naš tednik Številka 12 Letnik 45 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 26. marca 1993 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Ministrstvo zavzema v NT jasno stališče Napadi na Dvojezično trgovsko akademijo — predvsem zaradi učencev iz Slovenije — se nadaljujejo. Kot smo poročali, je deželno-zborski poslanec FPÖ Schretter pred nedavnim zahteval zaprtje TAK, na včerajšnjem zasedanju Deželnega zbora pa je vprašal deželnega glavarja Zernat-ta, kakšni so finančni stroški njenega delovanja. Naš tednik je prosil ministrstvo za pouk in umetnost, da zavzame stališče k napadom FPÖ. Stališče ministrstva je jasno in razveseljivo tako za TAK kot tudi za njene učence iz Slovenije. Stališče ministrstva in odgovor Zematta na str, 3 Danes zvečer, ob 20. uri: „Hlapci“ v Št. Primožu! Vse prijatelje gledališke umetnosti prisrčno vabijo na premiero Gledališča ob Dravi. To pot Korošci Prvič postavljajo na oder Cankarjevo dramo. Izbrali si Hlapce; sporočilo gledališkega dela je vedno 'n povsod aktualno, saj predstavlja politični boj rned „naprednim“ in „narodnjaškim“, v katerega so vPleteni osebni motivi krivde, očiščenja in 9a“ življenja. „nove- Več o tem na strani 10 Trije hoteli ter golf igrišče v Pliberku? Danes bo v Pliberku padla odločitev, ali bodo v Pliberku gradili golf igrišče in tri hotele s skupno 300 posteljami. Investor]i prihajajo iz Kitzbühla in jih zanima izgradnja Pece, vključno s slovensko stranjo, s katero so že stekli prvi pogovori. Več na strani 7. Politika Politika Janko kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Poznavalci naše polpretekle zgodovine dobro vedo, kje je potrebno iskati vzrok za razdvojenost v naši narodni skupnosti oz. kdo nosi za to glavno krivdo. Medvojne in povojne razmere v Sloveniji so usodno vplivale tudi na Koroško. zemajo za zagotovljeno manjšinsko zastopstvo v Deželnem zboru. Če pa bi leta 1945 ne preprečili kandidature Slovenci sami, bi dobili najmanj dva poslanca in bi bili v koroškem deželnem parlamentu gotovo še danes zastopani. Doslej je ostalo samo pri upanju Ljudska republika Slovenija je skušala uveljavljati „napredno“ oz. komunistič-no-socialistično politiko, njeni koroškoslovenski sodelavci pa so bili primorani izvajati, kar so jim diktirali v Ljubljani. Rezultati povojne ljubljanske politike so znani: še danes nas muči razdvojenost na kulturnem in političnem področju, na gospodarskem (zadružnem) pa je k sreči v zadnjem hipu uspelo ustvariti pravilne pogoje; zato delujejo danes naša zadružna podjetja po stvarnih in ne po kakšnih ideo-loško-političnih kriterijih. Zaradi Ljubljane so po vojni najbolj nastradali tisti Slovenci, ki so se zavzemali za neodvisno zastopstvo v Deželnem zboru. Ker so slovenski komunisti podpirali.izključno (nem-ško)avstrijske somišljenike, so leta 1945 rajnemu dr. Jošku Tischlerju na dubio-zen način onemogočili, da bi organiziral kandidaturo slovenske dežel nozborske liste. —■ Danes se vse slovenske politične skupine, od socialdemokratov preko NSKS in EL pa do ZSO, zav- Ne zadošča o demokraciji znotraj slovenskega naroda samo govoriti, potrebno se je zanjo tudi aktivno zavzemati! Z zmago parlamentarne demokracije v Sloveniji je na Koroškem vzplamtelo upanje, da bodo vsaj nove politične strukture dokončno popravile škodo, ki jo je nekdanja politika matice povzročila pri njenih zamejcih. Upati je bilo, da bo dejansko rehabilitirala tiste koroške Slovence, ki so se ves čas zavzemali za vsestransko samostojnost svojega naroda, pa čeprav so jih razni slovenski „napredne-ži“ ovirali, če in kjer je le šlo. Doslej je — kljub nekate^ rim Peterletovim izjavam — ostalo le pri upanju. Morebiten ugovor, da Slovenija nima pravnih ali drugih možnosti, da bi pozitivno vplivala na razvoj koroških Slovencev, ne more držati: če je prej lahko (v mednarodnopravno priznanem) sodelovanju s koroškimi Slovenci negativno vplivala na njihovo notranjedemokratično ureditev, lahko sedaj svoj dolg brez nadaljnjega tudi poravna. Drži pa, da zahteva to do-— ločeno mero doslednosti in poguma. Ali drugače rečeno: ne zadošča o demokraciji znotraj slovenskega naroda samo govoriti, potrebno se je zanjo tudi aktivno zavzemati. Notranja ministra S/enije in Avstrije v Globasnici Globasnica — gostilna Juenna — je bila kraj srečanja med notranjima ministroma Slovenije Iva' nom Bizjakom in Avstrije Franzem Löschnakom Vsebina pogovorov: vprašanje beguncev in varnost obeh držav. Poroča Silvo Kumer Notranja ministra sta imela na vprašanje begunske problematike podoben odgovor. Nobena od obeh držav ne more več prevzeti novih beguncev. Ob začetku pogovorov je minister Bizjak izrazil upanje, da bo Avstrija odvzela Sloveniji del beguncev, Lč-schnak pa je to željo kategorično zavrnil in obljubil le pomoč v obliki sanitarnih paketov za begun- ce, ki živijo v Sloveniji pri privat nikih. „Avstrija je sicer zmožna' primeru katastrofe za kratek ča! sprejeti do 200.000 begunce'1 toda potem bi morala problef rešiti ostala Evropa,“ je dejal L-č schnak. Tudi Bizjak je menil, da Slove nija ni več v stanju spreja večjega števila novih begunce in tako upa na pomoč in uvide* nost drugih evropskih držav. PODIJSKA RAZPRAVA 0 BEGUNCIH: Akceptanca vedno manjša „Beg pred begunci" — tako se je glasila tema, o kateri so po srečanju med Löschna-kom in Bizjakom javno razpravljali pri Soštarju. S tem so prireditelji 21. Globaškega kulturnega tedna dokazali, da se zavedajo, kako pereče je to vprašanje. Razpravljalci — državni sekretar RS Andrej Šter, Gernot Steiner (pri koroški Deželni vladi pristojen za begunce), univ. prof. Weidenholzer (predsednik avstrijske „Volkshilfe“), dr. Friedhelm Frischenschlager in namestnik direktorja Urada koroške deželne vlade ddr. Karl Anderwald (razgovor je vodil dr. Borut Sommeregger) — so zagovarjali tezo, da zaslužijo begunci vso pomoč in strpnost tujine, da pa ima ta tudi svoje meje. Te niso samo finančne narave. Čim dalj časa traja npr. kriza v Bosni in se begunci ne morejo vrniti domov, tem bolj pojema akceptanca s strani inozemcev, s tem pa tudi pripravljenost za finančne podpore. To še posebej občuti R Slovenija. Beguncev