Leto 1906.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CX. — Izdan in razposlan dne 25. decembra 1906.
Vsebina: Št. 246. Zakon o popravljanju zemljiških knjig.
«40.
Zakon z dne 11. decembra 1906.1.
o popravljanju zemljiških knjig.
Veljaven za kraljevino gališko in vladimersko z veliko vojvodino krakovsko in za vojvodino bukovinsko.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
I. Delitev zemljiškoknjižnih teles.
§ 1.
Zemljiškoknjižno stanje, ki se ne ujema z resničnim posestnim stanjem, je popraviti po določilih tega oddelka pri nepremičninah, ki tvorijo ob času, ko začne komisar za popravljanje zemljiških knjig v dotičnem sodnem okraju svoje delovanje (§ 4), v zemljiški knjigi eno samo zemljiškoknjižno telo, v resnici pa so ločene po fizičnih delih v posesti dveh ali več oseb, bodisi da se je nepremičnina delila v zemljiški knjigi idejaluo, v resnici pa lizično ali da se fizična odločitev sestavin kakega zemljiškoknjižnega telesa ni knjižno izvršila ali da so drugi vzroki za nesoglasje.
Popravek se izvrši tako, da se zemljiškoknjižno telo deli in bkratu vpiše lastninska pravica oseb, ki
se poizvedo po določilih tega oddelka in da se od-kažejo bremena, ki se drže deljenega zemljiškoknjižnega telesa.
Vsako novo ustanovljeno zemljiškoknjižno telo je vpisati v poseben zemljiškoknjižni vložek in je dosedanji zemljiškoknjižni vložek, ako so nova zemljiškoknjižna telesa porabila njegovo imovino, skleniti, ker je brez moči.
Ako se dâ zemljiškoknjižno stanje popraviti po določilih § 104 občega zemljiškoknjižnega zakona, je uporaba tega oddelka izključena in popravek naj uradoma odredi zemljiškoknjižno sodišče na podstavi oznamenjenih določil.
§ 2.
Zemljiškoknjižno stanje se popravi na podstavi popravljalnega postopka, določenega v tem oddelku.
Uvesti in izvršiti popravljalni postopek so poklicani krajni komisarji (komisarji za popravljanje zemljiških knjig), ki jih postavi pravosodni minister na predlog predsednika višjega deželnega sodišča iz števila za sodniško službo usposobljenih sodniških uradnikov ali za okoliš okrajnega sodišča ali za okoliš višjega deželnega sodišča.
§ 3.
Krajevni komisar odloča v popravljalnem po-I stopku kakor posamezen sodnik. On ima pravico od
229
(Sloveniach.)
sodišč in drugih državnih ter avtonomnih oblastev zahtevati pravno pomoč.
Ob obravnavah po § 16 in ob sprejemanju dokazov po § 24, odstavek 2 se mora pritegniti zaprisežen zapisnikar.
§ '4.
Pravosodni minister določi uradni sedež in delovni načrt krajnega komisarja ter čas, v katerem naj krajni komisar začne svoje poslovanje v okraju, ki mu je odkazan.
Ime postavljenega krajnega komisarja, njegov uradni sedež in čas začetka njegovega uradovanja v okolišu zemljiškoknjižnega sodišča mora zemljiškoknjižno sodišče javno razglasiti, kakor je v kraju navada, s pozivom naj se krajnemu komisarju po podrobnejših zaukazih, ki jih izda, naznanijo primeri, ki jih je obravnavati po tem oddelku in v katerih se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z resničnim posestnim stanjem.
§ 5.
Krajni komisar naj uradoma uvede in izvrši popravljalni postopek v vseh primerih, za katere izve kakorkoli.
§ 6.
O uvedbi popravljalnega postopka mora krajni komisar obvestiti vse udeležence (knjižne lastnike, resnične posestnike, hipotečne upnike, podzastavne upnike in druge iz knjižnih bremen upravičene osebe, z odlokom, ki ga je vročiti v roke upravičencu.
Uvedbo popravljalnega postopka mora krajni komisar v dotični občini javno razglasiti, kakor je tam navada, ter oznameniti zemljiškoknjižna telesa in posamezne parcele teh zemljiškoknjižnih teles, ki se podvržejo popravljalnemu postopku, in na povzročitev krajnega komisarja jo mora zemljiškoknjižno sodišče zaznamovati v zemljiški knjigi.
