnini, v mestnih naseljih pa kar 46,8 odst., kar pove, da je bila družbena gradnja odločujoča predvsem v Krškem, na Senovem in v Brestanici. Drugod je komaj vredna omemba (2,8 odst.). Stanovanja v družbeni lasti so večinoma novejšega izvora in so posledica boljšega standarda. V njih živi petina vseh stanovalcev ah 4.148 ljudi. Prevladujejo dvosobna stanovanja.
Po sedanjih podatkih bi v občini takoj potrebovali 280 stanovanj. Razen tega morajo upoštevati, da je še 330 stanovanj v slabih zgradbah in 328 takih, kjer na prebivalca ne pride 15 kvadratnih metrov površine. Prišteti moramo še 35 utesnjenih stanovanj. Dodatnih 300 stanovanj pa zahteva prirast prebivalstva.
Ce vse to seštejemo, dobimo do 1. 1976 potrebo po nič manj kot 1076 stanovanjih. Pri kateri številki se bo zares ustavilo, je težko reči. Odvisno je od denarnih možnosti, od deležev gospodarskih organizacij in od vlaganj posameznikov, pa tudi od tega, kako bodo tisti, ki odločajo o denarju, gledali na izboljševanje stanovanjskih razmer na podeželju in na ravnovege med individualno ter družbeno gradnjo.
„CVETJE OD POMLADI DO JESENI
Krško hortikulturno društvo prireja v torek, 13. marca, ob 18. uri v sindikalni dvorani tovarne papiija predavanje za ljubitelje cvetja. V goste bo prišla predavateljica iz Zagreba Vera Knafličeva. Z vsebino njenega predavanja se vključuje društvo tudi v letošnje praznovanje dneva žena.
delata dve kuharici: ena pripravlja kosilo, druga malico. Kuhata tudi za varovance otroškega vrtca. Prvega marca smo vpeljali v šoU popoldansko varstvo za učence-šestega, sedmega in osmega razreda. Ker lahko dobijo v šoli kosilo, so starši brez skrbi. Najbolj so vesele šol-
da jih kar naštejem. Otroci iz vrtca ter učenci prvega in drugega razreda plačajo za kosilo 2,50 dinarjev, učenci trećega in četrtega razreda po 4 dinarje, šolaiji iz vi^ih razredov po 5 in člani kolektiva po 6 dinarjev za opoldanski obrok. Dobili smc^r celo prošnje, da bi dovolih pd^ našanje kosila domov za starše. Nismo jim mogli ustreči, pač pa je svet šole sklenil pomagati v primerih, ko je pri hiši bolezen. Ce mati učenca leži bolna doma ah v bolnišnici, potem otrok lahko odnese domov kosilo za bratce in sestrice in tudi za oče-ta.“
J. TEPPEV
Meta Habicht: „Za šolarje in otroke iz vrtca je4iova kidiinja velika pridobitev. Staršem je odvzela precej skrbi in razveselile so se je zlasti zaposlene ma-tere.“
ske prehrane zaposlene matere in teh je na Senovem kar precej."
„Kakšne pa so cene? “
„Različne, zato je najbolje.
PRIZNANJA ZA 20-LETNO DELO
RepubUški odbor Rdečega križa Slovenije bo za dvajseto obletnico organiziranega krvodajalstva podelil spominsko priznanje petim požrtvovalnim delavcem Rdečega križa v krški občini. Med dolgoletnimi pobudniki za pridobivanje krvodajalcev je izbral Cvetko Kinčičevo iz Brestanice, Reziko Pirčevo iz Krškega, Stanka Kodelja s Senovega, Alojza Mlakaija iz Kostanjevice in Stašo Šobovo iz Zdol. Izročitev odlikovanj bo junija.
Ob dveh popoldne pred Kovinarsko v Krškem. Delavci hite domov peš, s kolesi in avtomobili, tisti iz oddaljenih krajev pa čakajo, da jih bo odpeljd avtobus. (Foto: Jožica Teppey)
KRŠKE NOVICE
CESTE PROPADAJO! Na območju podboške krajevne skupnosti hitro propadajo ceste med Šutno in Gradcem, Gradcem in Planino, Črnečo in Prušno vasjo ter Jarkom in Trebelnikom. Za vse te povezave je prebivalstvo pred leti prispevalo precej denarja in nič koliko prostovoljnih delovnih ur, sedaj pa krajevna skupnost nima denarja za redno vzdrževanje.
10. MARCA RAZSTAVA - V galeriji samorastnikov na brestaniškem gradu bodo v soboto odprli razstavo gobelinov in ženskih ročnih del. To že tradicionalno prireditev organizira v počastitev dneva žena krški klub likovnih amategev.
PRIPOROČILO KOLEKTIVOM - Ko so odborniki krške občinske skupščine na pobudo občinskega sindikaln^a sveta lani pro.sili delovne organizacije za prispevke v sklad za pomoč prebivalstvu, ki so ga prizadele poplave in druge vremenske ujme, so računali na večjo solidarnost. Doslej pa se je v tem skladu
K
Ži 1 tl 1 tl
! d
zbralo le 3,3 milijona starih dinar-jev. Občinska skupščina bo zato šc jj enkrat poprosila za pomoč, z doslej ^ zbranim denaijem pa pom^ala ti^, stim predelom v občini, ki so bilj ^ lani najbolj prizadeti.
PRVA TOZD - Prvo temeljno or-, c ganizacijo združenega dela so usta' p novili v krškem hotelu „Sremič“, k, ima sedaj tak status v okviru koprskega podjetja „Slavnik.“ Izvolili sc že svet TOZD in opravili vse drug« formalnosti, da bi organizacija re snično zaživela.
DEVET SKUPNOSTI - Dovol malih poljedelcih strojev in prema lo velikih, to je ena izmed značilno sti zasebnega kmetijstva v občini Da bi bili kmetovalci sposobni sodobno pridelovati nekatera žita, bodo na pobudo enote za kooperacijo^ pri kr^em Agrokombinatu ustan<r*m vili kar devet vaških strojnih skupnosti: sedem jih bo imelo stroje za * pridelovanje pšenice, dve pa za ko- < ruzo.	'	^
DOLENJSKI UST	®	Slran	uredila:	JOŽICA	TEPPET	 St.	10	(1197)	-	8.	marca	1973
Bna od največjih "delovnih zmag kolektiva Jutranjke je lani zgrajeno skladišče. Meri 3.600 površinskih i^ctrov, pravkar ga opremljajo. Stilles je končal pomembno rekonstrukcijo, Lisca nadaljuje z laganji >0 sprejetem programu: minuli četrtek so zabmeli gradbeni stroji na gradbišču dozidave obrata Knnelj, v Zagorju pa stojijo že temelji za večji obrat. (Foto: Železnik)
Varčujejo že od vsega začetka
Ob tem jim skrb za delavca ni deveta briga: Lisca bo letos gradila za 3,6 iniliiona stanovanj, poleg zneska po sporazumu še 600 tisočakov za stanovanja; Jutranjka 1 milijon, Stilles pa še dodatno 6 stanovanj. Kako pa
varčujejo v proizvodnji?
Sevniška podjela niso čakala šele na poziv o varčevanju s surovi-Q3mi, delovnim časom in drugimi ,,notranjimi rezervami , kot pravimo. Začetek in konec varčevanja gotovo niso le dnevnice, kilometrine, reprezentanca, ampak v celotni proizvodnji. Tu la^o dosti primore vsak delavec, zato so to nalogo sevmski sindikati posta-i'ili tudi pred občne zbore.
LISCA: Kaj se da še prihraniti pri zahodnoevropskih normah, ki jih ^’osegajo tod že leta? Največ lahko r- e podatek, da so kljub temu lani ananjšali režijo na enoto proizvoda 3,12 odst.! Glede na celotni do-lodek pa je režija manjša za 10. )dst. Kot kaže z^ljučni račun, je >ila lani ekonomičnost poslovanja Joljša za 4,2 odst., rentabilnost pa ia 25,7. Stabilizacijski program ima-
o	že od leta 1971, občasno ga le iopolnjujejo. Ob še boljši izrabi materiala za le 0,5 do 1 odst. lahko ’Svilje prihranijo na leto do 1 milijon iinaijev.
JUTRANJKA: Delavci svet je imenoval posebno komisijo za te na-iiene že oktobra. Režijske stroške JO v absolutnem znesku v primerjavi K letom 1971 lani zmanjšali za 8 5dst. Čeprav jim samoupravni spora-
I	Kumi in drugi predpisi nalagajo manjše sklade, so v obratna sredstva na-nenili več. Samo v poslovni sklad so ; 'loi^i nainesto 4 milijone kar 9,17
>v"
milijona dinaijev. Ze zdaj imajo polovico potrebnih lastnih obratnih sredstev, kot bi jih po zakonu mora-
li	leta 1975, računajo, da bodo imeli vsa morda že letos, najpozneje pa prihodnje leto. Skušajo se čim bolj nasloniti na domače surovine, vendar vzorci niso tako pestri, kot terja tržišče.
STILLES: Glede na to, da njihovi izdelki spadajo v investicijsko opremo, je lani znašalo razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci 1 :
1,8 v korist slednjih; letošnje bo še ugodnejše - 1:2,4, kar je lep uspeh, predvsem zato, ker letos uvajajo v proizvodnjo nov program, ki teija dosti režijskega dela. Da bi skrb za poslovanje kar najbolj približali delavcem, je prejel v roke vsak delavec izvleček fmančno-proizvodnega načrta, ki so ga zatem obravnavali po enotah.
KOPITARNA; „Varčevanje v poslovanju je za nas že ves čas nujnost. Glede surovin smo lesno podjetje, po proizvodih pa čevljarsko. Glede na naravo naše proizvodnje lahko dosti dosežemo pri tehničnih izboljšavah, ki jih opravijo delavci sami. Ce lani npr. ne bi dognali sami izboljšave v obratu kopit, bi bili lahko letos v težkem položaju," je dejal direktor Rebernik. a. ŽELEZNIK
Graditelji v precepu?
Kdo Je komu kaj storil pri gradnji zasebne hiše, koliko je računal, vse tja do leta 1970!?
Nemalo je bil te dni začuden marsikdo, ko mu je šele po podpisu na
Američani bodo menda svoje atomske odpadke po^jali na luno, drugi bodo svoje smeti potapljali v moije, tretji gra^ hiše iz njih — samo mi Sevničahi se ne moremo odločiti, kam z njimi...
SEvrnšKiTp^^
DOL. BOSTANJ: IGRA Z ZNAKOM - Leseni most žez Mimo pri žagi ni le razmajan, temveč ima tudi trhle in polomUene važne nosilne trame na enem delu vozišča. Na tem delu je tudi postavljena prebada, ki' jo marsikdo rad polomi, daje le redkokdaj na mestu. Tudi sicer je dovoljena obremenitev le 2,5 tone, kar je za drugo betežno polovico mostu 'dvomljivo. Toda če ni zapora na mestu, jo bo lahko kdo pošteno skupil.
HLAPON POŽIGA - Ob železni-, ci spet ni nobenega varnostnega pasu, ki bi bil počiščen vsaj trave in dračja. Tako pa kaže, da bo le-ta nastal sam od sebe, kakor je to mogoče videti skoraj za vsakim vlakom. T^o je bilo minuli teden, ko je že bilo bolj sušno. Najbrž bodo gasilci Utteli spet nepotreben posel v gorečih gozidovih, kot vsako leto.
, JUTRANJKA: KMALU LASTNA KUHINJA - Nabavili so opre-*no, tako da bodo najverjetneje že aprila sami pripravljali tople malice jn napitke pred pričetkom dela, če bo dovolj zanimanja za kosila, bodo v^pravljali tudi ta.
. PREDSEDNIK BO SPREJEL ŽENE - Za 8. marec bo predsednik občinske skupščine Marjan Gabrič sprejel najaktivnejše žene, ki so jih predlagaJe krajevne organizacije
SZDL. Seveda ne gre le za sprejem, skromno pogostitev in program, vedno se ob tem najde tudi priložnost za pogovor o perečih stvareh v tem ali drugem kraju!
OBDARILI BODO OSEMDESETLETNICE - Sekcija za družbeno aktivnost žena pri občinski konferenci SZDL je zbrala podatke o najstarejših ženah v občini. Za žen-^i praznik jih želijo skromno obdariti. Žal manjka denarja, sprva so želeli posvetiti pozornost šestdesetletnicam, potem so nameravali sedemdesetletnice, pa jih je bilo preveč(!). Pa naj kdo reče, da nimamo pravih korenin!
MUCENIKI-SALAMARJI ZBORUJEJO: Sevniški mučeniki, posebno izdelovalci domačih salam se ne dajo: kljub temu, da v mesecih svini-, ne sploh ni, napovedujejo, da bodo tudi letošnji salamarski boj hud kot vsa leta. Prizorišče bo kot vedno gostilna „Vrtovšek“ v Sevnici. Strokovna komisija bo pričela ocenjevati šifrirane primerke salam v konkurenci ob 15. uri. Rezultate bodo razglasili brž ko se bo komisija najedla, smeha in presenečeiy ne bo manjkalo. Če je mesto zatajilo že za pusta, za mučenikov dan ne bo, te prireditve ne dajo Šmarčanom!
vročilnico občinski kurir prinesel zajetne pole s sevniške davkarije. Kaj hočejo s tem? V spremnem pismu pravijo, da želijo dobiti pregled nad deli, ki jih izvajajo šušmarji, pa tudi redni obrtniki. Davčni delavci mislijo, da se bo redna obrt lahko uspešneje razvijala, če bodo stopili na prste raznim šušmaijem. Med rednimi obrtniki bi se namreč lahko razvila konkurenca, kar bi za občane moralo pomeniti tudi cenejše sto^ ritve. Za resničnost podatkov odgovarja vsakdo; kdor se tega ne bi res no lotil, bo plačal globo ali še kaj hujšega.
Povprašali smo nekaj delavcev, ki so si postavili tudi hišice, vendar nismo naleteli na posebno odobravanje tega ukrepa. „Lovijo vrabce, pravi tiči pa bodo ušli,“ se je razburjal mizar iz Stillesa. Nasploh pa si mnenja nasprotujejo.
JANKO REBERNIK, bivši dolgoletni predsednik sveta KS Sevnica: „Spet ne začenjamo na pravem koncu. Vnesli bomo več razburjanja, kot bo koristi. Ce bi bila redna obrt dovolj močna in delala po pristopnih cen^, šušmaiji ne bi imeli dela Tako pa ni mogoče urediti najnujnejših uslug, ker enostavno ni kje. Nez^onite stvari bi morala razčistiti kontrola!"
MARJAN GULiC, avtoklepar, Dol. Boštanj: ,JCako naj vse to izpolnim? Eno pipo sem kupil tu drugo tam, oni mi je pripeljal to, nihče pa ne da računa. Šel bom na davčno upravo in jih prosil: Tu sem, sprašujte, jaz bom odgovagal, pisati nimam kaj. Sicer pa so mi delali redni obrtniki. Cemu pa imamo inšpekcijo? Vedno sem imel toloko dela, da nisem imel niti časa, da bi koga prijavljal!“
MATKO KURNIK, mizarstvo Sevnica: ,JCot zasebni obrtnik podpiram to akcijo, čeprav imam navkljub šušmaqem in drugim dovolj dela. Vsi naj bi pomagali kontroli, le-ta sama ne more.“
Rok za oddajo izpohijenih vprašalnikov, ki zajemajo vse faze gradnje, je 15. marec. Kdor je trdo delal, ve za vsak dinar, kam ga je dal. Bo zato tudi dovolj poguma, da ga bo napisal?
A.Ž
SZDL SEVNICA 2 DELA
..Za predsednika krajevne organiza-cije SZDL Sevnica 2 je bil na zadnji seji izvoljen Jože Jeke. Program dela obsega kar 13 točk. Razdelitev na četrtne organizacije je bila torej vsestransko koristna. Na seji izvršnega odbora so grajali pogosto spreminjanje mestnega urbanističnega načrta, Id ga opravljajo celo različne projektantske organizacije. Kdo naj te spremembe plača? Tisti, ki jih je zahteval! Krajevna skupnost naj bi bila živahnejša.
Razvoj 73: stabilizacl|ski!
Predvidene so nove naložbe v INKOT, KOLINSKO, ISKRO in novi obrat NO-VOLESA, v kmetijstvo bo letos vloženo že 10 milijonov dinarjev. Omembe vredni investitorji so tudi krajevne skupnosti. Predvidevanja niso pretirana, če pa se hočejo nerazviti razvijati, se morajo hitreje kot republika
Glavne črte občinskega proračuna so že začrtane, ravno tako tudi načrt razvoja celotne občine v tem letu. Glede na obilico drugega dela se je občinska uprava potrudila, saj^ so ta gradiva lahko že obravnavali odborniki na seji minuli četrtek. Na javni razpravi pred zbori volilcev želijo zaostriti odgovornost odbornikov, kot so to sklenili že lani ob obravnavi Titovega pisma. „Ni dovolj, da je odbornik navzoč, obča-' nom mora tudi pojasniti gradivo; iKlužbenci občindce uprave, ki bodo
tudi sodelovali, so le za strokovno pomoč," je opozoril odbornike predsednik ObS CirU Pevec.
Uspehi minulega leta so razveseljivi: dokončana je bila rekonstrukcija DANE, TRELESA, izgradnja KO-LINSKJB, rekonstukcijo so pričeli tudi v HRASTU, pridobili so nov obrat ROG v Mokronogu. Lanski proračunski potrošnji so odščipnili okrog 330 tisočakov, kot so terjali predpisi; pobuda trebanj^e občine v zboru delegatov, naj bi nerazvitim to ostalo, ni prodrla.
't akole hodijo kme^ ogledovat nove domače traktoge IMP za trgovino Kmetijske zadruge Trebnje. Že dosti jih brni po razgibani dolenjski zemlji, zadruga pa usmeija kmete v javnem le na 2 tipa traktogev, kar omogoča lažjo servisno dužbo pa tudi najbolj primerni so. (Foto: Železnik)
Med kladivom in nakovalom
Sestavljalci gradiva za javno razpravo postavljajo na prvo mesto razvoj samoupravTiih odnosov. Tu so politične organizacije z vsemi drugimi dejavniki izbojevale pomemben uspeh: ktos naj bi predvidoma vsi obrati, ki imajo 'sedež matičnega podjetja zunaj občine, postali temeljne organizacije združenega dela. Vpliv na proizvodne odnose in tudi delitev bosta zato precej boljša.
