PRISTAŠ OBLASTI?
Da! Res sem pristaš oblasti. Prejšnje ali sedanje, saj ne vidim kakšne posebne razlike. Oblast je oblast, le redkim gre v slast, večini v propast. Zakaj potemtakem nisem njen nasprotnik? Bilo bi zanimivo, a neuspešno. Bolje je biti lojalen. Dokler se oblast želi povzpeti, svojim in drugim obljublja! Na tihem upam, zdaj pa bo! V borbi z nasprotnimi oblastiželjniki se čuje in bere toliko lepega, da imajo vsi esteti dovolj užitka. Odkrijejo drug o drugem toliko resnic in neresnic, da imajo tudi škodoželjniki dovolj zadovoljstva.
Ko se oblast utrdi in narod skupaj z mano upa na izpolnitev prejšnjih obljub, se obdobje pričakovanj počasi meša s trenutki streznitve, razočaranj in kritike. Počutim se kot čolniček na valovitem morju in si želim v varen pristan, čeprav v naročje novi oblasti. Saj je vseeno, ali je dana od
boga ali hudiča, važno je, da jo imamo. Koga bi sicer hvalili, kritizirali, izbirali, minirali, če je ne bi bilo. In če minister izjavi, da je likvidacija ali sanacija naše krušne matere enako draga, potem sem pristaš oblasti, ki bo ob enakih stroških izbrala sanacijo.
Še vedno upam, da nas kralj Matjaž ne bo pustil na cedilu! Do takrat pa sem pristaš te oblasti, tukaj in zdaj in na vekomaj...
Oblast se sicer menja, a jaz vztrajam, kajti nobena ne more brez lojalnih pristašev. Več nas bo pohlevnih in pokornih, laže bo onim na vrhu in ni vrag, da se ne bi počasi obrestovalo tudi nam.
TIK
TRŽENJE PO NAŠE
- Kaj pa počneta ta dva Slovenca?
- Nič posebnega, Herr Engelbert! Le dogovarjata se, kdo nama bo ceneje prodal les!
POZDRAVLJENA,
KO IS	9 kjerkoli si že!
Volitve v Združenih državah Amerike so bile za povprečnega Slovenca predvsem prvovrsten medijski dogodek brez neposrednega vpliva na življenje Slovencev. Skorajšnje volitve v državni parlament in volitve predsednika države Slovenije so zaenkrat samo še medijsko dogajanje, ki pa bodo odločilno vplivale na nadaljno življenje Slovencev. Parlamentu, ki se sedaj poslavlja, je kljub vsem intrigam in včasih tudi burleskam treba priznati zgodovinskost, kajti v tem mandatu je parlament formiral novo slovensko državo. In v celoti vzeto so poslanci tega sklica svojo nalogo opravili, volitve pa pomenijo čas, ko staro prepusti mesto novemu. Vendar velja dodati, da novo ni vedno in vselej tudi boljše ter naprednejše...
V tem kontekstu pa je za nas gotovo nadvse pomembno vprašanje, kje se vidimo Korošci na teh volitvah. Predvolilni boj je stekel z vso silovitostjo in danes na Koroškem videvamo ljudi, kijih v zadnjih letih na tem koncu ni bilo videti, seveda pa brez izjeme prihajajo med nas z zvrhano mero obljub. Zal obljube niso materialna kategorija, so pa ena od tistih najbolj zlorabljenih besed, kijih je najlažje trositi in nanje najhitreje pozabiti. Zdi pa se, da smo Korošci že toliko modri ljudje, da na razno predvolilno čenčanje ne damo kaj dosti: z redkimi izjemami so predvolilni strankarski zbori in predstavitve zelo skromno obiskane, ponekod se ne zbere niti ducat ljudi.
Gotovo pa je pomembno, da na teh volitvah tvorno sodelujemo. Znani so kandidati iz našega konca in nadvse pomembno je, da nas v Ljubljani zastopajo pravi ljudje. Če bi avtor teh vrstic odšel na volišče, potem bi oddal glas za kandidata, ki že ima politične izkušnje (v Ljubljani ne bo časa za učenje), kije strankarsko neobremenjen ali neopredeljen (slepa podrejenost strankai-ski disciplini ni nikoli prinesla kaj dobrega), ki seje s svojim delom že doslej izkazal (štejejo dejanja, ne besede), ki ima ugled med ljudmi na Koroškem in tudi širše
(kajpak ugled, kije pridobljen z delom, ne z družinsko tradicijo), kije vešč komuniciranja (jeclanje za skupščinsko prižnico lahko omaja splošen ugled Korošcev), ki ima sposobnost lobiranja (v Ljubljani manjka močan koroški lobi)...
Dela pa bo zelo veliko. Sanacija železarstva pomeni zmanjševanje zaposlenosti in prihaja obdobje, ko bomo na Koroškem stopili preko kritične meje brezposelnosti. Iz državne blagajne bo potrebno izbezati denar za prezaposlovanje, samozaposlovanje, dopolnilno usposabljanje, nove programe, nova delovna mesta. Koroška ima zelo skromno prometno infrastrukturo: železnice je iz leta v leto manj, do Ljubljane se vozimo po robu smrtne nevarnosti. Ureditev Hude luknje, cesta od Črne preko Slemena, rešitev radeljskega klanca itd. itd. je gotovo ena od pomembnejših nalog, ki si jo mora zadati bodoči odposlanec koroškega ljudstva. V Zgornji Mežiški dolini še vedno dihamo najslabši zrak v Sloveniji in republika v te namene že dolgo daje denar, potrebni so le sposobni ljudje, ki bodo ta denar pripeljali tudi na Koroško. Koroška ima na stotine kilometrov gozdnih cest, na katere je vezan obstoj kmetij in življenja na podeželju. Koroški poslanec mora imeti v parlamentu takšno moč prepričevanja, da bo država razrešila financiranje teh cest. Samo še dobra polovica osnovnošolske generacije se lahko šola v regiji oziroma blizu doma in tudi z mrežo šol ter ustreznimi izobraževalnimi programi lahko revitaliziramo to regijo. Novi poslanec bi moral misliti tudi v tej smeri. Medobčinski spori se vlečejo že leta in Koroški ter Korošcem samo škodijo. Poslanec s Koroške ali -upajmo- njih več, bi pač moral težiti k preseganju teh sporov in ne k njihovem poglabljanju, pa naj je iz te ali one občine.
Torej: velja dobro premisliti. Pozdravljeni koroški volilci, kakorkoli se boste že odločili.
Miro Petek

IZ VSEBINE
Zelena luč za sanacijo Železarne
■
Naš intervju:	■
Mira Strmčnik -	I
Gulič	H
■
Slovenj Gradec: obvoznica odprta
vi;
su *io - n

Volitve ’92:
«lil
vsi naši kandidati i
■■■■■■
str. 12 -13
Na naslovni strani:
Les pa kar čez mejo
Foto: Tomo Jeseničnik
V SVOJIH GOZDOVIH NE GOSPODARIMO VEČ!
Gospodarjenje z gozdovi je bilo v prejšnjem sistemu zelo strogo določeno - les so morali obdelovati tam, kjer je bil posekan. To je veljalo tudi za gospodaijenje s 60 000 hektari koroških gozdov. Če ne drugega, so morali les vsaj razžagati na Koroškem. Že, če so prodali kakšen hlod v Maiibor ali Trbovlje, je partijski komite poklical direktorja Gozdnega gospodarstva na zagovor. Gospodarstvo je bilo zaprto samo vase in kot tako neuspešno.
Danes, ko so se sprostile vse spone, pa-kot kaže, gre gospodarjenje z gozdovi v drugo skrajnost: v nered in uničevanje.
Če je prej bil logar tisti, ki je odkazal, kaj se sme in kaj ne sme posekati, lahko zdaj s svojim gozdom dela vsak, kar hoče. In pokazalo se je, da mnogi z gozdovi sploh ne znajo gospodariti. Ponekod so kmetje ob podpori prekupčevalcev posekali toliko, da so nastali pravi goloseki.
Kam gre ves ta les?
Če bi si vzeli čas in se postavili ob enega od koroških mejnih prehodov -recimo Holmec - bi tekom dneva opazili, da vozijo iz Slovenije v Avstrijo polno naloženi tovornjaki s hlodovino. Še donedavnega po deset in več tovornjakov na dan, zadnje dneve pa se je nekoliko poleglo - še vedno pa peljeta samo čez Holmec dnevno vsaj dva tovornjaka hlodovine.
Zavedati se moramo, da je hlodovina najbolj primarna surovina, vanjo je vloženo najmanj dela - zgolj posek in prevoz - zato je tudi njena cena med lesnimi izdelki najnižja. Prevelik izvoz surovin lahko za gospodarstvo neke države dolgoročno pomeni zgolj izgubo, saj bo ostala brez surovin za lastne potrebe.
Če samo bežno pregledamo obe razpredelnici, lahko že na prvi pogled
Izvoz okroglega lesa v Sloveniji od januarja do julija 1992 (prvih sedem mesecev) ne kaže ravno spodbudne slike:	
vrsta lesa	količina
skupno izvoz	
okroglega lesa:	172 000 m3
hlodi iglavcev	44 000
bukovi hlodi	62 000
hlodi trdih listavcev	9 200
hlodi mehkih listavcev	1 300
hrastovi hlodi	1 000
skupno hlodov	117 500
drva	33 000
celulozni les iglavcev	2 000
celulozni les bukev	2 500
Uvoz od januarja do julija	
1992:	
vrsta lesa	količina
skupno uvozili	
okroglega lesa	134 000 m3
hlodovina topolov	2 500
drugih mehkih listavcev	5 000
drv	55 000
celuloze iglavcev	45 000
celuloza hrast	4 000
celuloza mehkih listavcev 9 000	
ugotovimo, da slovenska izvozno uvozna lesna podjetja izvažajo predvsem kvaliteten les - hlodovino iglavcev in bukev, uvažamo pa manj kvaliteten les: celulozo in drva. Vendar: le iz kvalitetnega lesa je možno izdelati stilno pohištvo, ki ima na trgu visoko ceno. In če se bo ta trend nadaljeval, bo Slovenija kljub temu, da je čez 50 odstotkov dežele pogozdene, ostala brez lesnih surovin.
Kdo izvaža
Od januarja do julija, torej prvih sedem mesecev letos, so v koroških občinah posekali 88 209 m3 lesa, največ iglavcev. To je posek, ki se je vršil preko pooblaščene organizacije -Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Koliko so posekali mimo njih, ni znano. Od tega so iz vseh štirih koroških občin izvozili 30 000 m3 lesa v obliki hlodovine, in to večinoma najkvalitetnejši les.
Med največjimi izvozniki hlodovine iz Koroške se pojavljajo naslednja podjetja:
•	Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec (le to gospodari s koroškimi gozdovi, ki so v družbeni lasti)
•	Aleš Gašper Radlje
•	Stroka Radlje (direktor Ivan Peruš)
•	LE Dravograd (direktor Dušan Kudernovski)
•	Bisako Radlje (direktor Damjan Bisako)
Poleg njih se pojavlja še mnogo manjših prekupčevalcev z lesom, ki prihajajo s kamioni h kmetom, nalagajo
hlode in jih odvažajo na avstrijske žage. V razprodaji našega gozdnega bogastva gredo posamezni prekupčevalci in kmetje celo tako daleč, da dovolijo in pripeljejo s sabo avstrijskega logarja, ki v naših gozdovih odkazuje drevje - seveda najboljše - in ga potem kmetje podrejo, prekupčevalci pa izvozijo v Avstrijo. To so le obrobni primeri, ki pa kažejo, da niti v svojih gozdovih sami ne gospodarimo več. In zakaj vsa ta razprodaja ponosa in bogastva?
Odgovor je jasen: šilingi.
Na Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec zagotavljajo, da jim Avstrijci plačujejo za kubik hlodovine 1100 do 1200 šilingov. Na prvi pogled veliko, pa vendarle še vedno malo, če pomislimo, da je cena rezanega lesa precej višja (do 2100 šilingov), še mnogo več pa bi zaslužili, če bi izdelali kvaliteten slovenski stol, omaro in podobno, in le to izvozili.
Koliko dobijo?
Našim	kmetom pa	plačujejo
avstrijske žage precej manj: 700 do 900 šilingov za kubični meter hlodovine. Avstrijski kmetje upravičeno bentijo, saj je cena lesa padla in sami svojim žagam ne morejo več prodajati. Zato pa so si žage napolnile skladišča in sčasoma bodo les prodajali naprej predelovalni industriji. Kdo ve, če ne bo tudi naša lesna industrija kasneje, ko pri nas ne bo lesa, kupovala od Avstrijcev.
Hubert Dolinšek, direktor Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, tudi sam razmišlja, da bi moral biti les naših gozdov surovina predvsem za našo lesno industrijo. Čeprav so sedaj gospodarski tokovi odprti, pravi ob tem, in sta izvoz in uvoz - torej pretok lesa iz države v državo normalna. In vendarle: zakaj večino hlodovine izvozijo, zakaj je več ne prodajo domačim-koroškim žagam?
Naša predelovalna lesna industrija od letos spomladi ni več sposobna plačevati lesa svojim dobaviteljem, odgovarja Hubert Dolinšek. Ena od koroških žag - žaga Mušenik - še za lansko dobavo lesa ni plačala ničesar. Zato so izjave njenega direktorja, češ, da "jim ne dobavljamo, ker raje izvažamo",povsem netočne. Zaradi tega se je Gozdno gospodarstvo spom-
ladi znašlo v likvidnostnih težavah: "Imeli smo les, pa ga nismo mogli kam prodati. Začeli smo izvažati."
Takrat spomladi so bile cene lesa v Avstriji višje, danes pa za kubični meter hlodovine ni moč dobiti več kot 900 šilingov. In takrat je bil izvoz lesa Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec zelo velik: marca so na primer izvozili 6500 kubikov lesa, oktobra le še 500 m3.
"Prisiljeni smo bili les izvažati, da smo sploh lahko živeli. Nismo pa odrekli niti enega kubika lesa našim žagam, ki so ga lahko plačale." Poudarja Hubert Dolinšek.
Res pa je, da slovenske žage za hlodovino ne plačujejo 1200 šilingov, kolikor je Gozdnemu gospodarstvu uspelo iztržiti od avstrijskih, temveč le okrog 8000 tolarjev (950 šilingov). Seveda pa je pri izvozu v Avstrijo potrebno plačati še prevoz in deset odstotni davek, tako da sta ceni na koncu približno izenačeni.
Roki
Direktor žage Otiški vrh Tomaž Hain je seveda povsem drugega mnenja. Pravi, da na Gozdnem gospodarstvu doslej še nihče ni izgubil službe in da je v drago ceno hlodovine vračunano tudi veliko število zaposlenih v tem podjetju. Poleg tega pa so plačilni roki zelo kratki."Gozdarji so uvedli plačilo lesa do kmeta v roku sedmih dni, kar zmorejo le Avstrijci, mi pa moramo plačati gozdarjem v 30 dneh, kar je za nas tudi prehitro - zmogli bi kvečejemuv 60 dneh. Zaradi tega, ker nimamo hlodovine, žaga posluje le s polovično zmogljivostjo," pravi Tomaž Hain.
Američani imajo na svojih teksaških poljih dovolj nafte zase in še za izvoz. Pa vendar nafto uvažajo. Ni potrebno razlagati, zakaj. Za gozdove sicer mnogi mislijo: bomo posekali, pa kaj: zraslo bo novo drevo. Res je, toda ne prej kot v 40 letih. Zato tudi gozd ni neizčrpen vir surovin. Država, ki dopušča nekaterim svojim državljanom tako slabo gospodarjenje z njenim "največjim bogastvom", lahko postane le še bolj revna, kot je.
Slavko Sušeč
TRENUTKI OLAJŠANJA, PRIHAJA CAS TRDEGA DELA
Končno je tudi v Mežiško dolino posijalo sonce! Republiški parlament je sprejel odločitev o sanaciji slovenskih železarn, kar je gotovo bila zgodovinska odločitev za preživetje te doline in celotne regije. V zadnjih dneh pred dolgo pričakovano skupščinsko razpravo sta namreč bili v igri samo še dve varianti:	sanacija ali likvidacija.
Odveč je omenjati, kaj bi za Koroško pomenila likvidacija železarstva, saj bi na cesti ostalo štiri tisoč ljudi, ki v tem slovenskem žepu ne bi imeli zaposlitve. Sanacija železarn pa pomeni tudi sanacijo Koroške banke, kar pa na drugi strani pomeni, da bo banka poslej lahko bolj stala ob strani ostalemu gospodarstvu v regiji.
Razprava in sprejemanje paketa treh zakonov v republiški skupščini je vseskozi visela v zraku. Poslanci so se namreč že krepko namočili v predvolilni golaž in jim je pomembnejša predvolilna kampanja kot pa sedenje v skupščini.Z manevrom nesklepčnosti so v družbenopolitičnem zboru sprejemanje železarskega paketa že prestavljali. Zaradi dvoletnega nategovanja okrog sanacije je pred dobrim mesecem ponudil odstop prvi mož ravenske železarne Andrej Kokalj s svojo vodstveno ekipo, pred desetimi dnevi še generalni direktor Slovenskih železarn dr. Andrej Ocvirk, med vrsticami pa tudi Dušan Šešok, minister za industrijo ter predsednik upravnega odbora Slovenskih železarn. Agonija se je namreč večala iz dneva v dan, železarne pa so bile bližje likvidaciji kot sanaciji.
Poslanec v zboru združenega dela Jože Studenčnik, ki je tudi namestnik generalnega direktorja ravenske
železarne, je v zadnjih mesecih napel vse sile, da je po skupščinskih hodnikih prepričeval poslance v nujnost sanacije in nujnost hitrega sprejemanja ustrezne zakonodaje. Nazadnje je s spretnim manevrom to zadevo spravil tudi na zasedanje skupščine kot prvo točko dnevnega reda. Prva točka v aktualni sestavi parlamentu še morebiti nekako zagotavlja sklepčnost, nato se poslanci razgubijo po hodnikih, bifejih ali na predvolilna srečanja.
Seveda pa s sprejetjem svežnja treh zakonov ravenske železarne in z njo Mežiške doline ne čakajo lahki dnevi.	Začenja	se čiščenje
programov na rentabilne in nerentabilne in s tem čiščenje zaposlenosti. V javnosti je tačas prisotna številka 1500 delavcev, ki naj bi v kratkem izgubilo	zaposlitev,	vendar bo
natančna številka znana konec leta, ko bo opravljena reorganizacija in bodo nastala nova podjetja. Verjetno pa ta številka ne bo dosti manjša, kajti projekt sanacije in rekonstukcije slovenskih železarn je težak.
Sanacija predvideva, da se delniške družbe zlijejo v koncern, ukinjeni pa bodo vmesni holdingi. Tehnološka restruktura predvideva do 1. januarja prihodnjega leta ukinitev proizvodnje v jeklarni I in prenos tehnologije v jeklarno II. V šestih mesecih bodo na osnovi tržnih analiz padle odločitve o delnih ali dokončnih ustavitvah livarn oziroma o njihovi odprodaji. Pri predelovalcih bodo ukinjeni neprofitabilni deli proizvodnje. Predpisana je struktura trženja in ravenska železarna naj bi skupaj z ostalima dvema na domačem trgu prodala tretjino izdelkov, v izvozu pa okoli 70 odstotkov. Podobno kot je predvidel Mc-
Kinsey, naj bi efekt skupnih nabav strateških surovin v prvem letu sanacije pomenil znižanje stroškov vseh nakupov za osem odstotkov.
Izkoriščenost jeklovlekov v vseh slovenskih železarnah je pod 50 odstotkov in predvidena je ustanovitev nove družbe, ki bi združevala celotno proizvodnjo na lokaciji Štore, kasneje pa bi se ugotavljalo, ali bo v Sloveniji obratoval jeklovlek na eni ali obeh preostalih lokacijah.
Sanacijski program predvideva takojšnje zmanjšanje zaposlenih za najmanj 30 odstotkov. Analize kažejo, da bi jeklolivarna na Ravnah poslovala do konca leta 1995 z izgubo po okoli deset milijonov mark na leto, kar sistem slovenskih železarn ne bo toleriral. Generalni direktor Andrej Kokalj se je tako minuli teden že mudil v Italiji, kjer so potekali dogovori s tujimi partnerji o morebitni dokapitalizaciji v jeklolivarni.
Ravenska železarna je na ravni opremljenosti zahodnih železarn (zaostanki v opremljenosti so morebiti minimalni) in na lokaciji Ravne je predvidena proizvodnja visoko kakovostnih jekel. Gotovo pa paleta jekel ne bo več takšna kot so se pred leti ponašali (okoli 450 različnih kvalitet jekel). Prihaja pa krvavo obdobje trženja, ko bodo morali komercialisti v železarni korenito menjati svojo tržno filozofijo. Doslej so namreč kupce iz bivše Jugoslavije čakali kar v svojih pisarnah (zaradi navala so se jim velikokrat tudi poskrili), sedaj pa bodo morali kupce sami iskati...
(ek)
Človek mora imeti svoje korenine. Če jih izgubi, tava v prostoru in času. In, če parafraziramo pesnika: korenin se zaveš, ko pridejo viharji. To ne velja zgolj za drevesa, tudi za ljudi. Mira Strmčnik-Gulič se svojih korenin zaveda. Če uporabimo prispodobo: njena krošnja je zdaj že dolgo vrsto let v Mariboru, a korenine so globoko v koroški zemlji. Na domačiji na Legnu nad Slovenj Gradcem.
Luna v oknu
"Ne želim biti poetična, vendar je res, da so bila leta do mature na Ravenski gimnaziji med najlepšimi." mi pripoveduje Mira Strmčnik-Gulič, arheologinja pri Mariborskem Zavodu za ohranjanje kulturne in naravne dediščine, potem ko sva zaradi obojestranske zasedenosti dolgo iskala termin za tale najin pogovor. "Mladost na Legnu je bila. kljub temu. da sem morala na kmetiji veliko delati. zares prečudovita. Iz tistih časov mi je najbolj ostalo v spominu okno. skozi katerega sijejo lunini žarki. Spomini na to majhno okence in luno v njem mi še zdaj veliko pomagajo v težkih trenutkih in me nekako polnijo z novo življensko silo ter željo po odkrivanju nečesa novega, skrivnostnega."
m Omenili ste tudi delo na kmetiji. Nekateri pravijo, da so prav zaradi tega kmečki otroci za marsikaj prikrajšani.
"Mislim, da temu ni tako. Zase vem. da sem si s kmečkim delom pridobila neke delovne navade, ki jih mestni otroci najbrž nimajo. Zdaj mi to pri mojem delu zelo pomaga. Marsikatera zagata bi ostala nerešena, če bi ne imela teh delovnih navad in izkušenj iz mladosti.
m Iz mladosti pa vam je ostalo še nekaj, kar vam zdaj pride prav pri vašem delu.
Da. Zanimanje za vse skrivnostno in za raziskovanje. Že od nekdaj sem zelo rada stikala za težje dostopnim. Zanimale so me na primer kamenine. Zakaj so določene barve in kaj dobiš, če jih zdrobiš v prah in pomešaš med seboj. In pričela sem iskati knjige o tem. jih prebirati, malodane požirati. Vse druge stroke so bile zame preveč
jasne, preveč je bilo znanega o njih. Mene je arheologija pritegnila prav zaradi svoje skrivnosti. To se je kazalo že v tem. da sem zelo rada poslušala pravljice, ki so me vodile v skrivnostni svet preteklosti. Vse to me je potem tudi po končani gimnaziji popeljalo v Ljubljano na študij
Mira Strmčnik-Gulič
arheologije."
Pot v življenje
■ Študijska leta so Miri pač minila tako kot mnogim drugim študentom. Bile so lepe in hude ure. A, spomin ostaja predvsem na tiste lepe - iz zgodovinske daljave gledano - trenutke v študentskem kolektivu. In potem je treba dokončno v svet. Prva zaposlitev, lastna plača, vendar tudi skrb za lastno življenje.
"Kljub študijskim letom v Ljubljani
sem ostala na Koroško tako navezana, da sem želela svojo prvo zaposlitev dobiti tam." nadaljuje Mira Strmčnik-Gulič. "A. kaj. ko primernega delovnega mesta za mojo izobrazbo v tej krajini ni bilo. Potem sem ugotovila, da tedanji Zavod za spomeniško varstvo v Mariboru skrbi tudi za Koroško. Ni bilo kaj razmišljati: sprejela sem izziv in se zaposlila pri njih. Od tega je zdaj že dvajset let in ni mi žal."
m Prvo večje delo, ki se ga je Mira lotila, je bilo, kot nalašč, prav na Koroškem. Tako je usoda dokončno odločila, kje bodo Mirine korenine.
"Pri Starem trgu pri Slovenj Gradcu smo pričeli raziskovati in izkopavati staro Rimsko grobišče Colui io (pri tem delu sva se z mojo sogovornico tudi prvič poklicno srečela - op. pisca). Tako se je pričelo poklicno obdobje. dolgo celih dvajset let. In plod tega dolgoletnega raziskovanja koroških arheoloških posebnosti je tudi stalna razstavna zbirka Arheologija koroške krajine, v Koroškem pokrajinskem muzeju. Vanjo sem zares vložila ves svoj življenski trùd, urejena pa je tako. da jo lahko sproti dopolnjujemo, saj na Koroškem arheološkega dela še niti prav začeli nismo."
Arheologija v času in prostoru
■ Gre torej za zanimivo pokrajino in najbrž ni naključje, da vas tudi s tega vidika močno privlači?
"Koroška je bila skozi vso zgodovino zanimiva za mnoga ljudstva, saj je pravzaprav to zelo bogata krajina. Zato je prava zlata jama za arheologe. Prav zato bi bilo nujno treba izdelati njeno topografijo
|
Is;:


11
UDI
lllllli||l
II

xl
:
1
XX:..'
:I

.
SMREKA
...
i:;
Ss?
i
vXvX
Pillili


1111111111

v

#8

::x:x;x

xxx
:X;X;
m»
r.
in se na njenem temelju odločiti za nadaljnje arheološke raziskave. Zame je zlasti zanimiva na primer Puščava nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu. Tukaj pričakujemo poleg že znanega staroslovanskega pokopališča še poznoantično utrdbo. Prvo tovrstno na Koroškem. Zanimivo je tudi Gradišče nad Legnom, kjer bi verjetno našli staro halštatsko naselbino iz zgodnjega obdobja železne dobe. Verjetno bi tako prišli do mnogih novih podatkov o tem obdobju naše zgodovine. Skupaj s Pokrajinskim muzejem Slovenj Gradec prav zdaj raziskujemo Villo Rustico v Dovžah. Mnogo tega bi nas čakalo -če bi, kot že rečeno, naredili topografijo, tudi v Mežiški dolini. Torej skriva Koroška še marsikaj zanimivega."
U Vprašanje pa vendarle ostaja, kako ljudje na Koroškem in tudi nasploh cenijo arheologijo. Ali se zavedajo njenega pomena in so pripravljeni tudi dejansko pomagati?
"Ko smo pred dvajsetimi leti začeli izkopavati pri Starem trgu. so ljudje pogosto prihajali opazovat naše delo in se zanimati, kaj počenjamo. Vendar se je tedaj dobro videlo, da zvečine niso vedeli, kakšen pomen imajo takšna izkopavanja in so vse vzeli z rezervo. Morebiti kot nekakšno našo muho. Zdaj se je -zlasti v zadnjih desetih letih, stanje bistveno spremenilo. Ljudje poznajo naše delo. ga cenijo in so ga pripravljeni tudi podpreti. Tu bi želela Korošce pohvaliti. Širše vzeto pa bi rada rekla, ob upoštevanju, da narava arheološkega dela zahteva povezovanje z mnogimi drugimi vedami, da vedno bolj prihajamo do spoznanja. da je vedenje in razumevanje nastanka in razvoja človeških družb temeljnega pomena za človeštvo. Še zlasti pa lahko pripomore k odkrivanju in razlagi naših kulturnih in družbenih korenin."
Na svojem področju Mira tudi veliko znastveno strokovno ustvarja.
V minulih letih je objavila že več kot 50 bibliografskih enot. Vodila in realizirala je predstavitev dela antične nekropole v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, rimskih lončarskih peči iz srednjega obdobja antike in Ville Rustice v Razvanju pri Mariboru. Omeniti bi veljalo še petletno raziskovalno nalogo o Mariboru v luči arheoloških raziskav. pa razstavo Arheološka preteklost Pohorskega Podravja, kjer so bila predstavljena arheološka dela severne in vzhodne Slovenije. In še bi lahko naštevali.
Trdnost in delavnost
■	V vse to pa je seveda vpet tudi človek. Z mnogimi ljudmi se Mira srečuje pri svojem delu. Vendar, zdaj, ko je nekoliko odmaknjena, bi bilo vendarle zanimivo vedeti, kaj misli o Koroškem človeku.
"Korošci so trdni v svojih odločitvah in dejanjih. Od drugih se ločijo po trdni volji. In to je treba spoštovati. So pa tudi veliki tradicionalisti, saj se sicer ne bi tako dolgo obdržali na prostoru s tako močnimi nacionalnimi prepihi. Prav zato se tudi sama rada tako pogosto vračam domov. Veliko sem na Koroškem, službeno in zasebno. Temu se je privadila tudi moja družina, še posebej pa sinova Jure in Andrej."
■	Ob vsem tem pa najbrž prostega časa ostane bore malo. Vendar, nekaj ga bržkone le je.
"Zelo malo. Prav zato kakšnih posebnih konjičkov nimam. Če pa si že vzamem čas, grem v gozdove. Rada namreč opazujem naravo in prav gozd je tisti kotiček, kamor se umaknem in kujem načrte. Zato me boli. da prav zdaj tako malo spoštujemo gozdove. Mislim, da jih moramo čimprej dati v prave roke. Veste, kako smo rekli pri nas? Dober kmet pravi: Smreka zajoče, ko pade. Ali lahko tak človek potem ravna slabo z gozdom?"
Nič izjemnega
■	In tako sva z mojo sogovornico prišla do aktualnih političnih vprašanj. Mimo njih tudi Mira ne more, saj pri svojem delu vedno znova trči na takšno ali drugačno politiko.
"Dejavno se v politiko sicer ne vključujem, mimo nje pa seveda ne morem. Rekla bi. da so v celotni zgodovini vzponi in padci. Tako zgodovinsko gledano to naše dogajanje ni nič posebnega. Merilo je lahko samo čas, deset do dvajset let pa je le kapljica v razvoju nekega naroda. Zatorej moramo biti strpni. Glede volitev in predvolilne kampanje pa bi rekla le, da se poskušamo zgledovati pri demokratično razvitejših narodih, vendar nismo preveč spretni. Smo pač začetniki. Treba bo še veliko potrpljenja in predvsem strpnosti."
m Najbrž pa je najbolj pomembno gospodarstvo. Tu šepamo. Recimo, na Koroškem imajo zdaj težave z nekoč paradnim konjem - ravensko železarno.
"Na nekatere stvari radi pozabljamo. Koroška je nekoč pripadala Noriku in je slovela po zelo dobrem železu. Prav zato so tudi Rimljani trgovali tukaj. Tod ima železo 2000 letno tradicijo. Zdaj tega ne smemo zanemariti. Železarstvo na Ravnah je po mojem treba ohraniti in ga ne prepustiti tržni stihiji."
Optimizem
■	Življenski nazori in pogledi so tisti, ki ti omogočajo, da človeka dokončno spoznaš.
"Sem popolen optimist. Verjamem v dobroto ljudi, kar me včasih Lepe. Poskušam pa se v glavnem držati filozofske misli Konfucija: zahtevaj veliko od sebe in malo od drugih. Tako si boš prihranil jezo. In razočaranja, bi še pridala. Živim od ustvarjalnega napona, torej ohranjam voljo do volje do dela. Malo zapleteno, a pomaga!"
Tomislav Ivic
DVA SINDIKATA V ŽELEZARNI RAVNE:
	lllll		: v/	|||
				
