Tatjana Obersnelova Tonček v maharadževi zakladnici V preprosti kmečki sobi, kjer so leglr k počitku Jurček, Tonček in Marko, je mati uaasila luč. Kmalu so otroci zasanjali... Tonček premišlja. Kaj naj tu počnem? Kdo je Njegova Sve-tlost? Kaj je za temi vrati? A čuj! Iz notranjosti prihaja glas zvonca in vrata se na stežaj odpro. Tonček zagleda dvorano, polno palm in preprog. Sredi nje ie nrr-stol in na njem sedi sam indijski maharadža. Tonček se spomni sužnjevih be-sed in vstopi. Prav pred maharad-žo se postavi in reče: Tonček hodi v spremstvu veli-kega sužnja po marmornatih stop-nicah. Zdaj zavijeta na desno, zdaj Po dolgi preprogi na levo, mimo prekrasne svetilke, in kmalu se Ustavita pred vrati. Tedaj se su-ženj pokloni Tončku in reče: »Na cilju si, mali gospod. Ko bo Njegova Svetlost pozvonila in se bodo vrata odprla, vstopi in izpol-ni žcljo našemu mogočnemu vla-darju.« Suženj v beli obleki se zopet po kloni in odide. »Vaša Milost nečesa želi od m^B ne. V veliko čast si bom štel, ako vam bom mogel s čim postreči.« »Čul sem, da poznaš mnogo prav-ljic, in ker so mi te \z Indije že vse znane, sem poslal v Jugoslavijo svo-jega sužnja, da te je pripeljal pred moj prestol. Ali hočeš ostati teden dni tu in mi povedati vsak dan po eno pravljico? Dal ti bom na raz* polago lepo sobico, imel boš svo-jega sužnja za postrežbo in kosil boš ob moji mizi. Ob jutranjih urah, ko bo sonce razgrelo palačo. tm pa boš hodil z menoj na izprehode v senco mojega palmovega gaja in mi pripovedoval pravljice iz tvoje dežele. In glej: resl Vsako jutro, ko se Tonček zbudi, pozvoni, in že se prikaže suženj v beli obleki. Urno obleče malega gosta, ga pospremi v prelepo kopalnico, in ko pride Tonček ves svež in dišeč zopet iz nje, najde na mizici pripravljen razkošen zajtrk. Po jedi ga suženj pospremi do soban Njegove Sve-tlosti indijskega maharadže, s ka-terim se nato odpravi preko široke terase v palmov gaj. Ko se nekoliko izprehodita, se-deta v mehko travo pod palmami in Tonček pripoveduje vladarju, kar ve in zna: o jari kači, o slepem polžu, o volku spokorniku, o Jan-ku in Metki, o hudobni earovnici, o ugrabljenem kraljeviču. o rudar-skem sinčku Sanditu in še to in ono. In maharadža je vesel, tako vesel lepih pravljic. da sklene Ton-čka pred odhodom obdarovati. Zadnji dan je Tonček gost v raz-košni palači. Pa mu maharadža za-veže oči, ga prime za roko in ga vo-di po dolgih. hodnikih, po prepro-gah in po belem kamnu, levo in desno, dol m goi, m xopet narav-nost. Po hladu, ki ga čez čas obja-me, sklepa Tonček, da sta dospela v podzemlje. In ko rau maharadža odvzame ovoj z oči, Tonček ob-stane od presenečenja: stoji sredi kristalnegore in -vse se tako blešči v prelestnih barvah, da rau jemlje vid. »To je moja zakladnica,« izpre-govi Indijec. »Bogat sem. Poglej, koliko iraam! Izmed vseh teh stva-ri si smeš izbrati sam po svoji želji nagrado.« Tonček strmi, si ogleduje razne stvari in nc ve, kaj naj izbere. Kaj-ti v zakladnici je vse, prav vse, kar si more človek misliti, in še mnogo drugih krasot, za katere Tonček še nikoli ni bil čul. Tu leže dragulji in biseri, tam je živ belec s srebrno grivo, in glej — tam prepeva raj- ski ptič divne pesmice. V on^H kotu je prekrasna indijska oble^B \z bele sviJe, tam iz zlatega dendH ja spletena veriga. V širokih P^H celanastih posodah so rože, ki ;^H Tonček še nikoli ni bil videl; t&^H bajnih barv in opojnega duha ^M da bi se kmalu dal zapeljati ^H njih. Toda ne. Na mizi iz slono^B kosti zagleda Tonček majhne, ^H vadne orglice. ki si jih že tako d^H go želi. Žanje poprosi maharaf^H in jih tudi dobi. Z neizmernim 1aH seljcm jih piime y roke in nast^H na usta. A ko zapiska nanje, se^| zbudi. ¦ Še ves prevzet od bleska nud^| radževe zakladnice hiti praviti $mH je sanje bratcema Jurčku in M^B ku, ki sta se tudi pravkar zbud^H »Ali si bil neumen«, pravi M^B ko, »da si si izbral tiste nava