iz bivših jugoslovanskih republik je v Sloveniji okoli 70.000 (na Koroškem 3500, v celi Avstriji 60.000), od tega jih ca. 13.000 živi v taboriščih. Leta 1992 je RS za njihovo oskrbo izdala nad 1 % proračunskega denarja. Novih beguncev ne more več sprejeti, za že sprejete pa je odvisna od mednarodne finančne pomoči. Če bo te v prihodnje manj, bo to za begunce po vsej verjetnosti imelo dodatne restriktivne posledice. Sicer pa je diskusija dokazala, da v zadevi beguncev sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo dobro deluje. Tako se je Gernot Steiner v imenu koroške Deželne vlade zahvalil ministru Bizjaku, ker je Slovenija pred nedavnim na Podkorenu nebirokratsko pomagala koroškim uradnikom; leti so imeli namreč opraviti z bosanskimi begunci, katerih cilj je bila Anglija, pa jih Angleži niso hoteli sprejeti. —Kuj-' Minister Ivo Bizjak, deželni glavar Christoph Zernatto, minister Franz Löschnak in Karel Smolle pred kamero fotografa NT Marjana Fere. Nov meddržavni sporazum. razpadu bivše Jugoslavije je v Pravem smislu besede obviselo v zraku precej meddržavnih spo-razumov. Le-te in nekaj novih Posta Slovenija in Avstrija na novo sklenili in podpisali. Med prvi-P* 1' bo sporazum o planinsko-iz-etniškem turizmu. Tako bo za državljane obeh držav ter za držav-jane držav, za katere obe državi ne zahtevata viz, zadoščala pla-n|nska izkaznica. V pripravi pa je tudi še nekaj drugih sporazumov, kot so sporazum o maloobmejnem prometu, o vizah in sporazum o prisilni odvedbi tujih državljanov. Del pogovorov je bil namenjen medsebojnemu sodelovanju pri zagotavljanju varnosti, v boju proti kriminalu, predvsem v boju proti trgovanju z drogami ter kraji avtomobilov. Luže in Pavličevo sedlo. Tudi vprašanje odprtja teh dveh mejnih prehodov je bilo na dnevnem redu. Globaški župan Albert Sadjak je ministra pozval, naj se zavzameta za odprtje Luž; bolj konkretno so tekli pogovori o Pavličevem sedlu, kjer avstrijska stran v zadnjih desetletjih ni bila zmožna najti ustrezne trase za cesto do prehoda. Temu vprašanju se bosta v prihodnje bolj posvetila dr. Sladko v imenu Koroške in konzul Jeraj za Slovenijo. Najprej naj bi stekli ponovni pogovori s posestnikom Pavličeve kmetije. Dvojezična TAK Stališče ministrstva za pouk in umetnost ^ Zusammenhang mit der ak-uellen Diskussion über den Anteil usländischer Schüler an der I Weisprachigen Handelsakademie d Klagenfurt wird seitens des “Undesministeriums für Unter-,.lcbt und Kunst dringend appel-t'6rt: die tatsächlichen Fakten zu erücksichtigen und zu einer — ÄUch im besonderen im Interesse sterreichs gelegenen — realističen Einschätzung zu gelangen. , W folgende Tatsachen ist hinzu-t'eisen: * An der zweisprachigen Han-6lsakademie müssen keine öster-®lchischen Schüler abgewiesen srden; ganz im Gegenteil, es be-. Čt großes Interesse, daß dieses ^n9ebot verstärkt wahrgenommen Wird. • Im Zuge der politischen Veränderungen in den früher unter kommunistischem Einfluß stehenden Ländern hat Österreich ganz bewußt und bestärkt von der internationalen Staatengemeinschaft Aufgaben übernommen, beim Aufbau eines neuen, den aktuellen gesellschaftlichen Erfordernissen entsprechenden Schulsystems ideelle und materielle Unterstützung zu leisten. Es steht außer Frage, daß z. B. die Errichtung einer österreichischen Schule in Slowenien ein Vielfaches jener Kosten benötigen würde, die aus einer vermehrten Aufnahme von slowenischen Staatsbürgern an die zweisprachige Handelsakademie resultieren. Im übrigen hat das slowenische Unterrichtsministerium mitgeteilt, daß aufgrund der guten Erfahrungen mit der Konzeption und Qualität der Klagenfurter Handelsakademie nach deren Muster seitens Sloweniens an die Einrichtung vergleichbarer Abteilungen in Slowenien gedacht ist. • Die zweispr. Handelsakademie wurde ganz bewußt als eine Schule angelegt, die Ausstrahlung auf einen sich bildenden grenzüberschreitenden Wirtschaftsraum haben sollte. Es ist unverständlich, wenn die ökonomischen Vorteile, die aus der schulischen Kooperation auf dem kaufmännischen Ausbildungssektorresultieren können, unterschätzt werden. • Schließlich muß noch auf den humanitären Aspekt der gesamten DEŽELNI ŠOLSKI SVET: Letni stroški TAK — 6,4 milijona Včeraj je deželnozborski poslanec FPÖ Schretter vprašal deželnega glavarja Zernatta, koliko znašajo letni stroški za delovanje Dvojezične trgovske akademije. Deželni glavar se je v svojem odgo-' voru skliceval na Deželni šolski svet, ki je ugotovil naslednje: ker TAK in Slovenska gimnazija tako personalno kot prostorsko še nista ločeni, se dejanski stroški delovanja TAK ne morejo določiti. Hkrati pa je Deželni šolski svet posredoval povprečne stroške na učenca in razred, ki jih je v letu 1992 ministrstvo za pouk izračunalo za trgovske šolske ustanove. Po teh podatkih naj bi letni stroški za delovanje TAK znašali 6,4 milijona šilingov. Te stroške nosi izključno dunajsko ministrstvo. Brazilski gospodarstveniki na TAK. V sredo, 31. marca, bodo kmetijski zastopniki v okviru Gospodarske zbornice brazilske države Minas Gerais obiskali Dvojezično trgovsko akademijo. Kot je znano, se bo Minas Gerais pri svoji šolski reformi orientirala po TAK, omenjeni kmetijski zastopniki pa so člani komisije, ki naj bi pripravila reformo. Še večja delegacija brazilske gospodarske zbornice pa bo obiskala TAK 20. in 21. aprila. Glavno organizacijsko skrb obeh obiskov nosi Karel Smolle. Angelegenheit verwiesen werden. Slowenien leistet derzeit einen — auch im Interesse Österreichs gelegenen — wesentlichen Beitrag bei der Aufnahme von bosnischen Flüchtlingen, wobei zweifellos Grenzen der Leistungskraft des neuen Staates erkennbar werden. Der Aufbau neuer Schulstrukturen wird unter diesen Gegebenheiten noch viel Zeit in Anspruch nehmen. Die zweisprachige Handelsakademie wurde auch unter diesem Gesichtspunkt von Beginn an als eine österreichische Schule geschaffen, die für ausländische Schüler offen ist. Es ist nich einzusehen, warum bei den gegebenen internationalen Problemen gerade diese Bestimmungen nun engherzig ausgelegt werden sollten. Politika Ci e lahko verjamemo tiskov-k nim poročilom, je