Občindco gospodarstvo bo v tem letu pridobilo zametke kemične industrije z NOVOLESOVO tovarno litega akrila. V začetku bo v njej dobilo delo 60 ljudi. Denar za to na-lo2)o je že zagotovljen, podpisana je tudi že pogodba za licenco in dobavo opreme.
Kmetijska proizvodnja nima podrejenega mesta. Od vseh treh uteče-nii proizvodnih smeri si obetajo lepe uspehe: 6.200 ton krompirja, 3,6 milijona litrov mleka in 2.000 ton mesa. To so na prvi pogled visoke številke, je pa, kot je dejal v razpravi inž. Metelko, uresničljivo vsaj ob takih posojilih in drugih možnostih, kot so bile dosedaj.
Kako pa v krajevnih skupnostih? Republik skupnost za ceste bo tudi letos nadaljevala posodobljanje ceste Trebnje-Stefan-Pluska ter na krajših odsekih skozi Dobrnič, VeU-ki Gaber in Veliko Loko. To bo stalo 3,8 milijona dinaqev. Komunalni sklad bo s krajevnimi skupnostmi nadaljeval modernizacijo ceste Slovenska vas-Sentrupert-Prelesje, skušal bo zagotoviti soudeležbo za posodobljanje lokalnih cest v Dobrniču, Veliki Loki, Trebnjem in Mirni, primakniti bo treba nekaj tudi za cesto Bič-Veliki Gaber. Pri ^adnji vodovodov bodo nadaljevali delo na Selih, Trebelnem pripravili bodo načrte za Dobrnič, Dečjo vas, Prim-štal in Vrthtrebnje. Na Mirni naj bi končno pričeli graditi čistilno napravo. Vse to in še marsikaj bo mogoče uresničiti, kot je bilo tudi doslej, s sodelovanjem in podporo ob-čanov.	A.	ŽELEZNIK
lože Korbar: »Novomeški poodbor za obrt, kdo ga sploh pozna?«
Ena od zahtev, pred katero so se zadnji čas davkarji večkrat znašli, je, da morajo občine med seboj uskladiti davčne lestvice, tako namreč ne bi bilo več preseljevanja obrtnikov. Trebanjska davčna politika je bila zaradi tega večkrat v precepu: na republiki so jim očitali preblage stopnje, ravno tako tudi sosednje občine. Na zadnji seji občinske skupščine so prejeli dopolnitev davčne politike, kot to nalaga tudi republiški zakon, le-ta pa še vedno ni tako visoka, kot je mogoče postaviti lestvico, znaša le 44 odst., in ne 60.
Jože Korbar je bil izvoljen v občinsko ^upščino kot predstavnik zasebnih obrtnikov, zato je velo iz njegove razprave tudi precej ostrih besed. „Želimo že enkrat enoten pogled na razvoj zasebnega obrtništva. Cemu tako nagle spremembe davčne politike? Obrtniki se komaj navadgo novih lestvic, pa že dobijo druiee. Cemu iih mešamo? Kdaj iim
bomo povedali še kaj drugega, razen tistega, kako nas bodo? “ Pri tem je , mislil za sestanek, ki ga je pred letošnjo davčno odmero sklicala davčna uprava.
„davijo: republiški zakon, enotna politika. Ah je vseeno'imeti obrt v Ljubljani ali nerazviti sredini? Tam je malo takih, ki gospodarijo le s svojo delovno silo. Se vedno imamo občutek, kot da smo nezaželeni."
—	Kako potemtakem urediti obdavčevanje? - smo vprašali.
„Želimo več kontrole na terenu, ne le gledanje izza oken in na to, kaj si človek prihrani. Niso pa vse le davki. Zakaj npr. nima obrtnik, ki ima malo dohodka, pravice do otroškega dodatka? Vidite, dosti je še stvari, zaradi katerih se marsikateri obrtnik ne počuti kot enakopraven občan."
Vsi obrtniki morajo biti obvezno člani gospodarske zbornice. Jože ne pozna odbornika za zasebne obrtnike v pododboru novomeške zbornice. Ravno naloga zbornice bi bilo urejanje raznih stanovskih vprašanj in tudi dogovarjanje o bolj organiziranem nastopu obrtnikov.
A.Ž.
[
RUDI JANEŽIČ
Po tragični nesreči ob kmečkih delih 18. februarja je čez nekaj dni ugasnilo življenje komaj 32 letnega gospodarja Rudija Janežiča. Pokojnega Rudija so daleč naokoli cenili ne le kot dobrega očeta triletnega sinčka, temveč tudi kbt pobudnika številnih akcij v Bruni vasi. Bil je napreden kmet, ki ga bomo vsi hudo pogrešali.
F. OKORN
IZ KRAJA V KRAJ
JOŽE KORBAR: kot odbornik ...“
„Govorim
Te dni bodo v trebanjski občini zbori volivcev, na katerih bodo obravnavali osnutek občin-^ega proračuna za letos, program razvoja občine, odlok o davkih ter poročilo o zbiranju in porabi krajevnega samoprispevka. Zbori bodo: v Dobrniču 11. marca ob 7.30, Dolnji Nemški vasi 14. marca ob 19.00, na Čatežu 13. marca ob 19.00, v Kne^i vasi 9. marca ob 19.00, na Mirni 9. marca ob 19.00, v Mokronogu 13. marca ob 19.00, Račjem selu 14. marca ob
19.00, Selih Šumberku 11. marca ob 7.30, Svetinjah 11. marca ob 14.00, Stefanu 10. marca ob
19.00, Šentrupertu 18. marca ob
7.30, Sentlovrencu 18 marca ob
7.30, Trebnjem 15. marca ob
19.00, na Trebelnem 11. marca ob 7.30, v Velikem Gabru 18. marca ob 7.30 in v Veliki Loki 17. marca ob 19.00. Vablieni!
DOL: IZSILJENO LE NA POL -Kaj se zgodi, če se vodotok regulira le v vi^em delu toka, spodaj pa ne? To bodo občutili Gomilčani, ko se bo do njih regulirana struga napolnila, naprej pa se bo voda vijugala, kot bo vedela in znala! Tega seveda ne bi bilo, če bi začeli regulirati od ustja Zvijalnice, ne pa od tam, kjer so bili najglasn^ši.
LUKOVK: kdo IMA BLAGAJNO? V tej vasi imajo izredno marljiv gradbeni odbor, ki je postavil novo transformator^o postajo. V njem je okrog 15 ljudi. Na kraju so si razdelili 2,4 tisočaka, kar jim zamerijo nekateri, ki bi raje videli ta denar v rokah gasilcev. Člani gradbenega odbora so res delali 2 leti, zato bi si morda zaslužili še več, žrtvovali so na stotine ur, marsikdo je vozil tudi s svojim avtomobilom. Takih sporov prav gotovo ne bi bilo, če bi poslovanje teklo preko ene blagajne, blagajne krajevne skupnosti. Tako pa se natezajo, kdo lal^o odobri ali ne m^hno nagrado!
ODRGA:	ODBIJAC NA
LASTNO PEST - Neki gospodar je skušal zavarovati hišo ob cesti tako, da je zgradil odbijač, ki je sila nevaren. Tega seveda ne bo reševala občinska ^upščina, temveč trebanjska krajevna skupnost, ki to cesto upravlja.
MIRNA-TREBNJE: SE SPREVODNIKA NIMA - Ni lahko v koži šoferja avtobusnega podjetja GORJANCI! Razen šklopotajočega avtobusa namreč ne premore niti sprevodnika, ki mu bi pomagal vsaj pri tem, da se mu ne bi bilo treba mučiti še s kartami. Posebno na Mimi je namreč velik naval, marsikdaj tudi že prej, minuli petek je dobil pomoč q>revodnika šele v Trebnjem. Žal je bilo to zgolj naključno!
MIRNA:	KAKO Z VODNO
SKUPJJOSTJO? V ponedeljek je bU dogovorjen sestanek med predstavniki Dolenjske vodne skupnosti, krajevno skupnostjo in Dano glede medsebojnih odnosov. Bo torej na Mimi le narejeno tisto, kar je bilo že začeto?
TEDENSKiLE
B
Petek, 9. marca - Frančiška Sobota, 10. marca - 40 mučencev Nedelja, 11. marca - Sofronij Ponedeljek, 12. marca - Gregorij Torek, 13. marca - Kristina Sreda, 14. marca - Matilda Četrtek, 15. marca - Klemen
BRESTANICA: 10. in 11. 3. italijanski barvni film „Ljubezenska zgodba."
ČRNOMELJ: 11. 3. francoski barvni film „Blažen med ženami" 14. 3. angle^i barvni film „Marija Stjuart"
KOSTANJEVICA: 10. 3. ameriški barvni film „Za njeno ljubezen" 11. 3. ameriški barvni film „Padalci
prihajajo
KRŠKO: 10. in 11. 3. angleški barvni film „Dirka za čas" 14. 3. nemški film „Čudež ljubezni"
MOKRONOG: 10. in 11. 3. ameriški barvni film „Nevarnejše od moških"
MIRNA: 10. in 11. 3. „In ne vpelji me v skušnjavo"
NOVO MESTO: Od 9. do 12. 3. italijanski - barvni film „Kavboj King". Od 13. do 15. 3. ameriški barvni film „Sprehod po poletnem dežju." - POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 9. do 13. 3. italijanski barvni film „Vojna vohunov".
RIBNICA: 10. in 11. 3. ameriški barvni film „Hudičeva brigada".
SEVNICA: 10. 11. 3. angleški film „Rop in goljufija". 14. 3. angleški film ,.Devica in cigan".
ŠENTJERNEJ: 10. in 11. 3. „Krvavi mesec".
TREBNJE: 10. in 11. 3. angleški barvni kavbojski film „Barquero". 14. 3. madžarski barvni kriminalni film „Morilec je v hiši".
SLUŽBO DOBI
ZA PLANINSKE DOMOVE sprejmemo takoj gospodinjske pomočnice in pomožne servirke v starosti nad 20 let. Pismene ponudbe pošljite Planinskemu društvu Lju-bljana-matica, 61001 Ljubljana, p. p. 320.
MIZARSKEGA POMOCNIKA ali priučenega delavca sprejmem. Cimerman, Ljubljana, Polje 38/11.
NATAKARICO z nekaj leti prakse iščemo za bife pri Ljubljani. Vsa oskrba v hiši, drugo po dogovoru. Danila Vehovec, Bife - Polje 346, Ljubljana
TAKOJ SPREJMEM dekle za delo v kuhinji. Gostilna Vrbinc, Peruzzijeva 105, Ljubljana.
SPLOŠNA BOLNICA NOVO MESTO sprejme več delavk za dela na oddelkih, kuhinji, pralnici in vrtu. Podrobnejše informacije dobite v personalni službi upravne bolnice.
IŠCEM upokojenko za varstvo dveh otrok. Nudim opremljeno sobo s centralno kurjavo, hrano in lepo denarno nagrado. Martin Ošlak, Gruenova 1, Celje.
SLUŽBO ISCE
OBRTNIKI! Sprejmem vodenje poslovnih knjig. Naslov v upravi lista (572/73).
STANOVANJA
MLADA USLUŽBENKA išče neopremljeno sobo v Novem mestu. Ponudbe pošljite pod šifro „POŠTENA".
FANT IN DEKLE pred poroko iščeta sobo in kuhinjo ah samo večjo sobo do jeseni. Sva poštena in mirnega značaja ter dobra plačnika. Naslov v upravi lista (524773).
IŠČEM SOBO in kuhinjo v okolici Novega mesta. Plačam tudi za leto dni vnaprej. Naslov v upravi lista (524/73).
PRODAM komfortno trisobno stanovanje s 300 kvadr. metri vrata v bližini Novega mesta. Vseljivo v enem mesecu za gotovino. Naslov v upravi lista (508/73).
DOBRA PRILIKA! Zamenjam moderno trisobno komfortno sta-novanje-stanovanjska pravica za etažno lastništvo-za del hiše ali hišice v Sloveniji. Prednost: Novo mesto ali Bregana. Ponudbe pod šifro „538/73".
MLADA ZAKONCA iščeta sobo v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (543/73).
ŠTIRI SOBE s kopalnico pri morju v občini Umag oddam v najem za letni oddih delavcev zaintresirane-mu podjetju. Interesenti se lahko zglasijo vsak dan v Novem mestu. Zagrebška 8, III. nadstropje.
ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma ali dekletoma. Naslov v upravi lista (558/73)
V NOVEM MESTU prodam dvosobno stanovanje. Centralna kurjava, telefon. Ponudbe pod „MED ZELENICAMI"
Motorna vozila
POCENI PRODAM dobro ohranjeno škodo 1000 MB, letnik jesen 1967. Naslov v upravi Usta (552/73).
NUJNO PRODAM tri leta star NSU 1000 c, registriran do januarja 1974, z bogato dodatno opremo. Informacije v osnovni šoli Stopi-čc,
FIČKA (december 1969), lahko tudi prikolico, prodam ali zamenjam za škodo 100 ali 110 ter doplačam. Brezovar, Gotna vas 44, Novo mesto.
PRODAM FIAT 850 special, letnik
1969. Taborski, Zagrebška 8, Novo mesto.
PRODAM karamboliran fiat 750 ali nekaramboliranega, letnika 1969 in 1965. Naslov v upravi lista (549/73).
PRODAM neregistrirano škodo 1000 MB 66 v voznem stanju. Sa-šek, Gubčeva 15, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750 luxe, letnik 1972. Naslov v upravi lista. (559/73).
PRODAM FIAT 750 lux, prevoženih 7.000 km. Reba, Ljubljanska 20, Novo mesto.
PRODAM ŠKODO 1000 MB, letnik 1966,	1000	km	po generalni.
Cena 8.000 din. Ivan Ivkovič, Ljubljanska 14, Novo mesto.
PRODAM RENAULT R 4, letnik 1968. Kokalj, Vel. Bučna vas 17, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM motorno žago Jobi, kosilnico BCS in traktor. Alojz Rožman, Malenška vas, Mirna peč.
PRODAM sladko seno z dobro gnojenih travnikov, količina 10 ton. Žane Hočevar, Belšinja vas 5, Trebnje.
PRODAM divan, mizo in štiri stole. Manojlovič, Nad mlini 43, Novo mesto.
PRODAM malo rabljen kombiniran otroški voziček. Ogled od 15. do 18. ure. Tomšič, Ulica talcev 6, Novo mesto.
PRODAM desni vzidljiv štedilnik na dve plošči in pol, malo rabljen z bakrenim kotličkom. Naslov v u pravi lista (571/73).
PRODAM grablje Sonce 4. Janez Jakše, Hrastje 4, Šentjernej.
UGODNO PRODAM dobro ohranjen globok otroški voziček. Vprašajte vsak dan po 14. uri na telefon 22-284.
PRODAM kuhinjsko opremo. Ogled vsak dan popoldne. Ivanka Antončič, Kristanova 30, Novo mesto.
PRODAM snopovezalko BCS 127, mlatilnici in drobilec za žito (šro-tar) v odličnem stanju. Janez Plaveč, Vrhovo 16, Mirna peč.
POCENI prodam kozolec na štiri okna. Janez Penca, Dol. Mokro polje 13, Šentjernej.
UGODNO PRODAM dnevno sobo. Ogled od 15. do 17. ure. Naslov v upravi lista (542/73).
PRODAM kozolec dvojnik na osem oken in kuhinjsko kredenco. Ivan Vidrih, Otočec 10.
PRODAM kombinirano omaro, dva fotelja in mizo. Kresalj, Trebnje 16.
POCENI PRODAM kuhinjsko kredenco in hladilnik v dobrem stanju. Ogled popoldne. Naslov v upravi lista (554/73).
PRODAM 3500 kg dobrega sena. Cena po dogovoru. Janez Umek, VeL Cerovec 19, Stopiče.
PRODAM kozolec dvojnik. Ogled 11. in 18. marca od 9. do 11. ure. Kristanova 47, Novo mesto.
K U
KUPIM enostanovanjsko vseljivo hišo z vrtom v Črnomlju. Opis hiše in ceno pošljite na upravo lista pod šifro „DOGOVOR".
na vas, ali v krajevnem uradu Bizeljsko.
PRODAM STANOVANJSKO hišo z gospodarskim poslopjem in še eno poslopje. Možna adaptacija hiše. Marija Planinc, Vojinska cesta 15, 68340 Črnomelj.
NAJBOLJŠEMU	ponudniku
prodam hišo z dvema njivama in nekaj gozda na Občinah pri Trebnjem. Samo pismene ponudbe pošljite na naslov Vida Drnovšek, Planina 4/a. 64000 Kranj.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Ce želiti osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ah nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Ljubljeni mami FRANCKI BRU-DARJEVI iz Novega mesta želimo za 70. letnico in god vse najlepše z željo, da bi bila še mnogo let med nami, ter ji iskreno čestitamo za dan žena. Otroci-z družinami.
Dobri in skrbni sestri, oziroma hčerki ANICI BANOVEC iz Adamičeve 23, Novo mesto, za rojstni dan vse najboljše in še na mnoga leta želijo; mama, ata, brat Franc, sestra Milica z družinama.,
Dragi mami FANI DRAGMAN iz Prečne za dvojno praznovanje iskreno čestitamo in ji želimo še na mnoga zdrava leta: sinovi Alojz in Franc z družinami ter Jože.
barv po 10,00 din. Priporoča se za naročila.
Obveščam cenjene stranke, da bom s 1. aprilom začel teracersko obrt. Priporočam se za naročila. Te-racerstvo Jože Kic, Škocjan 19.
Vsem požrtvovalnim vaščanom Križevske vasi pri Metliki, ki so 4. januarja 1973 v najini odsotnosti pomagali pogasiti ogenj in tako preprečili velikansko škodo, se iskreno zahvaljujeva. Hvaležna Slavko in Tončka Jaklič.