Ako se tiče popravljalni postopek prepisa posameznih parcel, je treba razglas in zemljiškoknjižni zaznamek primerno omejiti.
V razglasu mora biti pripomnja, da smejo priti vse osebe, ki imajo pravni interes, da se ovedč posestne razmere in uredi bremenstvo. ter povedati vse, kar je pripravno za pojasnilo ali varovanje njihovih pravic.
Zaznamek ima za posledico, da se s poznejšimi knjižnimi vpisi ne ustanovi pravica do udeležbe pripravljalnega postopka. Tudi se poznejši vpisi ob zemljiškoknjižni izvedbi uspehov popravljalnega postopka vzdržč le toliko, kolikor so združljivi s temi uspehi. Zlasti je vpise, opravljene po zaznamku na kak idejalni nepremičninski del, prenesti na zemljiškoknjižno telo (§ 7, odstavek 2), ki stopi na njegovo mesto, ako se je za lastnika tega telesa določila tista oseba, zoper katero so naperjeni.
§ 7.
V popravljalnem postopku mora krajni komisar na licu mesta in praviloma privzemši merskega uradnika zemljarinskega katastra s pripravnimi poizvedbami in zasliševanji ustanoviti okolnosti, ki so merodajne po tem zakonu za delitev nepremičnine in za odkaz nje držečih se bremen, zlasti resnične posestne razmere in to, da se ne ujemajo z zemljiško knjigo. O sodelovanju merskega uradnika se pridržujejo natančnejša določila ukazu.
Gledé bremen se morajo zlasti zaslišati tudi vsi upravičenci. Pri tem je ovedeti, kolikor je samostojno obremenjene solastninske deleže po § 1 nadomestiti z zemljiškoknjižnimi telesi, ki se ustanové na novo, tem idejalnim delom ustrezajoče fizične nepremičninske dele in, ako se ne dado ustanoviti, tiste nepremičninske dele, na kojih obremenitev je v resnici merila namera strank ob knjižni obremenitvi.
Na ovedbe, ki so se vršile o priliki naprave novih zemljiških knjig, se je primerno ozirati v popravljalnem postopku.
Potrebne izjave udeležencev je sprejeti v zapisnik, če ni zadevnih listin.
Ako si zahteve strank nasprotujejo, je kolikor moči delati na to, da se udeleženci zedinijo.
§ 8.
Ako se doseže med vsemi udeleženci zedinjenje o popravku zemljiškoknjižnega stanja, naj krajni komisar uspeh sporoči zemljiškoknjižnemu sodišču.
Zemljiškoknjižnemu sodišču je potem naloženo uradoma izvesti v zemljiški knjigi delitev nepremičnine in odkaz bremen po doseženem sporazum-ljenju, uporabljaje § 1, odstavek 2 in 3. Ako je pri tem kako zastavno pravico odkazati na dve ali več zemljiškoknjižnih teles, se mora odkazati oziraje se na predpise o vkupnih hipotekah.
Hkratu je glede vpisov, ki so sledili zaznamku, da se je uvedel popravljalni postopek, uporabiti določilo § 6, odstavek 5 in v dosedanjem zemljiškoknjižnem vložku, ako se ohrani v moči, izbrisati omenjeni zaznamek.
Obstoječa zakonita določila o pripustnem pripisu nepremičnin k že obstoječemu zemljiškoknjižnemu telesu istega lastnika ostanejo neizpremenjena.
§ 9.
Ako se ne more doseči zedinjenje o uredbi vsega zemljiškoknjižnega stanja med vsemi udele ženci, naj krajni komisar, čim so ustanovljene za delitev nepremičnine merodajne okolnosti, izreče z odlokom (delilni odlok) delitev nepremičnine, ki se pokaže iz resnične posesti.
V delilnem odloku je navesti parcele, ki se združijo v vsakem posameznem izmed zemljiškoknjižnih teles, ki se ustanové na novo.
Gledč tistih nepremičninskih delov, glede katerih ni spora o vpisu lastninske pravice, ki se opravi, je treba določno oznameniti tudi tiste osebej ki se v dotičnih vložkih vpišejo za lastnike.