j	:			
!!!!!!
VSE ZA DOBRO DELAVCEV, A NA RAZLIČNE NAČINE
V Železarni Ravne delujeta dva sindikata; Svobodni sindikat in sindikat Neodvisnost. Oba zastopata interese delojemalcev / delavcev proti interesom delodajalcev / države, vodstva podjetja, vendar se med seboj tudi precej razlikujeta po nazorih in metodah dela.
Svobodni sindikat je naslednik nekdanje Zveze sindikatov in ima torej dolgo tradicijo. Šolanje njegovih kadrov je bilo del političnega izobraževanja v takratnem času tako teoretično v ustreznih tečajih in šolah kot v praksi razvejenega sistema samoupravljanja. V preteklosti pridobljeno znanje in izkušnje pridejo prav pri obnašanju na ravni podjetja, občine in republike tudi danes (iz občine Ravne sta doma prvaka tega sindikata na republiški ravni; Rajko Lesjak in Albert Vodovnik). Zanje je značilna določena uglajenost, načelna pripravljenost za razpravljanje o vzrokih, ki so privedli do današnje krize. Na nivoju republike so pri pogovorih o socialnem miru resen in razumen partner, ki pa ni bil pripravljen na popuščanje na račun delav-
cev ne v času Peterletove vlade ne zdaj.
Sindikat Neodvisnost je star toliko kot slovenska demokracija. Nastal je kot alternativa Svobodnemu sindikatu. V njegovem vodstvu je nekaj mož, ki v prejšnjem režimu niso bili priljubljeni, ker v diskusijah niso imeli dlake na jeziku. Tudi danes so zelo ostri, direktni in zato včasih hudo neprijetni sogovorniki, kadar gre za izpolnjevanje kolektivne pogodbe. To je izkusilo vodstvo železarne v času lanske velike stavke. Izhodišče njihovega razmišljanja je, da so delodajalci (lastniki podjetja, management oziroma vodstvo) naravni in zato večni nasprotnik delojemalca (torej delavca). Zato si mora sindikat kot zastopnik delavcev prizadevati za čim ugodnejšo kolektivno pogodbo, potem pa znotraj veljavne zakonodaje bedeti nad njenim izpolnjevanjem ter sploh ščititi delavce povsod, kjer zaslutijo kakšno možno krivico.
Pri pogovorih z lastniki podjetja oz. njihovimi zastopniki zato nimajo pred očmi vseh zapletenosti poslovanja v sedanjih razmerah (to
je pač stvar managementa), ampak predvsem tisti del kolektivne pogodbe, ki delavcem za opravljeno delo zagotavlja plačilo. Njihova metoda je zavestno poenostavljanje problemov na to, kar je za delavce bistveno. Zato delujejo včasih robato in za koga žaljivo. - Tako vsaj sta jih razumela minister Sešok in novinarka Dela Slokarjeva, ko so na pogovoru v Ljubljani 12. 10. 1992 zahtevali energente za železarno in denar za plače ter njihovo izplačilo v skladu s pogodbami oz. dogovori in zagrozili z napovedjo štrajka in protestnega shoda delavcev in njihovih družin, če plače in energentov ne bo, Niso pa marali dolgo poslušati nev ministrovega predavanja o vzrokih za težave Železarne Ravne ne njegovih zajedljivih pripomb na ta račun. Rezultat: ministru so se zamerili, a svoje so vsaj za tisti mesec dosegli.
Oba sindikata sta predstavila svoje poglede na sanacijo in v njenem okviru na reorganizacijo železarne (Informativni fužinar št. 9 in št. 10/1992), zato jih poglejmo.
PROTI VOLČJI LOGIKI PREŽIVETJA
Svobodni^ sindikat se je pri sanaciji in reorganizaciji Železarne Ravne omejil na kritiko neustreznega vodenja in upravljanja, ni pa postavljal zahtev po kadrovskih zamenjavah, saj je kadrovska politika v pristojnosti organov upravljanja. Prepričani so, da si Slovenija ne more privoščiti likvidacije tako pomembnega dela gospodarstva, kot je črna metalurgija in z njo povezana kovinska predelava.
Pri ustanavljanju novih podjetij oz. družb iz doslej enotne Železarne Ravne dajejo prednost predvsem reševanju ekonomsko socialnega položaja delavcev, ki bodo po sanaciji potencialno ali dejansko brezposelni. - Obžalujejo, da je lani začeti program reševanja presežnih delavcev zastal. - Zavzemajo se za takšno rešitev, da bi obdržalo delo kar največ zaposlenih, zraven pa terjajo odgovor na vprašanje: kako poskrbeti za tiste, ki bodo ostali brez dela.
So proti sebičnosti posameznih obratov, češ pomembno je, da se mi očistimo vsega odvečnega, drugo nas ne briga. Takšni volčji logiki preživetja nasprotujejo. Nasprotno so zato, da se v Železarni Ravne in občini Ravne ob vseh oblikah samostojnosti ohrani vzajemna solidarnost. - Po njihovem bodo Ravne preživele le, če bo Železarna Ravne kljub reorganizaciji ostala celota.
Je pa ob osamosvajanju posameznih enot
nujno treba razčistiti vprašanje delitvene bilance. Ne gre, da bi kdo bremena preteklosti preložil na druge, sam pa sprejel le pozitivni delež in potem (čeprav res z lastnim delom) iz njega prisvajal dobiček.
SANACIJA DA, A NE NA ŠKODO DELAVCEV
Neodvisni v nasprotju s Svobodnim sindikatom zahtevajo kadrovske zamenjave. Verjamejo, da brez njih sanacija ne bo uspela. Po njihovem je treba zamenjati direktorje OE ter prodajnike in nabavnike.
Nasprotujejo temu, da nekateri direktorji v železarni uprizarjajo lov na čarovnice / delavce. Da je to res, dokazujejo s povečanim številom postopkov o odškodninski odgovornosti proti delavcem v proizvodnji, in to zaradi manjših in napihnjenih disciplinskih prekrškov. Nekateri vodilni, ki so sami odgovorni za slab položaj Železarne Ravne, delavcem za neopravičeno odsotnost ali za zmerljivko trgajo od plače 5 do 15 odst., skupinam pa osebni prispevek.
Neodvisni ne bodo dovolili, da bi se ti ljudje znašali nad delavci in jim izročali delovne knjižice, ne da bi prej sami položili račune pred kolektivom.
V železarni je treba doseči konsenz vodilnih z delavci in sindikati. Če ga ne bo, bo nastalo nezadovoljstvo, ki bo izzvalo nezaželene procese. Neodvisnost je proti t.i. sanaciji "lahkega tipa", ki pomeni odpustiti delavce, odvečne pri sedanji nizki proizvodnji.
Reorganizacija železarne v samostojna podjetja ali obrate povzroča travme in spore med delavci tudi zaradi politike plač. So pa proti centralizaciji na ravni Slovenskih železarn, ker so oblastne strukture večkrat odlivale ravenski denar drugam. Gradili smo npr. infrastrukturo, danes pa so to rablji, ki natikajo^ železarni vrv na vrat. Centralizacija bi postavila Železarno Ravne v položaj čistega proizvajalca brez lastnega razvoja in poslovne politike. To bi imelo dolgoročne posledice za dolino in regijo.
Ne pristajajo na prodajo boljših programov. Lastnik (država) mora za vsako odločitev o prodaji dobiti soglasje sindikatov oz. delavcev.
Neodvisnost si bo prizadevala za ohranitev kar največ delovnih mest, ki naj bodo dobro plačana. Sanacija železarne mora biti povezana z razvojem občine in širšega okolja. Ne more in ne sme tisoče ljudi ostati brez dela.
Če se država hvali z deviznimi rezervami, naj iz njih plača izgube slovenskim železarnam in jim da posojilo za začetek normalnega poslovanja. Slovenski železarji so namreč prepričani, da so prispevali za razvoj slovenske države in industrije več, kot so od nje dobili.
Ljudje v družbah, kot so Armature, Monter, Noži in De profundis, bi morali imeti čut moralne odgovornosti do delavcev v drugih delih podjetja, saj je železarna nekoč, ko so bili v stiski, reševala njih.
DELAVCI NE MOREJO DATI OSTAVKE
Slovenska skupščina je 18. novembra 1992 prijetno presenetila, ker je končno sprejela zakone, ki omogočajo sanacijo Slovenskih železarn. S tem je more o propadu treh železarn zaenkrat konec in na treh koncih Slovenije so si pošteno oddahnili. A vzrokov za navdušenje kljub temu ni.
Po eni strani namreč ostaja neznanka, kako bo s plačilom letošnjih izgub, po drugi strani pa ostaja podatek, da bo pri izvajanju sanacije v Železarni Ravne v prihodnjih osmih mesecih odveč precej delavcev. (Kam s 1500 železarji? Delo, 9.11.1992)
Zato ni sigurno, da bodo v železarni odslej prav vse plače 18. v mesecu in da ne bo nikoli več nobenega odklopa energije. Pozornost je vzbudila tudi izjava direktorja Železarne Štore, da so za sedanji položaj železarji precej krivi tudi
sami, ker so predolgo poskušali preživeti z gasilskimi akcijami. ("Železarji so za težave krivi predvsem sami", Delo, 18.11.1992)
Sanacija bo torej vse prej kot vesela in lahka stvar, zato je možno, da se bo del dogodkov, ki smo jim bili priče sredi novembra '92, v takšni ali podobni obliki spet kdaj ponovil. Vendar je pri tem gotovo eno:	delavci si ne morejo privoščiti
groženj z ostavkami, kakor pač oče ne more dati ostavke na funkcijo očeta, mati ne na funkcijo matere, ampak morata oba ne glede na težke čase skrbeti za svoje otroke. - Ostavke pa ne moreta dati niti Svobodni sindikat niti sindikat Neodvisnost.
Ne vemo, kdo bo zmagal na volitvah, zato tudi ne vemo, koliko posluha bo imel novi slovenski parlament za težave delavcev. Zanesljivo je le to, da bodo železarji pri sanaciji svoje tovarne še naprej imeli probleme in da jih bosta oba sindikata še naprej pomagala reševati po najboljših močeh.
Marjan Kolar
IZ MEŽIŠKE DOLINE V SVET
mag. Herman RIGELNIK
NESTRANKARSKI KANDIDAT LDS ZA DRŽAVNI ZBOR
SVETOVLJAN
Človek, ki trdno stoji za vladnim programom liberalno demokratske stranke
KOROŠEC
in ki bo znal uresničevanje programa prenesti tudi na Koroško.
LDS in njen kandidat sta k nam pripeljala najvidnejše oblikovalce slovenske politike na področjih, kjer so potrebne korenite razvojne poteze::
• ekologija • turizem • šolstvo • kmetijstvo •
Za utrditev vladnega programa o sanaciji železarn nas bo v spremstvu g. Rigelnika obiskal dr. Janez Drnovšek.
DOLINI JE POMAGAL OBDRŽATI KOS KRUHA
IZ SVETA V MEŽIŠKO DOLINO
Kaj pomeni zgraditi novo obvoznico ali razbremenilno cesto, kot jo nekateri imenujejo?
Odgovorov na to vprašanje je več. Začne pa se pred mnogimi leti, ko je upravna organizacija za urbanistično načrtovanje Slovenj Gradec pričela s pripravami na
gradnjo obvoznice. Priprave so trajale štiri leta, gradnja slabo leto dni.
Za takšno cesto, ki pomeni velik poseg v prostor, mora biti skrajno velika mera
občutljivosti in posluha do okolja. Pogovori so potekali z več kot 30 lastniki zemljišč, ki so dobili nadomestno zemljo ali odškodnino.
Gradnja ceste pomeni tudi nešteto poti na relaciji Slovenj Gradec-Ljubljana in nenazadnje tudi dobra poznanstva v Republiški upravi za ceste. Ključ: polovico republika, polovico sami je Slovenjgradčanom že ničkolikokrat prinesel uspeh.
Gradnja obvoznice pomeni tudi denar in skorajda vsi odborniki v občinskem parlamentu so za ta projekt dvignili roke. Prva faza je veljala 240 milijonov SIT, od tega največ pet mostov, za katere je SCT Ljubljana dobila 90 milijonov SIT, za samo traso, dolgo 2700 metrov, pa je bilo treba odšteti skorajda 89 milijonov SIT. V markah je prva faza, ki predstvalja dve tretjim celotnega projekta, veljala 5,5 milijonov, za dokončanje pa bo potrebno zagotoviti še poldrugi milijon mark. Za sklepna dela, ki bodo na vrsti prihodnje leto, pa čakajo priključki na industrijsko cono in Ronkovo ulico ter sodobna semaforizacija obvoznice.
Gradnja obvoznice pomeni tudi sprostitev prometa v mestnem jedru. Nekateri tako pravijo, da so v Slovenj Gradcu gradili razbremenilno cesto za mestno jedro in ne obvoznico. To snovalci delno potrjujejo tudi sami, kajti klasična obvoznica bi morala potekati preko Legna z nekaj mostovi in nekajkrat dražjo investicijo. Za takšno naložbo pa v tem tisočletju in še nekaj desetletij v prihodnjem tisočletju tudi ni potreb, kar zgovorno kažejo prometne študije.
Gradnja obvoznice pomeni tudi veliko spremembo v načinu življenja. Avtobusi bodo ubirali nova pota in odpadla je postaja pri Marčiču, predvsem pa je pomemben nov prometni režim v samem mestu Slovenj Gradec. Tu bodo še težave, vsaj dokler se ljudje na te spremembe ne navadijo. Staro mestno jedro bo kmalu lahko zaživelo kot podobna jedra v Evropi, iz mesta pa se bodo počasi preselile tiste dejavnosti, ki v takšno središče ne sodijo. Nov mestni prometni režim nosi ime cona 30 in je opravljen po skandinavskem vzorcu, slovenjgraški primer pa je kot prvi v Sloveniji vzorec za našo republiko.
Gradnja obvoznice je torej trd posel in drag posel. V Sloveniji je do konca tega
uio/Mtant uua iti am
Nov režim prometa v mestnem jedru, za katerega so značilne enosmerne ulice.
tisočletja predvidena gradnja le osmih mestnih obvoznic, kar je seveda kaplja v morje. Samo na Koroškem se že nekaj desetletij govori o obvoznici, ki bi obšla radeljski klanec, pa ravenska obvoznica, želja po obvoznici skozi Prevalje, Dravograd itd.
Vsem krajem, ki jim obvoznica ni dana,
bo prihranjeno to trdo in težko delo, tudi marsikatera zamera s strani ljudi, vendar bodo prikrajšani tudi za zadovoljstvo, ki se ponuja ob odpiranju takšne ceste. Vsaj v Slovenj Gradcu gre za večinsko zadovoljstvo.
(ek)
Slovenjgraška mestna obvoznica (Posnetek: Franc Jurač)
Vsem, ki so kakorkoli sodelovali in soustvarjali našo mestno obvoznico, se prisrčno zahvaljujem, posebej pa še:
□	direktorju Republiške cestne uprave g. Andreju Levičniku in njegovim strokovnjakom, ki so vodili posamezne projekte in študije;
□	Projektivno tehnološkemu biroju Maribor, ki je projektiral idejni in glavni projekt obvoznice;
□	Inženirskemu biroju PONTING Maribor, ki je projektiral vse objekte na obvoznice;
□	Glavnemu izvajalcu SCT Inženiring Ljubljana, s podizvajalci SCT Gradnje Maribor, Cestno podjetje Celje, Kograd -Gradbeno podjetje Slovenj Gradec, Gradis Ravne na Koroškem in drigim;
□	nadzorni službi Cestni inženiring Ljubljana in
□	nenazadnje urbanistom naše Upravne or-gonizacije za urbanistično načrtovanje in vsem sodelavcem, ki so vodili investicijo.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec
JANEZ KOMLJANEC
Slovenj Gradec, 20.11.1992
OPREMA
VAM V MESECU NOVEMBRU NUDI NAJNIŽJE MOŽNE CENE SEDEŽNIH GARNITUR, VZMETNIC IN LEŽIŠČ
Informacije:
Nova Oprema, Slovenj Gradec,
Stari trg 304,
tel.: 0602 44-185, 41-144
KORATUR, Avtobusno in turistično podjetje Prevalje d.o.o. vam nudi preko svojih turističnih agencij na Ravnah in v Slovenj Gradcu:
•	prevoze z avtobusi visoke turistične kategorije
•	organizacijo potovanj v domovini in tujini
•	organizacijo letnih oddihov doma in v tujini
•	prodajo avio vozovnic
•	posredovanje raznih turističnih informacij.
V svojih delavnicah na prevaljah vam nudi:
•	popravila vseh vrst motornih vozil (avtomehansko, avtokleparsko, avtoličarsko delo)
•	pranje osebnih vozil po sistemu avtomatskega pranja podvozja in ročnega zunanjega pranja, parnega pranja motorjev ter parno pranje tovornih vozil.
□□□
Co]
pàodajaUta.
KAMIN
Krušne in lončene peči po naročilu; razni lončeni izdelki Telefon: 0602 / 85 261, 44 400 OTIŠKI VRH 147 b, 62373 ŠENTJANŽ
ANTON JAMNIK
roj. 16.12.1947, EKONOMIST, DIREKTOR predi.: SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE - 00 RAVNE, DRAVOGRAD, RADLJE, SLOVENJ GRADEC
ANTON JAVORNIK
roj. 16.12.1947, STROJNI TEHNIK, STROJNI TEHNIK, predi.: SKUPŠČINA OBČINE RADLJE OB DRAVI
MARTINA KIKA KOLAR
roj. 25.04.1949, KEMIJSKI TEHNIK, PLANER PROIZVODNJE, predi.: ZDRUŽENA LISTA: DELAVSKA STRANKA, DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV, SOCIALDEMOKRATSKA UNIJA, SDP SLOVENIJE
KARL KRAUSER
roj. 03.02.1942, KOVINARSKI DELOVODJA, VODJA VZDRŽEVANJA, predi.: OTO STROPNIK
prof. dr. JURIJ SIMONITI
roj. 07.08.1931, ZDRAVNIK, predi.: DEMOKRATSKA STRANKA -OBČIN. ODBOR SLOVENJ GRADEC
prof. dr. JANKO SUSNIK
roj. 13.05.1927, DR. MEDICINE, PREDSTOJNIK SLUŽBE, predi. SKUPŠČINA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
POSLANCE
p1
VOLILNI OKRAJ RAVNE NA KOROŠKEM
1.	LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE -LDSS
POKLINEK TATJANA
2.	DEMOS-KRAMBERGERJEVA ZDR.L, DOMOV. NAR. STR,- DONS.SLOV. OBR. PODJ.STR . -SOPS, REPUBLIKANSKA STR. SL. - REPSS, DEMOS
CELAVEC MIHAEL
3.	KRŠANSKI SOCIALISTI-DS NAPREJ-SVOBODNA STRANKA
LUŽNIK MARIJAN
4.	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
GODEC BORUT
5.	LDS - LIBERALNO-DEMOKRATSKASTRANKA
RIGELNIK HERMAN
6.	SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
BERLOŽNIK MARJAN
7.	ZELENI SLOVENIJE MLAČIK IVAN
8.	PRAPERTNIK MIRKO PRAPERTNIK MIRKO
9.	SOPS-SLOVENSKA OBRTNO - PODJETNIŠKA STRANKA - STRANKA CENTRA
PRAPER JANEZ
10.	STRANKA NEODVISNIH
KUSEJ MOJCA
11.	ŠDKS ŠTAJERSKA DEMOKRATSKA KRŠČANSKA STRANKA
PETERKA IGOR
12.	ZDRUŽENA LISTA-DELAV. STRAN., DEM. STR. UPOK.,SOCIALDEM.UNI JA SORSI
LESJAK RAJKO
13.	GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO - GOD
KOKOŠTNEK ERVIN
14.	REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE
FAJMUTPETER
15.	DEMOKRATI - DEMOKRATSKA STRANKA
PRATNEKARTONI
16.	NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKASTRANKA
STUMPFLALBERT
17.	SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
JEREB BERTA
18.	SAMOSTOJNI KANDIDAT
MROVLJE ŽARKO
19.	SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE -SEG MLAKAR ZORAN
20.	ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP
URŠIČ MARJAN
21.	SpCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE - SSS JURIČAN FRANC
22.	LIBERALNA STRANKA - LS PISTOTNIK DRAGO
23.	NESTRANKARSKI KANDIDAT SEVER FRANC
24.	SOCIALDEMOKRATSKA STRASNKA SLOVENIJE -SDSS
KRIVEC FRANJO
25.	ZDRUŽENJE 'SVOBODA, MIR IN EKOL. RAZVOJ. -ZDRUŽENJE 'SMER' SLOV.
SKALAR-JERMANSTANISUVA
VOLILNI OKRAJ SLOVENJ GRADEC
1.	LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE -LDSS
VIDMAR VINKO
2.	DEMOS- KRAMBERGERJEVA ZDR.L., DOMOV. NAR. STR,- DONS. SLOV. OBR. PODJ.S,- SOPS, REPUBLIKANSKA STR.SLOV,- REPSS, DEMOS
GALE FRANČIŠKA
3.	KRŠČANSKI SOCIALISTI-DS NAPREJ-SVOBODNA STRANKA
ČEGOVNIK JANKO
4.	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
GOSTENČNIK IVAN
5.	LDS - LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA
PETROVIČ PETER
6.	SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
TOVŠAKPETER
7.	ZELENI SLOVENIJE PUHR VIKTOR
8.	PRAPERTNIK MIRKO PRAPERTNIK MIRKO
9.	SOPS-SLOVENSKA OBRTNO - PODJETNIŠKA STRANKA -SRTRANKA CENTRA
TER NIK AVGUST
10.	STRANKA NEODVISNIH
NEMEC HUBERT
11.	SDKS ŠTAJERSKA DEMOKRATSKA KRŠČANSKA STRANKA
KRAMER ROMAN
12.	ZDRUŽENA LISTA-DELAV. STRAN., DEM. STR. UPOK., SOCIALDEM. UNIJA, SOP SLOV.
KOMLJANEC JANEZ
13.	GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO - GOD
BABIC EKREM
14.	REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE
NAMER BORIS
15.	DEMOKRATI - DEMOKRATSKA STRANKA
ŠPEGLIČ ERIKA
16.	NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKASTRANKA
JURHAR IVO
17.	SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA-SLS KRAJNC ANTON
18.	SAMOSTOJNI KANDIDAT
MROVLJE ŽARKO
19.	SLOVENSKQ EKOLOŠKO GIBANJE - SEG LESKOVEC DUŠAN
20.	ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP
URŠIČ MARJAN
21.	SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE - SSS
SLEMENIK CIRIL
22.	LIBERALNA STRANKA-LS PERGERHRABRO
23.	NESTRANKARSKI KANDIDAT SEVER FRANC
24.	SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE -SDSS
KRAJNC MARJAN
25.	ZDRUŽENJE 'SVOBODA, MIR IN EKOL. RAZVOJ' §LOV. - ZDRUŽENJE 'SMER' SLOV.
ZLIČAR JANKO
VOLILNI OKRAJ DRAVOGRAD - RADLJE
1.	LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE -LDSS
POKLINEK TATJANA
2.	DEMOS- KRAMBERGERJEVA ZDR.L, DOMOV. NAR. STR,- DONS, SLOV. OBR. PODJ.S,- SOPS, REPUBLIKANSKASTR.SL. - REPSS, DEMOS
CIGUEJTH ZOLTAN
3.	KRŠČANSKI SOCIALISTI-DS NAPREJ-SVOBODNA STRANKA
LUŽNIK MARIJAN
4.	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
GODEC BORUT
5.	LPS -LIBERALNO-DEMOKRATSKASTRANKA
SUSEK MAKS
6.	SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD VOŠNER MIRKO
7.	ZELENI SLOVENIJE TOPLER VLADIMIR
8.	PRAPERNIK MIRKO PRAPERNIK MIRKO
9.	SOPS-SLOVENSKA OBRTNO- PODJETNIŠKA STRANKA - STRANKA CENTRA
GRUBELNIK IVAN-J ANKO
10.	STRANKA NEODVISNIH NEMEC HUBERT
11.	SDKS ŠTAJERSKA DEMOKRATSKA KRŠČANSKA STRANKA
ČEPIN MILAN
12.	ZDRUŽENA LISTA: DELAV. STRAN., DEM. STR. UPOK., SOCIALDEM. UNIJA SDP SLOV.
RAŠKO LOJZE
13.	GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO - GOD KOKOŠTNEK ERVIN
14.	REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE
NAMER IGOR
15.	DEMOKRATI - DEMOKRATSKA STRANKA
SEDMAK VOJKO
16.	NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKASTRANKA
ČAS LEOPOLD
17.	SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS URANEK IVAN '
18.	SAMOSTOJNI KANDIDAT
MROVLJE ŽARKO
19.	SLQVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE - SEG
KRPAČ RADO
20.	ZVEZA ZA PROMORSKO - ZZP
ŠKRLJ JOŽE
21.	SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE - SSS HALUŽAN ANDRIJA
22.	LIBERALNA STRANKA - LS MOTALN MATJAŽ
23.	NESTRANKARSKI KANDIDAT SEVER FRANC
24.	SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE -SDSS
KRAJNC MARJAN
25.	ZDRUŽENJE 'SVOBODA, MIR IN EKOL. RAZVOJ' SLOV. - ZDRUŽENJE "SMER' SLOV.
SKALAR-JERMAN STANISLAVA
O
NOVO „« RAVNAH
ČEČOVJE 5 (Hotel Merx) Ravne na Koroškem
BOGATA IZBIRA OKEN, SENČIL, VRAT, MONTAŽNIH STEN inHIS!
10 - 35 % popusta
ob takojšnjem plačilu
pridite:	vsak dan od 800 do 1530
in prvo ter tretjo soboto od 800 do 12°°
Tel.: 0602/ 20-175
JELOVICA
PROIZVAJAMO lek IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE
lek d.d.
IpfeBjaraa
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d.
61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517
B
61000 Ljubljana, Slovenska 58 Tel.: 061 /112 112 Fax: 061 /314 535
ABANKA P.E. MARIBOR
AGENCIJA SLOVENJ GRADEC
ŠolskaS tel.: 0602/42 116, 42 117 fax: 0602/41 012
AGENCIJA PREVALJE
Trg 12 tel.: 0602/33 571, 33 572 fax: 0602/33 573
BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI
A		k
		s
TRGOVINA LES
TRGOVINA
VSE ZA V LES DOBITE V TRGOVINI LES
PRODAJAMO VRHUNSKO PROFESIONALNO GOZDARSKO OPREMO. ORODJE IN VSA ZAŠČITNA SREDSTVA PO KONKURENČNIH CENAH.
NUDIMO TUDI KURIVO PO NAJNIŽJIH CENAH (LIGNIT 5.600,00 SIT / TONA)
POKLIČITE ALI OBIŠČITE NAS!
Koroška cesta 68, Radlje ob Dravi, telefon: 0602 / 71 421, fax.: 0602 / 71 239 Naš delovni čas je vsak delovni dan od 06.00 do 16.00