Ob smrti dragega moža, bratranca, strica in svaka
JANEZA KAŠIČA iz Gorenje vasi pri Mimi
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, se poklonili njegovemu spominu in mu darovali vence in cvetje. Najlepša hvala sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, gasilcem za častno spremstvo, govornikoma Nacetu Korbarju in Francu Bulcu za lepe poslovilne besede, pevcem za žalostinke in duhovnikom za lepo opravljeni obred. Posebno smo hvaležni dr. Stanislavi Vilfan, ki mu je v dolgotrajni in težki bolezni z velikim požrtvovanjem pomagala in lajšala bolečine.
Žalujoči: žena Terezija, Edi in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
ANTONA ŠOBRA iz Kompolja pri Boštanju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam stali ob strani in z nami sočustvovali. Še posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ambulante Krmelj in Sevnica, kolektivu železniške postaje Sevnica, železniški godbi iz Zidanega mosta, govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem za žalostinke, župniku pa za spremstvo.
Žalujoči: žena Marija, brat Stanko ter Franc, Jože, Lojze z družinami in drugo sorodstvo
1
\ |6.0( 15.( Pisa .0(
C
Gla: Dan ll.( za 1 tiisl Ekc ■ i]
ma
JELKA JURKAS, Cmec 68, Brežice, opozarjam vsakogar pred kakršnimkoli nakupom premičnin in nepremičnin od mojega moža Franca Jurkasa. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
JOŽE SREBRNJAK, Potov vrh 50, Novo mesto, prepovedujem vožnjo po travniku v Cirjah. Kdor tega ne bo upo.števal, ga bom sodno preganjal.
ALOJZ-GREGORCiC, delavec iz Okroga 3, Šentrupert, preklicujem kot neresnične izjave, ki sem jih govoril o Andreju Ruglju, delavcu iz Okroga 1, Šentrupert, pred delavci v tovarni Trimo v Trebnjem, in se mu zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe.
GREGOR HROVAT, Hinje 16, prepovedujem pašo kokoši in zlivanje vode po mojem sadovnjaku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
FRANC NOVAK, Osojnik 35, Semič, prepovedujem vožnjo in hojo po moji parceli v Vinjem vrhu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Opozarjam natakarico Minko iz gostilne Ranč pri Smedniku, naj vrne 10 zavitkov cigaret. Jože Cvelbar. Mršeča vas 12, Sentiernej.
ESTIIAI
KRAJEVNA SKUPNOST NOVO MESTO prosi starše, ki želijo imeti otroke v šolskem varstvu tudi med šolskimi počitnicami, naj do 15. aprila 1973 pismeno javijo ravnateljstvu šole, katero otrok obiskuje. V prijavi napišite kateri mesec želite imeti otroka v šolskem varstvu.
Obveščamo občane in delovne organizacije krajevne skupnosti Novo mesto, da se je pisarna krajevne skupnosti preselila iz Novega trga 9 na Glavni trg 7 (Rotovž) - telefon 22-136. KRAJEVNA SKUPNOST NOVO MESTO.
IVAN KOBE, LJUBLJANSKA 73, Celje, vam nudi vrtnice vseh
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, žene, stare mame in tete
ANE VRTAR/roi- PLUT iz Petrove vasi pri/Cmomlju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, ki ste jo spremili na zadnji poti , ji poklonili cvetje in vence ter sočustvovali z nami. Lepa hvala vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pismeno sožalje. Zahvaljujemo se ZZB NOV ter krajevni skupnosti Petrova vas za pozornost in podarjen venec, članom delovnega kolektiva pošte Ljubljana 1 za venec in udeležbo na pogrebu. Lepa hvala župnijskemu uradu župnije Črnomelj, zdravstvenemu domu in zdravnikom. Prisrčna hvala sosedom Butala in Grahek iz Petrove vasi št. 16 in 18 za nesebično pomoč, ki so nam jo nudili v najtežjih trenutkih. Vsem in vsakemu še enkrat: iskrena hvala!
Žalujoči Vrtaijevi — mož Alojz in sinovi z družinami
»Dolenjski list« tribuna bralcev
Po hudi in mučni bolezni nas je v 89. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama, stara marna, prababica in sestra
MARIJA DRENI K, roj. SEVER Iz Dol. Podboršta pri Trebnjem
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebna zahvala sosedom, sorodnikom, društvu upokojencev in vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in drago mamo spremili na zadnji poti, ter častitemu dekanu iz Trebnjega za lepe poslovilne besede in obred.
Žalujoči: sinova Franc in Stane z družinama, hčerke Marija, Eli, Toni z družino, Rezi s hčerko in nečak Zvone z družino, sestri Ani in Zalka.
Ob smrti naše drage mame, žene, sestre, tete in bake
BARBARE CIGIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma in kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto za zdravstveno pomoč in nego. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Drago, hčerka Nada Vavžik z družino in drugo sorodstvo
Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, sina in brata
LEOPOLDA PUHKA
iz Pustega gradca 7
se iz srca zaiivaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani in izrekU sožalje. Prav posebej se zahvaljujemo osebju novomeške bolnišnice za zdravljenje in lajšanje .bolečin, predstavnikom podjetja IMV-poslovalnice Črnomelj za vence in godbo, tovarišu Leopoldu Be-čaju za govor ob grobu, gasilcem iz Dragatuša, osnovni šoli Dragatuš in vsem udeležencem pogreba ter darovalcem vencev in cvetja. Zalivala velja tudi babici iz Dragatuša za nudenje pomoči v času bolezni, župniku za spremstvo ob pogrebu in vsem sorodnUcom ter sosedom, ki so nam izrazih sožalje ali nudih pomoč. Naš dragi Polde nam bo vsem ostal v dolgotrajnem spominu.
Žalujoči: žena Ana, sin Vinko, mati Katarina, brat Jože, sestri Marica in Fani ter drugo sorodstvo.
Mnogo prerano nas. je zapusina naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
JOŽEFA KONČEK z Uršnih sel
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremiH na njeni zadnji poti, ji poklonih vence in cvetje ter z nami sočustvovali. Enako zahvalo smo dolžni zdravniku dr. Polenšku za večletno zdravljenje ter kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: sin z ženo, hčerke z družinami, vnuki z družinami, sestra, pravnuki in drugo sorodstvo
P«i
Ob boleči izgubi naše drage in pozabne zene, mame, stare maniCj^ sestre in tete	l.
FRANČIŠKE KUMP
iz'Uršnih sel
al
tazi
dor
Ve<
Kra
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščsPlc! nom, sosedom, znancem in sorodni kom za vso pomoč, ter vsem, ki ^ jo spremili na zadnji poti v številu. Posebno se zahvaljujem®^ kaplanu iz Dol. Toplic za opravljen^ obred, sorodnikom, znancem, sode_ lavcem, kolektivom Kovinarja, voteksa, železniškega skladišča Nof vo mesto ter organizaciji ZB sela za podarjene vence in cvetje.
Žalujoči: mož France, hčetiaj, ke Frančiška, Marija, Anic^ Karolina in Jožefa z družinam^ sinova France in Jože z družin^ ter drugo sorodstvo_______________
Ob nepričakovani in bridki izgu^® naše ljube in skrbne mame, stai^ mame, sestre in tete
MARIJE BEDE K, roj. LUKŠIČj^, Dolnja Straža 79 rit
. Po
se zahvaljujemo vsem, ki so nam iz^a razih sožalje, ji darovali vence j cvetje ter jo spremih na njeni zadrfis^ poti. Posebna zahvala sindikalnirnLj podružnicama Novolesa TSP in TD^n; ter sodelavcem in SZDL Dolnj^^ Straža za podarjene vence. Nadali4ij smo dolžni zahvalo župniku iz Prec^ ne in Vavte vasi za lepo opravljei^ obred.'Toplo se zahvaljujemo sosej^j dom Jermanovima, Tekavčevima,2( Bohovima in Zgagi za njihovo prijaj^, teljsko pomoč.	oj
Žalujoči: sin Štefan z žen^ Meto, hčerka Mimi z družino, sin Franci z družino, brat Lojze z družino in drugo sorodstvo ^ Dolnja Straža, 3. marca 1973
------------------------------------.t
Ob boleči in mnogo prerani izgU'| i naše nreliuhe hžerkirf*	*
bi naše preljube hčerkice
MAJDIČE FURAR
iz Cegelnice 32
:1 Ij
se najlepše zahvaljujemo vsem soseH dom, vaščanom, prijateljem in znanci cem, ki so jo spremih do njenega' preranega groba, posebno še stari;! mami ter župniku za lepo opravljeni ' obred.
Žalujoči: mamica in očka teti drugo sorodstvo.	'
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti našega dobrega moža, očeta, starega očeta, sina in brata
ANTONA VRŠČAJA iz Ljubljane
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljefn in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti na pokopališču na Žalah, mu darovaU vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni godbi na pihala Črnomelj, kolektivu socialnega zavarovanja Črnomelj in kolektivu Dolenjke iz Črnomlja.
Družine Vrščaj, Plut in Ambrožič
1
HlSO V GRADNJI (druga faza končana) Krško-Resa prodam. Drago Požun, 68280 Brestanica 121.
LEPO POSEST s hišo, gospodarskim poslopjem, vinograd z zidanico, posodo, stiskalnico za grozdje poceni prodam v lepem kraju v Bojanji vasi. Vsa pojasnila dobite pri Jožetu Matekoviču, Metlika, Trg svobode 4.
PRODAM VINOGRAD velikosti 43 arov s kletjo v Orešju na Bizeljskem ob cesti. Cena 50.000 Ndin. Zglasite se pri Ivanu Greglu, Brač-
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje drage žene
DOROTEJE JAMNIK roj. ŠKUFCA
se iskreno zahvaljujem sosedom, vaščanom, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi v najtežjih trenutkih stali ob strani, z mano sočustvovali, mi izrazili sožalje, podarili pokojnici vence in cvetje ter jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo pevskemu zboru iz Hinj za zapete pesmi ob odprtem grobu, ter župniku iz Hinj za izrečene besede in obred.
Žalujoči: mož Jože Jamnik
Hrib pri Hinjah 3
Našo prodajalno smo bogato založili s pomladnimi vzorci metrskega blaga, konfekcije, pletenin in perila.
Vabimo vas na brezobvezen ogled.
iJeleieksitl" Črnomelj
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, l^anc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štaidohar in Ivan Živič
UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni urednik V, Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Marjan MoSkon, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 dm -- Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 3() DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI; 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni
strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1.7.
1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. l. 1973)
TEKOČI RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68OOI Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 ~ Nenaročenih rokopisov in fotopafij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi Ui tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
TELEVIZIJSKI
SPORED
RADIO LJUBLJANA
VSAK DA^J: poročila ob 5.00, 500, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00.
Četrtek, 8.' marca: 8.10
Glasbena matineja. 9.35 Slovenske , narodne pesmi. 10.20 Pri vas doma.
11.00	Poročila - Turistični napotki naše goste iz tujine. 12.30 Kme-' nasveti - Inž. Olga Stefula: Ekonomija reje brojlerjev na kmeti-g j\12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 ^iporočajo vam ... 14.10 Mladina ,e. 15.30 Glasbeni intermezzo. -V'J-OO „Vrtiljak". 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer ^mačih pesmi in napevov. 21.00 Večer s slovensko pisateljico Nado Kraigher. 22.15 Paleta popevk in ž#lesnih ritmov.
PETEK, 9.'MARCA: 8.10 Glasbe-ei/'a niatineja. 9.35 Glasbena pravljici^ 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poro-_ Turistični napotki za naše gojene iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti Jo" inž. Jože Sile: Katere poljščine bi j^azalo letos razširiti
katere skrčiti. 12.40 Z domačimi luisambli. 13.30 Priporočajo /am ... 14.30 Naši poslušalci česti-^>lajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki turiste. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 nPperni koncert. 18.15 „Signali". uJ^.OO Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca. -PO.OO Amaterski zbori tekmujejo. jlP0.30 Tops-pops 13. 21.15 Oddaja 11^ morju in pomorščakih. 22.15 Be-iSede in zvoki iz logov domačih.
IČ- SOROTA, 10. MARCA: 8.10 glasbena matineja. 9.35 Glasovi v ritmu. 10.20 Pri vas doma. 11.00 . Poročila — Turistični napotki za goste iz tujine. 12.30 Kmetijski f »sveti - inž. Dušan Terčelj: Izbor ^•^rt za obnovo vinogradov glede na plansko vinsko letino. 12.40 Po do-^.jBiače. 13.30 Priporočajo vam ... W4.10 S pesmijo in besedo po Jugo-‘jBlaviji. 16.00 „Vrtiljak". 17.20 Gre-; too v kino. 18.15 Dobimo se ob isti 19-00 Lahko noč, otroci! 19.15 * Minute z ansamblom Vilija Petriča. i^O.OO Večer z Juretom Robežni-) *om, njegovimi gosti in Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 22.20 lOOddaja za naše izseljence,
o,
ze NEDELJA, 11. MARCA; 6-00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke - Ludwig Achtel: ».Pogumni krojaček". 9.05 Koncert liz naših krajev. 10.05 Še pomnite, “|tovariši... Vladimir Dedijer: V do-jlini Neretve med četrto ofenzivo. ,yil0.25 Pesmi borbe in dela. 10.45-13.00 Naši poslušalci čestita-^ in pozdravljajo. 11.00 Poročila -Tu^tični napotki za naše goste iz i^^jine. 13,30 Nedeljska reportaža.
; 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30
I	Humoreska tega tedna - K. Capek: ;eiLirični tat. 15.05 Nedeljsko športno H'} Popoldne. 17.05 Radijska igra - Ka-ja^l Cop: „Ure". 19.00 Lahko noč, ji otroci! 19.15 Glasbene razglednice, ni 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Za-• Plešite z nami.
PONEDELJEK, 12. MARCA: MO Glasbena matineja. 9.20 Z veli-; J^i zabavnimi orkestri. 10.20 Pri
5^ doma. 11.00 Poročila - Turi-j^iČni napotki za naše goste iz tuji-
i.	12.30 Kmetijski nasveti - inž. •Tibor Titan: Kako napreduje kooperacija v živinoreji. 12.40 Z godbo Pilice iz Ljubljane. 13,30 Priporočajo vam ,, . 14.30 Naši poslušalci t®stitajo in pozdravljajo. 15.30 plasbeni intermezzo. 16.00 „Vrti-flak", 17.10 Ponedeljkovo glasbeno ^poldne. 18.15 Z jugoslovanskimi ^vci zabavnih melodij, 19,00 Lah-‘0 noč, otroci! 19.15 Minute z insamblom Ottavia Brajka. 20.00 »Ti in opera". 22,15 Za ljubitelje Mzza.
TOREK, 13. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma.
11.00	Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Veterina. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Z ansamblom Francija Puharja. 15.30 Glasbeni in-termezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Popoldanski simfonični koncert.
18.15	V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovači. 20,00 Prodajalna melodij. 20.30 Radijska igra
- Theodor Weissenborn: „Herojski zgled". 22.15 Popevice se vrstijo.
SREDA, 1'4. MARCA: 8.10 Glasbena matineja, 9.25 Iz glasbenih šol.
10.20	Pri vas doma. 11.00 Poročila
- Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Milena Lekšan: Pomen kombinacije sorte in podlage. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni
intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Naša glasbena galerija. 18,15 Glasbene vinjete. 19.00 Ldiko noč, otroci!
19.15 Glasbene razglednice, 20,00 Simfonični orkester RTV Ljubljana,
22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, 15, marca: 8,io Glasbena matineja, 9.35 Slovenske narodne pesmi. 10.20 Pri vas doma,
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12,30 Kmetijski nasveti - inž, Slavko Gliha: Kako lahko poljedelci povečajo velikost polja kljub ć^arnemu maksimumu, 12,40 Igrajo pihalne godbe, 13,30 Priporočajo vam,,, 14,10 Mladina poje, 14,40 „Mehurčki".
16.00 „Vrtiljak", 17,10 Koncert po željah poslušalcev, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 22.15 Iz sodobne nizozemske glasbe.
ostrene
^SLOVENIJALES
UUBUANA
VAM NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH:
PLEMLJEVA 68
VIZMARJE, GOSP RAZSTAVIŠČE, DOMŽALE,
HALA D
A. SKOKA 20
ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše:
BETONSKO ŽELEZO, CEMENT, IZOLACIJSKE MATERIALE, APNO, OPEKO, RAZNO KRITINO IN DRUGO: OKNA, VRATA. LADIJSKI POD-OPAŽE, PARKET; KERAMIČNE PLOŠČICE 4N SANITARNO KERAMIKO PEČI ZA CENTRALNE KURJAVE, RADIATORJE IN CEVI;
INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU: VIŽMARJE: 51-566^51-881 GOSP. RAZSTAVIŠČE: 312-598 DOMŽALE: 7^:397
OBIŠČITE NAS!
RANO BREZICE
ČETRTEK, 8. Makca:
16.00-16.16 Napoved programa, poročila in tiiristični napotki.
16.15-16,30 Nove plošče RTB.
16.30	- 16.45 Pred referendumom smo obiskali učence osnovne šole Pišece. 16.45-17.00 Mala šola avtomobilizma - Obvestila in reklame. 17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 10. MARCA:
16.00-16,30 Pol ure za pop glasbo. 16.30-16.45-17.00 Obiskali smo učence osnovne šole na Bizeljskem.
17.00-17.10 Kuhajte z mano. 17.10-17.30 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas. 17.30-18,00 Za naše najmlajše - Medvedek Pu - ter -skladba iz brežiške glasbene šole,
NEDELJA, 11. MARCA: 10.30 Domače zanimivosti - Delavci o delavski kontroli — pogovor s proizvajalci v delovnih organizacijah
—	Za naše kmetovalce:	dipl.
veterinar Janko Vizjak: še o porodu pri kravah — Pred referendumom v občini Brežice za podaljšanje krajevnega samoprispevka — govorita predsednik občinske skupščine ter predsednik štaba -Obvestila, reklame in spored kinematografov.	12.00-15.00
Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 13, MARCA:
16.00-16.15 Napoved programa in melodije z ansamblom Miška Hočevarja. 16.15-17.15 Poročila, Jugoton vam predstavlja, Kaj prinaša nova številka DL, obvestila, reklame, filmski pregled.