bilo eno _' najpomembnejših gospodarskih sporočil slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta na dunajskih pogovorih z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Alojzem Mockom, da bo Slovenija zavarovala tuje naložbe v svoje gospodarstvo. Peterletovo zavzemanje za zavarovanje tujih naložb v našem gospodarstvu je bilo pravzaprav sporočilo mednarodnemu trgu kapitala, da Slovenija ni več Jugoslavija, da se vanjo splača vlagati in da bo, kot kaže, naša država slejkoprej naložbe tudi pravno zaščitila. Če bo nekoč vse to res, nas bodo potem tujci preprosto pokupili? Slovenski ekonomisti, med njimi tudi dr. Franjo Štiblar z lju- bljanske pravne fakultete, menijo, da bodo konkretna tuja vlaganja v manjša podjetja z novimi programi na novih trgih bistvena za pot iz recesije. Vendar le, če bodo njihovi programi bolj donosni kot naložbe v banke. Ker za zdaj D Vida Petrovčič ismo IZ SLOVENIJE Tuje naložbe v Sloveniji: Med Scilo in Karibdo Ne zadošča investirati Samo V banke. Vrata tujemu kapitalu v Slovenijo naj bi na široko odprla privatizacija. Za zdaj je takoimenovani kompromisni lastninski zakon kot nove lastnike nekdanjih socialističnih družbenih podjetij poiskal sklade. Delitev premoženja med državljane je s tem bolj ali manj začrtana, tujci pa lahko konkurirajo pri javni prodaji delnic, do navadnih - uprav-Ijalskih pa jim je tri leta prepovedan dostop. Pa bi tujci sploh želeli kupiti zbankrotirana socialistična podjetja? Kdaj bodo začeli tujci vlagati tudi v slovensko proizvodnjo? Strah, da se ne bi razprodali kot narod. temu še ni tako, imamo v Sloveniji ta hip največ tujih, predvsem avstrijskih vlaganj v banke, zavarovalnice in trgovine, ki jemljejo že tako skromno akumulacijo slovenskega gospodarstva in jo vlagajo na tujem. Z veliko pazljivostjo bi se morali kot mlada država odločati tudi za tuja posojila. Spomin na neustrezno uporabo tujih posojil, ki je nekdanjo Jugoslavijo pripeljala do dolžniške krize, je še preveč živ. V kakšne namane si izposoditi denar in koliko, je bistveno vprašanje tudi pri naložbah v slovensko infrastrukturo. Arhitekt in samostojni projektant Edo Ravnikar mlajši, ki se zadnje čase oglaša v slovenskem tisku predvsem z analizami tistih kapitalskih povezav Slovenije s svetom, ki bi lahko kazale tudi na pranje umazanega denarja, opozarja predvsem na previdnost pri gradnji avtomobilskih cest. Po njegovem mnenju stane kilometer avtomobilske ceste, ki naj bi jo zgradili pri nas, pet milijonov dolarjev. Takšno ceno bi morali doseči na mednarodnih licitacija*1 in nikakor ne bi smeli pristajati na pogoj, da ceste zidajo tujci, ki tako porabijo slovenski delež v fi' načni konstrukciji. Tuji kapital ne govori Slovensko. Poleg posredni*1 vlaganj tujcev s posojili, pa srn” pri nas leta 1992 zabeležili za 100 milijonov dolarjev tujih neposrednih naložb. Vendar ker 1 zadnjih 25 letih ta delež ni dosegel več kot 8 odstotkov sedanje ga slovenskega letnega družbe JOŽE WAKOUNIG 5. sušca je minilo 40 let od smrti sovjetskega diktatorja Jo-sifa Visarionoviča Džugašvilija — Stalina. Ob njegovi smrti se ni stresel svet, kakor se je tresel pred njegovimi sklepi in naklepi, vendar je tisti dan dal milijonom novega upanja. Milijoni so za svojim voditeljem žalovali, prelivali solze, gotovo tudi iz odkrite in poštene žalosti. Milijone je spravil Stalin v nesrečo, pogubo in smrt. Marsikdo je baral in še bara, kako je to bilo mogoče, kako da je Vladimir lljič Uljanov — Lenin, pobudnik oktobrske revolucije 1917, mogel zamuditi, da si je Stalin nabral znotraj partije in njenega aparata tolikšno moč. Stalin ni bil ponesrečen s kot leninizma, Stalin in z njim stalinizem je pravi otrok Leninov in leninizma. Stalin je utrdil Sovjetsko zvezo, v njej uresničil svoje gledanje in videnje socializma. Velikega srpana 1939 je sklenil pogodbo s Hitlerjem; le-ta je nemškemu diktatorju odprla in zavarovala vrata v 2. svetovno vojsko. Stalinova Sovjetska zveza po letu 1945 ni izgubila niti kvadratnega milimetra ozemlja, s katerim se je obogatila po pogodbi Stalin-Hitler. Rožnika 1941 je Sovjetska zveza sama postala žrtev Hitlerjeve napadalnosti in požrešnosti. Po zmagi nad nacistično-fašistično zvezo leta 1945 je Stalin močno razširil svoj komunistični imperij. Sovjetska zveza je postala vsaj druga sila na svetu, včasih je celo kazalo, utegne sedanjost ne le dohiteti, marveč celo prehiteti. Oblastni boj med ruskim predsednikom Borisom Jelcinom in njegovimi nasprotniki ima tajda svoje paralele v letu 1917, ko se je zakoličila pot Rusije v komunistični, najprej leninistični, pozneje stalinistični totalitarizem. Kruta Stalinova dediščina sedaj z vso silo tepe Rusijo in ji utegne, če ne bo ustrezne pomoči od zahoda in če v Rusiji sami volja Prizorišče pred krvavimi sencami preteklosti kakor da se je tehtnica nagnila na njeno stran. Sovjetske zveze ni več, komunistični imperij je razpadel, komunizem seveda ne. Kakor s Hitlerjevo smrtjo hitlerizem ni umrl, tako seveda živi stalinizem tudi po Stalinovi smrti naprej. Trenutni razvoj v Rusiji ima v ozadju pošastne in krvave sence stalinistične preteklosti, ki za demokratični razvoj ne bo zadosti močna, še za daljša desetletja in obdobja zadrgniti vrat z režimom krvavega nasilja, bodisi novostalinističnim, bodisi šovinistično-rasističnim, sorodnim nacističnemu; izključena pa seveda niti ni zveza obeh, kakršna trenutno vlada v tako imenovani Zvezni repubjiki Jugoslaviji (Miloševič — Šešelj). Seveda je Jelcin zamudil izredno priložnost, ki se mu je prav vsiljevala velikega srpana 1991 po zlomu poskusa komunističnega prekuca. Izredne priložnosti pa je zamudil tudi neodločeni in samo v profit zaverovani zahod, tako v Rusiji in v državah, ki so nekoč bile pod sovjetskim bičem, kakor tudi na grobišču rajne Jugoslavije. Zdaj zahodu zapirajo vrata in jemljejo moč za odločanje sence, ki se vse bolj oživljajo spričo hudih sedanjih težav in splošne stiske ljudi. Za njimi pa stopajo v ospredje osebe, ki hočejo oživiti slavo in silo komunistično bojevite Sovjetske zveze kot zavetnice vseh podobnih režimov, seveda tudi beograjskega pa še kakega