USTVARJALNOST JE POSLANSTVO ŽIVLJENJA


Liberalna stranka na Koroškem ni posebej znana, zato pa so njeni člani toliko bolj zagreti za delo. Bralcem Prepiha danes predstavljajo sebe in stranko.
Da bo takoj jasno, za koga gre, naj že na začetku povemo, da je predsednik Liberalne stranke Franc Golja, najbolj znan član in njen poslanec pa Vitomir Gros. Nastala je še pred prejšnjimi volitvami v Kranju in kmalu po nastanku vstopila v koalicijo Demosa.
Na Koroškem so najbolj prizadevni trije člani stranke: Hrabro Perger v Slovenj Gradcu, Matjaž Motaln v Radljah in Dravogradu in Drago Pistotnik na Ravnah in v Dravogradu.
Vsi trije so tudi kandidati za poslance v republiško skupščino.
V imenu okrajnih odborov stranke na Koroškem bo njihove ideje in program bralcem predstavil Drago Pistotnik, zato najprej mi predstavimo njega.
Rodil se je leta 1946 na Prevaljah. Ker se je dobro učil, se je po srednji šoli vpisal na gradbeno fakulteto v Ljubljani, leta 1973 diplomiral in postal diplomirani gradbeni inženir. Sedaj je zaposlen kot gradbeni inšpektor na Upravi inšpekcijskih služb za Koroško v Dravogradu, poročen in ima enega, že odraslega otroka.
• Kaj je tisto , za kar se vaša stranka zavzema, katera so vaša politična izhodišča,
temelj vašega programa?
Temeljno stališče stranke je spoznanje, da je ustvarjalnost poslanstvo življenja in da je pravica do ustvarjalnosti pomembna človekova pravica. Pravica do ustvarjalnosti podjetnikov, intelektualcev, skratka -vseh ljudi.
Ta temelj ima v stranki dva vidika: notranjega in zunanjega.
i Znotraj stranke se kaže v solidarnosti med člani, da si omogočajo ustvarjalnost, zunaj stranke pa v prizadevanjih za svobodo in mir med ljudmi. Kajti samo svoboden človek, ki živi v miru z ljudmi, je lahko ustvarjalen. Svoboda in mir sta politična cilja in program liberalne stranke.
•	Sta svoboda in mir med ljudmi pri nas dosežena?
Stališča stranke so posledica dejanskega stanja v družbi, in poglaviten problem naše družbe v tem trenutku je hitro siromašenje množic ljudi na eni strani in hitro bogatenje peščice na drugi strani. Do tega prihaja zaradi zmede in nereda v družbi. Pojav hitrega siromašenja in bogatenja je namreč možen samo v družbi, v kateri vladata zmeda in nered. Zato si v stranki prizadevamo in postavljamo za glavno nalogo vzpostavitev reda v družbi.
•	Kako boste to dosegli?
Red je mogoč le, če je zagotovljena dejanska oblast parlamenta. Stranka je mnenja, da stanje prejšnjega režima, ko parlament ni imel oblasti, ni preseženo. Parlament ima lahko oblast le, če sta sodstvo in državna uprava tako organizirana, da učinkovito ščitita zakonitost, ki jo uveljavlja parlament. Naši državni organi pa so še vedno takšni kot so bili določeni v prejšnjem režimu, kjer parlament ni imel oblasti. Niso prilagojeni zaščiti ustavne zakonitosti, ampak za uveljavljanje osebne oblasti.
•	Kako zagotoviti oblast parlamenta?
Uveljaviti jo mora parlament sam, s tem da sprejme ustrezno zakonodajo, ki bo temelj za državno upravo in sodstvo in druge ustanove, ki bodo ščitile zakonitost in red v družbi. To je v središču političnega spopada v družbi' bo parlament imel oblast ali ne bo Bo uvedel
zakonitosti ali ne. Spopad poteka med starimi oblastnimi strukturami in demokratičnimi silami v Sloveniji. Liberalna stranka je ena od tistih, ki se zavzemajo za dejansko demokracijo.
•	Pa je današnja politična klima ugodna zìi takšne ideje?
Ne najbolj. Poglejte: umor Ivana Krambergerja še vedno straši ljudi. Nihče ga še ni poskusil razumljivo razložiti. Človek, ki je streljal nanj, je mislil, da Kramberger ruši ljudi, ki so vladali v prejšnjem režimu, ko nam je šlo še dobro. Ljudje so kritično razpoloženi do ljudi, ki kritizirajo prejšnji režim. Toda prejšnji režim je vladal samo zato, ker je v tujini našel finančni vir za pokrivanje svojih stroškov. Oblastniki prejšnjega režima so namerno vnesli v družbo nered in zmedo, da so lahko vladali. Tujina je financirala Jugoslavijo samo zato, da le ta ne bi razpadla, saj bi to ogrozilo svetovni mir. Ko je ta vir usahnil, je propadel tudi režim, ostala pa sta nered in zmeda.
•	Kdo pa so člani vaše stranke? Kot kaže, predvsem obrtniki.
Stranka je odprta za vse sloje, za vse ljudi, res pa je, da je temeljna ideja stranke najlažje razumljiva obrtnikom in podjetnikom in zato je sorazmerno veliko članov iz teh slojev. Vendar se stranka ne bori samo za koristi podjetnikov in obrtnikov, pač pa za pravico do ustvarjalnosti vseh ljudi in v tem je njen velik demokratičen potencial.
LIBERALNA STRANKA
LIBERALNA STRANKA liberal party
LIBERALE PARTEI PARTI LIBERAL PARTITO LIBERALE PARTIDO LIBERAL
HRABRO PERGER	MATJAŽ MOTALN
IT»
STOPILI NA PRSTE "LASTNINJENJU"
V zadnjem času je tudi na Koroškem vse več divjih lastninjenj in kraj družbenega premoženja. Sicer smo pred dnevi že dobili certifikate, ki naj bi pomenili uvod v legalno lastninjenje, vendar so to po mnenju nekaterih ekonomistov (npr. dr. Jožeta Mencingerja) le ničvredni papirji, drugi (na primer Zmago Jelinčič) pa pravijo, da ni več kaj lastniniti, ker so nekateri tako ali tako že vse pokradli. Kdo je kradel, se ve, največ pač tisti, ki so bili pri koritu. Siromaka, ki je tu in tam kaj izmaknil, so v časopisih čakali veliki naslovi, z višjem sloju pa se tudi po časopisih govori v rokavicah, celo brez inicialk, dasiravno vsi na Koroškem vemo, o kom in čem se piše in govori.
In dalje: Zanimivo je, da avtorji raznih lastnii\jerg sploh nimajo slabe vesti.
Bolj kot nepravilnosti jih skrbi to, kdo neki je policiji to izdal in zakaj vsa zadeva zagleda luč sveta tudi v medijih.
In končno: Ljudje se še naprej bojijo, nemara bo^j kot kdajkoli prej. Pa ne zato, da bi jim postrigli jezike, temveč se v tej socialni stiski enostavno bojijo za svoja delovna mesta. Sele takrat, ko so že z delovno knjižico na cesti, glasno in jasno postavljajo vprašanja. V slovenjgraškem Uteksu, lqer je na skupnem dvorišču kar nekaj firm z enim ali le nekaj zaposlenih, je za kakšnih 5o delavcev bil zadnji zbor delavcev že prepozen.
Vendar: Upokojenci nimajo kaj izgubiti in znan Radeljčan Ivan Srebnik se je javno in glasno uprl sumljivi razprodaji družbenega premoženja. Povedal je svoje ime,
omenil je ime in priimek tistega, ki je na svojo roko hotel prodajati družbeno premoženje. In ker je Srebnik sprožil vihar, do te razprodaje tudi ni prišlo. Ce bi v dveh letih v naših podjetjih več ljudi imelo jajca", kot se temu zelo grdo, vendar slikovito reče v žargonu, potem marsikaterega "lastninjenja" danes ne bi bilo. Že snovalci lastninskega zakona pa se zavedajo, da so predvidene revizije glede divjih privatizacij le pesek v oči.
In sedaj zgodba: Anton Kosec je
bil predsednik Društva upokojencev Radlje ob Dravi, hkrati pa tudi predsednik občinske zveze upokojencev ter predstavnik vseh štirih koroških občin v Zvezi društev upokojencev Slovenije, kjer je predstavljal koroške interese. Mimo licitacije in vednosti radeljskih upokojencev se je predsednik Kosec odločil za odprodajo doma upokojencev in fotografinja iz Sevnice, ki že sedaj uraduje v tem domu, naj bi za veliko hišo
sredi Radelj ob Dravi do konca prihodnjega leta poravnala kupnino 90 tisoč mark. Veliko ali malo? Ivan Srebnik trdi, da je vrednost te hiše nekajkrat višja, Kosec pravi, da je bila ta cena nadvse ugodna...
Ivan Srebnik je stopil na prste tej sum^ivi razprodaji družbenega premoženja in vse skupaj spravil v javnost, sam pa pravi, da gre v tem primeru za tipično kaznivo dejanje. Radenski upokojenci so že imeli svoj dom, v to drugo skupno upokojenško hišo, ki se je gradila s sredstvi pokojninskega zavarovanja, pa je bilo vloženega tudi precej prostovoljnega dela. Ce bi se resnično odločili za odprodajo, potem je potrebno speljati ustrezen postopek, razmišlja Ivan Srebnik. Gre pač za to, da morajo o prodaji prej razpravljati ustrezni organi iz občinske zveze upokojencev (tega ni bilo!), svoje mora povedati sodni cenilec (ta k vsej zadevi ni bil povabljen!), vsa zadeva pa mora na licitacijo (te ni bilo!). Ce je stavbo resnično treba prodati (menda se za to navdušujejo druga upokojeniška društva v občini, da bi tako iz kupnine dobile del denarja), potlej je gotovo modro, da se za hišo, ki je v strogem središču centra, iztrži kar največ tolarjev.
Namesto zaključka: Zgodovina se ponavlja. Danes vračamo po krivici odvzeto premoženje. Zato je potrebna budnost, zapisati velja vsako divjo privatizacijo, vsako krajo družbenega premožerja, kajti prišel bo čas, ko se bo tudi to vračalo...
(ff)
BABY JE ZARADI VAS, SPOZNAJTE NAS!
Prodajalna BABY iz Slovenj Gradca je še zelo mlada trgovina, pa vendar dobro poznana v domačem kraju in širši okolici, Z nekajletnimi izkušnjami si je oblikovala prodajni program, v katerem so prisotni najbolj znani slovenski proizvajalci otroške, ženske in športne konfekcije. Za kupce, ki cenijo kakovost Jutranjke, Mure in Eleganta, je prodajalna BABY pravi naslov za dober družinski nakup. To pa je razlog, da je postala prodajalna vaši h želja
Gospa Darja in Matjaž, lastnika prodajalne, sta bila pripravljena odgovoriti na nekaj vprašanj.
■ Kaj vaju je vodilo k organiziranju sedaj že tradicionalnih “Baby" novoletnih prireditev?
Želiva, da bi bili naši stalni, pa tudi novi kupci čim bolj zadovoljni. To skrb in pa image negujeva že od vsega začetka, zato se posložujeva vseh možnih oblik nastopanja v javnosti. Lahko bi rekla, da je to stalen propagandni proces, ki teče preko raz-
nih medijev in naših prireditev. Vsakoletne Baby prireditve so pika na i. Druga plat medalje je ugotovitev, da so zelo redki, ali pa jih sploh ni, ki bi še kaj naredili za naše otroke.
■ Letošnji Baby show želita kljub izjemno težkim razmeram pripraviti še bolj bogat. Kaj to za vas stroškovno pomeni?
Tradicija prireditve zahteva od naju, da jo organizirava na dostojni kulturni, za obiskovalce zabavni, skoraj profesionalni ravni. Seveda je takšen pristop povezan s precejšnjimi stroški, ki pa jih nosiva izključno sama in ki gredo v stotine tisočakov. Da bi to izpeljala, je potrebno vložiti dodatne napore v pripravo novoletnih paketov, ki jih pri nas naročijo sindikalne organizacije ali posamezniki. Te darilne pakete razdelimo otrokom, ki so povabljeni na Baby show, ostali otroci in starši pa so naši gostje in imajo prost vstop. Tako pokrijemo en del stroškov, drugi del pa iz izkupička od večerne prireditve.
■ Vse dosedanje Baby prireditve za otroke ali mladino so doživele zavidljive odmeve. Nam zaupate, kaj lahko pričakujemo letos?
Vsa zadeva se bo odigrala v soboto, 19. decembra, v športni hali v Slovenj Gradcu. Ob 10. in 15. uri bo Baby Show, z Romano Krajnčan, Andrejem Šifrerjem, Božičkom, Dedkom Mrazom in drugimi. Vsi, ki bi radi obdarili otroke, naročite čimprej darilne pakete v prodajalni Baby.
Ob 20. uri se bo pričela velika zabava z Agropopovci in Tomažem Domicljem. To bo zabava za vse generacije, še posebej pa priložnost za tiste, ki letos ne^mislite posebej bogato silvestrovati.če se želite z vašo družbo dobro zabavati ob zvokih iz novih kaset Agropopa in Domidja, si pravočasno rezervirajte vstopnice. Lani je bilo veselo, letos bo še bolj.
M. G.
KOROŠKI RADIO Sl. Gradec, časopis PREPIH in Nogometni klub KOROTAN-SUVEL Prevalje organizirajo tekmovanje za:
NAJBOUŠI VIC KOROŠKE LETA 1992
Klasične šale, humoristične zgodbe in aforizme pošljite do 23. 12. 1992 na uredništvo PREPIHA, kjer bo žirija izbrala tri najboljše prispevke in jih dne 26. 12. 1992 na prireditvi na Prevaljah nagradila z naslednjimi nagradami:
•	1. mesto:	10 000 SIT
•	2. mesto:	5 000 SIT
•	3. mesto:	3 000 SIT
Tudi Korošci se znamo smejati sebi, še bolj pa drugim ili
4111-^ [ KRANJSKA GORA	/ / / l / ^"1 ^ '		TRADICIONALNE lisliif novoletne PRIREDITVE
d NOJ* GORICA 1—1	TOSTOJNA			t		V.soboto 19. decembra v športni hali Slovenj Gradec ob 10 in 15 uri: BABY SHOW z
f »KOPER	|	^	p-1 	 R-T-L^Jb		Romano KRAJNČAN, Andrejem ŠIFRERJEM, BOŽIČKOM, DEDKOM MRAZOM in drugimi
		ob 20 uri:
koroški ■ShiÌ		BABY ZABAVA z
radio		AGROPOPOVCI in Tomažem DOMICLJEM
slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO		Želite, da bodo vaši otroci obdarjeni na "Baby showu"? Pravočasno naročite darilne pakete v prodajalni Baby. Se želite z vašo družbo prijetno zabavati? Ob novi kaseti Agropop v živo bo to za vas posebno doživetje. Ste razmišljali s čim boste vaše razveselili ob Miklavžu? V Baby smo se na to posebej pripravili.
		BABY - PRODAJALNA VAŠIH ŽELJA
SOLZA
Uredništvo Prepiha sporoča spoštovanemu gospodu Ivanu Praprotniku, da je v minulih Delovih "solzicah" zagrešil napako, ki mu je vnaprej oproščena. Direktor Niko, spoštovani mož gospe Kike-kandidatke za državni svet, namreč svoje žene ni dal zastonj na prvo stran Prepiha. Gre zgolj za plačano reklamo tovarne koles Rog in tovarne koles Prvi partizan iz Beograda. Beograjčani so se za reklamiranje odločili po ugotovitvi, da je Kika (žena od Nika) edina Slovenka, ki jim je ostala v trajnem spominu...
INTERVENCIONIZEM
Ljubezen do novinarjev nekaterih medijskih zvezd, ki so to postale po izključni zaslugi svojih dejanj in nedejanj po koroški in gornještajerski krajini, postaja v zadnjem času brezmejna in časovno neomejena. Ob vsaki poljubni uri, ko jim ljubezenske težave prekipijo, jih znajo poklicati. Ve se, slušalke so mokre od ljubezenskih izlivov, slišnost pa dostojna UHP na Stražišču. Izpovedi so polne čustev, rotenj, pojasnil in vabil na srečanja bližnje vrste.
Na uredništvu Prepiha se tudi že kopljemo v ljubezenskih pismih in se tokrat javno zahvaljujemo vsem udeležencem ljubezenskega klobčiča za pozdrave in brezplačno pošiljanje v onostranstvo. Prizadeta podjetja, zavode in druge ustanove pa pozivamo, da preverijo, od kod naenkrat takšni računi za PTT storitve. Podobnega preverjanja se lahko posluži tudi družinski proračun nekega predsednika v ravenski občini.
KADROVANJE
Potem, ko ]e gospod Večko odklonil brezpogojno sprejeti funkcijo predsednika Upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč na Ravnah, priporočamo kadrovski komisiji skupščine, da prepove potencialnim kandidatom za pomembna mesta blizu vladnim krogom brati časopise in poslušati radio. Tako so neprestano izpostavljeni informacijam, ki jih od sprejemanja funkcij odvračajo. Gospod Večko se je namreč izgovoril prav na te informacije, ki da so ga opozorile, da sklad stavbnih zemljišč pri na črno zgrajenih garažah na Čečovju ni najbolj nedolžna ovčka in je zahteval vsaj čiste, v poročilu zapisane račune, predno se loti predsednikovanja.
Gospod Šuler, dosedanji predsednik, je skupščini razkril skrivnost, da ga je od polaganja računov odvrnila upravna delavka. Gospa Lečnik (pa ne že spet), prizadeta stranka, na zemlji katere so zgrajene garaže (vsaj pravico do moratorija je imela), pa je (pa ne že spet) milo prosila, da se na občini že enkrat zmenijo, kako bodo kakšno zadevo rešili. Da garaž ne bodo rušili, je tako že vsem jasno... njen sosed, g. P. pa tudi (pa ne že spet) odpira kava bar...
MALEZIJA
Koroški gozdarji so naslovili prošnje na proračunska mesta za prispevke za njihovo strokovno ekskurzijo v Daljno Malezijo. Na mnogih ustreznih mestih so se z nežnimi nasmehi zaradi suše morati prispevkom odpovedati, večinsko mnenje pa je bilo, da bi v primeru večjega bogastva prav gotovo namenili denar vsaj za enosmerne vozovnice. Sicer pa je ob tem bilo še predlagano, da gozdarji predajo vzdrževanje gozdnih cest Avstrijcem. Tja se namreč zdaj edino še splača prodajati narodno bogastvo...
VABILO
Vabimo vse bralce Prepiha, da se udeležijo otvoritve (osmič) edine diskoteke, ki je kavabar.
Zagotavljamo vam, da se boste v družbi botrov lokala prijetno zabavali (družba je namreč visoka), zato pridite v kravatah in smokingih. Za goste v teniških copatih in trenerkah pripravljamo znano presenečenje. Po prosti izbiri naših goril (Prepih priporoča fanta z izkušnjami S. C. in V. W.) bomo nekatere pre-šlatali. Zdravniška pomoč bo zagotovljena.
Vidimo se torej v Ameriki!
L
J
Fast food-fast business
Dr. Borstner, ki si je akademski naziv pridobil z znanjem filozofije, je ondan presenetil z vprašanjem, ki je presunilo vse, ki so ga hoteli razumeti. Kot podpredsednik ravenske skupščine je namreč postavil vprašanje, kako je sredi razprav o črnih gradnjah mogoče na avtobusni postaji zgraditi okrepčevalnico, ki je vsem tako na očeh (da o donosnosti sploh ne govorimo).
Resnicoljubni mož, ki vodi urejanje prostora in
varstvo okolja, mu je brez vseh zadržkov zagotovil, da ta objekt vsa potrebna soglasja BO DOBIL in da je njegova skrb odveč. Zanimivo je bilo, da se ni oglasil sekretar za družbene dejavnosti, ki tudi obvlada humanistične vede in bi dialog tako tekel na ustrezni ravni. Vsakršno natolcovanje o sorodstvih, ki so blizu vladnim krogom, bi potem zagotovo ostalo brezpredmetno.
GOLAŽ
Žal moramo ugotoviti, da je volilni golaž na Koroškem brez vsakih začimb. Zato priporočamo vsem akterjem, ki se gredo kuharje, da svojo strast in željo po "biti izvoljen", začinijo vsaj z nedolžnim pljuvanjem po nasprotniku ali pa vsaj majčkeno aferico. Ljudje so se namreč odločili verjeti vsem političnim vicem in kriminalnim razkritjem in ne vedo več, kako razlikovati med slabim in slabšim.
KATERA REKA TEČE POD DRAVSKIM MOSTOM?
Na intervencijo gospoda dežurnega podžupana (in po potrebi župana) Dušana Kudrnovskega seznanjamo vesoljno bralstvo, da se je po znani seji dravograjske skupščine marsikaj spremenilo.
Prvič, seje skupščine, na kateri bi morebiti padel predsednik vlade Mirko Kotnik, ne bo. Drugič, do nadaljnega velja za Trgovsko poslovni center informacija, da bo dograjen v prihodnosti. Tretjič, še vedno se ve, da protokolarne zadeve v občini lahko opravlja samo podžupan (in po potrebi župan). Četrtič, ni res, da bi nekateri na minuli skupščini stavili na napačnega konja-izkazalo se je, da hodi k zdravniku in ne veterinarju, in petič, pod dravskim mostom še vedno teče Drava. Gospod podžupan, za intervencijo se vam najiskreneje zahvaljujemol
TOM
(Kratica za: To omenjamo mimogrede)
Napis na nekih vratih nekega podjetja v gornji Mežiški dolini so sindikalni delavci in še en znani inovator spremenili iz - NE VSTOPAJ BREZ TRKANJA, v NE BRCAJ BREZ TRKANJA!
Še vedno se ne ve, ali so v podjetju same ovce, ali je vmes tudi kakšen hider. Ve se samo, da nekateri ničesar ne smejo vedeti!
ODPIRANJE KONJA
Prejšnjo soboto so z vso možno državniško prisotnostjo odkrili v Slovenj Gradcu skulpturo Oskarja Kogoja, imenovano VENETSKI KONJ. Slavnemu konju je Smelt poklonil posvečeno primorsko vino, kozarec mladega vina in topli prigrizek, daroval pa je tudi samega tozadevnega konja.
Konj je črn, svečanosti pa se je udeležilo tudi nekaj koroških mesarjev, ki so prišli v tradicionalnih cehovskih oblačilih in opremljeni s cehovskim orodjem. Mimogrede so namreč slišali, da bodo konja namesto odkrili odprli in upravičeno so pričakovali, da bo njihova pomoč potrebna. Segrelo pa jih je primorsko vino in skupaj s predsednikom Komljancem so se odpeljali na ogled obvoznice. Mimogrede omenjeno: ogleda so se udeležili tudi nekateri Korošci iz drugih občin in za njimi se je vlekla dolga, polžja sled...
KOVAČEVA
KOBILA
Soproga znanega kmetijskega strokovnjaka, ki objavlja svoje prispevke tudi na straneh Prepiha, nam je oni dan "zaupala" kruto skrivnost: Ob vsem strokovnem znanju, ki je bilo zajeto v pisanju o uničevanju voluharja, jo je glodalec zagodel strokovnjaku pred nosom. Nesramnež je namreč požrl korenine večini sadik na neki kmetiji Onkraj Meže, ki jo domačini poznajo pod imenom pri Kuncu.
»
KANDIDAT ZA DRŽAVNI ZBOR
					