Gledč ostalih nepremičninskih delov je tiste osebe, med katerimi je spor o vpisu lastninske pravice, ki ga je opraviti, in med njimi tisto osebo določno oznameniti, ki jo je v dotičnem vložku vpisati za lastnika, ako ostale zahtevajoče osebe ne vložijo tožbe v primernem roku ali vložene tožbe ne nadaljujejo, kakor gre. Ta rok je določiti z enim mescem najmanj. Pri tem je odkazati vlogo toženca resničnemu posestniku. Knjižni lastnik pa se lahko v prid osebe, ki v zemljiški knjigi ni vpisana za lastnika, napoti na tožbeno pot le tedaj, če niti on niti njegov pravni prednik ni bil v resnični posesti ali soposesti v dobi desetih let računaje nazaj od uvedbe popravljalnega postopka.
Delilni odlok je dostaviti knjižnim lastnikom nepremičnine, ki jo je deliti, in vsem tistim osebam, ki se naj vpišejo za lastnike posameznih nepremičninskih delov, ter tistim, ki se napotijo na tožbeno pot, njim v roke.
§ io.
Ako jo nepremičnina knjižno neobremenjena, naj krajni komisar, ko je nastopila pravna moč delilnega odloka, ta odlok sporoči zemljiškoknjižnemu sodišču 1er potrdi pravno moč.
Zemljiškoknjižnemu sodišču je potem naloženo uradoma izvršiti knjižno delitev zemljiškoknjižnega telesa po uspehih delilnega postopka po predpisih, obseženih v § 8.
Ako v delilnem odloku ni bilo napotka na tožbeno pot gledč posameznih nepremičniskih delov, naj zemljiškoknjižno sodišče izvrši takoj zemljiškoknjižno uradno dejanje, kolikor ga je moči končno-veljavno izvršiti, sicer pa ga naj izvrši šele, ko je pravni spor poravnan.
§ H-
Ali se je v delilnem odloku pridržana tožbena pot nastopila pravočasno in ali se tožba primerno nadaljuje, naj poizve zemljiškoknjižno sodišče, ako treba, zaslišavši udeležence.
Ako se naj oseba zemljiškoknjižnega lastnika ne izpremeni, ker se ni pravočasno nastopila tožbena pot ali ker se tožba ne nadaljuje primerno, je treba izbrisati zaznamek, da se je uvedel popravni postopek.
V takem primeru je silili, če so dani pogoji § 3 zakona z dne 23. maja 1883. 1. (drž. zak. št. 82), na to, da se uredi zemljiškoknjižno stanje z uporabo tam oznamenjenih prisilnih pomočkov.
§ 12.
Ako je nepremičnina knjižno obremenjena, naj krajni komisar, ko nastopi pravna moč delilnega odloka, naredi odkazni načrt gledč bremen, čim so ustanovljene za odkaz bremen merodajne okolnosti.
V načrtu je bremena, ki se držč posameznih idejalnih delov zemljiškoknjižnega telesa, ako je te dele po delilnem odloku nadomestiti z zemljiškoknjižnimi telesi, ki se naredč na novo, po okolnostih, ustanovljenih v popravnem postopku, odkazati tako, da stopijo na mesto idejalnih delov njim ustrezajoči fizični nepremičninski deli, in če ni bilo moči jih ustanoviti, tisti nepremičninski deli, na kojih obremenitev je v resnici merila namera strank ob knjižni obremenitvi.
Vsa ostala bremena je odkazati po dosedanjem zemljiškoknjižnem stanju na zemljiškoknjižna telesa, ki se naredč na novo, ako se držč pa le idejalnih delov, na enake idejalne dele vseh novih zemljiškoknjižnih teles.
Zastavne pravice, ki jih je odkazati na dve ali več zemljiškoknjižnih teles, je odkazati ravnaje se po predpisih o vkupnih hipotekah.
Na zaprosilo zavezanca se ne odkažejo taka bremena, gledé katerih se ustanové zakoniti pogoji za vknjižbo izbrisa.
V načrtu je navesti posamezna zemljiškoknjižna telesa, ki se ustanové na novo, po uspehih delilnega postopka, oziroma o tem izrečenih razsodbah, potem bremena, ki se odkažejo na vsako izmed zemljiškoknjižnih teles, ki se naredé na novo, kakor obči zemljiškoknjižni izpisek.
§ 13.