drugega, npr. Sadamovega v iraškem Bagdadu. nega proizvoda, še vedno ne poceni velike vloge v slovenskem investiranju. Med pravnimi oblikami pa so v zadnjih treh letih prevladovale tuje naložbe v družbe z omejenim jamstvom, predvsem v družbena podjetja. Ce verjamete ali ne, so tuje naložbe v slovensko gospodarstvo vedno obravnavane in zavarovane po Markovičevem zakonu iz lata 1988, ki je po mnenju neka-terih ekonomistov bolj liberalen °d tistega, ki ga bo v prihodnosti Slovenija slejkoprej morala spre-jati- Zakon celo dopušča, da postanejo v nekaterih primerih tujci lahko preko lastnine nepremični-ne celo lastniki zemljišča. Kot neizpodbitno ostaja dejstvo, da naša mlada država potrebuje naložbe, če želi doseči gospodarsko rast in odpirati nova delovna mesta. Če ne bomo zanje Prihranili svojih tolarjev, bodo potrebni tudi dolarji, seveda tudi za Ceno nekaj samostojnosti. Koliko lastnine na poslopjih in Zemlji bomo dovolili tujcem, pa ne bo več strokovno ekonomsko, ampak le politično vprašanje in dilema, pred katero se bo slejko-Prej znašel tudi slovenski Parlament. Pri morebitni prodaji in razprodaji slovenskega premoženja gre ,udi za vprašanje kulturnega ob-st°ja naroda. V eni izmed avstrijskih bank sredi Ljubljane zaposleni že govorijo nemško. STROKOVNI SEMINAR dr. Marijana Wakouniga »Kako naj se podjetnik obnaša v primeru davčne kontrole oz. davčne inšpekcije“ od 3. aprila, od 9. do 13. ure v hotelu Rožanski dom—Antonič Reka/MOhlbach 5 9184 Št. Jakob v Rožu Po referatu v slovenskem jeziku bo referent na razpolago tudi za vsa druga davčna vprašanja. Gospodarska zveza in Posojilnica Zveza-Bank vabita na kosilo, med katerim bo možnost za izmenjavo mnenj in izkušenj. Vaše udeležbe se veselijo Posojilnica Zveza-Bank Slov. gospodarska zveza Gost v Našem tedniku V torek, 23. marca, je v Žrelcu slavila 90. obletnico rojstva Matilda Božič, mama tamkajšnjega župnika Franca Božiča. Številnim srčnim čestitkam se je osebno pridružil tudi škof Kapellari, kar jo je še posebej presenetilo. Številni, ki so se je ob tej priložnosti spomnili, so hkrati tudi dokaz priljubljenosti kuharce predmestne župnije Žrelec. Matilda Božič „Delala, kmečko skromno živela in veliko molila!“ Z Matildo Božič se je pogovarjal Franc Sadjak. Ime: Matilda Božič Poklic: prej kmetica, sedaj kuharica pri sinu Francu v Žrelcu Rojstvo: 23. 3.1903 Rojstni kraj: Večna vas pri Globasnici (pri Pruteju) Največja skrb: huda bolezen Življenjsko izročilo: delo in molitev Devetdeset let, to je dolgo življenje, katerega je le redkokdo deležen. Matilda Božič pa v svoji visoki obletnici ne vidi nič posebnega, čeprav misli, da je to njen zadnji rojstni dan, in sicer zato, ker so bile čestitke za 90. rojstni dan nadvse pogoste in od vseh strani prisrčne. „Celo škof Kapellari je bil osebno pri meni in mi je poleg čestitk podaril šopek rož,“ je ponosno dejala ter hkrati pohvalila škofa, češ da je nam, Slovencem, naklonjen. Življenje Matilde Božič pa ni bilo vedno obdarjeno s tolikšno srečo, kot je je sedaj deležna. Rodila se je pri Pruteju v Večni vasi pri Globasnici ter bila ena od sedmih otrok. S 26 leti se je poročila k Pajanku v Pod roje pri Globasnici na kmetijo, katero je mož sam kupil. Tam sta živela in kmetovala 30 let, dokler jo leta 1961 ni doletela nesreča; umrl ji je mož, ki se je ponesrečil pri delu v gozdu. Tako je ostala sama s tremi sinovi, ki pa so bili večinoma že samostojni. Po moževi smrti je še tri leta vztrajala na kmetiji, nato pa se je preselila k sinu in župniku Francu Božiču v Žrelec. Iz mladostnih dni jo vežejo spomini na gledališke nastope domačega društva. „Igrala sem vedno glavno vlogo,“ ponosno pripoveduje ter se takoj spomni svoje zadnje igre - Miklove Zale. V domače društvo, ki je bilo pred vojno zelo aktivno, je bila vključena od rane mladosti. „Ko je prišel leta 1938 Hitler na o-blast, pa smo bili tiho. Videla sicer nisem, pač pa slišala, da so nam večino knjig zažgali. Po vojni je dolgo trajalo, preden se je društvena dejavnost na novo uredila in zaživela!“ Ko se je pred približno 30 leti preselila k sinu v Žrelec, se ji je zazdelo tam nadvse novo in nenavadno. Prišla je s podeželja, iz kmečkega okolja v predmestje Celovca, kjer razen sina ni poznala nikogar. Pogovorni jezik v Žrelcu je seveda nemški, tako da je bilo zanjo tudi to nadvse nenavadno. „Spominjam se, ko sem prišla v Žrelec, so me precej psovali, češ da sem rojena v Ljubljani. Zakaj so bili tega mnenja, sama ne vem. Sedaj pa me imajo tudi v Žrelcu vsi radi!“ V Žrelcu zavestno opravlja delo kuharice pri svojem sinu Francu, na katerega je zelo ponosna, da je duhovnik. Vesela pa je, da ima tudi on veliko veselja s svojim poklicem. „Želeli smo, da bi šel tudi Stanko študi- rat, vendar je primanjkovalo denarja. Ko se je šolal Franc, smo pravzaprav samo zanj kmetovali in zanj služili denar!“ Na vprašanje, kako se glasi recept, da človek doseže 90 let, ne ve odgovora. Pač pa pravi, da je celo življenje veliko delala, kmečko skromno živela in mnogo molila. Čeprav že devet desetletij stara, se veseli razmeroma dobrega zdravja. „Le enkrat na teden pride zdravnik, da me pogleda!“ Še sedaj skrbi za cerkev v Žrelcu, le ko je potrebno očistiti tla v cerkvi, ji pridejo na pomoč sinovi. Drugače še vse sama zmore. Trenutno krasijo cerkev številni šopki rož, ki jih je prejela za jubilejni rojstni dan. Toliko jih je, da za vse niti ne ve, kdo jih je podaril. „Cerkev je z rožami okrašena, kot za največje cerkvene praznike,“ je dejala ter mi jo ponosno prikazala. „Cerkev je polna podarjenih šopkov!“ Matilda Božič Matilda Božič je od rane mladosti naročena na Naš tednik. Najprej je prejemala Koroškega Slovenca, ko je ta prenehal izhajati, se je naročila na Koroško kroniko in nazadnje na Naš tednik. Pravtako redno prebira tudi cerkveni list Nedelja. Zvesti naročnici Našega tednika na tem mestu za jubilejni 90. rojstni dan iskreno čestitamo ter želimo, da bi se še naprej veselila trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Vse najboljše! 