Peter P lillilii	F7 La 1	IIP!! RO	l! V	lč	
Mlada, samostojna država Slovenija mora člmprej postati dežela uspešnih in zadovoljnih ljudi. Koroška krajina je pomemben del Slovenije.
L’ DS se je že doslej izkazala. V novem parlamentu se bomo izkazali tudi mi, novi poslanci. Parlament mora biti tak, kakršnega si državljani želimo in zaslužimo.
Volite, volite L’DS, volite Drnovškove fante.
KANDIDAT ZA DRŽAVNI ZBOR
Vse analize sedanjega stanja kažejo nazadovanje na področju radeljske in dravograjske občine, zato je potreben intenzivnejši razvojni trend za revitalizacijo gospodarstva v obeh občinah.
Maks SUŠEK se kot delegat glede na izkušnje in voljo, ki Jo ima, zavzema za tak koncept razvoja Slovenije, ki bo zagotavljal hitrejši razvoj podeželjskih občin.
Območna zbornica Dravograd je del Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in ena od 13 območnih zbornic v državi. Te zbornice so razporejene tako, da pokrivajo vse slovenske regije. Naloga dravograjske zbornice je, da pridobi in vzdržuje stik s podjetji v koroški regiji. Je avtonomna strokovna organizacija, v katero so na podlagi zakona obvezno včlanjena vsa podjetja, ne glede na velikost in obliko lastnine; vsa so enakopravni člani GZS. S plačilom članarine si podjetja dejansko zagotovijo brezplačne storitve zbornice. V praksi je tako, da se na dravograjsko zbornico obračajo predvsem manjša podjetja, medtem ko velika hodijo direktno na ministrstva. (Je pa v koroški regiji s plačevanjem članarine precej težav: mali plačujejo v redu, veliki delno ali nič.)
Pred dvema letoma so se reorganizirali. Ker pa morajo streči 50 podjetjem, sta dve zaposleni (direktorica in tajnica) premalo in potrebujejo še enega strokovnjaka.
OBLIK POMOČI JE VELIKO
•	Kdor želi ustanoviti podjetje, dobi na Območni zbornici Dravograd vse podatke. Napotijo ga tudi na pravi naslov, na katerem lahko svoje podjetje registrira.
•	Nekdo drug želi npr. svoj proizvod ponuditi trgu. Pomagajo mu vzpostaviti potrebne stike. Njegov proizvod vnesejo v podjetniško borzo med ponudbe in povpraševanja.
•	Interesentom povedo, kje je možno pridobiti kredit - pri bankah ali skladu - in s kakšnimi pogoji.
•	Dajejo informacije v zvezi z davki in delovnimi razmerji.
•	Posredujejo naslove podjetij, ki lahko pomagajo plasirati izdelke v tujino bodisi prek predstavništev slovenskih podjetij ali prek predstavništev Republike Slovenije v tujini.
•	Precejšnjo vlogo odigrajo pri organiziranih nastopih podjetij na sejmih doma in v tujini. Prav tako usklajujejo akcije v regiji.
•	Ob osamosvojitvi Slovenije so opozarjali na spremenjeno zakonodajo, zdaj pa so npr. precej aktualni predpisi, ki veljajo za poslovno sodelovanje s Hrvaško.
•	V tujini je opazno drugačen odnos do našega podjetnika, če pride z njim na poslovni obisk tudi predstavnik zbornice.
DOSTOP DO DOMAČIH IN MEDNARODNIH BAZ PODATKOV
GZS vse to zmore zato, ker ima daleč najmočnejši informacijski sistem za
področje gospodarstva, ki je povezan z naslednjimi bazami podatkov;
•	mednarodne baze podatkov o državah, podjetjih, proizvodih, trgih in tržnih trendih, tehnologijah in storitvah, kot npr. ECHO, EUREKA, CELEX, SCAD, INFO 92, NETT, EBN itn. (skupno prek 20 baz podatkov)
•	domači poslovni sistemi in baze podatkov: podatki o slovenskih podjetjih po dejavnosti, obanah in OZ, spremljanje proizvodnje slovenskih podjetij po proizvodu, porabi in obsegu, finančno poslovanje podjetij (25 finančnih in strukturnih kazalnikov po zbornični metodologiji), kadrovska struktura o zaposlenosti po izobrazbi, izobraževanju v gospodarstvu in štipendiranju, zunanjetrgovinsko poslovanje (tečajne liste, klasifikacije dejavnosti, slovenski uvoz in izvoz po količini, vrednosti in asortimentu), borza (informacijski sistem ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja, borza odpadnih surovin, banka podatkov evidentiranih inovacij v Sloveniji, poslovne bonitete podjetij iz Slovenije in republik bivše YU.
Območna zbornica Dravograd ima
računalniško povezavo z GZS v Ljubljani in s tem hiter dostop do mnogih informacij.
DOBRO DELAMO -SLABSE TRŽIMO
Direktorica Območne zbornice Dravograd dipl. oec. Tatjana Kupnik, ki nam je dala vse gornje podatke, je prepričana, da v koroški regiji delamo dobro, da pa še nismo enako dobri managerji kot delavci. Ker smo poleg tega tudi premalo povezani med seboj, je posledica ta, da poprečen Slovenec, kadar sliši ime "Koroška", misli, da gre za Koroško onstran meje, saj o naši, slovenski, ne ve praktično ničesar in o njej nima prave predstave.
Zato je velika škoda, da projekt o identiteti koroške regije ni uspel. Gospa Kup-nikova verjame, da bi se morali med seboj povezati izvršni sveti vseh štirih koroških občin, obrtne zbornice in predstavniki podjetij ter Območne zbornice Dravograd, da bi skupaj ugotovili, kako razvijati podjetništvo v regiji v času, ko imamo probleme tako na področju železarstva kot lesne industrije.
Podatke o tem, kaj nam manjka, imamo. Mnogo premalo smo doslej storili na področju turizma in storitvenih dejavnosti. Predvsem pa se med seboj tudi dosti preslabo poznamo.
Ali veste, npr., kje v regiji izdelujejo kvalitetne kasete? Kje izdelujejo okna, da
jih ni treba iskati prav pri Jelovici?
Ali veste, da imamo izdelovalca cevne pošte? Takih primerov neinformiranosti pa je seveda še več.
Območna zbornica Dravograd poskuša odpraviti te primanjkljaje s stalno rubriko POSLOVNI KOVČEK na Koroškem radiu, ki je na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek ob 8.45. Razen tega pa je potrebno seveda še veliko več.
Ker imajo na Območni zbornici veliko volje, znanja in energije, razvojni trendi pa so tudi na njihovi strani, verjamemo, da jim bo s časom uspelo združiti moči v regiji za skupno dobro.
Marjan Kolar
Poslovna obvestila j Območne zbornice Dravograd j
o •	•	•	*
!	Unikos Ljubljana d. o. o. išče proizvajalca plas-	!
j	ličnih vrečk za krompir 10,20 in 30 kilogramske.	!
| ° Tovarna meril poslovni inženiring, d. o. o. Slovenj	!
;	Gradec, proda zemljišče v izmeri 1890 m2 v ožjem	;
;	centru mesta Slovenj Gradec. Zemljišče je primer-	|
;	no za izgradnjo poslovnega, trgovskega ali gos-	j
;	tinskega objekta - lahko tudi obrtno proizvodnih	;
; prostorov. Prodajna cena po dogovoru.
•	o	i
I	Lesno kemična industrija ‘LESONIT iz Ilirske	!
!	Bistrice, ponuja izdelavo in trženje embalaže iz	\
!	vlaknenih plošč‘ULTRALES". Dejavnost je primer-	!
!	na za manjše podjetje ali obrtnika.	;
i	|
■ ° Nemško podjetje elektrokeramik BERLIN GMBH	!
•	išče zastopstvo oziroma trgovskega zastopnika za	!
;	Slovenijo. Elektrokeramik BERLIN GMBH je	■
;	srednje veliko privatno podjetje, ki proizvaja	j
;	tehnično keramiko in elektrokeramične sestavne	|
;	dele za področja elektrotehnike in elektronike,	;
;	gospodinjskih aparatov, električne ogrevalne teh-	;
; nike, varovalne tehnike in varilne tehnike.
'	o	■
!	Italijansko industrijsko lesno združenje iz Furlanije	\
!	išče obrtnike ali manjša podjetja za obdelavo lesa	!
!	(od žaganja desk do proizvodnje elementov).	I
!	Ponudba enoletnih pogodb z možnostjo	!
!	podaljšanja.	!
•	i
;	Madžarsko podjetje povprašuje po belem hrastu	;
'	25-60 mm, 300-500 m3 in belem hrastovem furnirju	!
•	2000 m3	!
J	I
; ° Iščejo tudi partnerja za prodajo rustikalnega	;
!	pohištva. Nudijo tudi možnosti menjave	;
!	pohištvenih izdelkov.	;
! ° Za podrobnejše informacije pokličite Gospodarsko ! ! zbornico Slovenije, Območno zbornico Dravograd, ! ! tel. 83-080,83-521.	I
ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA VILLE RUSTICE V ZG. DOVŽAH
Jeseni so bila v Zg. Dovžah na Pušnikovem posestvu (lastnika posestva sta Pušnik Bernarda in Pušnik Edvard) intenzivna arheološka izkopavanja. Tokrat smo si arheologi iz Zavoda za spomeniško varstvo Maribor (pod vodstvom dipl. ar-heol. in konzervatorke M. Strmčnik - Gulič) in Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec zadali težko nalogo -ugotoviti celoten obseg rimske podeželske posesti (ville rustice), katero je pred natanko 80 - leti že pravilno lociral in delno izkopal slovenjgraški notar dr. Hans Winider. In kaj sploh pomeni villa rustica?
Z rimsko zasedbo naših krajev je prešla večina zemlje v državno last. Za potrebe vojske so na ozemlju današnje Slovenije kot seveda tudi drugod po rimskem imperiju začeli s smotrno graditvijo strateško izjemno pomembnega cestnega omrežja. Kaj hitro so ob teh pomembnih komunikacijah nastajala nova naselja, poštne postaje in manjša okrevališča, kjer so utrujeni potniki lahko zamenjali konje. Iz teh naselij se je rimska omika z vsem dobrim in slabim, kar je kolonizacija prinašala s seboj, širila na podeželje.
Za bogate rimske koloniste (najsi je šlo za severnoitalske trgovce, obrtnike ali odslužene vojake - veterane) si je rimska država v najrodovitnejših predelih zasedenih provinc omislila pristave z izrazito gospodarsko produktivnim značajem. Tako je ob pomembni prometni
žili Celeia - Virunum v rimski provinci Norik med poštnima postojankama Upellae (domnevno Vitanje) in Colatio (Stari trg) zrasla villa rustica v Dovžah. Podobne vile so znane tudi drugod po provinci, posebej značilne so za rimsko provinco Panonijo. Prototip ne obstaja, vile se med seboj razlikujejo po razporeditvi oz. funkcionalnosti prostorov. Ločimo več tipov, na primer: atrijski, panonski. Takšno kmečko posestvo je vodil gospodar, kadar pa je bil zaradi službe dalj časa odsoten, je posestvo vodil njegov oskrbnik (vilicus). Zemljo, to nenadomestljivo naravno vrednoto, pa so obdelovali sužnji oz. svobodni ljudje iz vrst domačinov.
Rimljani so s seboj prinesli nov način gradnje tako glede tehnike zidave kot po konstrukciji. Les, edini gradbeni material domačinov, nadomestni kamen -navaden ali klesan, pojavijo se različne vrste opek in tlakov in pa malta kot vezivo. Nova je oblika hiš in notranja razporeditev prostorov.
L. 1835 so na Pušnikovi njivi (natančna lokacija ni znana) odkrili rimski marmorni nagrobnik. Na njem piše, da je tod živel Vibenus, Vindov sin z ženo Sekunijo
Tloris rimske stavbe, ki jo je v Dolžah odkril in izkopal H. Winkler
dr. Hans Winkler
Vetullo. Spomenik je posvečen še njunim trem sinovom in njihovi sestri, katerih imena kažejo na keltske domačine. Vprašljiv je njihov položaj na samem posestvu. Poleg slučajno izoranega nagrobnika, ki je sedaj vzidan v cerkvi v Šentilju, je nam sedaj že dobro znani Winkler (ki je v I. 1909 - 1912 izkopaval rimske naselbinske najdbe in grobove v Colatiu) sklepal na obstoj ville rustice v Dovžah tudi izredne množine rimskih strešnih opek in kamenja, ki leže na nekaterih mestih zelo plitvo in na katere so lastniki parcel praviloma naleteli pri poljskih delih. Žal se je o tem izkopavanju ohranilo le kratko poročilo (I. 1914) o odkritih temeljih stavbe, sam tloris velikosti 13,4 x 16,6 m, fotografija iz grškega deželnega muzeja Joanneuma, nav kateri so opeke z navedbo lokacije. Žal tlorisa stavbe Winkler ni lociral na kak objekt in naše delo je bilo zaradi tega še otežkočeno. Naslonili smo se morali na pričevanje domačinov, ki se tega izkopavanja še spomnijo. Tako je menda Winkler izkopal cerkveni ključ in večje število raznobarvnih ploščic (?), ki so mu jih še istega dno ponoči ukradli. Znano je tudi, da so precej kamenja, ki je ostalo od ruševine izkopanega objekta, sosedje odnesli in porabili pri novejših gradnjah. O grobovih, ki jih je bojda odkril, pa ne vedo ničesar.
Na 300 m2 izkopane površine, kolikor smo do sedaj uspeli raziskati, smo naleteli na globini cca 50 cm na temeljni zid stavbe zaenkrat še nepojasnjenega značaja, ki poteka v smeri V-Ž, ruševino objekta s strešno kritino (ostanki lesene
konstrukcije se niso ohranili) in izredno količino rimskih strešnih opek (tegula, ombrex), ki so zaradi najdbe petih žigov še toliko bolj datacijsko oprijemljive (na žigih se pojavlja ime REGANO). Našli smo večjo količino železnih kovanih žebljev in par steklenih posodic (odlomki ustij in sten), ki so jih Rimljanke uporabljale za dišave. Ohranilo se je tudi precej odlomkov keramičnih posod, ki so jih uporabljali v kuhinji ali shrambi in mozaični koci ter del opeke za tlakovanje. To govori, da so poleg steptane ilovice, ki so jo najpogosteje uporabljali za tlak v prostorih, vsaj v reprezentančni stavbi tlakovali tudi z opeko. Seveda bi morali slej ko prej naleteti tudi na ostanke drugih stavb, hleve, mogoče na vodnjak, kar pa ni nujno, saj leži villa v neposredni bližini sotočja Turičnice in Dovžanke in pomanjkanja vode verjetno niso poznali. Kako so se ogrevali pozimi (rimski pisci zime pri nas opisujejo kot zelo krute) je zaenkrat še uganka. Nedvomno pa je, da so poznali tako talno kat stensko ogrevanje, ti. hipokavst, na katerega bomo mogoče še naleteli.
Seveda se z odprtjem tega problema postavlja zanimivo vprašanje o vlogi ville rustice na tem koncu Mislinjske doline, njen odnos do okoliških zaselkov (predvsem zaenkrat še vprašljivih stavbnih ostankov v Sp. Dovžah), stik s staroselci, rekognosciranje pripadajočega grobišča, cestna povezava s prometno žilo Celeia -Virunum in nenazadnje pravilna časovna umestitev rimskih ostalin v odnosu do sorodnih oz. sočasnih v najbližjih centrih.
Naj sklenem to kratko poročilo še s podatkom, da sta iz Dovž znani najdbi dveh kamnitih sekir iz mlajše kamene dobe, poleg omenjenega nagrobnika pa še eden odkrit v sredini tega stoletja na Grobljah v Sp. Dovžah, ki je bil postavljen na grobu Atelovda, Sabinijevega sinam ji je učakal častitljivih sto let. Nagrobnik je vzidan v poznoromansko cerkev sv. Urha v Dovžah. Ob tem velja pohvaliti izredno gostoljubnost, na katero smo naleteli pri domačinih in na koncu še povabilo za vse, ki jih zanima kako so pred dva tisoč leti živeli in kaj nehote zapustili v premislek bodočim rodovom Rimljani.
Saša Dura - Jelenko
Korošci imamo med pisci učbenikov že kar nekaj imen. Letos se jim je z ZGODOVINO 2 za tehniške in druge strokovne šole pridružil tudi prof. Stane Berzelak s slovenjgraške srednje šole.
Čas sam je sicer pisanju učbenikov naklonjen, saj zaradi korenitih in družbenih sprememb potrebujemo domala za vsa področja nove, je pa hkrati velik izziv, kako tisto staro, že desetkrat in desetkrat zapisano v učbenikih, predstaviti na novo, ustrezno času in potrebam šole. Med najobčutljivejšimi je s tega vidika prav gotovo predmet zgodovina, in tisti, ki sojo v učbenikih prvi razložili na novo, so tvegali še prav posebno veliko.
Tudi z Berzelakovim konceptom se nekateri na Zavodu za šolstvo najprej niso strinjali, in je tako že leta 1988 napisani učbenik obležal v predalu vse do letos, ko je zanj pokazala zanimanje Državna založba Slovenije in ga potem oktobra tudi izdala.
■ Prof. Berzelak, kaj je tisto novo v vasem učbeniku?
V Sloveniji pripravljamo nov koncept pouka zgodovine kot temeljne družbene vede,ki naj bi v ospredje postavila človeka in njegovo življenje. To pomeni, da se politična in vojaška zgodovina umikata. Ta novi koncept v republiki še ni sprejet, je pa
moj učbenik prvi korak k temu.
Učbenik zajema čas od konca 19. stol. do danes in ima 210 strani. Razdeljen je na šest poglavij in se od dosedanjih učbenikov razlikuje tudi po tem, da se vsako poglav-jezačenja z vodilno mislijo in fotografijo, a niti misel niti fotografija nista "strogo zgodovinski", pač pa skušata najširše predstaviti življenje v tistem času. Sledi zemljevid, ki da prostorsko predstavo in možnost primerjanja, potem pa so osnovne vsebine, ki so popestrene z odlomki iz literarnih in drugih strokovnih del, fotografije, ki se doslej v učbenikih še niso veliko pojavljale, in sklep, ki povzame bistvo. Na koncu vsakega poglavja razložim še nove pojme ter dodam nekaj vprašanj in napotkov za dodatno delo. Izjema je zadnje poglavje, ki obravnava probleme sodobnega sveta in zahteva od učencev poseben premislek.
■ Potemtakem je učbenik zelo sistematičen.
Moje osnovno vodilo je bilo, daje učbenik namenjen učencem, zato mora biti sistematičen, poleg tega pa zanimiv, z
življenskimi temami, ter napisan preprosto in razumljivo. Prav to, kako neko stroko spraviti na razumljiv, preprost nivo, je po mojem najteže. Meni sta pri tem pomagala dva moja učenca.
■	Kateri so bili vaši snovni viri?
Glavni vir je bilo moje več kot desetletno pripravljanje na pouk, torej šolsko delo, nekaj idej pa sem dobil v nemških in avstrijskih učbenikih. Ker ta učbenik ni nastajal na temelju kakšnega prejšnjega, sem bil takorekoč vržen v prazen prostor, in sem imel probleme s strokovno literaturo in slikovnim gradivom. V glavnem sem ju dobil v angleški in nemški literaturi, nekaj tudi v francoski. Da sem do nje prišel, pa se moram zahvaliti Koroški osrednji knjižnici na Ravnah in knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu, ki sta mi s svojo odprtostjo zelo pomagali. Z izbiranjem je bilo res veliko dela in kot zanimivost naj povem, da sem moral za 160 fotografij, kolikor jih je v učbeniku, v Ljubljano na kopiranje peljati okrog 130 knjig. To seveda tudi pove, da so fotografije zelo raznovrstne, saj je skoraj vsaka iz druge knjige, nekaj fotografij iz najnovejše zgodovine pa je tudi originalnih.
H Se kje v učbeniku lahko vidi, da ga je pisal Korošec?
Da, v njem je okrog deset fotografij, ki se nanašajo na naš konec, med drugim tudi tista o požganem mejnem prehodu na Hol-mecu.
■	Ste s svojim prvim učbenikom toliko
zadovoljni, da bi napisal	še
kakšnega?
Pisanje učbenikov je sorazmerno nehvaležno delo, delno zaradi pritiskov šolskih oblasti, delno zaradi tega, ker le težko zadovoljiš vse, ki jim je namenjen, tako učitelje kot učence.
Čeprav lahko po predstavi učbenika slovenskim učiteljem zgodovine	na
srednjih šolah (v Ljubljani) ter po prvih reakcijah učencev rečem, da je bil dobro sprejet, pa sam upam, da ta učbenik ne bo imel predolge življenske dobe. Iz njega naj bi namreč nastal učbenik, ki bo res izhajal iz novega koncepta, po katerem naj bi zgodovina učila o življenju, in ne bo le korak k temu konceptu.
Samo takšen učbenik bi si še želel pisati.
Helena Merkač
Stane Berzelak za govorniškim pultom na 25. zborovanju slovenskih zgodovinarjev, septembra v Slovenj Gradcu
PREPIH
gorenjepsM
od tod do poslovnosti
DRUŽINA OSEBNIH RAČUNALNIKOV DIALOG 286, 386 SX, 386, 486, NOTEBOOK KRONOS - UVELJAVLJEN SISTEM ZA BELEŽENJE DELOVNEGA ČASA Z MAGNETNO KARTICO v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan TELESTIK - SISTEM ZA OBVEŠČANJE IN INFORMIRANJE v lokalnih TV razdelilnih sistemih Aplikativna programska oprema za MS DOS, UNIX/XENIX
Računalniške mreže (Authorised Reseller)
Tiskalniki
Laserski
tiskalniki
Podjetje za informacijske tehnologije d.o.o. Velenje, Žarova 19, tel.: 063 / 854 741, 0603 / 856 812, fax.: 063/853 944
Trgovsko podjetje "KOROTAN" Ravne na Koroškem
■	vam še nadalje nudi za dokup ozimnice prvovrstna jabolka, ETA konzervirano zelenjavo po tovarniških cenah.
■	Čebula in zelje (uvoz iz Nizozenske) samo po 39 SIT za kg.
■	Izjemno ugoden nakup svinjskih polovic (Nizozemska) po konkurenčnih cenah.
■	V mesecu novembru in decembru pripravljamo za svoje kupce več akcij z najcenejšo ponudbo vseh vrst blaga za predpraznične nakupe.
Obiščite nas, zadovoljni boste!
TO JE
ŠPORTNA REVIJA
■KIPA
IZHAJA VSAKO SREDO IN JO LAHKO KUPITE TUDI V VAŠEM KIOSKU I
Avstralsko združenje
SLOVENSKIH POSLOVNEŽEV
vabi k sodelovanju podjetnike In obrtnike Iz Slovenije, ki se želijo poslovno uveljavljati na avstralskem tržišču.
Informacije:
ASTOR d.o.o., Prežihova 24 p.p. 12 - Ravne na Koroikem Tel.: 0602/ 23-094, Fax: 0602/23-599