Ako je varnost pravice, ki se drži posameznih idejalnih delov zemljiškoknjižnega telesa, ki se naj deli. z odkazom na primerni fizični nepremičninski del. ki se zgodi po § 12, odstavek 2, prikračena zaradi manjše vrednosti tega dela, lahko upnik zahteva, ako ob času, ko je bil vpisan za upravičenca v zemljiško knjigo, ni vedel za to vrednostno razmerje, da se primerna izravnavna vsota položi na sodišču in za primer, da bi se ne položila na sodišču, da se ta vsota kakor varščina zastavnopravno vpiše na tista novo narejena zemljiškoknjižna telesa, ki imajo nasproti idejalnim nepremičninskim delom, nadomé-ščenim z njimi, večjo vrednost, po razmerju, zadevajočem posamezna zemljiškoknjižna telesa (odstavek 2) in po vrstnem redu, ki gre njegovi knjižni pravici.
Krajnemu komisarju je naloženo poravnavno vsoto ali vsoto varščine ustanoviti po razliki vrednosti med knjižno obremenjenimi idejalnimi nepremičninskimi deli in med novim zemljiškoknjižnim telesom, na katero se naj odkaže knjižna pravica, in določiti zemljiškoknjižna telesa, ki se naj obremené z varščino, ter njih delne zneske, ki pridejo raz-merno na posamezna zemljiškoknjižna telesa, ako se da v podstavo večja vrednost vseh predmetov, ki se obremené.
Ob poizvedbi vrednosti knjižno obremenjenih solastninskih deležev in ob preračunu večje vrednosti predmeta, ki se obremeni, naj se puščajo v nemar kake povišbe vrednosti, ki so nastale pri zemljiškoknjižnem telesu ali posameznih njegovih sestavinah po vpisu dotične pravice z izvršenimi izboljšavami.
Spredaj stoječa določila se zmislu primerno uporabljajo, če se pravica ne odkaže zaradi tega, ker po uspehu poizvedeb obremenjenim solastninskim deležem ne ustreza noben fizični nepremičninski del.
§ 14.
0 dogotovilvi odkaznega načrta naj krajni komisar obvesti vse osebe, ki se naj vpišejo za knjižne
lastnike posameznih nepremičninskih delov, ter tiste, ki so se z delilnim odlokom napotili na tožbeno pot, nadalje vse osebe, za katere se držč knjižne pravice zemljiškoknjižnega telesa, ki se naj deli, z odlokom, ki ga je dostaviti v roke dotičnim osebam.
Načrt je treba imeti vsaj 14 dni vsem upravičencem pripravljen na ogled na zemljiškoknjižnem sodišču ali na kakem drugem kraju, ki ga določi krajni komisar, in razlaga jim ga naj primerno na zahtevanje krajni komisar ali zato določen uradnik zemljiškoknjižnega sodišča.
Udeleženci pa imajo tudi pravico narediti prepise odkaznega načrta ali izpiske iz njega, ki jih jim je napraviti na njihove stroške.
V	odloku je treba udeležence opozoiiti na pravice, ki jim gredö po drugem in tretjem odstavku.
§ 15.
V	navadnih primerih se lahko odkazni načrt izdâ hkratu z delilnim odlokom in obvestilo udeležencev o dogotovitvi odkaznega načrta (S 14, odstavek 1) združi z delilnim odlokom.
§ IG.
Čim je potekel v § 14 določeni rok in so dostavljeni v tem roku za prejem priglašeni prepisi ali izpiski iz odkaznega načrta, naj določi krajni komisar narok, da vzprejme ugovore zoper odkazni načrt ter zoper izpremembe ali dopolnila, ki nastanejo vsled ugovorov. Na la narok je pozvati vse v § 14 imenovane osebe z odlokom, ki se dostavi v roke dotičnim osebam.
Namen naroka je treba navesti v odloku in pri tem udeležencem naznaniti, da se more ugovarjati zoper načrt ter zoper izpremembe ali dopolnila načrta, ki nastanejo vsled ugovorov, le pred narokom ali na tem naroku in da bi se na ugovore po koncu naroka ne oziralo.
Pravico do poravnavne vsote ali varščine, ki gre upniku po § 13, je ustanoviti z ugovorom zoper odkazni načrt, ako se ni že zahtevala pred dogotovitvijo odkaznega načrta in se ni že v njem oziralo nanjo.