17.15-17.30 Tedenski športni pregled. 17.30-18.00 MLADINSKA ODDAJA’
Iz'brežiške porodnišnice: Ivanka Papeš iz Bregane - Roberta; Marija Cantiči iz S^entlenarta - Agrona: Slavica Hazdovac iz Brežic — Saro: Ana Kerin iz Lomna — Gabrijela: Božica Jakolič iz Kraja Donjega -Velimira; Antonija Kene iz Globokega - deklico; Marija Imperl iz Krškega - deklico: Anica Radova-nič iz Pod vrha - Karmen; Andjelka Horvat iz Savrščaka - deklico; Ivanka Možič iz Loga - Jožeta; Pavica Novosel iz Podvrha - deklico; Štefanija Drenski iz Drenja - deklico: Jožica Valenčak iz Rakovca - deklico; B^ica Stampek iz Nove vasi -dečka; Ana Geržina iz Gorjan -dečka; Ana Jankovič iz Sremiča -dečka; Marija Pajk iz Mrzle Planine
-	deklico; Djurdja Goldin iz Podvrha - deklico.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v brežišld bolnišnici: Marija Pinterič je padla po stopnicah in si poškodovala levo nogo; Draga Novska je povozil avto in mu poškodoval desno nogo in glavo; Stane Suša se je prevrnil z avtomobilom in se poškodoval po hrbtu in rebrih; Rozalija Šetin je padla po stopnicah in si poškodov^ desno nogo; Rifet Pajič je padel pri delu in si poškodoval levo nogo; Janez Prah je padel s kolesom in si poškodoval desno roko in nogo; Jožefa Vučaj-nka je nakdo z žebljem pičil v grlo; Karolina Židan je padla v stanovanju in si poškodovala desno nogo.
Ivana Tursana je brcnila krava po desni nogi; Stanislav Uršič se je zaletel z mopedom v avtomobil in si poškodov^ glavo; Maks Šinkovec se je v kopalnici po Ul z vrelo vodo; Milica Klokočar je padla s podstrešja in si poškodovala hrbtenico; Antonija Cizelj je padla s podstrešja in si poškodovala levo roko.
Stražnik se je opravičeval, da utegne biti pomota, vendar pa naj gre z njim.
•Šla sta in stopila v zakotni ulici v nizko hišo, v umazano delavnico nekega čevljarja. Komaj so se odprla vrata, je Silvester kljub temačnosti takoj ugledal v kotu svojega tovariša s pota. Pri priču mu je bilo vse jasno.
„Ali je ta? “ je vprašal stražnik. Človek v kotu je prikimal, stražnik je potegnil verigo in Silvestra vklenil. Ni se branil. Ali njegov obraz je posinjel v groznem gnevu in njegove oči so sršele bliske na izdajalca. Ko je stražnik dokončal, je stisnil Silvester roke v krčevite pesti, da so izstopili goli sklepi kakor železni obrunki, Nato je zamahnil z vklenjenimi rokami in se pognal nad izdajalca, ki se je zgrudil pod težo
udarca in zaječal na tleh v kaluži krvi,
,JPlačilo, Judež!“ je zagrčal Silvester in pljunil na pobitega, Nato je odšel z dvignjeno glavo in s sladkostjo v srcu pred stražnikom.
„In potem? “ sem ga vprašal.
Silvester je počakal z odgovorom; zakaj tako srdit je bil ob spominu na izdajalca, da se mu ni hotelo takoj odgovoriti.
,J*otem? 1, kaj? Naredil sem tri leta, sedem mesecev in dvajset dni — natančno po postavi: potlej pa spet na cesto! “
Nato sva oba molčala. Zamislil sem se — ne vem kam. Zato je Silvester pretrgal molk s tem, da je vstal in rekel: „Bo treba iti! Torej srečno!“
Silvester je odhajal. Pri vratih se je še
okrenil in rekel: ,3anio še eno stvar, ne zamerite, vam razodenem, To pa zato, da spoznate, kako so ljudje neusmiljeni,
To zimo sem strašno prezebal; čudim se, da me ni bilo od samega hudega konec. Ko se je začel topiti sneg, si je župan domislil in .mi rekel: „Silvester, dosti je tvojega potepanja po svetu, V hiralnico pojdeš, da bo mir pred teboj!“ Gospod, pomislite to grozno besedo: pomlad v deželo, Silvester pa v hirabiico! Povem vam, da sem jokal in ga s povzdignjenimi rokami prosil: „Prizanesi, če si človek!“ Tak je svet, gospod, Bog se usmili reveža in mu pošlje sonca, da se ogreje, človek mu ga je nevoščljiv in pravi: Pozimi v sneg, poleti na zid,
Zbogom!“
Ko so se zaprla vrata za zaznamovanim in je še donel njegov drsajoči korak iz veže, je predme stopilo vprašanje: Kdo peha te ljudi na cesto?
In nisem mogel odgovoriti,
KONEC
ČETRTEK, 8 MARCA: 9.35 TV v šoli (Zg.) — 10.30 Angleščina (Zg.) - 10.45 Nemščina (Zg.) -
11.00 Francoščina (Bg.) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg.) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg.) — 15,55 Nemščina - ponovitev (Zg.)
- 16.10 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) -
17.30 Besede za mame (Lj.) -
18.00 Otroci pojejo o mamicah (Lj.)
- 18.15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Druščina jehu - serijski Mm (Lj.) -18,05 Poljudno znanstveni film Drzni pomorščaki (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.)
- 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj.) — 20.40 Četrtkovi razgledi (Njihov vsakdan) (Lj.) - 21.30 Poročna noč — barvni film (Lj.) - 22.00 Alberth Herring
- I. del opere (Lj.) - 23.10 Poročila (Lj.)
UHF — oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg.) - 17.45 Naočnik in očalnik — oddaja' TV Ljubljana (Zg.) - 18.15 Kronika (Zg.) -
18.30 Narodna glasba (Zg.) - 19.00 Panorama (Zg.)	—	19.45
Propagandna oddaja (Zg.) - 20.00 TV dnevnik (Zg,) - 20,30 Krog (Zg.) - 21.15 Spored Italijanske TV
PETEK, 9. MARCA: 9.30 TV y šoli (Zg.) - 11.00 Angleščina (Bg.)
- 14.40 TV v šoli — ponovitev (Zg.)
- 15.45 Smučarski poleti - barvni posnetek iz Oberstdorfa (Lj) -
17,45	Verne-Kohout: v 80 dneh okrog sveta - III, del (Lj,) - 18.15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Profesor Baltazar - barvna risanka (Lj.) -
18.40	Vzgojni problemi (Lj.) -
18.50	Pet minut za boljši jezik (Lj.)
- 18.55 Mozaik (Lj.) - 19.00 Kratek film (Lj.) - 19.15 Naš ekran (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.30 Iz zakladnice svetovne književnosti:	E. Zola:	Terese
Raqoin (Lj.) - 22.00 XXI. stoletje
- barvna oddaja (Lj.) — 22.25 Poročila
UHF - oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg.) - 17.45 Otroški spored (Zg.) - 18.15 Kronika (Zg.)
- 18.30 Poljudno znanstveni film (Bg.) - 19.00 V petek ob 19 uri (Zg.) — 19.45 Propagandna oddaja (Zg.) - 20.00 TV dnevnik (Zg.) -
20.30 Zabavna oddaja (Zg.) - 21.40 Serijski film (Zg.) - 22.30 TV dnevnik (Zg.)
SOBOTA, 10. MARCA: 8.55 TV v šoli (Zg.) - 10.25 TV v šoli (Sa.)
-	11,25 Oberstdorf: smučarski poleti - barvni prenos do približno
14.00 (EVR. Lj.) -	15.00
Rotterdam: atletika v dvorani -barvni prenos (EVR) - 16.30 Košarka Lokomotiva:	2^dar -
prenos (Zg. Lj.) v odmoru propagandna oddaja (Lj.) - 18,00 Obzornik (Lj,) - 18,15 Maroško -serijski film (Lj.) - 18.55 Filmska burleska (Lj.) - 19.10 Mozaik (Lj.)
- 19.15 Humoristična oddaja (Bg.)
- 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.30 Zabavno glasbena oddaja (Zg.) — 21.30 Na poti k zvezdam - barvna oddaja (Lj.) -
21.55	Arsene Lupin - serijski barvni film (Lj.) - 22.45 TV kažipot (Lj.) - 23.05 Poročila (Lj.)
UHF - oddajnik Krvavec: 16.30 Rotterdam:	atletika v dvorani
(EVR. Zg. n.) - 20.00 TV dnevnik (Zg.) - 20.30 II. spored TV Zagreb
NEDELJA, 11. MARCA: 8.55 po domače z ansamblom , Toneta Žagarja (Lj.) — 9.55 Mestece Peyton in mozaik (Lj.) - 10.1'5 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop (Lj.) - 10.40 PoročUa (Lj.)- 10.45 Delavski amandmaji - IV. oddaja (Lj.) - 11.15 Ljudje in zemlja (Lj.)
- 12.15 Naše malo misto (Zg.) -
13.05	Smučarski poleti - barvni prenos in posnetek iz Oberstdorfa (Lj.)	-	15.45 Po domače z
ansamblom J. Radicsa (Lj.) - 16.15 Rotterdam: Atletika v dvorani -prenos (EVR) - 18.15 Poročila (Lj.) - 18.20 Za konec tedna (Lj.)
- 18.40 Vzpon in propad III. Reicha, dokument, film (Lj.) -
19.40	Risanka (Lj.) - 19.45 Cik-cak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) -
20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj.) -
20.35 Šoferji - serijska oddaja (Bg.)
21.30 Zabavno glasbena oddaja (Zg.) - 21.45 Športni pregled (JRT)
22.15	Poročila (Lj.).
UHF -oddajnik Krvavec; 20.00 TV dnevnik (Sa.) - 20.30 II. spored TV Zagreb.
PONEDELJEK, 12. MARCA*.
9.35 TV. v šoU (Zg.) - 10.30 Angleščina (Zg.) - 10.45 Nemščina (Zg.) -	11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg.) — 14.45 TV v šoli — ponovitev (Zg.) - 15.40 Angleščina
fUTTJTIsnRfJTSMŽ
PORODNiŠNlCE%V^
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Darinka Plut iz Semiča - Boštjana, Jelena Dolinar iz Lazov - Sebastjana, Branka Per iz Metlike - Roberta, Zdenka Repše iz Šentjanža - Roberta, Anica Olovec iz OštrcaAndreja, Jožica Urana z Vrha - Damjana, Darinka Foršek iz Bršina - Urško, Pavla Molan iz Krškega - Andreja, Rosvita Mirč iz Brestanice'— Aleksandra, Julka Markovič iz Dolenjskih Toplic - Damjano, Dragica Piškurič iz Metlike -
- ponovitev (Zg.)	-	'	15.55
Nemščina — ponovitev (Zg.) -16.10 Osnove splošne izobrazbe -ponovitev (Bg.) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do
17.05	(Bg.) - 17.45 Zvonček Palček - VI. del (Lj.) - 18.00 Risanke (Lj.) - 18.15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Gvajana, dežela voda, barvni film (Lj.) - 18.55 Mozaik (Lj.) - 19.00 Mladi za mlade (JRT) (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj,) - 20,30 I. Tavčar-M, Mejak: Cvetje v jeseni, barvna TV nadaljevanka (Lj.) - 21.30 Po sledeh napredka (Lj.) — 22.20 Poročila (Lj.).
UHF - oddajnik Krvavec: 18.00 TV vrtec (Zg.) - 18.15 Kronika (Zg.) - 18.30 Vaš svetovalec (Zg.)
- 19.00 Mladi za mlade (Zg.) -19,45 Propagandna oddaja (Zg,) -
20.00 TV dnevnik (Zg.) - 20.30 II. spored TV Zagreb
TOREK, 13, MARCA?9.35 TV v šoli (Zg.) - 10.40 Ruščina (Zg.) -
11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg.) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg.) — 15.35 Ruščina - ponovitev (Zg.) - 15,55 TV vrtec - ponovitev (Zg,) -	16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg.) - 16.40 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do
17.05) (Bg.) - 17,15 Delavski amandmaji - ponovitev IV, oddaja p^j,) — 17,45 E. Peroci: Moj dežnik je lahko balon, barvna oddaja. Srečni metulj (Lj.) - 18.00 Risanka (Lj.) - 18.15 Obzornik (Lj.) -
18.30 Melodije za vse čase: Francoski šanson (Lj.) - 19.00 Mozaik (Lj.) - 19.05 Pediatrija: Ko zboli n^ najmlajši (Lj.) - 19.25 Odiseja miru - oddaja TV Beograd (Lj.) - 19,45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.30 Diagonale (Lj.) -21.20 Nenavadne zgodbe - barvna TV nanizanka (Lj.) - 21.55 J. Thonvald:	Stoletje kihlrgov -barvni film (Lj.) - 22.20 Poročila (Lj.).
UHF - oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg.) - 17.45 Mali svet (Zg.) - 18.15 Kronika (Zg.) -
18.30 Znanost (Bg.)	- 19.15 Feljton (Zg.) - 19.45 Propagandna oddaja (Zg.) - 20.00 TV dnevnik (Zg.) - 20.30 Odprti ekran (Sa.) -
21.15 Saga o Forsytih (Bg.) - 22,05 TV dnevnik (Zg.) - 22.25 Glasbena oddaja (Bg.).
SREDA, 14. MARCA*8.20 TV v šoU (Zg.) - 11.00 TV v šoU (Bg.) -
16.50	Madžarski TV pregled (do
17.05) (Bg.) - 17.45 Mačkon in njegov trop - barvna risanka (Lj.) -
18.15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Od filma do filma (Lj.) - 18.50 Živa filozofija: Avguštin ali o Grehu (Lj.)
- 19.10 Mozaik (Lj,) - 19,15 Vaš šlager sezone (Sa,) — 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.)	- 20.30 Klub^a karta, celovečerni film (Lj.)
- 22.05 Likovni nokturno: Drago Tršat, barvna oddaja (Lj.)
UHF - oddajnflc Krvavec: 17,40 Poročila (Zg.) - 17.45 Serijski film (Zg.) - 18.15 Kronika (Zg.) -
18.30 Od zore do mraka (Zg.) -
19.00 Risanke (Zg.) - 19.15 Vaš šlager sezone (Sa.)	-	19,45
Propagandna oddaja (Zg,) — 20,00 TV dnevnik (Zg,) 20,30 II, spored TV (Zg,),
Četrtek, 15, marca:9.35 tv v ŠoU (Zg.) - 10.30 Angleščina (Zg.) - 10.45 Nemščina (Zg.) -
11.00 Francoščina (Zg.) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg.) - 15,40 Angleščina - ponovitev (Zg,) -
15,55	Namščina - ponovitev (Zg,)
- 16,10 Francoščina - ponovitev (Bg.) - 16.45 Madžarski Iv pregled (Pohorje, Plešivec) do 17.05 (Bg.) -
17.40 Verne - Kohout: V 80 dneh okrog sveta - IV del (Lj.) — 18.15 Obzornik (lj.) — 1^.30 Druščina jehu - serij^i film (Lj.) - 18.55 Drzni pomorščaki - film (Lj.) -
19.45	Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) -20.25 Kam in kako na oddih (Lj.) -
20.40 Četrtkovi razgledi: Na koncu sveta, (Chile, 2. del) (Lj.) — 21.30 Fernandel, serijska oddaja (Lj.) -
22.20	B. Britten: Albert Herring II.. del (Lj.) - 22.50 Poročila (Lj.) UHF - oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg.) — 17.45 Otroški spored (Zg.) - 18.15 Kronika (Zg.)
- 18.30 Narodna glasba (Zg.) -
19.00 Mozaik (Sa.) - 19.45 Risanka (Zg.) - 19.50 Propagandna oddaja (Zg.) - 20.00 TV dnevnik (Zg.) -
20.30 Krog (Zg.) -21.15 Spored italijanske TV (Bg./Zg. II)
dečka, Fanika Kastelic iz Dolža — Marjana, Ivanka Primc iz Broda -Andreja, Slavka Krnc iz Kostanjevice - Tomaža, Mirjana Matjašič iz Rakovca - Martina, Marija Cimerman iz Otovca — Jožeta, Ljuba Cas iz Vapče vasi — dečka, Marija Stegne iz Učakovcev - deklico, Ivanka Kofalt iz Križevske vasi - deklico, Marija Zabukovec iz Gabrijel - dečka, Jožica Barbo iz Dolnjega Pod-šumberka - deklico, Tabana Tičar iz Regrče vasi — Klavdijo in Zora Kos iz Martinje vasi - dečka. - Čestitamo!
,r
Pripoved o puntih
tvoj duh je izginil... od tod samo krvavi punt poznamo,
boj Vitovca in ropanje Turčije.
S temi trpkimi Prešernovimi verzi začenja prof. Stanko Škaler iz Brežic svojo knjigo „Boj za staro pravdo'*, ki je pravkar izšla pri Državni založbi Slovenije. Tako smo za obletnico uporov dobili privlačno zgodovinsko branje s kratko uvodno predstavitvijo puntarskega stoletja, ki je doseglo svoj krvavi vrh v hrvaško -slovenskem kmečkem uporu 1573. Temu puntu se je predvsem posvetil avtor. V knjigi nam s poljudno besedo tolmači vzroke, ki so pripeljali tlačane do upora, cilje upornikov in njihove vojaške načrte ter pohode kmečke vojske tja do bitk na Krškem in Stubiškem polju, kjer so bili uporniki dokončno poraženi.
Dogodki so prikazani tako živo in neposredno, kot da jih ne podaja zgodovinar, ampak jih izpoveduje potomcem človek, ki je sam doživljal puntarijo. lisec je svojo pripoved tesno naslonil na zgodovinske vire. V besedni okvir je presadil tisto poglavje lokalne zgodovine, ki mu je Posavski muzej namenil samostojno zbirko, Stanko Škaler pa je sodeloval pri njenem oblikovanju od vsega začetka.
Zbirka o hrvaško-sloven-skem uporu je nastala pred poldrugim desetletjem. V muzejstvu je takrat pomenila enegfi redkih poizkusov predstavitve posameznega zgodovinskega obdobja. Obiskovale so jo številne šolske skupine, zgodovinarji, večkrat pa tudi slušatelji in profesorji zgodovinsko-geograf-skega oddelka pedagoške akademije iz Ljubljane.
Tako so posamezniki ob pripovedno zelo bogatih virih iz hrvaško-slovenskega punta izrazili željo po prikazu upora v posavskem muzejskem vodniku. Muzej za
to ni imel denarja, za štiristoletnico Gubčevega punta pa se je ravnatelju prof. Stanku Skalerju ponudila ugodna prilika.