6 Iz naših občin Djekše: Občina pripravlja 1100 -letnico Djekše hočejo k Norijski regiji in regionalni razvojni program. na kratko Železna Kapla_______ Objektivizacija Občina Železna Kapla je razpisala delovno mesto vodje gradbenega oddelka pri občinskem uradu. Na razpis so se javili 4 kandidate začasno vodi oddelek podžupan inž. Norbert Schlieber (SP), ki se tudi poteguje za to mesto. Eden izmed pogojev za nastavitev je med drugim tudi znanje obeh deželnih jezikov. 30 mio. za kurjavo V Železni Kapli so dali izdelati študijo, ki^ predlaga, da naj v centru Železne Kaple kurijo z lesenimi odpadki (Biomasse). Po zaprtju Obirja imajo domači kmetje velike težave pri prodaji svojega lesa, predvsem še manjvrednega, ki so ga prej potrebovali za izdelavo celuloze. Celotni projekt bi stal 30 mio. šilingov. Obirsko_____________ Volitve vodstva Na Obirskem, v gostilni pri Kovaču, bodo člani Slovenskega prosvetnega društva Valentin Polanšek v soboto, 27. 3. 1993, imeli svoj letni občni zbor. Na dnevnem redu so tudi volitve, na katerih pričakujejo, da bodo ponovno potrdili predsednika dr. Avguština Brumnika. Globasnica__________ Regionalni razvoj Medtem ko so v drugih sosednjih občinah krajevni in razvojni koncepti že izdelani, bodo o tem vprašnju v Globasnici šele začeli razpravljati. Potrebuje občina razvojni koncept ? Tako se glasi naslov informacijskega večera v okviru Globaškega kulturnega tedna, ki bo v četrtek, 1. aprila, ob 20.uri v Juenni. Zahteve ljudskih iniciativ so bile v ospredju razprav na minuli občinski seji na Djekšah. Soglasno so se mandatarji izrekli , da na Dejkšah nanovo ustanovijo turistično društvo. Pomemben je bil tudi sklep, da bo dala Občina izdelati turistični koncept ter študijo o prostorskem urejanju (Raumordnungsstudie). Le-to je zelo vehementno zahteval odbornik mag. Filip Wa-rasch (EL), ki je drugim odbornikom razložil, da je osnova nadaljnjih razprav in investicij znanstveno utemeljeno študija o možnostih, kijih nudijo Djekše. Župan Johann Travnik pa je povedal, da je Dežela Koroška pripravljena podpreti konkretne projekte. Manjka pa regionalni in razvojni koncept za Djekše, katerega bo potrebno čimprej izdelati. Na Djekšah pa pričakujejo prednosti tudi od članstva v Norijski regiji. Za to se je zavzemala predvsem VP, ki pričakuje, da bodo tako kmetje lažje prodajali svoje domače proizvode. Občina Djekše bo po soglasnem sklepu oddala svojo pristopnico. Veliko Djekšani pričakujejo tudi od svoje 1100 letnice, ki jo bodo slavnostno praznovali leta 1995. Program bo pripravil poseben odbor, v katerega so vse frakcije poslale po enega zastopnika. Tudi na Djekšah podražitve odvažanja odpadkov ni bilo možno preprečiti, to pa zato, ker Občina sama iz svojega proračuna ne sme več kriti deficitov za odvažanje smeti. Tako bo zdaj stalo odvažanje 60.- litrskega zaboja 51.- šil., 120- litrskega zaboja 85 šilingov, 240- litrskega zaboja 150,- šil., za 600- litrski zaboj pa bodo Djekšani plačevali že po 600 šilingov, g ^ prav rečeno, v dresih Sloven-skga atletskega kluba. V teh us-spešnih dresih so morali Slovenski krščanski demokrati seveda zmagati (5:1), celo zunanji minister Peterle je enkrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Pred 20 leti še slovensko Ob podleitvi občisnkega grba na Bistrici na Žili je podžupan Straje vasi Janko Zwitter razočarano ugotovil, da govorniki niti v enem stavku niso omenili, da so Bistričani še pred 20 leti govoril v tem kraju skoraj izključno slovensko. Pomemben pa je bil brez dvoma nastop zbora Ojsternik, ki je v koroških „gvantih“ zapel polovico pesmi tudi v slovenščini. To pa je spet ena izmed posebnosti Ziljanov. Zunanji minister Lojze Peterle in notranji minister Ivan Bizjak na nogometnem parketu v koroških dresih. Župan Albert Sadjak še letos v pokoj Globaški župan, vladni svetnik Albert Sadjak se namerava letos podati v pokoj. Toda le poklicno, kjer dela na uradu Deželne vlade na oddelku za občinske zadeve. Njegovo politično delovanje z upokojitvijo ne bo imelo nič opraviti; po upokojitvi se želi še bolj posvetiti občinskemu delu in županjovanju. Ministra Peterle in Bizjak v dresih Posojilni-ce/SAK Prvo politično tekmo po volitvah so v Sloveniji odigrali Socialdemokrati in Slovenski krščanski demokrati, ki so nastopili na nogometni tekmi v dresih koroške Posojilnice Bank, bolj Iz naših občin 7 Bivša „Majerija“ v Pliberku naj bi bila s tremi hoteli izhodišče turistične ponudbe, kateri se bi priključilo tudi Se 9°lf igrišče ter zimski turizem z izgradnjo Pece na slovensko stran. Pliberk: golf igrišče in hotel za 350 ljudi? štirje Investor ji iz Kitzbiihla nameravajo v Pliberku zgraditi golf '9rišče in tri hotele s 350 posteljami. Danes bodo na Občini o projektu Odločale Pliberške frakcije. Poroča Silvo Kumer Golf igrišče naj bi nastalo na zemljišču grofa Thurna - na zem-J'scu od pliberške vojaške kasar-ne proti Libučam, hoteli pa so Načrtovani na območju bivše pli-berške „ Majerije“. Možni investorji so menda iz-ušeni menežerji, ki se ukvarjajo Predvsem s športnim menežmen-om, s I. zvezno nogometno ligo v emčiji ter s teniškimi „grand-s am“ turnirji. Nekaj podobnih pro-J6ktov, kot ga nameravajo ures-N'oiti v Pliberku, so realizirali tudi drugod. 30 takih podobnih ho-elov menda že stoji, za goste pa rbi mreža agencij po celem sve- lz9radnja turizma na Peci M celotni projekt nameravajo za flrTlski turizem vključiti tudi Peco, fero bi izgradili tudi na slovenski rani. Prvi pogovori s tamkajšnji-1 kmeti so menda že pozitivno ^skli. Tako naj bi obstoječo se-eznico uporabili za povezavo ez ..Kneipsko sedlo“ v Slovenijo. a Peco pa naj bi vozila gondola, 1 Pa je v načrtu tudi neodvisno od e9a projekta. Grof Thurn hoče 80 ha občinskega gozda Za golf igrišče in za gradbeno parcelo za hotele bi potrebovali del posestva grofa Thurna, ki je načelno pripravljen prodati oz. dati zemljišča v najem. 40 ha bi grof dal v najem, 1,6 ha pa bi prodal in to za 1000,- šil za m2. Take vsote investorji seveda niso pripravljeni plačati; pripravljeni-bi bili položiti na mizo kvečjemu 150.- šil. Zdaj naj bi priskočila na pomoč Občina, ki naj bi plačala razliko. Toda Občina toliko denarja (12,5 mio.