Prodaja oljnih slik, grafik in skulptur Prodaja izdelkov domače in umetne obrti Prodaja likovnih monografij, plakatov in razglednic Založniška dejavnost za področje umetnosti in kulture Posredovanje likovnih razstav doma in v tujini
GALERIJ A N. KOLAR, S0LSKA ULICA 5, SLOVENJ GRADEC, SLOVENIJA, TELEFON (3862) 060^44 044
SLOVENIJA ODPRTA IN VARNA vizija socialistov
Franc JURIČAN	dr. Ciril SLEMENIK
kandidat za državni zbor SSS - Ravne na Koroškem	kandidat za državni zbor SSS - Slovenj Gradec
rojen 1952, diplomirani politolog,	rojen 1937, doktor stomatologije,
"... Gospodarski
položaj je težaven .... Veliko upokojencev, invalidov, bolnih, pa tudi zdravih in sposobnih, je nenadoma postalo odveč. In nenazadnje, ni mi vseeno za množico mladih, ki zdaj brez upanja in zaposlitve tavajo po koroških cestah... "
"... Sodelovanje z
vsemi strankami, ko gre za napredek izobraževanja na vseh nivojih, čim večja socialna varnost občanov. Ustvariti moramo pogoje, da bo zdravstveno varstvo dostopno vsem ljudem ne glede na gmotni položaj.
Za prijazno in zadovoljno Mislinjsko dolino."
dr. Andrija Halužan
kandidat za državni zbor SSS - Dravograd - Radlje rojen 1943, dr. splošne medicine zdravnik v Zdravstvenem domu Radlje, ambulanta Vuzenica
"... korekcija
paketa 'zdravstvenih zakonov’ v smislu socializacije, ureditev financiranja, urejanja gozdnih cest, boj za dejansko brezplačno osnovno šolanje in decentralizacijo Slovenije je moj osnovni cilj ..."
Anton JAMNIK
kandidat za državni svet SSS - Slovenj Gradec
rojen 1947, ekonomist,
direktor p.e. PTT za Koroško, Slovenj Gradec
".. Mislim, da je
geslo socialistične stranke za Koroško zelo aktualno.
Ze dolgo se na primer jezimo zaradi naše prometne zaprtosti. Koroško pa je treba odpreti v najširšem smislu v Slovenijo in navzven.
Pri varnosti pa bi poleg socialne in pravne varnosti ljudi poudaril zlasti ekološko varnost naše pokrajine. Odpraviti moramo zdajšnje vire onesnaževanja okolja in preprečiti nove ."
KEMIČNA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN
Piše: mag. Jože Pratnekar
Sodobno kmetijstvo uporablja vse več kemičnih sredstev, s katerimi uspešno zatiramo rastlinske bolezni in škodljivce. Večkrat pa se postavlja vprašanje, koliko so ta sredstva škodljiva za zdravje ljudi. Strah pred uporabo največkrat obstaja zaradi neznanja in nepoznavanja pravilne uporabe kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Tako se ljudje vedno bolj odločajo za biološko kmetovanje, kjer ne uporabljajo nobenih kemičnih in hormonskih pripravkov. Čeprav je tak način pridelovanja hrane v krogih kmetijske znanosti še vedno "sporen", je prav, da porabo omenjenih snovi omejimo na tiste količine, ki so zares nujne.
Kemični pripravki, če jih seveda pravilno uporabljamo, pa le niso tako nevarni. S tem prispevkom želimo na preprost način prikazati nastajanje nekega "rastlinskega zdravila”.
Prvo želimo opozoriti, da traja proces nastajanja nekega novega sredstva za varstvo rastlin od prve sinteze do končne oblike na trgu najmanj 8 do 10 let. V laboratorijih širom po svetu nenehno nastajajo nove kemične snovi, za katere znanstveniki upajo, da se bodo morda nekoč preko številnih preizkušenj in ocenjevanj le uvrstila med kemična sredstva za varstvo rastlin.
Pri nastajanju novega pripravka sodelujejo kemiki, biologi, botaniki, fiziki, agronomi, veterinarji, strokovnjaki s področja tehnike in seveda strokovnjaki humane medicine. Ko je
kemična snov v laboratoriju sintetizirana, opravijo prve lončne poskuse. Pri tem ugotavljajo, ali ta snov deluje ugodno na rast rastline in kakšen je učinek proti bolezni ali rastlinskem škodljivcu.
Sočasno s temi poskusi potekajo tudi raziskave, kako strupene so te snovi za človeka in živali. Sodelujejo medicinci in zoologi. Če prve ugotovitve pokažejo, da ima kemična snov kakršnekoli negativne učinke na poskusno žival, take pripravke ne razvijajo dalje, četudi je biološko delovanje proti škodljivcu uspešno. Tako se zgodi, da od 12.000 novo sintetiziranih snovi le 1 do 2 prestaneta vse preizkušnje. Največji osip kemičnih substanc je že pri bioloških in toksikoloških poskusih na živih organizmih.
Naslednja pot, ki jo morajo premagati nova kemična sredstva, so poljski poskusi, pri čemer ugotavljajo učinek nove snovi proti škodljivemu or-
ganizmu. Pri tem želijo ugotoviti, kakšna je primerna količina, ob kakšnem času jo uporabljamo in kakšen je učinek uporabe.
Vzporedno pa potekajo tudi toksikološke preiskave (stopnja strupenosti). Pri tem uporabljajo tako imenovano LD 50 metodo. LD 50 pomeni odmerek snovi, pri kateri odmre polovica poskusnih testnih živali (podgan). Dolgoletni krmilni poskusi na kuncih, podganah in psih služijo tudi za ugotavljanje morebitne karcenogenosti, vpliva na jetra in druge vitalne organe. Pri tem sodelujejo tudi strokovnjaki humane medicine. Čim večja je LD 50, tem manj je pripravek strupen za ljudi in obratno.
Različne skupine testnih živali krmijo z različnimi odmerki sredstev za varstvo rastlin pod strogo kontroliranimi pogoji. Pri tem ugotavljajo tisto dnevno količino, ki jo testna žival lahko dobiva vse življenje, ne da bi bilo pri tem načeto njeno zdravje. Na osnovi tega določijo ob upoštevanju prehrambenih navad ljudi največjo dovoljeno količino ostankov (reziduov), ki bi jih človek smel uživati vse življenje brez stranskih učinkov. Ob koncu pa te količine, ki jih dobijo na testnih podganah, delijo še z varnostnim faktorjem 100.
Sledi preizkušanje v praksi. Ugotavljajo biološko učinkovitost sredstva, poleg tega pa tudi, kako se snov v zemlji razgradi. Na osnovi te dinamike določijo karenco, to je čas, ki mora preteči
od zadnjega škropljenja pa do pobiranja pridelkov.
Na koncu vseh teh preizkušanj sredstva, ki so testiranje vzdržala, uradno registrirajo kot nova sredstva za varstvo rastlin. Patent je zaščiten 18 let. To pomeni, da lastnik sredstvo lahko uporablja oz. prodaja največ 8 do 10 let, saj je že sam poskus trajal toliko časa.
V novejšem času so znanstveniki s temi metodami sintetizirali povsem nove pripravke za varstvo rastlin. Bistvena prednost je v tem, da "so okolju prijazni", saj jih po 1 ha porabimo le nekaj gramov. In-kar je še bolj pomembno, v tleh se že po nekaj dneh razgradijo na nestrupene snovi kot so voda, ogljikov dioksid itd. V praksi jih z uspehom uporabljamo v sadjarstvu, pri uničevanju plevelov v žitih in krompirju.
Kljub temu pa pri uporabi kemičnih sredstev za varstvo rastlin velja pravilo, da se strogo držimo navodil proizvajalca. Nesreče, ki so dokaj pogoste, so posledice neznanja in malomarnosti pri uporabi. Zato predlagamo, da pri sleherni uporabi kemičnih pripravkov skrbno preberete priložena navodila; še bolje pa je , da se o tem posvetujete s kmetijskim strokovnjakom. V Sloveniji bo prihodnje leto sprejet poseben zakon (v svetu ni to nobena novost), ki bo predpisoval, da kemična sredstva za varstvo rastlin lahko prodaja samo agronom z ustrezno prakso.
kosi
TUS - KOSI
podjetje za proizvodnjo netkanih tkanin Stari trg 6a
62380 Slovenj Gradec telefon: (0602) 42-659, n.c. 43-731 telex: 33450 YUKORAF telefax: (0602) 43-795
DEJAVNOST
Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših prizvodov je v tem, da so izdelani iz pretežno naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov.
Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje.
I
A
S G P KOGRAD DRAVOGRAD
GRADBENO PODJETJE
d. o. o.
SLOVENJ
GRADEC
IZVAJAMO VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ, ADAPTACIJE, STROJNE INSTALACIJE, KLJUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO IN KLIMA NAPRAVE
SKD
OBČINSKI ODBOR STRANKE KRŠČANSKIH DEMOKRATOV SLOVENJ GRADEC
dipl. ing. Peter TOVŠAK
KANDIDAT ZA DRŽAVNI ZBOR
Peter TOVŠAK je rojen 07.02.1942 v kmečki družini v Šentilju pod Turjakom kot deseti otrok Ivana in Antonije Tovšak.
Gimnazijo je obiskoval na Ravnah na Koroškem. Leta 1966 je diplomiral na elektrotehnični fakulteti v Ljubljani. Po končanem študiju se je zaposlil na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani, od leta 1968 pa je zapolen v Gorenju na področju računalništva, zadnjih šest let pa je v poslovodnem odboru Gorenja - GA odgovoren za informatiko in organizacijo.
V času svojega službovanja opravlja pomembna dela na vodilnih mestih
in s svojo delovno doslednjostjo in znanjem vpliva na kulturno preoblikovanje kraja. Je predsednik Kulturno umetniškega društva Šentilj - Mislinja.
Na prvih demokratičnih volitvah je bil delegat KS Občinske skupščine Slovenj Gradec in postal predsednik zbora KS SO Slovenj Gradec. S svojim strokovnim in uglednim delovanjem si je pridobil širok krog zaupanja občanov in s tem uspešno stopil na pot političnega delovanja. Kot član krščanskih demokratov je bil izvoljen v svet stranke krščanskih demokratov na nivoju republike.
Prof. dr Janko Sušnik
Rodil se je leta 1927 v zavedni slovenski družini, ki mu je že zgodaj privzgojila navezanost na dom, odnos do dela, ljubezen do soljudi. Zdravnik, znanstvenik, umetnik, publicist. Profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani, predavatelj na filozofski fakulteti. Ustvarjalec, ki s svojim delom dokazuje, da se tudi s Koroške da prodreti v Ljubljano in v svet. Človek enkratne življenjske energije.
s Prevalj
TRDNE KOROŠKE KORENINE IN ZNAČAJ TER IZPRIČANA USTVARJALNA MOČ SO ZAGOTOVILA, DA BO ZNAL ZASTOPATI VITALNE INTERESE KOROŠCEV V LJUBLJANI
Zato ga je Skupščina občine Ravne na Koroškem kandidirala za člana državnega sveta Republike Slovenije.
Na volitvah za državni zbor nastopajo skupaj:
KRŠČANSKI SOCIALISTI ■ DS NAPREJ ■ SVOBODNA STRANKA.
Vse tri stranke tvorno sodelujejo za sedanjost in prihodnost slovenske države. Stranka krščanskih socialistov nadaljuje duhovno, kulturno, socialno in politično izročilo dr. Janeza Kreka in Edvarda Kocbeka.
Delavska stranka Naprej sledi duhu izročila Etbina Kristana in tradiciji delavske stranke. Svobodna stranka si prizadeva za pravično razdelitev ustvarjenega narodnega bogastva ter za zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin v pravni državi, kjer morata imeti pravičnost in poštenost svojo vrednost.
Zato se stranke na gospodarskem področju zavzemajo za tržno gospodarstvo, ki upošteva socialno varnost in temelji na ekološko čisti industriji ter na celovitem razvoju kmetijskega prostora.
Na socialnem področju stranke zahtevajo zagotovitev vseh socialnih in drugih pravic za delavce, brezposelne, kmete, upokojence in invalide.
v
|
I
KRŠČANSKI SOCIALISTI
	
lili
f
DS NAPREJ
|lll||||ÌÌii:ipÌÌ|||:Éll	..
-r
dr. med. ginek. Marijan LUŽNIK
dipl. ing. kem. Janko ČEGOVNIK
Ta program zastopa v volilnih okrajih Ravne na Koroškem in v Radljah ob Dravi naš kandidat, 36 letni dr. med. Marijan LUŽNIK spec. ginek. in porodništva, domačin z Raven na Koroškem,
zaposlen v bolnišnici v Slovenj Gradcu.
Tudi v Slovenj Gradcu je naš kandidat domačin: dipl. ing. kem. Janko ČEGOVNIK.
Oba kandidata poudarjata, da želita delovati brez ideoloških predsodkov za skupno prihodnost z vsemi ljudmi dobre volje.
PRIHAJAMO NEOBREMENJENI S PRETEKLOSTJO! PROGRAM SMO LJUDJE!
Zato, spoštovane volilke in volilci, pridite na volišča in oddajte svoj glas za ljudi, ki so vredni vašega zaupanja!
'f	____________ 1	Ili '__________1_______________________:
Dani Ošep, atlet KAK Ravne
:........................................................
_	v. ... .v .V.V.V.V.W,.^

.....  11*1' ' ' 'M	ìmmìm
iliiiiiili
I
11111
ZMAGA NI VSE, JE PA EDINO, KAR POMENI
»H: '
I«■■■«■■■■■■a
i * . > >	aii
ii
											