O nastanku in namenu knjige pa še kratko pojasnilo avtorja, ki je s tem svojim delom dal dragocen poljuden prispevek k obujanju spomina na boje naših pradedov za pravico:
„Po vzoru italijanskih založb in pedagoških ustanov namerava Državna založba izdati nekaj knjig kot zgodovinska berila iz posameznih obdobij slovenske preteklosti. V njih naj bi bilo zgodovinsko dogajanje zanimivo predstavljeno šolski mladini, avtorji pa naj bi uporabili pripovedno zanimive vire, ponazorjene z literarnim in likovnim gradivom.
Po nasvetu prof. Tomaža Vebra se je urednik šolskih knjig pri Državni založbi obrnil na naš muzej in tako sem prevzel pisanje. Knjiga ,Boj za staro pravdo' je torej nastala kot prvi poizkus zgodovinskega branja pri nas. V njej sem n(qprej na kratko prikazal koroški upor iz l. 1478 in slovenski kmečki upor 1515. leta, nakar sem podrobneje predstavil Gubčev punt.
Uporabil sem velik del zgodovinskih virov, po katerih je bilo mogoče vemo slediti dogajanjem celo po dnevih in urah ter na njih graditi zgodbo. Zgovorni so zlasti sodni viri in plemiška sporočila z obleganih gradov. Knjiga je pisana tako, da otrok v višjih razredih osnovne šole lahko neprisiljeno sledi poteku dogodkov, šolniki pa jo bodo kot pripomoček koristno uporabili že na nižji stopnji.
Delo, ki ga je založba izdala predvsem za šolsko rabo, je obenem poizkus približati dogodke pred 400 leti kar najširšemu krogu ljudi. Založbi gre pohvala za lepo opremo, ki daje ,Boju za staro pravdo‘ privlačnost tudi na zunaj. “
JOŽICA TEPPEV
1
Ko je kardinal umival noge mokrono^emu (vele)županu. (Foto : Zvone Šeruga)
Bosonogo velemesto se predstavi
Še »velemestni« mokronoški župan je bil bos, cerkveni gospodje pa so mu noge, kot se spodobi, opraji, preden se je zaobljubil
Pustni Mokronog je dal vse od sebe. Česar niso utegnile povedati besede larfarskega napovedovalca, kar niso pokazale domiselne maske, kar je zaradi obilice gradiva moral izpustiti časopis, je našlo prostor na raznih napisih, da je bil trg res velemesten.
„Mokronog - Zagreb-Devalva cija-Brezovica-Birolaacija“ ali:“ Rim-Ljubljana-Cužna vas“, kakor je sporočal kažipot nad prometnim miličnikom na križišču ,Avenije karnevalov", a ni bil prav nič odveč v reki
Most ni zdržal
Strašni nesreči je 1. marca zrl v oči Jože Ban, šofer tovornjaka pri novomeškem Gozdnem gospodarstvu. Ko je okrog 13. ure popoldne vozil kamion, naložen z bukovimi hlodi, po gozdni cesti proti Orehovici pri Šentjerneju, se je pod težkim tovornjakom udrl leseni mostiček. Tovornjak se je prevrnil, šofer in njegov spremljevalec pa nista mogla iz kabine. Videla sta, kako proti njima drčijo veliki leseni hlodi. Eden je predrl kabino tako, da ja šel tik šoferjeve ghve. V takem položaju so Jožeta Bana in njegovega sopotnika rešili, vendar so morali Bana prepeljati v novomeško bolnišnico. Na zunaj je šlo resda samo za lažje praske in poškodbe, vendar je Jože Ban pri nenavadni nesreči dobil tudi hud živčni zlom.
R. B.
PICEK NAJBOLJŠI
Na februarskem hitropoteznem turnirju SK Novo mesto je med 14 igralci zmagal Marko Picek in zbral 10 točk. Nadaljni vrstni red je takle: 2. Petkovič 9,5, 3. Stokanovič 9,4. Sitar 8,5, 5. Milič 8, 6. Božovič 7 in drugi.
J. UDIR
nad pettisočglave množice, ki se je radovedno prerivala sem in tja. „Naša moška voda že deluje, poglejte, vse na trgu stoji,“ je šepnil eden iz množice nemaskiranih prirediteljev, ki je menil, da lahko bolje režira v civilu kot v maski.
Kaj bi zamerili, če je bila katera puščica tudi ostra; ljudje so si dali duška po vsakdanjih težavah in jih zabelili tako, da so bile v zabavo tudi njim samim. Slovenci smo tu že stoletja, a še nimamo himne, mokro-noško velemesto je bilo komaj oklicano, pa so jo že zapeli. Županu, ki je bil kot navadno že vnaprej znan, so želeli obilo samoupravnih in tehnokratskih težav. Največ so jih zabelili na račun sodobnih ziconskih preglavic. Naj namreč Švedi doma
živijo na koruzi, v Mokronogu so v jati hkrati z drugimi pari poročili tudi švedskega.
Številni gostje, ki so se še po karnevalu sprehajali in razgledovali po „velemestu", so lahko potožili: „Ce ne bi vzduga po mestu motili firbci z avtomobili, bi bilo tako kot pred 100 leti!“ Marsikak koleselj je bil res pristnejši kot tisti na „pocukra-ni“ ljubljanski ohceti. ________________________________A^.
POŽAR NA LIBNI
3. marca dopoldne je Jože Koritnik iz Krškega čistil okoU vinograda na Libini. Zažigal je dračje, travo in drugo suhljad. Zaradi vetra se je ogenj razširil na vse pobočje, ki je bilo poraslo z visoko suho travo. Gasilcem iz Krškega in bližnjim vaščanom je uspelo požar pogasiti po dveh urah. Pogorelo je 1 hekrat in pol podrasti.
Ribnica: »Tukaj YU 3 D LT!«
Tretji najboljši radioklub v Sloveniji
Ribniški radioklub, ki ima sekcijo tudi v Sodražici, sodi med najbolj uspešne v republiki, čeprav dela v zelo težkih razmerah. Kaže pa, da še mu bodo „vremena zjasnila.**
Pred kratkim je ribniški radioklub prejel diplomo za osvojeno tretje mesto v kategoriji „več operaterjev** v Sloveniji. Pred njim sta bila le kluba iz Ptuja in Ljubljane. Ob tej priložnosti smo zaprosili predsednika kluba Edvarda Groblerja za krajši 'razgovor. Povedal je:
- V naši tekmovalni ekipi je bilo 5 operaterjev iz Ribnice in Sodražice. V osmih urah smo vzpostavili 60 zvez s klubi po Sloveniji.
Klub dela od leta 1966 in šteje
Osterman vabljen m »Vidmarjev memorial«
okoli 40 članov. Lani smo sodelovali v akcijah Jelenov Žleb, Kumanovo (dosegli 26. mesto med 180 ekipami!), Slovenska Bistrica in še na dveh UKV tekmovanjih. Imeli smo tečaj za potrebe narodne obrambe. Zdaj sodelujemo v tekmovanju KOZARA, ki bo trajalo do junija. Sodelovali bomo tudi na tekmovanju „Alpe Adria**.
Opremo nam je leta 1970 kupila občina. Na leto smo dobivali okoli 1.500 din dotacije, letos pa bomo dobili 3.500 din. Samo vzdrževanje aparatur nas velja okoli 2.000 din. Prostore imamo slabe, vendar bomo že maja dobili boljše.
Zdaj imamo tudi tečaj o elektroniki in radiotehniki za učence osnovne šole Ribnica. Vodita ga učitelj Zoran Levstek in Tone Henigman, član našega radiokluba.
J. PRIMC
Ni čiovsk, je zver
27. februaija zvečer je Alojz > Bajc iz Ardra pri Raki zaklenil vsa vrata in začel zverinsko pretepati svojo ženo, 60-letno Amalijo. Ko so sosedje trkali in vpili, je odprl. Nudil se jim je grozen prizor.
„Bajčeva je ležala na sredi kuhinje v mlaki krvi. Glava je bila ena sama stijena kri, po kuhinji pa je le-, žalo vse polno ostankov razcefran^ gorjače**. To sta videli sosedi Sribar^ jeva in Žibertova pa Albin Božec iz Krškega, ki je bil slučajno na obisku.
Očividci te tragedije so tekli na Rako in po telefonu poklicali zdravnika. Dr. Mlakar iz Krškega je bil zares hitro na kraju nesreče. Odredil je nagel prevoz v bolnišnico. Vaščani in okoličani se zgražajo nad Bajcem, ki je tako nečloveško ravnal s svojo ženo.
Zadnja leta je Bajc čedalje bolj ' vdan alkoholu. Hčerka je šla v Nemčijo, ker doma ni mogla zdržati. Posestvo je sicer prepisano nanjo, vendar je oče prodajal les z gozdov, prodal je tudi vso živino. Vse, kar se je dalo vnovčiti, je zapil. Svojo ženo je neštetokrat tepel in ji grozil, dajo bo ubil. Hčerka pošilja materi vsak mesec večjo vsoto denarja za preživljanje obeh. Amalija Bajc, ki je nekaj časa svoje taljenje tudi utapljala v pijači, je bila zadnje čase popolnoma urejena. Lepo je skrbela za dom in moža.
Se isti dan, ko jo je mož tako zverinsko pretepel, je zjutraj prala onesnaženo moževo perilo, dala pa mu je tudi tisočaka - za „šnops**. E>o-mov je prišel pijan in jo je ^oro do smrti premlatil.
T. A. L
■iif'
.-J?.-
. plSS \
NAMESTO HLEVA GARAŽA, NAMESTO KRAVE AVTO
V Dolgi vasi in Livoldu pri Kočevju so osebni avtomobili že skoraj izpodrinili kravice iz hlevov. Pravijo, da so že okoli šestdeset hlevov spremenili in predelali v garaže. Zani-J^ manje za obdelavo zemlje in za živi-norejo še vedno upada. Celo tam, | kjer jim ne gre najbolje pri hiši, trdi- [ jo, da se kmetovanje ne izplača, da ’ imajo od tega premalo koristi. Le zakaj še vedno ne cenimo zamlje in dela na njej?
Kočevski šahist Rudi Osterman, ki je na nedavnem šahovskem prvenstvu Jugoslavije, na katerem je sodelovalo 260 tekmovalcev, zasedel odlično 3. do 9. mesto in osvojil mojstrski naslov, je že povabljen na turnir „Vidmarjev memorial**, kar je zanj veliko priznanje,
Ta turnir bo od 3. do 26. aprila izmenoma v Ljubljani in Portorožu. Na njem bo sodelovalo predvidoma 18 najboljših šahistov iz Slovenije, ostale Jugoslavije in drugih držav. Izmed slovenskih najboljših šahistov so vabljeni še Parma, Planinc, Puc, Musil in Barle.
Rudi Osterman je zdaj v službi v kemični tovarni MELAMIN Kočevje. Podjetje mu je zelo pomagalo (izredni dopust), da se je lahko udeležil nedavnega državiiega prvenstva,
na katerem je dosegel mojstrski naslov in bil najboljši izmed Slovencev. Zdaj je na vrsti že drugi turnir, ki bo še močnejši, vabilo nanj pa je za vsakega šahista veliko priznanje. Predsednik šahovskega kluba Kočevje Ive Stanič pravi:
„Vem, da bo za Ostermana težko spet izposlovati dopust v službi, saj je komaj izkoristil prejšnji izredni dopust. Verjetno tudi ne bi bilo povsem prav, da bi Ostermanu pomagalo le podjetje MELAMIN, saj zaradi njegovih uspehov ne gre po svetu le slava MELAMINA, ampak vsega Kočevja. Zato predlagam, da bi z denarno podporo omogočilo kočevsko gospodarstvo finansirati udeležbo Ostermana na „Vidmarjevem memorialu**.
Edvard Grobler: „Tole diplopio teijev Slovenije za osvojeno 3. pokal.“ (Foto: J. Primc)
smo sprejeli od Zveze radioama-mesto na tekmovanju za njen
Spomnil sem se Bare. Ženske iz napol podrte hiše, s slamo krite. Otroci smo ji kradli grozdje iz brajde. Drobne jagode, nepomembne kot njeno življenje. Hiša, pohia mačk, nesnage in Toniča, mnenega moža. Suhega, žilavega. Še v poznih letih je držal stojo v brivnici, na stolu. Bara nam je ob kolinah dajala ocvirke, mastne in ijave. Gnusili so se mi, nisem jih hotel jesti, ker je bila umazana. Umazana, a radodarna. Zadnja leta življenja se je bolj ^ekla, kot hodila. Pobralo jo je neko zimo. Tiho, nepomembno, čeprav je bila
PRETEKLOST-SEDANJOST
včasih hrupna. Za nič se je kregala s Toničem. Pijan je bil več kot trezen. Vzelo je tudi njega. Njegove žile in njegovo stojo v brivnici. To je vse, kar je ostalo od njega. Pa bajta, ki bo vsak čas v kamenju.
Franca iz Komande sem se bal, ker je imel trdo brado in ker je streljal s palico na avione. Da ni imel vseh doma, so govorili. Otroke je imel rad. Tudi mene. Izgubil se je iz mojega življenja in nikoli
več nisem slišal zanj. Mogoče so mu peli mašo, če je imel koga, daje dal zanjo.
Ančica-bubu je delala košare in svitke. Otroci smo ji košare valili po bregu, ona pa se je jezila. Služila si je za bedno življenje. Nato je dolgo zvonilo in Ančica-bubu je senca v mojem spominu.
Žofka je prodajala cukre in papirnate žogice^ napolnejne z žaganjem, ko smo otroci leteli iz cerkve. Pa papirnate klo-
bučke in lesene konjičke. Stojnico je imela pred bajto, na vozičku ... Nenadoma sem opazil, da je zmanjkalo cukrčkov in papirnatih žogic, napolnjenih z žaganjem. Tudi stojnice ni bilo več in trg je bil pust.
Od česa je živela teta Kuharjeva, ne vem. Vem, da je životarila. Tiho, vdano, bedno. Ob vodi, kruhu in rožen-vencu. Bog jo je sprejel med
svoje. Morda so bili srečni. Kdo ve?
Moj stric ima denaija, da ga ne šteje, temveč tehta. Cele noči ne spi; boji se, da mu česa ne zaplenijo. Njegovi črni lasje postajajo sivi. Zobje so mu že zdavnaj izpadli in z zobmi ga je zapustila tudi žena, ki ni trpela njegove denarne požrešnosti. Stric je živčen, da razlije vso juho, ki jo v žlici nese v brezzoba usta. Avto vikend in krasna hiša ležijo na njegovi duši kot mora, ne pustijo mu dihati, oči so mu rdeče in nabrekle kot re-flektoiji avtobusa. Ponoči se
mu prikazuje cula, s katero mora hoditi po svetu, namesto luksuznega avtomobila se stiska v fičku, namesto v lepi vili stanuje v kleti kot k^šna navadna delavka ... Večkrat ga ima, da bi se počil ali si navezal kamen okoU vratu in se vigel v vodo, kjer je najgloblja. Da, storil bo enkrat tako. In takrat se bo srečal z Baro in Tončetom, s Francem in Ančico-bubu, z Zofko in s teto Kuhaijevo. Lepo bo takrat, res, lepo. i Imeli bodo nekaj skupnega: nič. NIC.
TONI GAŠPERIC '
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Ustvarjalna vloga DBH v pokrajini
99 odst. glasov 68 ustanoviteljev banke iz občin Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje na IX. zboru DBH — Še letos nove ekspoziture na Mirni, v Straži in na Senovem — Ponos ob opravljenem delu in doseženih uspehih gospodarstva v pokrajini, v katerem se zrcali tudi vsa koristnost in vsestranska dejavnost področne banke
Ob navzočnosti predstavnikov Narodne banke Slovenije, družbenopolitičnih organizacij, predstavnikov občinskih skupščin, SDK, Združenja poslovnih bank Slovenije in drugih gostov je v sredo, 28. februarja, potekel na Otočcu 9. redni zbor Dolenjske banke in hranilnice. Izmed 68 ustanoviteljev se ga je udeležilo 58 ali 85 odst., od skupnega števila glasov v banki, ki znaša 1556, pa je bilo zbranih na zboru kar 99. odst. vseh njenih glasov. Zbor je potekel po predvidenem dnevnem redu in je imel izrazito delovno vzdušje.
Začel ga je Zdravko Petan, predsednik izvršilnega odbora DBH, zbor pa sta mu pomagala voditi še Anica Jazbec in Štefan Galič. Obsežen dnevni red s 15 točkami je bil spričo prej razdeljenega gradiva in dobro pripravljenih zgoščenih drugih'podatkov zanimiv prikaz pomembne vloge, ki jo ima Dolenjska banka in hranilnica na svojem razgibanem območju. To ne velja le za razvoj gospodarstva v zadnjih letih, temveč čedalje bolj tudi za druga gibanja v občinah, ki sodelujejo s področno banko. O tem je prepričljivo govorilo tudi uvodno poročilo predsednika Zdravka Petana kot razprava po posameznih točkah dnevnega reda.
Med glavne naloge 9. rednega zbora DBH sodijo vsekakor;
-	sprejem statuta banke,
go-
,»Banka bo predvsem tudi vnaprej vodila selektivno gospodarico politiko!“ — Ivo Novšak, direktor DBH
- volitev članov novega izvršilnega odbora banke,
- potrditev zaključnega računa in delitev dohodka za 1972,
— sklepanje o pogodbi za urejanje razmerij med ustanovitelji in delovno skupnostjo banke, kot tudi
— sklepanje o poslovni politiki banke za 1973, sprejem pravUnika o obrestnih merah in tarifi za zaračunavanje bančnih uslug v 1973 in sprejem plana dohodkov ter izdatkov banke za 1973. Kot navadno, so bili tudi tokrat izvoljeni novi člani kreditnih odborov v banki.