-) nima, to ve tudi grof. Zato je predlagal, naj mu v zamenjavo za njegovih 1,6 ha (a'1000,- m2) dajo 80 ha občinskega gozda, katerega je sam ocenil z 20,-šil. nam2. To je zdaj najbolj sporna točka, o kateri se bodo skušale zediniti pliberške frakcije. Za zamenajvo govori, da bo mogoče v Pliberku nastalo 100 novih delovnih mest, proti pa, da je 80 ha nedvomno veliko, saj ima Občina skupno le 90 ha gozda. Za grofovo zahtevo pa so menda tudi privatni interesi. Tako bi rad grof imel na Libiču svojo lastno „jago“, ki bi jo z občinskim gozdom dobil. „To je govoto edinstvena priložnost za Pliberk, ki bi dobil 70 do 80 novih delovnih mest, profiliralo bi celo gospodarstvo v Občini." Štefan Breznik, šef turističnega društva v Pliberku S turističnim projektom pa je nedvomno umrl industrijski, ki je predvideval industrijski park v Drveši vasi. Poznavalci menijo, da tega parka itak nikoli ne bi bilo, saj doslej ni bilo možno najti niti enega interesenta. Tudi Bistrica se poteguje Za projekt golf igrišča pa se poteguje tudi Občina Bistrica. Toda tam se je zanimanje investorjev ohladilo, ko so pričeli s pogajanji s številnimi posestniki, vrhu tega pa je bistriški kraj pod Peco menda poprečno za 3“ C hladnejše od Pliberka. Galicija________________ Občani vabljeni k sodelovanju Občinski svet v Galiciji bo na svoji naslednji občinski seji v ponedljek, 29. marca 1993, med drugim razpravljal o krajevnem in razvojnem konceptu Galicije. V posameznih skupinah naj bi sodelovali občani, in tako soodločali, kako naj se občina Galicija v prihodnje razvija. Seja bo ob 19.30 na občinskem uradu. V Galiciji bodo kmalu dogradili 12 novih stanovanj, ki jih gradi Neue Heimat. Ker še niso vsa stanovanja zasedena, so še možne prijave na občinskem uradu. 600. pliberški jor-makbo trajal 4 dni Priprave na jubilejni 600. pliberški jormak so v bistvu že zaključene. Tržni referent Štefan Visotschnig je sestavil slavnostni program, ki bo jubileju ustrezno bolj obširen kot navadno. Jormak (ki je po stari tradiciji vedno prvo nedeljo v septembru) se bo pričel že v petek ob 14. uri. Ta dan bo posvečen predvsem mladini ter bo nudil nekaj posebnih prireditev. V soboto se bo jormak nadaljeval po starem običaju s sprevodom, na katerem bodo sodelovale vse občine okraja Velikovec in tudi skorjada vse občine sosednje Labotske doline, od koder se bodo pripeljali s posebnim vlakom. Tako bo prišlo na jormak že v soboto na sprevod 1000 sodelujočih več kot običajno. V načrtu so tudi posebni vlaki iz drugih krajev Koroške, tako da referent računa, da bo na programu največji sprevod v zgodovini jormaka. Razstavišče bo letos nekoliko večje kot navadno, predvsem tudi zaradi tega, ker predvidena posebna konjska razstava, pa tudi krožek za rejo prašičev načrtuje posebno razstavo. Pravočasno bo zgrajen tudi novi most na jormaški travnik. 8 Iz naših občin ČESTITAMO Sklepna prireditev Od Pliberka do Traberka Velik korak h kakovosti in uspehu V soboto, 20. marca 1993, je bila v športni dvorani pri osnovni šoli Prežihov Voranc na Ravnah na Koroškem sklepna prireditev 28. pevskega srečanja „Od Pliberka do Traberka". Na tej sklepni prireditvi, ki je že tako v nas kot prvi spomladanski dan, je tokrat sodelovalo kar sedemnajst zborov. Naše, domače zborovsko petje so zastopali; MoPZ „Foltej Hartman" (Božo Hartman), MePZ „Srce" Dobrla vas (Marjan Berložnik), MePZ „Podjuna" Pliberk (Tone Ivartnik) in Mladinski pevski zbor Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca (Stanko Polzer). Slavnostni govornik je bil znani slovenski pisatelj Tone Pavček, organizatorji zaključnega koncerta pa so bili Skupščina občine Ravne na Koroškem, Zveza kulturnih organizacij Ravne na Koroškem, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Čeprav je bil pri tej številčnosti zborov program obširen, je kljub temu, zaradi pestrosti in živahnosti, kaj hitro minil. Vsi nastopajoči zbori so nam ponovno dokazali, da le trdo in resno delo rodi zdrave sadove. Ob poteku koncerta se je tudi izkazalo, da se pevovodje vseh zborov dobro zavedajo, da ne gre podcenjevati ne pevcev in ne poslušalcev, in to spoznanje je vsekakor velik korak h kakovosti in uspehu. Anita Hudi V Železni Kapli je obhajal 61. rojstni dan Tomi Jug. Iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja in še naprej toliko veselja pri kmetovanju! V Podgradu je slavila 84. rojstni dan in god Marija Olip. Ob tem visokem dvojnem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in božjega blagoslova! Osebni praznik je slavil tudi Franc Kosmač v Globasnici. Vse najboljše. Te dni je praznoval rojstni dan in god Pepej Krop s Suhe. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in še naprej mnogo veselja pri petju. Pred kratkim je slavi! rojstni dan Peter Prušnik iz Branče vasi pri Bilčovsu. Ob tem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta. V Nonči vasi pri Pliberku slavi 50. rojstni dan in god Marija Šranc. Za jubilejni osebni praznik iskreno čestitamo, hkrati pa želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Čestitkam .se pridružuje društvo upokojencev Podjuna. 30. rojstni dan slavi Bernarda Maurel. Tudi njej želimo vse najboljše ter kličemo še na mnoga leta! Naslednji člani društva upokojencev Pliberk obhajajo osebni praznik: Vinko Kušej iz Drveše vasi, Joža Pečnik iz Rut, Helena Hirm iz Vogrč, Rihard Potočnik iz Senčnega kraja in Marija Dumpelnik iz Štebna. Društvo upokojencev jim želi pbilo zdravja in osebne sreče. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT! V Šmarjeti nad Pliberkom obhaja 32. rojstni dan Friedl Petrač mlajši. Iskreno čestitamo! Društvo upokojencev Podjuna čestita naslednjim svojim članom za osebne praznike: Ljudmili Ersehen iz Lovank, Johani Wutte iz Slovenj in Jožefu Wutteju iz Vesel. Čestitkam društva upokojencev Podjuna se pridružuje uredništvo NT. Rojstni dan slavi Daniel Malle iz Sel. Vse najboljše! 80. rojstni dan obhaja Gabriela Ogris. Jubilantki ob tem visokem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! 