§ 17.
Ugovore zoper odkazni načrt naj krajni komisar zavrne :
1.	če se iz ugovora ne more spoznali določna zahteva,
2.	če ugovor ne obsega takih okolnosti, ki bi kazale, da niso dani pogoji, ki so vzeti v podstavo odkaznemu načrtu,
3.	če je izpodbijani odkaz v soglasju z izjavami, ki jih je izpodbijalec že poprej podal v popravnem postopku,
4.	ako ustreza izpodbijani odkaz dosedanjemu zemljiškoknjižnemu stanju,
5.	če ima dotična knjižna pravica tudi po od-kaznem načrtu zakonito varnost, ustrezajočo g 1374 o. d. z.,
6.	ako dosedanja, dasi ne zakonita varnost po odkaznem načrtu ni zmanjšana, ali končno
7.	če se z delnim plačilom, ki gaje upnik vsekakor dolžen sprejeti, za ostalo terjatev dâ varnost, ki jo je po št. 5 ali 6 šteti za primerno.
Odlocujé o tem, ah' je dosedanja varnost ne-prikrajšana (št. 6 oziroma št. 7), se je primerno ozirati zlasti tudi na zvišanje varnosti, ki nastane s substitucijo celega zemljiškoknjižnega telesa namesto nekolikega dela takega telesa.
§ 18.
O pripustitvi ali zavrnitvi ugovorov, zlasti tudi o položbi poravnavne vsote in ugotovitvi varščine, mora krajni komisar odločiti pred koncem prvega naroka (§ 16).
Za to merodajne okolnosti mora krajni komisar določiti po predpisih, veljajočih vohče za popravni postopek.
Ako se pripusti kak ugovor, je treba* načrt primerno izpremeniti in v primeru g 16, odstavek 3 dopolniti.
Tistim osebam, kojih pravic se dotakne izpre-memba ali dopolnitev odkazncga načrta, ki jo pripusti krajni komisar, je treba dati piiliko pred koncem naroka, da ugovarjajo zoper izpremenjeni ali dopolnjeni odkazni načrt.
§ 19.
Ako se narok, ki je določen za sprejemanje ugovorov, ne more končati v enem dnevu, zlasti ako se o podanih ugovorih ne more takoj odločiti, naj se podaljša narok na kratek čas in to naznani navzočim osebam, kadar se prekine obravnava.
Tiste osebe, katerim je po § 18, odstavek 4 pridržana pravica ugovarjali, je pozvali tudi na po-
daljšani narok z odlokom, ki jim ga je dostavili v roke, ako se jim podaljšani narok ne more naznaniti ustno.
Pri tem jim je naznaniti izpremembe ali dopolnitve odkaznega načrta, ki so nastale zaradi pripu-ščenih ugovorov.
Poziva se s pravnim nasledkom, izrečenim v § 16, odstavek 2, ako dotičnik ne pride, in nanj je treba pozvance v odloku izrečno opozoriti.
§ 20.
Po koncu naroka, določenega za sprejemanje ugovorov zoper odkazni načrt, naj krajni komisar izda odkazni odlok. V njem je odobriti odkazni načrt ali pa je po morda pripuščenih ugovorih sklenjene izpremembe ali dopolnitve odkaznega načrta pokazati tako, da se s tem ustvari pripravna podstava za zemljiškoknjižno izvedbo.
Ako gre za sodne položbe (§ 13), je treba v odloku določiti hkratu primeren rok, v katerem jih morajo stranke opraviti in se o tem izkazati pri krajnem komisarju.
Odkazni odlok je treba dostaviti v roke v § 14 imenovanim osebam.
§ 21.
Čim je dobil odkazni odlok pravno moč, naj krajni komisar sporoči odlok, potrdivši pravno moč, z odkaznim načrtom in kakimi dokazi o opravljenih sodnih položbah vred zemljiškoknjižnemu sodišču.
Zemljiškoknjižnemu sodišču je potem naloženo uradoma izvršiti knjižno delitev zemljiškoknjižnega telesa in odkazati tega telesa držeča se bremena po odkaznem odloku in dokazih o položbi po predpisih § 8 in 10, odstavek 3.
Zemljiškoknjižni odlok je s kratkim besedilom očrtali oziraje se na odkazni odlok.
§ 22.