......................i
...
■
Dani Ošep med prihodom na cilj ene izmed letošnjih "dirk"
Atletika je postala njegov šport številka ena v srednji šoli, z resnim treningom pa je pričel leta 1984. V svoji dolgoletni atletski karieri je doživel vzpone in celo en resen padec, ko je za pol leta pustil atletiko ob strani, potem pa se je le vrnil h kraljici športov, Dani Ošep je član slovenske reprezentance v teku na 1500 metrov, prav tako pa je dosegel peti najboljši čas vseh časov v Sloveniji na 1500 metrov -3:44.09.
V mladinski konkurenci je bil Dani med petimi najboljšimi tekači v svoji disciplini v Jugoslaviji. Njegov prvi trener je bil Janko Kotnik, od leta 1984 dalje pa ga trenira Zdravko Kotnik. O svojih dosežkih lahko pove kar veliko:
Moja najboljša sezona je bila leta 1988. Na Balkanskih igrah sem bil peti, na prvenstvu Jugoslavije sem dosegel drugi čas. V Sloveniji sem bil najboljši na 1500 in 5000 metrov. Tisto sezono sem tekel čas 3:44.09. Naslednje leto sem si poškodoval desno stopalo in operacija je bila neizogibna. Tako sem izgubil celo sezono. Leta 1990 sem se odločil za odhod iz ravenskega kluba. Prestopil sem k IBL Olimpiji iz Ljubljane, za kar sem se odločil tudi zaradi tega, ker je v Ljubljano odšla moja takratna punca, prav tako atletinja, Irena Šmid. Nerad se spominjam te sezone, saj sem z jugoslovanskega vrha padel v slovensko atletsko povprečje. Vse je šlo že tako daleč, da sem se za šest mesecev poslovil od atletike, na prigovarjanje trenerja Zdravka Kotnika in po pogovorih s psihologom dr. Maksom Tušakom pa sem se le vrnil in nadaljeval z resnim delom. Seveda sem se vrnil v Koroški atletski klub in jeseni 1991 pričel tekmovati."
Letos je Dani Ošep nastopil na svetovnem študentskem prvenstvu v krosu v Parizu in osvojil odlično 7. mesto. Ta rezultat je prinesel pokroviteljsko pogodbo s priznano firmo Reebok, ki ga oskrbuje z vso potrebno opremo.
"Res sem vesel, da sem dobil svojega sponzorja. Pri tem mi je veliko pomagal dr. Tušak. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Reeboku in še posebej gospodu Jerneju Penci. Nosim kakovostno opremo in seveda imam s tem dodaten motiv za delo. Veliko bolje se počutiš, ko ti nekdo stoji ob strani in te učinkovito podpira."
Sicer je Dani Absolvent Fakultete za šport-zdravstvena smer v Ljubljani. Čeprav je Prevaljčan, ga doma vidijo bolj malo. Preveč je namreč zaseden s študijem in atletiko. V Ljubljani trenira na stadionuv Šiški, vseskozi pa je v kontaktu s svojim trenerjem z Raven,
“Po srednji šoli sem se zaposlil na Ravnah, vendar nikakor nisem mogel uskladiti službe in atletike tako, da bi mi povsem odgovarjalo. Zato sem se odločil za študij v Ljubljani. Študirati sem pričel malo pozno, s štiriindvajsetimi leti, toda izkazalo se je, da sem se pravilno odločil. V atletiki sem od takrat naprej vidno napredoval, dokaz za to pa je uspešno leto 1988."
Za slovensko atletiko meni, da nazaduje, in to zaradi slabega dela v stroki in seveda zaradi pomanjkanja denarja. Dani je mneja, da naši trenerji preveč pozornosti polagajo na mlajše kategorije, starejši atleti pa so zato zapostavljeni. Ugotavlja, da so mladi atleti pri nas preforsirani, saj jih je večina do 20. leta starosti že iztrošenih in ne dosegajo več vidnih rezultatov. Drugače pa za atletiko pravi:
"Tek je način mojega življenja. Najlepša stvar v atletiki je zmaga, sam pa se držim filozofije: Zmaga ni vse, je pa edino, kar pomeni. Ko sem prekinil z atletiko, sem bil res v veliki krizi. Z vrnitvijo sem tako rekoč ponovno našel sebe. Veliko mi pomeni to, da lahko zaupam trenerju Kotniku, ogromno pa mi pomaga tudi dr. Tušak, ki je do neke mere vplival na to, da sem spremenil določene poglede na življenje."
S svojimi izkušnjami Dani veliko pomaga svojim klubskim kolegom Verhovniku, Brezovniku in Podržavniku, ki prav tako študirajo na Fakulteti za šport v Ljubljani. Za njih pravi, da so dober "material", ki lahko z dobrim delom pride do velikih uspehov. Verjame, da bodo dosegli njegove rezultate ali pa jih celo presegli, Poudarja pa, da bodo morali marsikatero stvar žrtvovati za dobre rezultate.
In kakšna je atletska prihodnost Danija Ošepa?
"V bodoče nameravam teči na daljše proge, na 5000, 10 000 metrov ali morda celo maraton. Po fizičnih predispozicijah in raznih testiranjih bi namreč lahko tekel tudi maraton. Z devetindvajsetimi leti še zdaleč ne mislim končati s kariero. Danes so v svetu najboljši na dolgih progah stari trideset let in več. Mislim, da bom aktivno tekel še 10 let."
Po drugi strani bi Dani rad ostal v atletiki kot fizioterapevt. Njegov študij na Fakulteti za šport je pri koncu in razmišlja o tem, da bi študiral še na medicinski fakulteti, saj bi si s tem pridobil še popolnejšo izobrazbo za delo fizioterapevta.
Danes živi Dani Ošep za atletiko in na nek način tudi od nje. Glavni vir dohodka mu je štipendija. Jma tudi status vrhunskega športnika, Športna zveza Ravne pa mu to plačuje s skromnimi 3 000 tolarji mesečno. Pokrovitelj Reebok ga oskrbuje le z opremo, tako da finančna sredstva ostajajo glavni problem. Tudi na Koroškem Dani še ni našel kakšne konkretne pomoči, morda pa bo prav ta članek vzpodbudil interes kakšnega podjetja, ki želi vlagati v propagandne namene. Naj omenimo samo še to, da bo še letos Dani nastopil na Kanarskih otokih in na Irskem. Skoraj zagotovo bi se moral uvrstiti na Univerzijado, ki bo prihodnje leto v ZDA, v njegovih načrtih pa so še Mediteranske igre 93. Torej gre za res vidne nastope koroškega atleta, katerega rezultate vse premalo cenimo.
ROKTAMŠE
OSEBNA IZKAZNICA
DANI OŠEP
Rojen: 27. 8.1963 Višina: 176 cm Teža: 61 kg
Družina: oče Rafko, mama Mojca, brata Branko in Robi
Naj atlet: Dragan Zdrav-kovió in Said Acuita Naj želja: nastop na Ol
Končan je jesenski del tretje nogometne lige - vzhod
SLOVENJ GRADEC POD 50 %
Nogometaši Slovenj Gradca so edini koroški predstavnik v tretji nogometni ligi-vzhod. Potem ko so po lanskem prvenstvu izgubili kar šest najboljših igralcev (Kotnik, Smonkar, Juraja, Vidovič, G. in J, Cesar), so se v tem prvenstvu srečali tudi s težavami, ki se tičejo klubske politike. V novem prvenstvu je predsednik kluba postal Franc Štefanič, ki je na tem mestu zamenjal Franca Pečovnika Kljub spremembam v klubski upravi slovenjgraškemu nogometu ne kaže najbolje. Se največ je v prvem delu prvenstva naredilo moštvo, ki zaseda solidno mesto v sredini pn/enstvene lestvice.
Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da se vodilni možje slovenjgraškega nogometnega kluba precej razhajajo glede mnenja o vodenju kluba, V dobrem letu dni so se na predsedniškem mestu zamenjale kar tri osebe (pred Štefaničem in Pečovnikom je to funkcijo opravljal Janko Zbičajnik). Najbrž je že to zadosten podatek, ki govori o globoki krizi nogometnega kluba iz Mislinjske doline. Pred pričetkom pn/enstva 1992/93 se je veliko govorilo o pokrovitelju, ki naj bi rešil iz zagat slovenjgraški nogomet. Klubski možje tega projekta niso uspeli realizirati, po drugi strani pa naj bi šel denar, dobljen od odškodnin igralcev, ki so odšli, v glavnem za poravnavo starih dolgov. V zvezi s svežim dotokom denarnih sredstev se je omenjalo tudi ime nekdanjega nogometaša Slovenj Gradca, Silva Grosa, ki pa ni našel skupnega jezika z upravo. Nekateri so pričakovali in upali hkrati, da bi v organizacijskem smislu klub lahko spravil k sebi Miro Ankon, ki je bil svoj čas alfa in omega nogometa v Slovenj Gradcu. To se ni zgodilo, saj je priznani
podjetnik pristal v smučariji (S K Racionalles Črna).
Po rezultatski plati lahko po prvem delu prvenstva govorimo o solidni točkovni beri Slovenj Gradca, ki pa bi lahko bila tudi za dve točki skromnejša. Tekmo prvega kola so namreč Slovenjgradčani dobili v gosteh in to brez borbe. Moštvo Kungote ni imelo opravljenih zdravniških pregledov igralcev in tako so na startu igralci trenerja Stevanoviča prišli do dveh točk, ne da bi stopili na igrišče. Ostalo pove statistika na koncu članka.
Strah, da bi moštvo Slovenj Gradca izpadlo iz tretje lige-vzhod, je bržkone odveč. Zamisliti pa se je treba nad skromnim igralskim kadrom, ki ne napoveduje rožnate prihodnosti. Najboljši strelec Smajlovič je igralec velenjskega Rudarja, torej lahko že kmalu odide iz Slovenj Gradca, Sicer je veliko igralcev, ki stalno razmišljajo o tem, da bi zaključili svojo kariero. Tako največji pesimisti govorijo že o pravem razsulu ekipe, Današnji vodilni možje se trudijo po svojih močeh, vprašanje pa je, kako učinkoviti so lahko v tem trenutku, Po drugi strani naletimo na mnenje, da bi bil potreben odločni rez, po katerem bi začeli delati na novih temeljih. S tem pa bi se prekinila tradicija za kar precej časa, saj o novi slovenjgraški članski generaciji ni moč govoriti še nekaj let.
Vse kaže, da so nogometni delavci v Slovenj Gradcu v velikem precepu, o boljših časih pa velja razmišljati vse do takrat, ko bo moštvo imelo takšne rezultate kot sedaj ali paludi malo skromnejše,
Rok Tamše
PREPIH
LEGENČANI DOBILI SVOJE IGRIŠČE
Le kdo bi verjel, da bo takorekoč sredi zamočvirjene zemlje, porasle z grmovjem, kdaj zraslo prijetno igrišče za tenis in odbojko. Pa vendar je tudi to mogoče, posebno še, če se najdejo zanesenjaki kot je Jože Rotovnik, pa obrtnik Jože Kresnik in še kopica drugih.
Tako je Legen, ta idilična vas pod Pohorjem ter njegovi vaščani od sredine poletja bogatejši za edinstveni športni objekt. Kot je povedal Jože Rotovnik, je znašala vrednost vseh gradbenih del preko sedemsto tisočakov in skoraj vse so naredili s prostovoljnim delom in vseh opravljenih ur niso niti več šteli. Pri gradnji so sodelovali stari in mladi, kmeta Šuler in Sušeč sta brezplačno odstopila zemljo in tako je zraslo igrišče s površino 200 m2. Vse od otvoritve naprej se vrstijo številni turnirji, bodisi v odbojki ali tenisu in tudi zaradi tega je postalo igrišče znano po vsej koroški krajini.
Ob samem igrišču so domiselno uredili še pravcati roštilj z leseno utico, primerno za razna družabna srečanja. In kaj je potemtakem še lepše kot prisrčnost in dobra volja, združena z igro tenisa ali odbojke. Te pa krajanom Legna tako in tako ne manjka, predvsem zaradi takšnih ljudi kot je Jože Rotovnik in še kdo.
Silvo Jaš
Jože Rotovnik: "Zgrajeno igrišče pomeni vsem krajanom veliko"
SOPS - Slovenska obrtno podjetniška stranka
Slovensko obrtno podjetniško stranko tvorimo obrtniki in podjetniki, ki s svojo zasebno iniciativo, ustvarjalnostjo in inovativnostjo predstavljamo enega najperspektivnejših delov slovenskega gospodarstva.
Želimo sooblikovati državo, ki bo garant svobodnega gospodarskega razvoja ob trdnem pravnem redu.
Podpiramo ideje o prestrukturiranju obstoječe slovenske industrije predvsem z vidika učinkovitosti in sprejemljivosti za okolje.
Potrebujemo skladnejšo socialno strukturo Slovenije ter gospodarsko politiko, ki ob sprejemljivih davkih in prispevkih, z olajšavami in spodbudami ter drugimi ukrepi, omogoči začetek novega inves-
ticijskega cikla.
Nova vlaganja pomenijo večjo proizvodnjo, rast družbenega proizvoda, nova delovna mesta in boljši standard.
V času družbene lastnine smo bili obrtniki in pozneje privatni podjetniki edini pravi lastniki kapitala. Marsikaj smo se naučili, pridobili smo veliko izkušenj, lahko nam zaupate.
NAŠI KANDIDATI ZA DRŽAVNI ZBOR
Janez Praper, dipl. oec.
Mežica
zastopa področje Raven na Koroškem
Avgust Ternik
Slovenj Gradec
zastopa področje Slovenj Gradca
Janko Grubelnik, ing.
Ribnica na Pohorju
zastopa področje Radelj in Dravograda
M
IN JE TUDI ČAS SRAK
Ljudje postajajo po eni strani vse bolj iznajdljivi, po drugi pa tudi bolj in bolj zaupljivi. Drugače si ne gre razlagati, daje bilo v minulem obdobju precej kaznivih dejanj goljufij, v katerih je ogoljufani slepo verjel nedolžnemu obrazu tistega, ki ga je ogoljufal. Streznitev pride v takšnem primeru vedno prepozno. Za obdobje, ki ga tokrat zajemam v svoji kroniki, pa je značilno še nekaj: spet je bilo bistveno več prometnih nesreč kot v prejšnjih obdobjih. In čeprav je bila le ena z najhujšimi posledicami, bi veljalo razmisliti, da je prišel čas, ko je treba s plinom med vožnjo ravnati kot da bi med podplatom in pedalom za plin bilo jajce.
In še nekaj v zvezi s skrivnostno osebo NN (saj veste - neznani storilec), ki bo večkrat nastopala tudi tokrat. V policijskih poročilih, ki mi služijo kot temelj mojega dela, sicer res - ob nekem dogodku - piše, da ga je storil (tedaj) še neznani storilec ki pa ni več neznan. Toliko v opozorilo, da bi -nehote - ne bilo videti, kot da koroški policaji pri svojem delu niso dovolj uspešni.
Kriminaliteta
Naj pričnem kar z enim izmed kaznivih dejanj, ki sem jih navedel v uvodu. G. P. je utemeljeno osumljena kaznivega dejanja goljufije. Pri J. K. je namreč nabavila za dobrih 6.000 SITšolskih potrebščin. Doslej jih še ni plačala. Bojda zdaj zatrjuje, da v šoli še niso prišli do poglavja "vračanja dolgov". Svinčnike in barvice pa je tako ali tako že porabila in trikotnike polomila. Njena napaka je predvsem, da prodajalki ne vrne vsaj radirke, da bi ji ta lahko "zradirala dolgove".
Podobnega dejanja je - prav tako utemal-jeno osumljen A. G., kije od kmeta F. L. za dogovorjenih 67.000SIT kupil kravo. Plačal je le 45.000 SIT in... "uzela ga magia". Kadija bo moral razsoditi, če "tisti, ki plača kravo, mora plačati še štrik". A. G. pa si že zdaj lahko kupi ploščo Tereze Kesovije: Sve se plača, sve se vrača...
Kako hudo gre nekaterim že za nohte, priča tale dogodek: NN je s hodnika hiše v Dravogradu odtujil vrečo krompirja, vredno 600 SIT. Lastnik bo "krompirjevca" verjetno lahko kar sam prijel, saj ga bo najbrž že kmalu prišel prosit še za kislo zelje ali kakšen ocvirek. Suhega krompirja se hitro preobješ!
V	Slovenj Gradcu je NN odtujil 1800 odpadne in 900 kilogramov nove folije za izdelavo plastičnih kozarcev. Tatu je treba iskati bodisi med kroničnimi pijanci ali pri nekom, ki načrtuje kakšno veliko gostijo ali podoben žalostni dogodek.
Velik optimist mora biti NN, kije odtujil 50 komadov srečk Gimnastične zveze Slovenije in M. R. tako oškodoval za 10.000 SIT. "Gimnastičar" bo svoj pravi športni duh pokazal tako, če bo glavni dobitek delil z oškodovano prodajalko. Če dobitka ne bo dobil, naj srečke vrne in še naprej "telovadi".
Tudi tokrat se vračam k Hudemu kotu kjer se, kot kaže, ves čas nekaj hudega dogaja. Tokrat je NN vlomil v planinsko postojanko in odnesel leseno mizo in dvojno klop - predvidevam, da kotno. Planinsko društvo Radlje je tako oškodoval za dobrih 20.000 SIT. Storilca gre najbrž iskati med tako imenovanimi nedeljskimi planinci. Da mu ne bi bilo treba hoditi do koče, si je eden izmed njih njen bistveni del - klop za počivanje - prinesel kar domov. Zdaj je lahko vsak dan v "hudem kotu".
V	gostilni lvovski rog v Dravogradu je M. P. razbil dve šipi na vetrolovu in povzročil škode za 11.000 SIT. Ljudje vedo povedati, da je to storil iz jeze, potem ko je do poznih večernih ur za šankom čakal na "čudoviti zvok lovskega roga", slišal pa je le vsiljivo avtomobilsko hupanje. M. P. lahko zdaj le še upa, da ga sodnik za prekrške zaradi razbite šipe v Lovskem rogu na vetro- lovu ne bo kaznoval še zaradi krivo-lova.
Preveč dobesedno je, kot kaže, znano slovensko narodno pesem Le sekaj , sekaj smrečico vzel R. M., ki je utemeljeno osumljen, da je v dneh od 2. do 12. novembra v gozdu KZ TZO Trata Prevalje posekal kar 45 debel smrek in bukev in tako Trato oškodoval za 63 kuhikov lesa. Lahko, da gre v tem primeru tudi za olajševalno okoliščino. Morebiti je R. M. odpuščeni delavec gozdnega gospodarstva, kije - takole iz navade - še naprej sleherno jutro krenil na delo v gozd. Sumljivo je le, da sije pri delu prepeval.
Težave v gozdu je imel tudi J. S., kije pri podiranju dreves poškodoval električni vod in PE Elektro Slovenj Gradec povzročil za več kot 96.000 SIT škode. Pričakujemo lahko, da bo Elektru Slovenj Gradec nerodnost J. S. prišla kar prav: uvedejo lahko novo tarifo - poleg dnevnega in nočnega še
"gozdni" tok. Ker bi šlo za predvsem nov "produkt", bi mu lahko postavili tudi novo - višjo (se razume) ceno.
NN je iz odprtega avtomobila R 4 na parkirišču pred Namo odnesel 300 novih CD plošč in 200 avdio kaset, last družbenega podjetja Sraka iz Novega Mesta. Škode je za 310.000 tolarjev. Kratek komentar: kradel je kot sraka!
NN je v noči na 11. november v Podgorju odtujil 19 sadik jablan in lastnico T. Z. oškodoval ua 15.000 tolarjev. Policisti lahko iščejo med kakšnimi Iveki. Pesem namreč pravi: hruške, jabuke, slive, mene voli Ive, a... T. Z. kot kaže ni hotela, pa si je vzel jablane.
Med 7. in 8. novembrom je NN po strelovodu splezal na teraso osnovne šole v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Na silo je odprl okno in splezal v učilnico prvega razreda. Odnesel ni ničesar. Lahko delo za policiste: storilca naj iščejo med učenci tako imenovane večerne šole.
V prihodnjih dneh lahko z bosanskih bojišč pričakujemo vesti o novem orožju. NN je namreč iz tovarne Naue NTII odnesel pet pištol za brizganje poliuretana. Upajmo, da bodo uporabljene na pravi strani.
Prav tako NN je 8.	11. iz veže
stanovanjske hiše na Mariborski cesti v Radljah ob Dravi odnesel prenosni gasilski aparat. Pri sodniku lahko pričakujemo njegov zagovor, da je "prenosni aparat pač zato, da ga prenašaš, ne pa da visi na hodniku". Upajmo pa tudi, da NN v kakšni temni noči ne bo prestrašil kakega poštenega Radeljčana z znanimi Aškerčevim verzom: "Joj, kam bi del...!"
Za konec pa še nekaj povsem svežega, česar v policijskem zapisniku še nismo zasledili: znani koroški "borec za sindikalne pravice delavcev" je ob nedavni postavitvi Kogojevega konja (lahko, da je tudi kobila) sredi Slovenj Gradca imel "bližnje srečanje tretje vrste". Glasno je namreč izrazil svoje prepričanje - prav med Kučanovim govorom - da bi delavci zdaj bolj kot konja potrebovali kruha. Ročno so ga odvedli. Je že tako: če prideš konju preblizu, te lahko tudi ritne!
T. I.
3tl
Uredništvo "Prepiha'
ČečovjeS
Ravne na Koroškem
V vašem glasilu ste v št. 18/92 dne 13. novembra 1992 ponatisnili objavo v Večeru "Zgodba o bolnišničnem bifeju" in v Delu 'Poslovali naj bi čisto po domače".
Namen piscev omenjenih člankov mi ni znan. Namene kriminalistične službe slutim.
Vsekakor sta članka napisana tendenciozno in enostransko v veliko večjo škodo bolnišnici in meni osebno, kakor je
Ali na koncu sveta sploh imajo volitve? Vam povem, da redno in ne boste verjeli -menda letos "uprizorjene" začuda ravno takrat kot dmgod po Sloveniji! Vendar življenje tam zaradi tega ne bo ušlo iz ustaljenega toka, počasi se bo majalo dalje, kot kak star, že zdavnaj odslužen furmanski voz, ki ga mršava konja stežka vlečeta po razdrapani cesti.