\
Vgraditev ustavnih dopolnil v poslovanje in samoupravljanje banke
Zdravko Petan, predsednik izvršilnega odbora DBH, je v uvodu svojega poročila o uresničenih nalogah med 8. in 9. rednim zborom banke najprej poudaril, da je bila vskladi-tev poslovanja banke z novim zakonom o bankah in kreditnem poslovanju, kot tudi vgraditev ustavnih dopolnil v poslovanje in samoupravljanje banke osrednja in najpomembnejša naloga. Sprejet je bil spremenjeni oz. dopolnjeni akt o ustanovitvi banke, kot njegov drugi del pa zdaj predloženi novi statut DBH. Pridružuje se mu nova pogodba z delovno skupnostjo banke in izvolitev novih organov banke.
Ustanovitelji banke so z aktom, sprejetim na izrednem zboru DBH 22. januaija letos postali lastniki sredstev, njeni neposredni upravljavci in nosilci vseh pravic kot obveznosti, ki nastajajo v bančnem poslovanju. To pa nam nalaga dolžnost, je nadaljeval predsednik Petan, da se preko zborov banke, izvršilnega odbora, kreditnih odborov in drugih organov banke po ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) v banki, pa tudi prek njihovih organov, čimprej neposredno vključimo v njihove naloge. Le tako bomo prispevali k še hitrejšemu vsesplošnemu razvoju ožjega in širšega dolenjske-
ga kot spodnjeposavskega ■ spodarskega območja.
Ne gre tudi prezreti dogovora, da bomo v teh organih predstavljali posamezna področja, hkrati pa spet zastopali tudi širše družbene interese. Za delo v teh organih smo poleg odgovornosti ustanoviteljem, katerih pooblaščenci smo, odgovorni tudi širški dnižbeni skupnosti, ki nam s svojim predlaganjem v organe banke zaupa pomembno dolžnost.
Eno najbolj razgibanih obdobij v iDančništvu
Ko je ocenjeval čas med 8. in 9. zborom banke, je predsednik Petan ocenil opravljeno delo kot eno izmed najbolj razgibanih obdobij v vsem povojnem času. Temelje za nove odnose v domači banki smo postavili že na zadnjem izrednem zboru, ko smo dopolnili ustanovitveno listino banke in jo uskladili z zakoni ter ustavnimi dopolnili.
„Čeprav je od zadnjega izrednega zbora minil komaj dober mesec dni, že lahko ugotovimo, da smo delo dobro zastavili in da lahko pričakujemo tudi v bodoče podporo širših družbenih skupnosti glede naših stališč in sklepov na zadnjem zboru. Zaradi prekratkega časa res še nismo prišli do širših razgovorov glede organiziranosti bančništva v Sloveniji, identifikacije lastnikov družbenih sredstev in pod., res pa je spet, da smo se za take razgovore že zmenili: imeli jih bomo v marcu. O teh vprašanjih bomo razpravljali,
hkrati pa ocenili doslej doseženo raven organiziranosti bančništva, kot tudi uresničevanje ustavnih dopolnil v bankah. O tem bodo razpravljali tudi najvišji družbeno politični činitelji v Sloveniji. Tako bomo imeli priložnost, da naše zasnove akta o dopolnitvi ustanovne listine in druge sklepe DBH že prav kmalu uresničimo v praksi in jili tudi širše uveljavimo," je med drugim dejal predsednik Petan.
Nadaljeval je, daje zdaj zahtevana in odgovorna naloga banke kot njenih ustanoviteljev, da sprejete akte in zasnove uresničijo v praksi. Gre predvsem za kvalitetne spremembe v pojmovanju bančništva in njegove vloge v socialistični družbi; prav zato imajo ustanovitelji banke pri organiziranem uresničevanju nalog, ki so naložene delovni skupnosti DBH, pomembno soodgovornost.
Nova pogodba o urejanju razmerij med ustanovitelji in delovno skupnostjo DBH vsebuje vse tiste prvine, ki naj dajejo redno osnovo za socialistične in samoupravne odnose med ustanovitelji in delovno skupnostjo banke. To pa mora hkravi zagotavljati tudi kar najuspešnejšo poslovnost banke in neposredno odgovornost pri sprejemanju sklepov in uresničevanju vseh nalog, ki so pred banko. Priprave za ustanavljanje TOZD v banki bodo prav gotovo pokazale, kje bo treba statut in pogodbo z delovno skupnostjo še dopolniti.
Predsednik Petan je omenil tudi, da so inšpekcijske službe Narodne banke Slovenije lani petkrat pregledale poslovanje DBH, službe SDK pa tudi petkrat. Kljub pogostnemu menjavanju in dopolnjevanju predpisov na področju bančništva, inšpekcije niso ugotovile bistvenih nepravilnosti, kar potrjuje, da sta notranja organizacija banke in strokovnost njenih delavcev na ustrezni višini.
Zdaj že več kot sto milijonov din hranilnih vlog
Predsednik izvršilnega odbora DBH je poročal tudi o uresničevanju kreditno-monetame politike in sposobnosti prilaga-
Člani kreditnih odborov
Na predlog novega izvršilnega odbora DBH so na 9. rednem zboru imenovali tudi nove člane kreditnih odborov banke.
V kreditni odbor za odobravanje investicijskih kreditov za osnovna in obratna sredstva ter tovrstne garancije so bili imenovani:
Anica Jazbec — za predsednico odbora, za člane pa: Pavel Krošelj, Sergej Thorževskij, inž. Avgust Gregorčič, Jože Jankovič, direktor banke, Angelca Novak, Marija Novšak in Angela Rumpret. Njihovi namestniki so: Ivan Ferkolj, Stane Nunčič in Martin Kiramarič.
V kreditni odbor za odobravanje kratkoročnih, potrošniških in drugih kratkoročnih kreditov ter tovrstnih garancij so bili imenovani:
direktor banke — za predsednika odbora, člani pa so: Marija Novšak, Angelca Novak, Katica Grguraš ter direktor podružnice DBH v Krškem. Njihovi namestniki so: Martina Vidmar, Brona Bernard in Jože Kravcar.
Novi člani kreditnega odbora za stanovanjsko in komunalno kreditiranje ter tovrstne garancije so:
Avgust Avbar — 'predsednik odbora, člani: Ciril Pevec, Franc Vrviščar, Silvan Mozer in Kristina Progar. Njihovi namestniki so: Riko Urh, Roman Zevnik in Jože Gosenca.
,J4a dosedanji razvoj gospodarstva v pokrajini ter na delo in uspehe banke smo lahko ponosni!" — Zdravko Petan, predsednik izvršilnega odbora DBH
janja gospodarstva v pokrajini novim pogojem. Kot zelo pomemben vir sredstev je omenil znatno povečanje hranilnih vlog, ki so porasle od 80,593.988 din iz 1971 na 100,700.344 din, kolikor je bilo v DBH hranilnih vlog 31. decembra 1972. V enem letu seje število varčevalcev pri DBH povečalo od 34.370 na 40.266. Na tako povečanje je vplivalo zlasti izplačevanje osebnih dohodkov in hranilne knjižice. Banka je v ta namen izdala 7.313 novih hranilnih knjižic, opravila 77.203 vplačila in 62.526 izplačil. Podatki kažejo, kako ta vir sredstev v banki hitro narašča, vse to pa veča tudi obseg dela; to obliko izplačevanja osebnih dohodkov bo treba kar najbolj razširiti, vse to pa hkrati narekuje tudi novo, še sodobnejšo opremljenost banke.
Kreditna sposobnost gospodarstva narašča
Razveseljivi so podatki o stalni krepitvi gospodarskih organizacij na območju, ki ga pokriva DBH. Tudi kreditna sposobnost delovnih organizacij stalno narašča, saj je, razen pri prometu, v vseh drugih panogah celotni dohodek naraščal hitreje kot kupci, obveznosti do dobaviteljev pa so se prav tako zmanjševale. Primerjava podatkov oz. indeksov 30. 9. 1972 s stanjem dne 30. 9. 1971 pove:
— celotni dohodek (indeks) 123
— kupci	107
— dobavitelji	75
Indeks skupnih zalog za omenjeno obdobje znaša 113, kar
Zahvala
Predsednik izvršilnega odbora DBH Zdravko Petan je sklenil svoje poročilo s pregledom dela banke z zahvalo ustanoviteljem banke za njihovo vsestransko podporo, zlasti še za njihovo privrženost do področnega denarnega zavoda. Zahvalil se je vsem družbenopolitičnim organizacijam, Narodni banki SRS, Združenju poslovnih bank in hranilnic SRS, Službi družbenega knjigovodstva, poslovnim partnerjem in vsem drugim, ki so pomagali izvršilnemu odboru in delovni skupnosti banke, saj so doseženi uspehi hkrati tudi njihov uspeh. Še posebej se je zahvalil članom izvršilnega odbora za vso prizadevnost, saj so s svojim brezplačnim sodelovanjem neumorno skrbeli za razvoj banke in dolenjske pokrajine kot celote.
Posebno zahvalo je izrekel članu izvršilnega odbora Lojzetu Krhinu, ki s potekom mandatne dobe v izvršilnem odboru odhaja tudi v zasluženi pokoj.
prav tako lahko štejemo za uspeh. Če pri takem stanju končno vemo še dejstvo, da konec 1972 ni bilo na območju banke nobene delovne organizacije, ki bi bila potrebna sanacije, potem smemo pričakovati, da bo gospodarstvo v pokrajini kos tudi novim nalogam v 1973. Razen štirih manjših delovnih organizacij bodo vse druge tudi sposobne zadostiti ukrepom likvidnosti glede pokrivanja zalog s trajnimi obratnimi sredstvi.
Za 73 odst. več deviznih sredstev
Podatki iz predsednikovega poročila še povedo, da so se sredstva na 42 deviznih računih delovnih organizacij lani povečala za 73 odst. Sredstva za kreditiranje stanovanj-sk^a in komunalnega gospodarstva so lani narasla za 10,7 odst. Žal je poprečna doba varčevanja pri pogodbah o varčevanju občanov in družbeno pravnih oseb za stanovanjsko izgradnj le 30 mesecev, poprečna doba za vračanje posojil pa
17	Jet. Zbrana sredstva zato ne zadoščajo, zaradi česar bo banka morala proučiti ustreznost pravilnika za stanovanjsko-komunalno kreditiranje. Lani je DBH v te namene odobrila 1.560 posojil za 43,309.000 din.
DOHODEK BANKE je bil lani za 20 odst. večji kot v letu 1971, njegov plan pa za 18 odst. presežen. Cisti dohodek banke je za 39 odst. večji kot v 1971, svoj plan pa je presegel za 38 odst.
BILANČNA AKTIVA je znašala konec leta 988,627.125 din, izven-bilančni aktivni računi pa 307,042.648 din. Od tako doseženih uspehov je zbor priznal delovni skupnosti banke ustrezno povečan delež, kar bo porabljeno namensko za nakup sodobne tehnične opreme in povečanje zmogljivosti banke.
Razprava: trgovina, potrošniški krediti in kmetijstvo
vprašanje potrošniških kreditov kot tudi investicijskih kreditov za naložbe v osnovna in obratna sredstva se na zborih DBH skoraj vedno pojavi. Tudi tokrat so mu posvetili več vprašanj in pojasnil, ki so izzvenela v oceno, da naj bi potrošniške kredite v državi prevzela industrija, ki je predvsem zainteresirana za prodajo svojih izdelkov. Dovoljeni del hranilnih vlog na vpogled omogoča dajanje sredstev za potrošniške kredite, vendar niti ta sredstva niso ve-
Skupina predstavnikov podjetij in kmetijskih zadrug na 9. rednem zboru Dolenjske banke in hranilnice 28. februarja 1973 na Otočcu (Foto: Sandi Mikulan)
dno v celoti izkoriščena. Poudarili so tudi,- da je ustvarjanje stalnih obratnih sredstev v gospodarskih organizacijah odvisno od deUtve dohodka. Pri dajanju kreditov bo banka še naprej skrbela za selektivno politiko, čeprav želi podpirati perspektivne delovne organizacije in njihove načrte.
Znova so nekateri ustanovitelji poudarili, da podpirajo kmetijsko in kreditno politiko banke, predlagajo pa znatno povečanje kreditov za razvoj kmetijstva v dolenjskem območju. Za 1973 žeUjo, da bi DBH dodelila kmetijskim organizacijam vsaj 400 milijonov Sdin kreditov, da bi podeželje lahko sledilo sorazmerno naglemu razvoju industrije v pokrajini. Opozorili so tudi na čedalje večji uvoz kmetijskih pridelkov, ki že presega 500 milijonov dolarjev na leto, obeta pa se povzpeti na milijardo dinarjev letno. Zato bi morali pridelovanju hrane v državi posvetiti vso skrb, da bi nesorazmerje med naraščanjem potrošnje ter vlaganjem v kmetijstvo odpravili. Inž. Janez Gačnik in inž. Slavko Nemanič sta glede tega predlagala zelo konkretne želje kmetijskih or]ganizacij do DBH.
Na predlog predstavnikov podjetij „Gorjanci" in IMV so na zboru zni-isih. odstotek za dajanje jamstva DBH za razne kredite.
Samoupravne pravice DBH tudi pri drugih bankah
v posebni točki dnevnega reda so pojasnili, da je DBH že član - soustanovitelj Ljubljanske banke, vendar pogodba še ni podpisana. Stališče naše banke je, da bo članica oz. soustanoviteljica tistih bank, pri katerih bo lahko izvrševala tudi svoje samoupravljavske pravice prek svojih delegatov na zboru takih bank. Doslej LB ustreznega pojasnila še ni dala, po ustmeni razlagi pa naj delegati DBH na zboru LB take pravice ne bi imeli. Načelno sprejemajo ustanovitelji DBH pogodbo za so-ustanovitev LB, če so z njo združene tudi pravice samoupravljanja. Zadeva je zato do nadaljnjega odprta.
Na občnem zboru so se posebej tudi zahvalili prizadevnim članom dosedanjih kreditnih odborov, kot tudi drugim sodelavcem in ustanoviteljem, ki so na različne načine pomagali pri uresničevanju nalog Dolenjske banke in hranilnice.
Nov izvršilni odbor DBH
Na 9. rednem zboru DBH so izvolili tudi nov izvršilni odbor banke, katerega člani so:
člani s 4-letno mandatno dobo: Pavel Krošelj iz tovarne celuloze in papirja Krško; inž. Martin Vidmar, rudtuk Senovo; inž. Avgust Gregorčič, DANA Mirna; Franc Vrviščar, Metlikatrans Metlika; Ivan Ferkolj, IMV Novo mesto; Sergej Thorževskij, KRKA Novo mesto; Anica Jazbec, SGP Pionir Novo mesto;
člani z 2-letno mandatno dobo: Zdravko Petan, LABOD Novo mesto; Stane Nunčič, Agrokombmat Krško; Ciril Pevec, občinska skupščina Trebnje; Jože Jankovič, BETI Metlika; Stane Šuln, Novoles Novo mesto-Straža; Avgust Avbar, občinska skupščina Novo mesto, in Franjo Švent, NOVO-TEKS Novo mesto.
Direktor banke je član izvršilnega sveta po položaju. Z njim vred je v izvršilnem odboru DBH 15 članov.
ODLOČITEV V ZAVAROVANJU
Zavarovanci, zdravstveni delavci in sicupnost zdravstvenega zavarovanja pred pomembnim samoupravnim dokumentom: sporazumom za določitev prispevne stopnje v zdravstevnem zavarovanju — Začetelc uresničevanja delavskih ustavnih dopolnil v pr^^
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov v Novem mestu je prejšnji teden kot pobudnik sporazumevanja poslala vsem organizacijam združenega dela in drugim delavnim skupnostim s svojega območja predlog samoupravnega spomuma. Prosila jih je, da bi ga obravnavali in o njem sklepali pristojni organi samoupravljanja. Za kaj gre pri tem samoupravnem sporazumevanju?
Člani skupščine zdravstvenega zavarovanja petih občin so se na zadnji skupščini seznanili z dejstvom, da zakon o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva ter omejitvi stopenj prometnega davka omejuje tudi dohodke interesnih skupnosti od prispevkov iz dohodka organizacij združenega dela, kar zadeva osebne dohod-
Posveti v občinah
V zvezi s samoupravnim sporazumom o višini dohodkov iz prispevka za zdravstveno zavarovanje v 1973 se bodo naslednje dni v posameznih občinah sestah di-rektoiji delovnih organizacij, predsedniki ddavsklb svetov ter predstavniki sindikalnih organizacij. Razpravljali bodo o pristopu k samoupravnemu sporazumu, ki ga predlaga skupščina Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov v Novem mestu.
V TREBNJEM bo tak posvet 9. marca ob 8. uri, isti dan ob 12. uri pa bo posvetovanje tudi v NOVEM MESTU. - 12. marca bo podoben posvet v ČRNOMLJU ob 12. uri, 13. marca ob 13. uri pa v METLIKI. V Krncem so tak posvet imeli že včeraj.
ke — do višine dohodkov, doseženih v 1972 na pogojnega delavca. Zato lahko zdravstveno zavarovanje računa samo s povečanjem dohodkov svojega sklada v višini porasta sredstev za povečano število letos na novo zaposlenih delavcev. Ocene kažejo, da bi se dohodki sklada na ta račun lahko povečali največ za tri odstotke.
Hkrati pa je znano, da dohodki skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev.in kmetov Novo mesto, doseženi v lanskem letu, povečani za 3. odst., letos ne bodo mogli zagotoviti zdravstvenega varstva na ravni preteklega leta, niti ne izplačila nadomestil osebnih dohodkov po lanskih doseženih osebnih dohodkih. Le-ti so se povečali za približno 23 odst.
Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalog v letu 1973 predvideva porast dohodkov skupnosti zdravstvenega zavarovanja za 12,5 odst. v primerjavi z letom 1972. Skupnosti naj bi to povečanje porabile za porast materialnih stroškov in za povečanje denarnih dajatev na ravni osebnih dohodkov leta 1972. Zakonska omejitev pa ne velja za dohodke interesnih skupnosti od prispevkov, ki se plačujejo na podlagi samoupravnega sporazuma, sklenjenega med interesno skupnostjo in organizacijami združenega dela, ki vplačujejo omenjeni prispevek.
To pomeni, da je mogoče uresničiti ustrezno republiSko resolucijo o letošnjih nalogi le po poti samoupravnega sporazumevanja med skupnostjo in organizacijami združenega dela ter drugimi delovnimi skupnostmi.