Ob popravljanju zemljiških knjig se je ozirati tudi na tiste zemljiškoknjižno ne vpisane zastavne in druge obremenilne pravice, ki se zahtevajo kakor nasprotne obveznosti iz pravnega naslova o pridobitvi kake nepremičnine, ustanovljenega, preden se je v zemljiški knjigi zaznamovala uvedba popravnega postopka, toliko, kolikor se kaže sporazum-ljenje med vsemi udeleženci. V tem primeru mora skrbeti krajni komisar, kadar ukrene zemljiškoknjižno
izvedbo uspehov popravnega postopka (§ 8, 10, 21), hkratu tudi za vpis takih obremenilnih pravic.
Ako se dokazujejo take pravice do nepremičnine, podvržene popravnemu postopku, s pravdo zoper lastnika, je dopusten zaznamek tožbe.
Ta zaznamek ima posledico, da kaže tožba svojo moč tudi proti vsakemu poznejšemu lastniku nepremičnine.
§23.
Ako zahteva nadaljevanje postopka, da se dostavi kak poziv ali odlok osebam, o katerih je neznano, kje bivajo, in ki niso postavile pooblaščencev, ali ne samosvojim osebam, kojih zakoniti zastopniki niso znani, mora krajni komisar oznamenjenim osebam za obravnave, vršeče se v tem postopku, postaviti zastopnike. Ni pa treba razglasiti po javnih listih, da se je to zgodilo.
Enako se lahko postavi zastopnik tudi tedaj, ako na zaslišanje pozvana oseba ne pride ali ne poda izjave.
Za zastopnike je postavljati najprej osebe, ki poznajo razmere, za katere gre, ako moči, iz dotične občine. Tudi organi sodišča, v čigar okolišu je nepremičnina, podvržena popravnemu postopku, se lahko postavijo za zastopnike, zlasti tedaj, ako gre za nepremičnine ali pravice manjše vrednosti in ako bi bilo za stranke nerazmerno mnogo stroškov, ako bi se postavili drugi zastopniki. V tem primeru naj se obrne krajni komisar do načelnika sodišča, da mu imenuje pripravno sodno osebo.
§ 24.
Na popravni postopek se vobče dopolnilno uporabljajo za sodno postopanje v pravnih stvareh izven sporov veljajoča določila.
Toda v dokaznem postopku (§ 12 do 22) o spornih dejanstvih, ki so važna za presojo vprašanja, na katere nepremičninske dele je v resnici merila namera strank ob obremenitvi (§ 7, 12) ali je upnik ob času, ko je bil vpisan kakor upravičenec v zemljiško knjigo, vedel za manjšo vrednost obremenjenega idejalnega nepremičninskega dela (§ 13), se lahko dokazovanje vrši tako, da se zaslišijo priče in izvedenci, če treba, pod prisego in je dopusten tudi dokaz z zaslišanjem strank. Pri tem se zmislu primerno uporabljajo določila civilnega pravdnega reda.
Nadalje velja omejitev, da so ločeni pravni po-močki dopustni le, če se odbije zahteva, naj se popravi zemljiškoknjižno stanje, in če se sklene uvesti
popravni postopek (§ 5), potem proti delilnemu odloku (§ 9) in odkaznemu odloku (§ 20). Rekurz zoper sklep uvedbe nima odložive moči.
Vse druge odredbe in odločbe krajnega komisarja, zlasti odločbe o ugovorih (§ 18), se ne dajo izpodbijali z ločenim pravnim pomočkom.
Pravne pomočke, ki so nedopustni po teh določilih, mora krajni komisar uradoma zavrniti.
Odloki, s katerimi se odredi zemljiškoknjižni vpis na podstavi § 8, 10, 11 ali 21, so podvrženi predpisom o postopanju v zemljiškoknjižnih stvareh.
§ 25.
Tisti, ki se naj vpišejo za lastnike zemljiškoknjižnih teles (§ 13), ki se obremené z varščino ali s kvoto varščine, se lahko te obremenitve oprosté s tem, da položijo na sodišču znesek, ki pride na njihovo nepremičnino.
To pravico lahko izvršujejo lastniki tudi poslej.
§ 26.