Po kolovozu se pride v Črno. Pa boste rekli, da cesta z Raven do Črne tako slaba spet ni. Ne govorimo o tej cesti, tej edini pesti. Mislimo na tiste kolovoze, ki vodijo v Črno ali drugače, to so kolovozi, ki občino Ravne povezujejo s sosednjimi občinami Velenje, Mozirje in Železna Kapla. Ravno s' tistimi tremi občinami, na katere meji KS Črna, občina Ravne nima asfaltirane ceste! Zaradi teh kolovozov je Črna na koncu sveta, kar se Črnjanom s slabo prikrito privoščljivostjo in posmehom kar pogosto navrže. Pred desetletji je bilo drugače, Črna še zdaleč ni bila tako kot dandanes enostransko odprta /e v Mežiško dolino, stiki s Savinjsko in Šaleško dolino ter Železno Kaplo so bili vsakdanja stvar, furmani so vozili, bilo je "handtanja" in "šver-canja' pa še bogsigavedi česa vse.
Do 28 kilometrov oddaljenega Šoštanja se je cesta iz Črne začela graditi že pred leti. Seveda občini Ravne pripada le 12 kilometrov, kjer so bila opravljena večja zemeljska dela ter zgrajeni nekateri mostovi in škarpe. Končno je bil leta 1990 asfaltiran še 4 kilometrski del. (Cesta Ravne - Slovenj Gradec se je pred leti seveda gradila na malo hitrejši način.) Mar je res mogoče, da vsi poslanci, stranke in vodilni politiki občin Velenje in Ravne skupaj nimajo toliko vpliva, da bi dosegli, da se iz republiških sredstev asfaltira teh borih 15 km ceste? Ne morem verjeti. Menda je bilo letos pod Najevsko lipo tudi govora in kakšna obljuba od strankarskih veljakov. Je medstrankarsko kreganje in vsesplošno intenzivno gojenje slovenskega medsebojnega političnega sovraštva v Ljubljani res tako naporno, da se niti eden od udeležencev srečanja pod Najevsko lipo ne utegne z dejanji zavzeti za tistih nekaj kilometrov te naše ceste? Besed in obljub je bilo v zadnjih dvajsetih letih že veliko preveč!
Problem prometne povezave zgornje Mežiške doline z Železno Kaplo izgleda na prvi pogled nerešljiv. Odvisno kako človek
ugotovitev vaše raziskave in imam za to dokaze. Menim celo, da so bile teptane temeljne človekove pravice.
Zato predlagam, da objavite v vašem glasilu tudi ponatis našega odgovora v Večeru na ta članka 'V interesu bolnišnice in prav nič po domače", da bo javnost kolikor toliko objektivno obveščena.
Z distribucijo vašega časopisa v našem zavodu seveda nimam nobenega opravka.
S spoštovanjem!
Direktor
Prim. dr. Drago PLEŠIVČNIK
gleda! Drugod po Sloveniji so v zadnjih letih odprli kar nekaj mejnih prehodov, namesto da bi izgubljali čas z vprašanjem, ali jih sploh potrebujejo. Denar zanje se je vedno nekje našel! Izgleda, da so to ugotovili tudi že v gospodarsko manj razvitem Prekmurju, kjer so pred kakšnimi tremi meseci odprli dva nova mejna prehoda. Eni pač znajo. Pri nas je drugače - na tisto vižo "ni denarja" smo Črnjani do sedaj še vedno nasedli.
Za odprtje mejnega prehoda Luže v Koprivni, neposredno nad Železno Kaplo, je nekaj časa kar dobro kazalo. Bivši predsednik slovenske vlade, gospod Lojze Peterle, se je že na enem od svojih prvih srečanj s tedanjim koroškim deželnim glavarjem gospodom Haiderjem dogovoril za odprtje tega mejnega^ prehoda. Tako bi skupaj s cesto Črna - Šoštanj ponovno odprii nekdaj živahno in hkrati najkrajšo povezavo med šaleško in celovško kotlino. Zakaj je dogovor neizpolnjen, je čisto vseeno, čez Luže še vedno ne moremo v Avstrijo.
Tako Črna ostaja "na koncu sveta". Pa ne samo Črna, tudi Žerjav, Jazbina, Javorje, Mala Črna, Ludranski vrh, Bistra, Koprivna.
Topla in Helena - po površini kar približno polovica občine Ravne, kjer živi kakšnih 4500 ljudi.
Decembra bodo spet volitve. Takrat bomo Črnjani spet pomembn iin spet bomo poslušali tiste stare obljube, kaj vse bo v Črni lepše in boljše, če bomo volili to ali ono stranko. Kot vemo že v naprej iz dolgoletnih izkušenj, nam bodo vsi po vrsti obljubljali predvsem dvoje ■ CESTO ČEZ ŠENTVID in MEJNI PREHOD LUŽE. Do sedaj še nihče ni držal besede - če bi jo, bi imel verjetno kar lep del črnjanskih volilnih glasov v žepu. In medtem ko bomo Črnjani spet poslušali tisto znano 'ni denarja", se bo začela gradnja kakšne ceste kje drugje v Sloveniji, pa spet bodo kje drugje odprii nov mejni prehod.
Tako torej v Črni pričakujemo predvolilni "boj" strank in njihovih kandidatov. Se bomo Črnjani tudi zmagovalcem na letošnjih volitvah v zahvalo za naše volilne glasove pustili peljati žejne čez vodo? Verjetno ne ■ potrpljenja in razumevanja namreč skoraj ni več.
M.M.
Črna na Koroškem
■			JHStKSiSamSS							
.\\\\\v.v.v.v.\\v.\ V<	9LF	rvL	i A VE mmm	TAK ,rTTA JL jtjl	01	vcu	
Uradno še nič!
V INTERESU BOLNIŠNICE IN PRAV NIC PO DOMAČE
V vašem ' glasilu ste 4. 11.1992 dokaj enostransko in tendenciozno poročali o domnevnih (ne dokazanih) nepravilnostih pri razpolaganju z družbenim premoženjem v Splošni bolnišnici Sloveni Gradec in pri odmerjanju OD. Zato želimo javnosti, zlasti še prijateljem in simpatizerjem, bolj celovito osvetliti zadevo. Se prav posebno se čutimo dolžne to pojasniti 17.090 volivcem od Črne, Podvelke do Mislinje, ki so se kljub skrajno neugodnim okoliščinam na zadnjem referendumu vendarle pozitivno izrekli za obnovo in posodobitev Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
Noben poslanski kandidat na bližajočih se volitvah verjetno ne bo dobil toliko pritrdilnih glasov, kakor jih je dobila bolnišnica. Zato je kljub negativnemu izidu vendar prvi zmagovalec na letošnjih volitvah na Koroškem. Ta številka je hkrati odgovor novinarju Praprotniku, ki je v svojem revolucionarnem izbruhu zapisal, da Korošci niso več za solidarnost.
Ne vem sicer, kako je teh 17.090 volivcev sprejelo njegovo trditev, da so glasovalni stroj, ljudje, ki ne razmišljajo s svojimi glavami, kajti po njegovem pisanju sodeč, so zreli le tisti, ki so glasovali proti ali jih na volišče sploh ni bilo.
Žaljivo pa je tudi do večine teh. Na volišče mnogi niso prišli iz različnih vzrokov. Z odklonilnim glasom so izrazili predvsem svojo sedanjo finančno stisko, ne pa svoje volje, da pri obnovi bolnišnice ne bi sodelovali. Nekaj pa je gotovo takih, morda tudi z novinarjem vred, ki bi se radi lagodno zibali v naročju države in se cmerili, če jih ta ne bi mogla nahraniti.
Pa še to, naj novinarju Praprotniku pojasnim: Dostojna smrt in bolezen nista nikakršni patetični frazi, ampak vsebina številnih mednarodnih kongresov zdravnikov po vsem svetu.
O tem razpravljajo in pišejo mnogi teologi, psihologi in še kdo, pa tudi resni novinarji, s spoštovanjem.
Zdaj pa o zadevah:
I. Gradnja prizidka pri vhodu v bolnišnico.
Pred 8 leti smo predlagali KOGRAD-u, da bi k zveznemu traktu med kirurgijo in internim oddelkom dozidal objekt, v katerem naj bi bili, po presoji strokovnega kolegija bolnišni-. ce, prostori za trgovino s predmeti, katere bolniki najbolj pogosto potrebujejo. Tam naj bi bil prostor za prodajo časopisov in knjig, enota banke in pošte, frizerski salon ter pedikura in bolj primeren bife od sedanjega. Lokale naj bi KOGRAD prodal interesentom na trgu, kakor se je to delalo s stanovanji.
Zadeva se je končala, ker KOGRAD po treh pogovorih ni pokazal nadaljnjega zanimanja.
Bolnišnica za tovrstne investicije seveda ni imela svojih sredstev.
Zamisel je pred 2 letoma zopet oživela, ko se je za njeno uresničitev ponudilo zasebno gradbeno podjetje. Nas ni motilo, ker je bila firma privatna.
saj je bila tedaj že vsesplošna družbena ugotovitev, da zasebna dejavnost ni noben greh, čeprav nekateri očitno še vedno tako razmišljajo.
Zelo nam je žal. da zaradi splošne gospodarske krize ni zgrajena že druga polovica prizidka. Z novim bifejem pa so vsi zadovoljni.
Današnji obiskovalci bolnišnice lahko po opažih spoznajo, da je s prizidkoma povezana izgradnja nadstreška, ki bo obvaroval bolnike pred dežjem in snegom, kadar jih bodo prelagali iz rešilnega avtomobila na nosila in obratno. Ničesar se ni izvajalo brez potrebnih soglasij in dovoljenj, ničesar p<^domače. Strokovna služba je tudi napisala pogodbo z investitorjem in opredelila najemnino za površino, kjer je bil prej zrak.
V poslovodstvu ni bilo nikoli dogovorjeno, da bi za proti-uslugo graditelji bolnišnici morali zastonj zgraditi kletne prostore, saj bi to pomenilo oderu-štvo, če bi primerjali vrednost obeh delov prizidka. Kletne prostore bolnišnica potrebuje za arhiv, garderobe, skladišča in še kaj, kar so nam naložili razni inšpektorji.
Res je. Izvajalec gradbenih del je za izgradnjo tistih delov, ki so namenjeni bolnišnici dobil avans, kakor to .zahtevajo
Prejeli smO
tudi vsi drugi izvajalci vzdrževalnih del ali dobavitelji opreme.
Res je. Bolnišnica je zaradi tega imel nekaj več likvidnostnih težav, vendar smo se z blokadami žiroračuna iz drugih, znanih razlogov otepali že celo leto. To se je dogajajo tudi vsem drugim, ponavljam, vsem drugim bolnišnicam na Slovenskem.
Res pa je tudi. da zaposleni v vseh teh kriznih obdobjih nikoli niso dobili izplačanih osebnih dohodkov z zamudo ali v nasprotju s pravilnikom.
2. Prodaja
Del za bolnišnico ekonomsko nezanimive vrtne hišice se je na pobudo najemnice nameraval prodati za to, da bi z izkupičkom zgradili »kisikarno«.
Preskrba s kisikom za medicinske potrebe je bila do nedavnega neracionalna in draga.
Kisik smo 2 x tedensko dovažali iz železarne Ravne v izposojenih jeklenkah, za katere smo železarni plačevali najemnino.
Torej ni šlo le za prodajo, ampak za ponovno investiranje za bolj potrebne namene. Bolnišnica bi s tem postala strokovno bogatejša in ne revnejša. Mar ne bi tako ravnal vsak umen gospodar?
Tudi v tem primeru so bila ubrana vsa zakonita pota. Potem ko je še javno pravobranilstvo izdalo soglasje, se je pogodba začela uveljavljati, dokler ni predsednik izvršnega sveta zahteval razveljavitve pogodbe v breme in na škodo bol-
nišnice z utemeljitvijo, da IsJj-ko tako mala zasebna lastnina v mestu povzroči velika težav pri urejanju mestnega jedra.
Mi smo upoštevali stališče izvršnega sveta, vzeli na znanje, spodrsljaj pravobranilstva m uvedli postopek za razveljavitev pogodbe. Kaj je tu nezakonitega?
Pričujoča slika naj nazorno pokaže, za kako velik objekt družbene lastnine gre.
3. Dodatno, neupravičeno nagrajevanje 150 zaposlenih?
Osebni dohodek se je v ti-' stem času izplačeval po samoupravnem sporazumu, ki je bil referendumsko sprejet od zaposlenih v SOZD Koroško zdravstvo.
Kritičnega dne je bilo razmerje med neto osebnim dohodkom strežnice in specialistom kirurgom 1:2,7 za redno delo. Po tedaj* izdani odredbi ministrstva za finance (II. jan. 1991) naj bi se neto osebni dohodek specialistom, višjim med. sestram znižal, za druge pa nekoliko zvišal ali medicinskim ostal enak.
Tedaj se je pripravljala kolektivna pogodba za zdravstvo. V svojih konceptih je napovedovala razmerja med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki okrog 1:5. Sindikat zdravnikov FIDES pa je še odločno vztrajal pri razmerju 1:7.
Ne bi rad komentiral, kakšne bi bile posledice, če bi takrat morali znižati že tako nizke osebne dohodke zdravstvenih delavcev z zahtevnejšo izobrazbo na razmerje 1:2,4!
V pričakovanju skorajšnjega sprejema kolektivne pogodbe smo se za prehodno obdobje odločili, da uporabimo 44. in 45. člen našega pravilnika, ki omogoča stimulacijo, saj je bila bolnišnica več kot polna. Torej ni šlo za nobeno dodatno nagrajevanje, temveč za približno ohranitev navedenih razmerij pri neto plačah, ki so veljale pred odredbo.
Odločitev smo sprejeli v poslovodstvu SOZD-a, v navzočnosti diplomiranih pravnikov in ekonomistov, po predhodnem posvetovanju s Poslovno skupnostjo Slovenije, kot povsem zakonit ukrep za reševanje nastalega položaja.
Nato je to vsak direktor izvedel v svoji organizaciji, ker je bilo v njegovi pristojnosti. Veljalo je do sprejema kolektivne pogodbe, ki je zadevo, za zdravstvene delavce uredila še ugodneje kakor naš ukrep.
Zanimivo, da je šla zadeva nekomu v nos le zaradi bolnišnice, medtem ko se drugod zaradi tega ne razburjajo. Ali pa prav to dejstvo pove, da je namen drugačen od objavljanja resnice v mastnem okvirju?
Lep pozdrav?
Za poslovodstvo bolnišnice Slovenj Gradec: prim. dr. Drago Plešivčnik
PREPIH________________________STRANKE
SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO!
VP
ZDRUŽENA LISTA
Delavska stranka
Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije
DRŽAVNI SVET
MARTINA KIKA KOLAR
DRŽAVNI ZBOR	DRŽAVNI ZBOR
RAJKO LESJAK
VOLILNI OKRAJ RAVNE NA KOROŠKEM
ing. JANEZ KOMLJANEC
VOLILNI OKRAJ SLOVENJ GRADEC
DRŽAVNI ZBOR
MALI OGLASI
Uglašujem pianine in klavirje. Prodam starejši salonski klavir - črn sijaj - obnovljen ter uglašen Tel.: 0602 20-148._________
Prodam novo TERMOAKOMULACIJSKO PEČ 4.5 kW, cena 40.000,00 SIT, na dva čeka. Prodam tudi računalnik AMIGO 500, cena 740 DEM Tel.: 0602 64-465.
Delo na vašem domu. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Simona Žaže, Tolsti vrh 63, 62390 Ravne na Koroškem.
BERITE PREPIH !
KRIŽANKA
Turistično gostinsko podjetje
MERX KOŠENJAK
Dravograd
vas vabi v HOTEL KOŠENJAK na
VEČERE DALMATINSKE KUHINJE od IS. decembra do 2. januarja SILVESTROVANJE IN NOVOLETNI PLES ob zvokih lepih dalmatinskih pesmi
Vaše rezervacije pričakujemo na upravi podjetja osebno ali po telefonu (0602) 83-073
OBJAVA
V Slovenj Gradcu, Šolska ulica 9 je pričela z delom odvetniška pisarna Nade Pogorelčnik. Uradne ure so v sredo od 14 do 18 ure in v petek od 9 do 14 ure, ali po dogovoru - telefon 41 450.
SESTAVIL F. NOVAK
SHRAMBA
ZA.STARO
SARO
PRVA
ČRKA
ILKA
VAVSE
PRIPADNIK EVROPSKEGA NARODA
SMUČAR
GAZPOZ
ARABSKI
ŽREBEC
UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA
KEM.SIM. ZA SILIČU
GOZDNI DUH ,
CITROENOV AVTO
VEUKI PTIQZ STOŽČASTIM KUU-NOM
ZIDAR
STREZAJ
PRERUSKA ANTILOPA IZ S AMERIKE
IGRALNA
KARTA
DUŠAN
MEVUA
VRSTA
PRSTI
DEL VOZA
IMIDŽ
)0R1G.)
REKAVJ.
ITALUI
MIHA
AVANZO
SVITEK
PAPIRJA
RIMSKI
PESNIK
KEM. SIM. ZA GALU
TURŠKI
VELIKAS
LJUBLJANSKI ZVON
ST.SLOV VEZNIK
AFRIŠKA
ZVER
SEJANJE.
SU
BABILONSKI BOG ZEMLJE
RAJKQ
LOTRIČ
KRATICA ZA GRAM
NAJSTAR ODD JURE
CENE
VIPOTNIK
UROŠ
VELEPEC
TINE
OREL
GREGORIN
EDVARD
STANKO
ARNOLD
TOČ£N,
NATANČEN
SEBIČNA
ZENSKA
24 ČRKA
HEK-
SAGRAM,
ZNAMI
ZIDOV
IENJÉ
IVAN
RIBIC
PREPIH
mm
[TRGOVSK^»ODJFWE^ SLOVENJ GRADEC
vas vabi, da obiščete v mesecu decembru prenovljen market (bivša samopostrežba) na glavnem trgu v Slovenj Gradcu.
Poleg bogato založenih polic z živili, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami ter neživih, vas bo gotovo zadovoljil nov oddelek svežega mesa, obnovljen in večji oddelek delikatese, sadja, zelenjave in kruha.
Obiščite jih, gotovo boste zadovoljni!
ŽILA DANES ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI!
s' g&i 8B8 -, ■■■■••" ' sa BS! V. ^ g
nama
V "NAMI" RAVNE se bomo za Vas v mesecu nakupov in praznovanj še posebej potrudili, med drugim tudi:
□	za praznike priporočamo poceni nakup mesa, mesnih izdelkov, pijač in vsega, kar sodi na praznično mizo
□	z ZLATARNO Cejje ugoden nakup zlatega nakita s presenečenji
□	velika izbira daril, aranžirarje
□	presenečenje za otroke ob Miklavžu in Božiču
□	nagradno žrebanje za kupce
□	lepa ponudba oblačil, od športnih do svečanih
□	s kartico 3x3 bo mogoče avto prav Vaš
KDOR ISCE, TA NAJDE ... V NAMI RAVNE!
MARIBOR
POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC (Avtobusna postaja)
Tel.: 0602/41-595, 41-813
PREDSTAVNIŠTVO:
-	RADLJE OB DRAVI, Tel.: 0602/71-941
-	RAVNE NA KOR., PREŽIHOVA UL 24,
-Tel.: 0602/21-346
-	DRAVOGRAD, TRG 4. JULIJA Tel.: 0602/83-071
V 365 DNEH JE LAHKO SAMO EN DAN NESREČEN.
NE PUSTITE SE PRESENEJM!
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
Mercator - Trgoavto
CANKARJEVA 21. SLOVENJ GRADEC TEL.: 0602/ 42-903, 42-904
NUDIMO VAM KVALITETNO TER CENOVNO KONKURENČNO BLAGO IZ PROGRAMOV:
VSE REZERVNEDELEIZDOBAVIMO V NAJKRAJŠEM ROKU PO ZELO KONKURENČNI H CENAH.
>- ANTIFRIZ
V- KOLESA ROG ŽE OD 21.593 SIT
>	MOTORNA KOLESA ŽE OD 49.558 DALJE
>• MOTORNE ŽAGETOMOS-L1USQUARNA OD 36.874 DALJE >- AVTOPRIKOLICEIMV POCINKANE OD 34.575 DALJE >- ČRPALKE, ŠKROPILNICE >- SOBNO KOLO RITOŠA po ceni 24.465,60 SIT >■ MOTORNE ŽAGE od 39.989,00 SIT dalje
>	NOVI KREDITNI POGOJI ZA TOMOS KOLESA:
1 + 3 ČEKI (BREZ OBRESTI):
>	A 3 NS PO CENI 49.588,00 SIT
>	A 35 S PO CENI 55.065,00 SIT AKCIJSKA PRODAJA PREVLEK IN TEPIHOV ZA VSE
VRSTE VOZIL Z 20% POPUSTOM:
>	TEPIII ŽE ZA 1.440,00 SIT
>	PREVLEKE ŽE ZA 3.360,00 SIT AKCIJA TKA, J A SA MO DO 30.11.1992
NA ZALOGI IMAMO TUDI GUME PO UGODNIH CENAH! PONUJAMO VAM OBŠIREN PROGRAM KMETIJSKE MEHANIZACIJE.
DELOVNI ČAS: od 02.10.92 od 7 h do 18 h' sobota od 8 h do 12 h.
Racionalleq
d.o.o. SLOVENJ GRADEC
TEL. 0602 41-160,41-941, FAX 41-063
BOŽIČNO - NOVOLETNI POPUST DO
IN NAJVEČJA AKCIJSKA PRODAJA DO SEDAJ DO 5. I. 1993 - KOLIČINE SO OMEJENE!
-	OKNA »IZOLIR« IN POLKNA »LESNA« I. KVAL.	- 30%
-	FURNIRANA VRATA »SUMO« I. KVAL. NAV. IN RUSTIKA - 30%
-	FURNIRANE STENSKE OBLOGE»PAMO« LESNA I. KVAL. - 30%
-	VHODNA IN GARAŽNA VRATA - RAZNA
-	HRASTOVI PARKETI - LAMELNI IN KLASIČNI
-	OSTREŠJA ZA HIŠE IN ŽAGAN LES
-	MASIVNE OBLOGE IN LADIJSKI POD
-	TEGOLA »CANADESE« Un2 790.- + P.D.
-	IN ŠE DRUGI GRADBENI MATERIAL S POPUSTOM
-	DODATNA STIMULACIJA 5-10% - SKUPAJ 40%
-	NAD 20.000.- SIT - PRAKTIČNA DARILA
-	DOSTAVA DO 150 KM ČE KUPITE ZA 100.000.- SIT
-	PRODAJA NA KREDIT - ČEKI (1+1) (1+2) (1+3)
ČE SE DOBRO KUPI, JE ŽIVLJENJE LEPŠE! PRIDITE - KLIČITE IN ODPELJITE!
- 10% - 10% - 10% - 10%
POSLOVNA ENOTA KOROŠKA
Slovenj Gradec Vorančev trg 2 Tel.: (0602) 41-842, 41-843
PREDSTAVNIŠTVI:
Ravne na Kor.: 23-759 Radlje ob Dravi: 73-025
nama
•	vse za zadovoljnega Miklavža
•	aranžiranje prazničnih daril
•	posebno ugodne cene:
•	kava barcaffe 500 gr samo 250,90
•	kava sub-sole 100 gr samo 56,40
•	čokolada 100 gr že od 59,90
•	rum 1/1 I že od 245,80
•	cedevite 200 gr že od 99,00
NAMA vam pripravlja bogat predpraznični program:
•	med cvetlični 1/1 že od 231,00
•	marmelada 1 /1 že od 200,80
•	olje 1/1 že od 116,70
•	vina buteljčna že od 116,70
•	vina buteljčna Ormož že od 190,10
•	vina navadna 1/1 že od 74,30
•	toaletni papir že od 14,00
•	bela WC školjka samo 5.200,00
•	žarnice 40,60 W samo 54,40
•	žarnice fluo 40 W samo 188,10
•	žarnica varčna Philips samo 3.216,10
•	bogata izbira gospodinjske plastike uvoz iz Italije
KDOR IŠČE TA NAJDE - V NAMI SLOVENJ GRADEC
PREPIH
Od javnosti odvisen časopis.
Izdaja ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem. Direktor Niko R. Kolar
Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniško oblikovanje Toni Pogorevčnik.
Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel.: (0602) 22-999.
Tiska: Koroška tiskarna Slovenj Gradec
Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.