Prispevna stopnja bo letos taka kot je bila lani
Kljub povečanju skupnih sredstev za 12,5 odst. pa bo prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje delavcev letos predvidoma taka, kot je bila lani. Spremenila bi se lahko, če bi se z uveljavitvijo zakona o davku od dohodka temeljnih organizacij združenega dela bistveno menjala osnova za obračun prispevka (od bruto osebnega dohodka). Lani je znašala prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje 8,90 odst. Letos je predvideno povečanje mase osebnih dohodkov na območju SR Slovenije za 12 odst. Obdavčevanje dohodka TOZD za 1973 bo ostalo omejeno samo na republiko, občine pa bodo letos izjemoma dobivale svoj delež iz poslovanja delovnih organizacij po dosedanjih merilih. Zato ni pričakovati, da bi bilo treba prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje delavcev menjati.
Menja pa se v bistvu nekaj drugega:
v Sloveniji žt d 1971 dalje, to je po uveljav tvi zakona o zdravstvenem zavarovanju, ni bilo mogoče določevati stopnje prispevkov za zdravstveno zavarovanje brez družbenega dogovarjanja o temeljnih izhodiščih za določitev stopenj. V tem dogovarjanju so poleg skupnosti zdravstvenega zavarovanja sodelovale tudi občinske skupščine, občinski sindikalni sveti ter gospodarske in zdravstvene delovne organizacije. Plačnikom prispevka je bila zadnji dve leti že dana možnost za sooblikovanje politike skupnosti: sporazumno so določaU potrošnjo za zdravstveno zavarovanje. Priprave za dogovarjanje z gospodarskitm organizacijami so bile izpeljane tudi za 1973 v vseh naših občinah.
Tako dogovarjanje pa se po novi razlagi ne more šteti za sa-
Delo nas združuje — samoupravni sporazumi in družbeno dogovaijanje naj utrdijo delavsko solidarnost ter sodelovanje
DOLENJSKI UST
moupravni sporazum, ki ga predvideva zakon oz. XXI. ustavno dopolnilo. Za to je treba z vsemi organizacijami združenega dela sklepati
samoupravni sporazum, neodvisno od doslej doseženih dogovorov in sedanje oblike dogo-vaijanja.
Delavec zdaj prvič zares sam odloča!
Gre torej za uresničevanje ustavnih dopolnil: prvič naj se zdaj delavci sami izrečejo, koliko bodo dali za socialno zavarovanje. Gre za uresničitev njihove pravice razpolaganja z ustvarjenim dohodkom. Zavarovanci so se že na referendumu v decembru 1971 izrekli za pravice in obseg svojega zavarovanja. Zdaj gre za to, da se izrečejo še za financiranje teh pravic.
Poudarimo: gre za svobodno odločitev delavcev! Prej je skupščina zavarovanja sama predpisala odstotek prispevne stopnje, zdaj pa se tega odgovornega dela lotevajo vsi delavci v združenem delu z lastnimi odločitvami. Gre torej za uresničevanje njihovih demokratičnih pravic, za izvajanje ustavnih dopolnil in bistvo Titovega pisma, da naj delavec sam razpolaga z ustvarjenim dohodkom.
Na organih samoupravljanja, zborih delavcev in vseh drugih organih leži zdaj odgovornost, da obravnavajo poslani osnutek samoupravnega sporazuma in da se seznanijo s stališči skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja, ki pričakuje njihovo pismeno so^age ^ede pristopa k predloženemu samoupravnemu sporazumu. Tak pristop želi skupnost zdravstvenega zavarovanja dobiti najkasneje do 20. marca 1973. Do 31. marca 1973 bo morala določiti prispevno stopnjo prispevka za letošnje leto.
Kam bo šlo povečanje za 12 odst.?
Že republiška resolucija poudarja in zahteva, da mora ostati obseg in kvaliteta zdravstvenega zavarovanja (pravic) na enaki višini kot so ga uživali zavarovanci v 1972. Povečanje sredstev za 12 odst. (v globalu), ki seveda v nobenem primeru ne pomeni povečanja prispevne stopnje, pa ne bo šlo v roke zdravstvenih organizacij in ne drugim organom. Povečana sredstva naj bi se letos dvignila:
- za 4 odst. za zdravstveno varstvo,
- za 25 odst. za zagotovitev nadomestil osebnega dohodka obolelim zavarovancem. Drugi izdatki se morajo gibati v lanski višini.
Gre torej za kritje povečanih materialnih izdatkov v skladu zdravstvenega zavarovanja. Povečanje je namenjeno kritju povečanih cen zdravil, drai^ih komunalnih uslug, zvišanih stroškov prehrane in drugega vzdrževanja v bolnišnicah, predvsem pa plačanih nadomestil OD, kadar zavarovanci bolujejo.
Potem bo torej zelo razumljivo: vsak zavarovanec in samoupravljalec bo zdaj glasoval zase, izpričal bo solidarnost z bolnim zavarovancem, ko ta potrebuje pomoč skupnosti.
Opozoriti je še treba, da je bil program zdravstvenega zavarovanja v 1972 presežen, tako da bo treba letošnji presežek sredstev uskladiti. Letos ne sme nobena interesna skupnost zaključiti poslovanja z izgubo.
Velika odgovornost zdravstvenih delavcev
s sredstvi ki jih bo dobilo zdravstvo, je torg treba zavarovancem zajamčiti enak obseg in kvaliteto zdravstvenih storitev kot v 1972. Zdravstvene organizacije bodo morale v smislu stabilizacije predvsem poskrbeti za kar najboljši delovni čas svojih ordinacij. V staležu bolnih je dolenjska lani znatno presegla republiško poprečje, čeprav nimamo take industrije, ki bi to posebej zahtevala. Veliko je še nepotrebnega pošiljanja v druge zdravstvene zavode. Tak odliv se je lani na Dolenjskem povečal za 34 odst.! Skupščina zdravstvenega zavarovanja je na
^ rr
Iz KRKE, novomeške tovarne zdravil
svoji zadnji seji na to posebej opozorila. Mnogi mlajši zdravniki našega območja niti ne vedo, kakšne specialistične oddelke že ima bolnišnica v Novem mestu, zaradi česar spet prihaja do nepotrebnega- odliva v druge zdravstvene zavode. Samo lansko povečanje bolniškega staleža nad republiško poprečje je terjalo na območju naše skupnosti zdravstvenega zavarovanja 87 milijonov starih dinarjev več izdatkov.
Skupščina novomeške skupnosti
zdravstvenega zavarovanja je na take in druge pojave zelo določeno opozorila. Potrebni bodo resnični delovni napori in pripadnost stabilizacijskim meram tako vseh zdravstvenih delovnih organizacij v pokrajini, kot vseh zavarovanih delavcev in kmetov. Zato pričakuje skupnost zdravstvenega zavarovanja najširšo podporo, da bo mogoče predloženi samoupravni sporazum za merila glede letošnje prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje tudi v praksi doseči.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstevno zavarovanje za leto 1973
Zaradi uresničevanja programa zdravstvenega varstva na območju Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto, ki zajema občine Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje, in zaradi zagotovitve ustrezne uporabe sredstev zdravstvenega zavarovanja v mejah Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1973 (Ur. list SRS, št. 54/72) ter v skladu z načelom neposredne menjave dela med delavci v organizacijah združenega dela ter zdravstvenimi delavci, ki izvajajo zdravstveno varstvo, in na temelju družbenega dogovora o izhodiščih za izvajanje in flnanciranje zdravstvenega varstva sklenejo:
1. Delavci v organizacijah združenega dela in v drugih delovnih skupnostih, ki so navedene v podaljšku tega samoupravnega sporazuma ter so zastopani po organih teh organizacij oziroma delovnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: delavci);
2. Zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij in
3. Skupščina Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto,
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto za leto 1973
1. člen
Delavci bodo kot uporabniki storitev zdravstvenega varstva, ki jim pripadajo kot zavarovancem zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic iz tega zavarovanja, zagotovili v letu 1973 v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti ustrezna finančna sredstva skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: skupnost) na način in v višini, ki sc določi s tem samoupravnim sporazumom.
2. člen
Zdravstveni delavci bodo v okviru s tem sporazumom zagotovljenih sredstev izvajali zdravstveno varstvo za leto 1973 po delovnih načrtih zdravstvenih delovnih organizacij v skladu s programom zdravstvenega varstva dolenjskih občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
3. člen
Skupnosti se zagotovijo za leto 1973 sredstva, ki so potrebna za materialne stroške na ravni cen december 1972 in denarne dajatve na ravni osebnih dohodkov leta 1972 tako, da se realizirana sredstva skladov zdravstvenega zavarovanja v letu 1972 povečajo za 12,5 %.
4. člen
Skupščina skupnosti določi najpozneje do 31. marca 1973 na podili meril iz prejšnjega člena ustrezno prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje delavcev.
Skupščina skupnosti bo v skladu s posebnimi predpisi določila tiidi pispevne stopnje za zavarovance zunaj organizacij združenega dela ob upoštevanju meril iz tega samoupravnega sporazuma.
5. člen
Skupnost bo v skladu s tem samoupravnim sporazumom najpozneje do 30. aprila 1973 sklenila z zdravstvenimi delovnimi organizacijami pogodbe o izvajanju zdravstvenega varstva po predloženih delovnih načrtih.
6. člen
Skupnost in jZbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij bosta skrbela za pravilno izvajanje tega samoupravnega sporazuma ter sprejela ustrezne ukrepe iz svoje pristojnosti in predlagala drugim organom ustrezne ukrepe iz njihove pristojnosti za . izv^anje sporazuma.
Ce bi med izvajanjem samoupravnega sporazuma nastopile okoliščine, ki bi ogrozile njegovo izvajanje, bosta skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij o tem poročala delavcem in dala pobudo za ustrezne spremembe oziroma dopolnitve sporazuma.
Najkasneje do 1. marca 1974 bosta skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij poročala.delavcem o porabi sredstev po tem sporazumu in o uresničitvi programa zdravstvenega varstva v letu 1973.
7. člen
Zbrana sredstva po tem sporazumu ne zapadejo omejitvi po zakonu o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopenj prometnega davka (Ur. list SFRJ, št. 71/72). Sporazum velja, ko je podpisan v imenu dveh tretjin delavcev - udeležencev tega sporazuma na območju skupnosti in ga podpišeta udeleženca iz 2. in
3.	točke uvodnih določil.
8.	člen
Ta sporazum velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 420-76/73 Datum: 27. 2. 1973
Zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij -predsednik:
Skupščina Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto -predsednik; Ciril Jarnovič, 1. r.
St. 10 (1197) - 8. marca 1973
PRIVOŠČITE Si TO ZADOVOLJSTVO!
yaj/Jć /uO(')
KROJAŠKO PODJETJE TREBNJE razpisna komisija za volitve direktorja razpisuje delovno mesto
DI R EKTORJA
(reelekcija)
Pogoji:	'
—	da je visoko kvalificirani delavec krojaške stroke	z najmanj 10-letno delovno prakso, od tega	najmanj	3 leta
na vodilnih delovnih mestih
—	da ima moralno-politične kvalitete
—	da ima organizacijske sposobnosti Ponudbe pošljite v zaprti kuverti na naslov:
KROJAŠKO PODJETJE TREBNJE z oznako: razpisni komisiji za volitve direktorja.
K ponudbi priložite dokazila o izpolnjevanju navedenih pogojev.
Rok za prijavo je 30 dni po dnevu objave razpisa.
JUGOTEHNIKA,
trgovsko podjetje s tehničnim materialom na veliko in malo ter uvoz LJUBLJANA, Pod trančo 2,
bo v METLIKI do konca marca 1973 odprla svojo 27. trgovino. Prostori trgovine bodo sodobno urejeni in založeni s kompletnim asortimanom blaga našega podjetja.
V	želji, da bi vse naše bodoče kupce hitro in solidno postregli in jim kupljeno blago dostavili tudi na dom
TAKOJ SPREJMEMO
PRODAJALCA za novo trgovino v METLIKI
želimo, da ste KV trgovski delavec tehnične Jtroke, da imate nekaj prakse v trgovini z elektrotehničnim materialom in amaterski šoferski izpit B kategorije, odslužen vojaški rok.
Prednost imajo kandidati iz Metlike in bližnje okolice. Poseben pogoj je 2-mesečno poskusno delo.
Nudimo vam primerne osebne dohodke po pravilniku podjetja in dobre delovne pogoje.
Z vsemi kandidati se bomo pogovorili v Metliki, o čemer vas bomo pismeno obvestili.
Vašo prošnjo pričakujemo na naslov: JUGOTEHNIKA, kadrovska služba, 61000 LJUBLJANA, Pod trančo 2 Prošnje sprejemamo najkasneje do 16. marca 1973.
PROSTO DELOVNO MESTO!
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
—	komisija za kadre in splošne zadeve
objavlja prosto delovno mesto REFERENTA
v kreditnem oddelku s srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in dvema letoma prakse
Poskusna doba traja dva meseca.
Kandidati morajo prijavam priložiti kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela in potrdilo o izobrazbi.
Rok objave velja do zasedbe delovnega mesta.
Prijave pošljite komisiji za kadre in splošne zadeve pri Dolenjski banki in hranilnici. Novo mesto.
VABIMO NOVE SODELAVCE!
KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" NOVO MESTO
vabi k sodelovanju zaradi povečane poslovne dejavnosti in
sprejme na delo v enoto
AGROSERVIS
1. AVTOKLEPARJA
2. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA
3. VEČ AVTOMEHANIKOV
4. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO
POGOJI:
Za delovna mesta pod štev. 1, 2 in 3, KV delavec ustrezne stroke.
Za delovno mesto pod štev. 4 popolna ali nepopolna srednja šola ustrezne stroke z nekaj prakse.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD.
Kandidati naj pošljejo ponudbe na naslov: KZ „Krka" Novo mesto, enota Agroservis. Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
M*
Hrvaška pisateljica ' Marija 3urić Zagorka m napisala samo
»Čarovnice z Grlia«,
temveč tudi ciklus romanov o Gordani, v slovenski Izdaji
PRESTOL MATDE KORVINA
Pravkar so izšle tri knjige romana
Prerokovanje pri kamnitih
vratihHHll iz ciklusa »Prestol Matije Korvina«
Celoten ciKius je postavljen v petnajsto stoletje, v čas, ko je na Ogrskem in Hrvatskem vladal kralj Matija Kor-vin. Zgodovinskim osebnostim, kot so legendarni kralj, njegov nezakonski sin in kardinal Roderigo Borgia, se pridružujejo junaki, ki jih je oživela pisateljičina bujna domišljija in dar fabuliranja; seveda pa se vse vrti okoli glavne junakinje Gordane ...
Prvi del romana se dogaja v Zagrebu, na Griču, kasneje’ pa se dogajanje preseli na kraljevi dvor v Budimu in na dvor neapeljskega kralja Ferranteja, v pisano in razvratno Južnjaško ž'ivljenje, polno najrazličnejših spletk in pasti.
Vte Iri zajetne knjige ronMna PREROKOVANJE PRI KAMNITIH VRATIH veljajo vezane v platno 270 din. Kupite jih fahko tudi na trimesečno obroino odplačevanje po 90 din.
t K
Iz istega ciklusa izide nova serija treh romanov pod naslovom
Pekel na prestolu HMII
v me»ecu maju. Zbirka te bo nadaljevala.
Knjige dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, pismeno pa jih lahko naročite na naslov	DR2AVNA	ZAL02BA	SLOVENIJE
Mestni trg 26, <100 Ljubljana Mestni trg 26, 61000 Ljubljana
Deratizacija!
obvestilo o deratizaciji (zastrupljanju podgan in miši)
V OBČINI KRŠKO
Po odloku o obvezni deratizaciji v občini Krško (Skupščinski Dol. list št. 23/70 bo Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opravil obvezno deratizacijo (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij Krško, Brestanica, Senovo, Kostanjevica in Raka v dneh od 19. do 30. marca 1973.
Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnem mestu v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo.
Osnovna šola Katja Rupena v Novem mestu (Cesta herojev 3)
išče hišnika za nedoločen čas.
Kandidati s kvalifikacijami naj se zaradi informacij zglase osebno v tajništvu šole.
STANOVANJSKO IN KOMUNALNO PODJETJE BREŽICE
proda na javni dražbi avtomobil
ZASTAVA Furgon 1300
v nevoznem stanju, ki bo v ponedeljek, 12. 3. 1973, ob 9 uri na sedežu podjetja v Brežicah. Izklicna cena je 6.000,00 din. K doseženi ceni se prišteje prometni davek 21,5 % od prodajne vrednosti vozila ter stroški objave tega razpisa. Varščina znaša 1000,00 din, položi pa se pred pričetkom javne dražbe.
M
M
POSEBNA UGOONOSTV
BLAGOVNICI
nama kočevje
j^OT VOŠČILO ŽENAM ZA PRAZIMIK 8.MAREC
do IO.niarca 73
JE PRIPRAVILA BLAGOVNICA
nama koSevje
UGODNOSTNO PRODAJO
ŽENSKIH PLETENIN ŽENSKIH BLUZ ŽENSKIH JUTRANJIH HAU In UVOŽENIH LIKAL*NIKOV»ROVVENTA«
107.
POPUSTOM
CESTNO PaOJETJE
NOVO MESTO, Ljubljanska 8
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. Osebni avto FIAT 125, izklicna cena 36.000,00 — vozen
2.	Tovorni	avto	FAP,	letnik	1955,	izklicna	cena
25.000.00 — nevozen
3.	Tovorni	avto	FAP,	letnik	1959,	izklicna	cena
16.000.00 — nevozen
4.	Tovorni	avto	FAP,	letnik	1961,	izklicna	cena
25.000.00 — nevozen
5. Avtobus TAM 3500, letnik 1964, izklicna cena
20.000.00 — nevozen
6. Vibromax, izklicna cena 2.000,00
7. Drobilec MVM, izklicna cena 11.000,00
8. Motorna kosilnica Alpina, izklicna cena 400,00
9. Leseni plug za oranje snega, izklicna cena 500,00 — TO Črnomelj
10. Leseni plug za oranje snega, izklicna cena 400,00 — TO Črnomelj
11. Leseni plug za oranje snega, izklicna cena 300,00 — TO Črnomelj
Licitacijska prodaja za predmete pod zaporedno številko od 1 — 11 bo dne 16. marca 1973 v Strojnem obratu Cestnega podjetja Novo mesto. Bučna vas s pričetkom ob 9. uri. Navedene prodajne predmete si stranke lahko ogledajo vsak dan od 11 — 14 ure, razen sobote, na Strojnem obratu v Bučni vasi.