Na sodišču položene zneske (§ 13, 25) je porabiti za poplačilo tistih, za katere se držč stvarne pravice tistega zemljiškoknjižnega telesa, čigar manjša vrednost je kriva, da je treba položiti zneske, zmislu primerno uporabljaje določila o razdelitvi največjega ponudka ob prisilnih dražbah nepremičnin, razen če se upniki odrečejo tej porabi; v tem primeru je položeno denarno vsoto ali nje del, ki ga upniki niso terjali, izročiti polo^niku. Zadevne odredbe je uvesti in izvršiti uradoma.
§ 27.
Ako je treba za fizično delitev nepremičnine po zakonu privolitve upravnih oblastev, naj dobi krajni komisar privolilo, ako se stranke zedinijo, preden se ukrene zemljiškoknjižno uradno dejanje (§ 8, odstavek 1), sicer pa preden se delilni odlok dostavi strankam (§ 9, odstavek 5). Ako se privolitev odreče, naj se delitev opusti in je zgolj stranke obvestiti o tem.
II. Popravek vpisa v lastninskem listu.
§ 28.
Pri nepremičninah, ki tvorijo zemljiškoknjižno telo in so ob času, ko dobi moč ta zakon — nedeljene ali deljene po idejalnih deležih — v resnični
posesti drugih nego v zemljiško knjigo za lastnike vpisanih oseb, naj se popravi zemljiškoknjižno stanje, ki se ne ujema z resničnim posestnim stanjem, zmislu primerno uporabljaje § 1, odstavek 4, § 2 do 6, § 7, odstavek 1 in 3 do 5, potem § 11, 22, 23, 24, odstavek 1 in 3 do 6.
Popravek se izvrši z vpisom lastninske pravice oseb, ki se poizvedo po določilih tega oddelka, v dosedanjih zemljiškoknjižnih vložkih.
§ 29.
Ako se doseže sporazumljenje o popravku zemljiškoknjižnega stanja med knjižnimi lastniki in resničnimi posestniki, mora krajni komisar sporočiti uspeh zemljiškoknjižnemu sodišču.
Zemljiškoknjižnemu sodišču je potem naročeno, uradoma popraviti knjižni vpis lastninske pravice po doseženem sporazumljenju, izbrisati zaznamek uvedbe popravnega postopka in tiste vpise, ki so se vpisali po zaznamku.
§ 30.
Ako se sporazumljenje no more doseči, naj uporabi krajni komisar zmislu primerno določila § 9, odstavek 4.
Odlok je dostaviti vsem udeležencem v roke in se dâ izpodbijati kakor delilni odlok (§ 9 oziroma 24).
Ko dobi odlok pravno mpč, naj krajni komisar sporoči odlok zemljiškoknjižnemu sodišču, potrdivši pravno moč.
§ 31.
čim je pravnomočno odločeno o vpisu lastninske pravice, ki sc izvrši, mora zemljiškoknjižno sodišče uradoma postopati po uspehih izvršenega postopka (§ 30), oziroma o njem izrečenih razsodbah po predpisih, obseženih v § 29.
IIT. Določila za primer, da se na novo napravijo zemljiške knjige ali deli kake zemljiške knjige.
§ 32.
Ta zakon naj tudi v primeru, da se na novo napravijo zemljiške knjige ali deli kake zemljiške
knjige, zmislu primemo uporabljajo organi, poklicani za napravo novih zemljiških knjig, gledé nepremičnin, spadajočih pod določila tega zakona, z razlikami in dopolnili, ki so v naslednjih paragrafih.
§ 33.
Uspeh obravnav, ki so se vršile o posestnem stanju in bremenstvu, bodi podstava za sestavo do-tičnih vložkov novega zemljiškoknjižnega načrta.
Izrek o osebah, ki se naj vpišejo za knjižne lastnike, naj se glasi v vseh primerih brezpogojno, vendar je v spornih primerih hkratu nasprotni stranki določiti primeren rok, v katerem mora nastopiti tožbeno pot.
§ 34.
Z napotilom na tožbeno pot in z odkaznim postopkom, predpisanim v § 12 do 22, se ne ovira sestava zemljiškoknjižnega načrta.
Ob sestavi zemljiškoknjižnega načrta ne pride v poštev napotilo na tožbeno pot, ako se po zaslišanju dotične stranke pokaže, da se tožba ni vložila, ne gledé na to, da je potekel za to določeni rok, ali da se vložena tožba ne nadaljuje, kakor gre.