30. rojstni dan slavi Angelika Fantur na Pečnici. Vse najboljše in še na mnoga srečna leta! V Holbičah slavi rojstni dan in god Jozej Piček. Želimo mu veliko zdravih in srečnih let! Pred kratkim je praznovala rojstni dan Matilda Goritsch-nig z Metlove. Naše iskrene čestitke! Na Jožefovo je obhajal 89. rojstni dan Jozej Hrovath. Ob tem visokem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo še vrsto zdravih, srečnih in zadovoljnih let! V Podnu je praznovala dvojni praznik Marija Ogris, po domače Pavl nova Mici._ Prav prisrčno čestitamo. Želimo ji božjega blagoslova, zadovoljstva in osebne sreče! Naslednja čestitka velja Pepci Stornik iz Leš pri Št. Jakobu, ki je pred kratkim obhajala dvojni osebni praznik. Vse najboljše! V Bilčovsu obhaja te dni rojstni dan Foltej Kropivnik. Še na mnoga leta! Dvojni praznik je obhajala Jozefina Traun v Kotu pri Miklavčevem. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in božjega blagoslova. Na Obirskem obhaja 42. rojstni dan in god Gabriela Ur- bančič. Želimo ji veliko zdravja in osebne sreče! Tudi naslednje voščilo je namenjeno na Obirsko, kjer je te dni praznovala 92. rojstni dan Matilda Boltežar. Ob tem visokem življenjskem prazniku Vam iskreno čestitamo ter želimo še vrsto zdravih, srečnih in sončnih let! Pretekli teden je slavila rojstni dan Jožica Wolle iz Dolnje vasi pri Šmarjeti. Iskreno čestitamo! Te dni je slavila 60. rojstni dan dolgoletna cerkvena pevka Francka Lubas iz Vogrč. Ob tem jubilejnem prazniku ji iz srca čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Na sončnih Radišah je obhajal osebni praznik Jožef Lam-pichler. Iskrene čestitke in še na mnoga leta! 80. življenjski jubNej je slavila Marija Župane iz Železne Kaple. Ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let! Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik Fini Jurič iz Štebna in Eli Schüttelkopf iz Velike vasi. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT! V Zagorjah je praznovala gospa Jožefa Auprich 80. rojstni dan. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava leta. Čestitkam se pridružuje tudi EL Žitara vas in sosedova družina Tomeja Petka. V_nedeljo praznuje v Plaznici pri Železni Kapli osebni praznik Jožko Dolinšek. Želimo mu mnogo srečnih in uspešnih let pri bio-kmetovanju ter dobrega počutja med najdražjimi. Čestitkam se pridružujeta SJK in EL Železna Kapla. V Pliberku bo praznovala osebni praznik Renate Kraut. Draga Renate, kličemo Ti še na mnoga vesela, zadovoljna in srečna leta. Čestitkam se pridružuje tudi EL. Veronika in Herbert Mik-sche s Prebelj pri Kotmari vasi se veselita ob rojstvu druge hčerkice, Kornelije. Želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. Čestitkam se pridru-. žujejo tudi Gorjanci in EL. Tereziji Wakounig z Dunaja se je rodil sin Matjaž. Iskreno čestitamo, mlademu zemljanu pa želimo, naj ga božja roka vodi srečno skozi življenje. ČESTITKA TEDNA Življenjsko delo dr. Janka Prunka. „Slovenski narodni vzpon“ - tako se imenuje knjiga, ki je pred nedavnim izšla izpod peresa dr. Janka Prunka, prejšnjega ministra za Slovence po svetu. Prunkova knjiga, ki jo je izdala Državna založba Slovenije, ne bi smela manjkati na naši knjižni polici! Je prvi pogumni poizkus obdelave novejše slovenske zgodovine ter izraz narodne zavesti mlade Slovenije. Knjiga je strogo znanstvena, kljub temu pa napisana v tekočem jeziku, tako da je razumljiva tudi širšemu krogu bralcev. Avtorju dr. Prunku k njegovemu življenjskemu delu iskreno čestitamo. Več o knjigi in o predstavitvi v Tinjah, ki je bila prejšnjo sredo, prihodnjič. 9 Rož — Podjuna — Zilja Občinski grb za Bistrico na Zilji Minulo nedeljo, 21. marca, je občinsko predstojništvo Bistrice na Zilji, z županom Josefom Wiesfleckerjem na čelu, z velikim ponosom sprejelo občinski grb, ki ga je Občini podelila koroška Deželna vlada. Tudi najmlajši občani — Barbara, Daniel in Katrin so ponosni na občinski grb, ki prikazuje fasl in koič — znamenja tradicionalnega štehvanja. Za tiskovni sklad so darovali: Jožef Ojcl, Polana 30,—; Martin Mischitz, Podsinja vas 80,—; Jakob Weiss, Podsinja vas 80,—; Marija Kunčič, Podsinja vas 30,—; Mihi Pečnik, Št. Janž 20,—; Sebastijan Male, Rute 40,—; Ivan Rus, Struga 30,—; Marija Tra-var, Kapla 50,-; Matevž Slemic, Kapla 80,—; Ana Hribernik, Št. Janž 80,-; Katarina BICiml, Št. Janž 80,—; Miha Hafner, Št. Janž 40,—; dr Draga Smol le, Bistrica 580,—; Johan Peinig, Sveče 80,—; Melanija Begusch, Sveče 80,—; Gabrijela Ker-sche, Sveče 50,—; dr. Tomaž Partl, Mače 80,—; Marko Hafner, Bistrica 80,—; Marija Pahtev, Pliberk 30,-; Marija Rudolf, Konovece 80,—; Hilda Opetnik, Drveša vas 30,—; Ljudmila Žurman, Št. Jur 50,—; Johan Kumer, Brege 50,—; Rebeka Drug, Sveto mesto 30,—; Helena Kuežnik, Vidra vas 30,—; Matevž Nachbar, Čirkovče 80,—; Janez Kolter, Dobrova 20,—; Marija Lutnik, Dolnja vas 80,-; Lenart Katz, Dolnja vas 30,-; Maks Piko, Vidra vas 30,—; Marko Trampusch, Dob 100,—; Ciril Opetnik, Bob 30,—; Josef Možina, Bob 20,—; Josef Visočnik, Bob 30,—; Janez Snedec, Ponikva 50,—; Marija Tram-Pusch, Pliberk 80,—. Vsem darovalcem iskren Bog lonaj! Simbola na grbu — fasl in kolč — prikazujeta posebnost občine, spominjata namreč na stoletja staro tradicijo štehvanja. Pomembnost podelitve občinskega grba so s svojim obiskom podčrtali najvišji predstavniki koroške Deželne vlade — deželni glavar dr. Christof Zernatto in njegova namestnika dr. Peter Ambrozy in Mathias Reichhold ter številni župani sosednjih občin. Župan Josef Wiesflecker je dejal, da pojmuje občinski grb, katerega je v mozaični tehniki izdelal umetnik Franz Kaplenig, kot simbol priznanja občinske tradicije. Fasl in kolč sta najbolj vidni znamenji, ki ponazarjata staro šego štehvanja, ki se je ohranila tako na Bistrici kot tudi v drugih ziljskih krajih do danes. Da so Ziljani nekaj posebnega — namreč ljudje z izredno zdravo samozavestjo, niso ugotovili le politiki. O tem priča tudi dejstvo, da na Bistrici zbor Ojsternik, pod vodstvom Franca Mčrtla, poleg nemških pesmi poje samoumevno tudi slovenske — in to v koroških „gvan-tih". Tega si v nobenem drugem kraju na južnem Koroškem niti predstavljati ne bi mogli. Nedvomno pa je to zasluga prizadevnega zborovodje Franca Mčrtla, ki zna pevca navdušiti za petje lepih domačih pesmi v obeh deželnih jezikih. Priznanje za tako sožitje je Bistričanom zato izrekel