Interesenti za nakup plugov si jih lahko ogledajo na našem obratu v Črnomlju. Ravno tako si naj interesenti drobilec MVM ogledajo v našem obratu v Kočevju (v kamnolomu).
„DOLENJKA"
trgovsko podjetje na debelo in drobno. Novo mesto,
objavlja prosto delovno mesto
KOMiSiONARJA
v osrednjem skladišču na debelo.
dolet^Jka
Pogoji: kvalificiran trgovski delavec živilske ali mešane stroke.
Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi.
REŠETO REŠETO REŽETB REŽETB REŠETO REŠETO
Zavrnjen predlog načrta
Premalo upoštevane zahteve ribniških občanov
Svet za finance občinske skupščine Ribnica je zavrnil predlog načrta sklada za urejanje mestnega zemljišča za letos. Upravni odbor sklada je namreč premalo upošteval predloge
Rekli so:
FRANCE GRIVEC. sekretar občinske konference SZDL: Dati mladini klub pa ne povedati, kako in kaj naj delajo, je isto, kot da bi dali otroku 100 din in mu ne povedali, kako naj jih koristno porabi.
Tako neurejeno je okoli občinske stavbe v Ribnici, ki je na desni strani slike, in ob Ljubljanski cesti. Upravni odbor sklada za urejanje mestnega zemljišča za ureditev tega dela Ribnice ni predvidel denaija v osnutku načrta za letos. (Foto: Primc)
VELIKO ZELJA,
MALO DENARJA
Sklad za financiranje in pospeševanje telesne kulture v občini Ribnica bo imel letos okoli 127.000 din dohodkov, in sicer 75.000 din dotacij iz proračuna, 50.000 din prispevek gospodarskih organizacij in 2.000 din prispevek športne stave.
Zahtevki telesnovzgojnih organizacij in društev za dotacije so znašali okoli 800.000 din. Zdaj bodo skoraj vse dohodke dali občinski zvezi za telesno kulturo Ribnica, da jih bo ta naprej delila.
Kmet bo lahko shajal in hrane bo več
Kaj bo letos plačal sklad za pospeševanje kmetijstva in od kod mu denar?
„Načrt sklada za pospeševanje kmetijstva je v redu, le da ga bomo tudi izpeljali, kot je zapisano! Če bo res tako, bo kmet lahko shajal, pa tudi mleka in mesa bo še več,“ je v razpravi o načrtu sklada za pospeševanje kmetijstva poudaril odbornik
občinske skupščine Ribnica Jože Dolščak.
Načrt predvideva za letos naslednje izdatke: izobraževanje kmečke mladine in odraslih 7.840 din, regresiranje obrestne mere za najeta posojila 40.000. din, usmeritveni pro-
grami, izdelava načrtov, sodelovanje z znanstvenimi ustanovami 7.640 din, 8 načrtov za gradnjo hlevov 24.892 din, sofinanciranje veterinarske službe 29.400 din, plačilo za bika za zimsko obdobje na območju Slemen 882 din, sprejem 160 krav v
Odkup mleka večji, živine manjši
Tri ribniške kmetije med najboljšimi v Sloveniji — Letos posodobiti še 10 kmetij — Strokovnjaki pomagajo kmetom — Pitati več živine — Organizirajo skupinsko rabo stroje — Kmetje v šolskih
klopeh
čeprav obstoji sklad za pospeševanje kmetijstva v ribniški občini šele dve leti in je razpolagal z malo denaija, je dosegi lepe uspehe. V občini je že okoli 1200 kmetov-kooperantov, ki imajo povprečno po 5 ha zemlje. Kme^e, ki dolgo niso imeli zaupanja v zadrugo in pospeševalno službo, ga spet pridobivajo.
Prvi začetki ponovnega pri-	jenje pritegnili 7 kmetij, letos
dobivanja zaupanja segajo v leto	pa se bo v pašnokošni sistem
1967, ko so uredili prve tri	vključilo novih 9 ali 10 kmetij
vzorčne kmetije v občini. Te kmetije so dale odlične rezultate in so se po oceni katedre za poljedelstvo in pašništvo pri biotehnični fakulteti uvrstile med 10 najboljših kmetij v Sloveniji po pridobivanju Škrobnih enot na hektar.
Lani so v sodobno gospodar-
(ena v Rakitnici, 2 v Prigorici, 2 v Jurjeviči, ostale pa v Slemenih). Mimulo jesen so skušali posodobiti tudi 10 kmetij na območju Loškega potoka, vendar brez uspeha. Vendar pa so v Loškem potoku organizirali prvo pitališče telet, ki lepo uspeva.
Premalo pomoči
Neredna štipendija — Prepuščena sebi
Stanka Putre, študentka: pendijo dobivam neredno, na praksi pa sem bfla prepuščena bolj sama sebi.“ (Foto: J. Primc)
Stanka Putre, 21 let, študentka drugega letnika višje upravne šole, je pred kratkim končala petteden^o prakso v pisarnah občinske skupščine Ribnica. Vprašah smo jo o njenem mnenju o štipendiranju TIS, o čemer smo slišali že različne kritike predvsem iz vrst staršev otrok in raznih organov. Drugo vprašanje pa je bilo: „Kaj mislite, daje na občinski upravi slabo in bi vi spremenili, če bi bili predstojnik? “ To vprašanje smo zastavili le zato, ker vemo, da vsak, ki je
že dolgo na istem mestu, postopoma opravlja delo rutinsko in mu kaj nehote „uide izpred oči“. Zato odgovorov ne bi smeli jemati le kot kritiko (v slabem pomenu), ampak kot pomoč oziroma prijateljski nasvet pri delu.
Odgovor:
„Izračunala sem, da bi morala dobiti na mesec po 350 din štipendije, čeprav o tem nisem dobila nobene odločbe TIS. Lani maja sem prejela skupaj štipendijo za 8 mesecev in letos januarja spet za 8 mesecev. Bolje bi bilo, da bi jo dobivala redno vsak mesec, bi mi bolj koristilo.
Na praksi sem bila na vsakem oddelku malo, da bi se seznanila z delom vseh oddelkov občinske uprave. Vodila sem tudi dnevnik in imela mentorja.
Med prakso sem bila prepuščena bolj sama sebi. Načelniki so mi premalo pomagali, vsaj tako menim jaz. Vsakemu, kdor pride na delo na občino, bi morali pokazati, kaj je njegovo delo. Ne bi ga smeh pustiti, naj se sam znajde, kakor ve in zna. To ni prav. Ce bi bila jaz načelnik, bi bila malo bolj pozorna do dela referentov."
Pred mlado Stanko Putre, ki je zelo odkrito odgovarjala na vprašanja, je le še en semester, septembra bo diplomirala, če bo Slo po sreči, oktobra pa jo pričakujejo že v službi. . .
J. P.
S pomočjo skhda za pospeševanje kmetijstva so lani kupili 8 plemenskih krav s povprečno laktacijo 4.0001 mleka. Te živali bodo osnova za še večjo proizvodnjo mleka.
V rodovniku je bilo leta 1967 512 glav živine, lani pa že 721 ali 23,7 odstotka več. Hkrati se je močno povečal odkup mleka, in sicer od 1,477,380 1 v letu 1967 na 3,462.639	1 lani (od tega
312.108 1 z območja Loškega potoka). Količina odkupljenega mleka je porastla kar za 133 odstotkov. Kmetje kooperantje so dobili lani za prodano mleko že 6,925,278 din (ali skoraj 700 milijonov starih din).
Žal pa je hkrati v istem obdobju nazadoval odkup telet, krav, pitancev, volov in prašičev. Vzrok je v nespodbudnih odkupnih cenah, Le odkup plemenske živine ni nazadoval.
Kmetje so se torej usmerili na proizvodnjo mleka. Vendar se bodo v občini prizadevali, da bodo spitali tudi več živine. To nameravajo doseči s spodbudnim kreditiranjem, omejevanjem klanja telet in izkoriščanjem sredstev družbenih rezerv. Hkrati se bodo zavzemali za pogodbeno rejo oziroma pitanje telet na tistih območjih, kjer je odkup mleka zaradi oddaljenosti otežen in kjer nimajo zadosti mlekaric, ker so komaj začeli preusmerjati kmetijsko proizvodnjo.
K napredku kmetijstva je precej prispevalo izobraževanje kmečke mladine in odraslih. Nameravajo ga nadaljevati tudi v bodoče. Spodbuden je bil tudi ogled sodobnih kmetij drugod. Napredek pa je hkrati posledica tesnega sodelovanja z biotehnično fakulteto in Kmetijskim zavodom.
Zaradi drage kmetijske mehanizacije namerava pospeševalna služba že letos organizirati prvo strojno skupnost. Skupinsko uporabo strojev bodo v bodoče še krepili.
J. P.
rodovnik (IŽO iz območja KZ Ribnica, 40 Loški potok) 47.040 din, dotacija za osemenjevanje plemenic 23.520 din, soudeležba za nabavo plemenskih krav, katerih laktacija (305 dni) je nad 4.000 1 mleka (kupljene izven občine -	10 glav)
10.000 din, kreditiranje kemičnega laboratorija 4.900 din, poravnava obveznosti socialnega zavarovanja za' kmetije, ki preusmerjajo proizvodnjo, osnova pašnokošni sistem (za dve leti) 29.400 din, poučni izleti (razstava živine in ogled sodobnih kmetij) 9.800 din, regres na ceno umetnih gnojil, za kmetije, ki se poslužujejo razmerja N:P:K 140:120:100 ha (v čistem) 29.400 din, analize zemlje 3.500 din, plačilo za prostore za strokovna predava-rqa po vaseh 980 din, nerazporejena sredstva 9.966 din, sofinansiranje pospeševalne službe 30.000 din.
V sklad se bodo letos stekali dohodki iz naslednjih virov: lanski ostanek 6.960 din, dotacija proračuna 130.000 din, obveze gospodarskih organizacij od lani in letos
180.000 din.
KAKO PORABITI?
Danes objavljamo tudi predloge za porabo denaija iz raznih skladov pri občinski skupščini Ribnica. O telr predlog in predlogu občinskega proračuna za letos, ki smo ga na kratko objavili v prejšnji številki našega lista, boste občani razpra^jall na bližnjih zborih volilcev. Za objavo smo se odločili, ker menimo, da vam bodo podatki v pomod za uspešno razpravo na zborih.
in zahteve občanov oziroma volilcev o ureditvenih delih v Ribnici, predvsem v okolici Ljubljanske ceste in občinske skupščine.
Svet je predlagal skladu, naj sam najame ali zaprosi občinsko skupščino, da bo ta najela zanj do
500.000 din posojila, s katerim bo potem urejal najnujnejše zadeve na območju Ribnice. Upravni odbor sklada pa naj na skupnem sestanku s svetom krajevne skupnosti Ribnica ponovno izdela načrt del in porabe denarja za letos.
V sedanjem predlogu so bila predvidena naslednja dela oziroma plačila že opravljenih del: asfaltiranje Prijateljevega trga 253.602 din, neporavnane obveznosti od lani 3.740 din, vračilo komunalnega prispevka Stanovanjskemu podjetju 9.600 din in krajevni skupnosti Sodražica 34.587,33 din, izdatki za zbiranje prispevka 7.000 din, stroški za vodenje sklada 5.500 din, ureditev pločnika Šeškove ulice in Kurirske poti
240.000 din in stroški SDK 506 din.
Zanimiv je tudi predlog, naj bi si
občani oziroma stanovalci sami urejali zelenice. Zdaj se je namreč dogajalo, da jih je skupnost urejala, stanovalci pa uničevali. Predvidevajo, da bodo stanovalci bolj varovali nasade, če bodo videli, da jih morajo sami vzdrževati, in da torej sami sebi škodujejo, če jih uničujejo.
J. P.
DENAR BODO VEZALI
Komunalno^reditni sklad pri občinski skupščini Ribnica bo imel letos predvidoma 110.950,30 din dohodkov. Občinska skupščina je sklenila predlagati, naj bi ta denar namensko vezali pri Ljubljanski banki in si tako zagotovili možnost za kasnejše najetje posojila. Ta denar in pridobljeno posojilo pa bi posodili KOMUNALI za gradnjo garaž oziroma poslovnih prostorov.
Ošiljeni
zobotrebci
SPOMINKARSTVO-MAKSI-MARKET — Pravijo, da bi se ribniško „Spominkarstvo“ prav lahko razvilo že v „Maksimarket“, kolikorkrat je že Matoh pripovedoval o „povečanem povpraševanju” po blagu.
BRIGO MOJA ... — Sklad za financiranje in pospeševanje telesne kulture v občini Ribnica je salamonsko rešil svojo nalogo, ko je vseh razpoložljivih 18 odstotkov od načrtovanih sredstev dodelil Občinski zvezi za telesno kulturo, pa naj si ta dalje beli glavo z razdelitvijo.
TRUBADURJI O TRUBARJU - Pravijo, da bi Trubar v De-rendingenu od mrtvih vstal, ko bi zvedel, a se je rodil na Kočevskem. Zakaj mu visoko izobraženi načrtovalci iz ZKGP tega ne sporoče?
NADOBUDNIKI - Med ribniško mladino je tudi nekaj „kulturnikov". Ti v svojem „kulturnem" navdušenju razbijajo celo šipe na oglasnih omaricah, da bi si prav od blizu ogledali razstavljene slike ali jih celo vzeli s seboj.
MI ENO, ONI DRUGO - Ko občinski referenti nesamoupravno odločajo, daje zahtevani prehod v Senovo ulico predrag in zaradi tega nemogoč, čeprav je bil sklep o tem po samoupravnem postopku sprejet na zboru volilcev, je isto, kot če bi Gorenjcem naložili, naj v bodoče hodijo v Ribnico čez Mlako, ker bi lahko napravili Žulju kakšno škodo, ali Goričevcem preko Brezja, ker so nevarni za Gozdni obrat Ribnica.
CENE NA VAJETIH - Le kaj bodo napravili ribniški gostinci, ker se bodo morali vrniti na cene z dne 31. decembra lani? Verjetno bodo o tem kakšno rekli tudi tržni inšpektorji!
o
Za revnejše ceneje
Oskrbnina za otroka v vrtcu bo odvisna od dohodkov na člana družine
Odslej bodo starši plačevali za svoje otroke, ki jih dajejo v varstvo vzgojnovarstvenim ustanovam (vrtcem) v občini Ribnica različne o^rbnine. Višina oskrbnine bo odvisna od dohodka na družin^ega člana. Dogovor bo veljal, ko bo podpisan.
Nekateri so najprej predlagali, naj bi osnutek dogovora ponovno dali v javno razpravo in ga šele kasneje sprejeli. Vzrok naj bi bil prav lestvica za plačevanje osk^nine, ki določa, da bodo socialno šibkejši plačevali manj, bogatejši pa več. Lestvica je taka: kjer imajo na družinskega člana do 600 din dohodka, bodo plačevali 30 odstotkov oskrbnine (ki znaša v Ribnici na dan 26,71 din, na mesec pa 566,65 din in v Sodražici 26,67 din na dan, na mesec pa 593,25 din za 1 varovanca). Starši z dohodki 600 do 70b din na člana družine bodo pla-
Varčevanje za asfalt skozi vasi
Za kaj bo letos namenil denar cestni sklad občine Ribnica?
Cestni sklad sklad občine Ribnica bo imel letos predvidoma 1.397.480 din dohodkov, največ iz cestne takse (750.000. din) in prispevka za ceste iz pogonskega goriva (400.000).
Ta denar nameravajo porabiti tako: za odkup hiše oziroma ureditev dostopa na čev^arski most 20.000 din, za plačilo lani neporavnanih računov 28.800 din, asfaltiranje ceste
BS
Ribnica: še ene smetaije bi potrebovali
da bi pometali za temi!	KARIKATURA;	Marjan	Bregar
čevali 35 odstotkov, s 700 do 800 din dohodka na člana 40 odstotkov, z 800 do 900 din dohodka 45 odstotkov, z 900 do 1.000 din 50 odstotkov, s 1.000 do 1.100 din 55 odstotkov, s 1.100 do 1.200 din 60 odstotkov, s 1.200 do 1.300 din 65 odstotkov in od 1.300 dalje 70 odstotkov.
Doslej so bili v varstvu predvsem otroci staršev, ki so imeli primerne oziroma velike dohodke, varstvo pa je bilo zelo poceni. V vrtcu skoraj ni bilo otrok kmetov in delavcev. Sedanji ukrep naj bi prispeval k zmanjševanju socialnih razlik in spodbudil socialno šibkejše družine, da bi tudi te dajale otroke v strokovno varstvo.
Na seji so govorili še o nekaterih zadevah otroškega varstva za območje Sodražice in Loškega potoka, ki jih je treba urediti, da bo otroško varstvo uspešnejše.	J.	Primc
Loški potok (ostanek) 190.000 din, vzdrževanje ceste Jelendol-Grčarice
20.000 din, odplačilo obrokov posojil (cesta Mlaka, Loški potok in most v Lipovščici) 217.000 din, za izdelavo načrtov za čevljarski most
35.000 din, stroški poslovanja sklada 13.974.000 din, gradbeni nadzor
10.000 din.
Nadalje za naslednja komunalna dela: vzdrževanje makadamskih cest (6 cestarjev) 286.000 din, nasipni material 45.000 din, strojna obdelava z grederjem na vseh cestah
90.000 din, zimska služba na vseh cestah 28.000 din, zimska služba v Ribnici 18.000 din, odvoz snega v Ribnici 10.000 din, pluženje snega v Loškem potoku 5.500 din, čiščenje trga v Ribnici 48.000 din, krpanje asfaltnih vozišč 10.000 din, prometni znaki 5.000 din, rezerva 4.500 din.
Za čiščenje in odvoz snega v Sodražici je predvidenih 30.000 din. za čiščenje v Loškem potoku 10.000 din in v Dolenji vasi 10.000 din. Razen tega bodo pri banki vezali
260.000 din. Ta denar nameravajo skupaj s pridobljenim posojilom uporabiti v prihodnjem letu za asfaltiranje cest skozi naselja.