V drugem primeru je ob vpisu lastninske pravice v zemljiškoknjižni načrt hkratu z zaznamkom poočititi tudi vloženo tožbo.
§ 35.
S pravomočno odločbo spora ustanovljene iz-premembe zemljiškoknjižnih vpisov je izvesti uradoma. Ako se pokaže, da je s tem ustvarjeni stvarni položaj v stanu vplivati na uspeh po § 12 do 22 izvršenega odkaznega postopka, je treba o tem zemljiškoknjižnem uradnem dejanju poleg tistih strank, za katere ali zoper katere se izvrši, obvestiti tudi vse na tem udeležene osebe njim v roko.
§ 36.
Pred pretekom šestih mescev po opravi zemljiškoknjižnih vpisov, ki jih je izvršiti na podstavi dokončnih odločb o vseh na tožbeno pot napotenih zahtevah (§ 33, odstavek 2), se ne sme skleniti v § 6 zakona z dne 25. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 96) omenjeni prvi oklicni rok v popravnem postopku. Podaljšati ta oklicni rok, kar bi bilo morda potrebno z ozirom na to, ima pravico višje deželno sodišče.
Vse osebe, ki zahtevajo zaradi stvarnega položaja, izpremenjenega s pravdno razsodbo, kako iz-premembo ali dopolnitev knjižno izvedenega uspeha odkaznega postopka (§§ 12 do 22), morajo svojo zahtevo zglasiti najdalje tri mesce pred potekom določenega ali podaljšanega prvega oklicnega roka.
Sodišče naj vsako tako zglasitev takoj zaznamuje v dotičnem vložku in uvede o tem obravnavo z vsemi udeleženci (§ 16) Obravnavo je skleniti vsekakor, preden poteče prvi oklicni rok.
Ako dâ zglasitev drugim udeležencem povod, da tudi zahtevajo kako izpremembo ali dopolnitev zemljiškoknjižnega stanja, je to zahtevo ovedeti ob obravnavo in takoj zaznamovati v dotičnih zemljiškoknjižnih vložkih.
Na podstavi uspehov obravnave je ravnati v zmislu § 21, odstavek 2 in 3.
IV. Končna določila.
§ 37.
Po začetku veljavnosti tega zakona je nedopustna posvedočba fizičnih zemljiških delitev v obliki solastninskih razmer gledé nepremičnin, pri kateiih ni takega nesoglasja med zemljiškoknjižnim stanjem in med resničnim posestnim stanjem v času, ko se napravi listina.
Prav tako je prepovedana posvedočba podpisov na takih listinah.
§ 38.
Po začetku veljavnosti tega zakona je gledé zapuščin, h katerim spadajo nepremičnine, tudi izven primerov § 165 in 166 cesarskega patenta z dne 9. avgusta 1854.1. (drž. zak. št. 208), vršiti sodno obravnavo, da se deli dediščina, čim to predlaga le ena izmed udeleženih strank.
Zaradi takega predloga mora sodišče pozvati vse udeležence na narok in delovati na to, da se sporazumejo.
§ 39.
Uradna dejanja v postopku, predpisanem s § 1 do 36 tega zakona, uživajo kolkovno in pristojbinsko prostost.
Ta prostost gre vsem zapisnikom, izdaj&m, vlogam in prilogam toliko, kolikor so določeni, da služijo le za izvedbo v tem zakonu uravnanega postopka, izvzemši obravnave, pridržane pravnemu potu.
Dopisi, kar jih je v občevanju med sodišči in interesenti, so poštnine prosti.
Državni zaklad nima pravice do povračila nastalih mu stroškov, zlasti komisijskih pristojbin državnih organov.
Za prenos pravic, ki se zgodi na podstavi postopka, predpisanega v tem zakonu, je plačati pre-nosnine le toliko, kolikor se za prenosna dejanja, na katera se opira posest oseb, ki se naj vpišejo za lastnike v zemljiško knjigo, še ni odmerila in plačala prenosnina.
Na podstavi tega zakona opravljene sodne po-ložbe so oproščene plačila hranilne pristojbine.
§ 40.
Izvršiti tà zakon, ki dobi moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojim ministrom za pravosodje, finance in trgovino.
V Budimpešti, 11. dne decembra 1906.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Klein s. r.
Korytowski s. r. Fort s. r.