na nedeljski prireditvi tudi deželni glavar dr. Christof Zernatto, ki je ob tej priložnosti izrazil tudi željo, da bi občinski grb povezoval domačine in da bi bil simbol dobrega sožitja med obema narodnima skup-nostima. Zgodovinar dr. Peter Wiesflecker je ob podelitvi občinskega grba seznanil občinstvo z zgodovino Bistrice na Zilji. Tako prikazuje grb dve tipični posebnosti kraja. Po eni strani je to lokalna šega štehvanja, ki jo gojijo tudi v drugih krajih na Zilji. Po štehvanju je Bistrica znana preko občinskih in celo deželnih meja. Po drugi strani pa je štehvanje tudi tesno povezano s konjerejo na Zilji, saj so še pred nekaj desetletji domači kmetje kot furmani vozili blago v Gorico, Kranj in Benečijo. Pomembno za ziljske kmete je bilo leto 1848, ko je prešla zemlja v njihovo zasebno last. Takrat je obsegala občina Straja vas Bistrico skupno z vasmi Štasova, Straja vas, Drašče, Drev-Ije, Gorje in Zahomc. Bistrica je bila takrat gospodarski in družbeni center občine. Poleg številnih podjetij so bili na Bistrici poštni urad, razna kulturna društva, gasilsko društvo, društvo sv. Cirila in Metoda, Posojilnica, prva zveza konje-rejcev in tudi prva mlekarna, Slovenski alpski klub in Kulturno društvo Zilja. Leta 1904 se je večina Bistričanov izrekla za samostojno občino, leta 1906 pa so bile prve občinske volitve. Leta 1972 je spet prišlo do združitve občin, vendar so Bistripani leta 1990 zopet dosegli, da je postala občina Bistrica na Zilji samostojna. Volja po samostojnosti občine je prav gotovo dokaz izredne samozavesti Bistričanov. Posebno razveseljivo pa je tudi, da imajo občani svojo tradicijo za nekaj posebnega, kar nikakor ni zastarelo. Tako tudi še danes mladi fantje vsako leto razveselijo občinstvo in tudi goste iz drugih krajev s štehvanjem in rajem pod lipo. H. St. Mohorjeva na sejmu Alpe-Jadran MOHORJEVA UECOVt Celovško Mohorjevo je na ljubljanskem sejmu Alpe-Jadran zastopal vodja jezikovnih počitnic („Sprachferien") mag. Borut Uršič. Na sejmu Alpe-Jadran v Ljubljani, ki se je začel v ponedeljek, 22. marca, tudi letos predstavlja svoj program celovška Mohorjeva. Na razstavnem prostoru si obiskovalci lahko ogledajo pester knjižni program in se seznanijo z različnimi dejavnostmi Mohorjeve. Posebne pozornosti je pri obiskovalcih deležen program „Sprachferien Hermagoras“, v okviru katerega v Modestovem domu v Celovcu v poletnih mesecih potekajo tečaji nemškega jezika za mladino iz Slovenije, Italije in Madžarske. Ob otvoritvi se je ob razstavnem prostoru Mohorjeve zadržal tudi slovenski zunanji minister prof. Lojze Peterle, ki se je še posebej zanimal za nastajajočo monografijo o „slovenskem Dunaju“. 10 Reportaža Hlapci — premiera Gledališča ob Dravi Peter Militarov: „Ugriznili so v trd oreh“ Podjunski ljubitelji igralske umetnosti nam bodo danes, 26. marca, ob 20. uri, v šentprimoškem kulturnem domu premierno uprizorili Cankarjeve Hlapce. Piše mag. Mojca Uršič Gledališče ob Dravi je nosilec projekta, kakor nalogo, ki so si jo zadali podjunski igralci, imenuje režiser Peter Militarov. Kdo ne pozna Walterja Juvana in Miha Kapa ter njunega teatrskega zanosa! Njuni imeni v gledališkem listu zagotavljata, da bo predstava na zelo solidni ravni — brez tiste naivnosti in odvečne patetike, ki sta tako značilni za ljudski teater. S svojim zgledom in predanostjo gledališki igri nedvomno vplivata na soigralce, ki jima hote ali nehote sledijo in se tako skupno približujejo skoraj profesionalnemu teatru. Kot že rečeno, nosilec projekta je Gledališče ob Dravi, ki je pritegnilo k sodelovanju mnogo igralcev iz sosednjih podjunskih kulturnih oz. prosvetnih društev. Pri predstavi sodeluje blizu 40 ljudi, pa ne le na odru; sami so poskrbeli tudi za sceno, za glasbeno-zvočni part, za osvetljavo . . . skratka za vse, z izjemo režije, ki je v rokah velikega prijatelja koroških Slovencev Petra Militarova. Cankar, Hlapci in Koroška. Vsak Slovenec ve, da je Ivan Cankar eden največjih mojstrov slovenske besede. S svojim pisanjem ni želel zabavati, temveč sporočati globlje misli in tudi boleče resnice. Tako mora biti bralec primerno razpoložen, če prime v roke Cankarjeva dela; še toliko bolj pa to velja za igralce, ki želijo uprizoriti katero njegovih dram. Gledališče ob Dravi se je odločilo, da postavi na oder Cankarjeve Hlapce, ki med vsemi pisateljevimi gledališkimi deli vsebujejo še največ elementov ljudske igre. Tekst je družbeno kritičen, saj govori o času po volitvah, na katerih zmaga konzervativna stranka. Hlapce bi lahko označili kot tragikomedijo, saj prvi dve dejanji vsebujeta vrsto komičnih, celo satiričnih elementov, v tretjem je prikazan boj med napredno mislečim učiteljem Jermanom in novo oblastjo, ki jo pooseblja župnik, v četrtem delu narod sprejme župnikovo tezo in se obrne, razen redkih izjem, proti Jermanu, peto dejanje pa je polno hrepenenja in simbolizma, kar je pogojil „novi" čas. Opraviti imamo torej z delom, katerega literarno sporočilo je aktualno v vsakem času in prostoru. Boju za oblast in klanjanju le-tej, ne glede na politično barvo, smo priča vedno in povsod. Cankarjevi Hlapci so s svojo sporočilno noto vznemirjali in še vznemirjajo. Tokrat pa se je zgodilo prvič, da so se za njihovo uprizoritev odločili na Koroškem. Pogumno so se podjunski igralci spoprijeli z nelahkim Cankarjevim tekstom. Veliko odrekanj in ustvarjalnega zanosa — sodelujoči so v zadnjih dveh mesecih vajam posvetili skoraj ves svoj prosti čas — je bilo potrebnega, da so pripravili delo do te mere, ko je zrelo za ogled. Torej, cenjeno občinstvo, vzemite si čas in si v Št. Primožu oglejte Cankarjeve Hlapce. Med samo predstavo pa imejte v zavesti, da je podjunske ljubitelje igralske umetnosti, ki so se zagrizli v trd literarni oreh, vodila skrita želja po nečem plemenitem in dobrem. In to je že veliko .. . „Naj bo tvegan nov korak v smeri kreativne uporabe in funkcionalnega vpletanja ljudskih kulturnih dobrin. Se žalostiti, ker mladina ne pozna več našega pesemskega zaklada, je premalo. Treba je v njem in z njim živeti, se z njim izražati in ga končno dati naprej. Čaka nas delo!“ (Bertej Logar) Janežičeva priznanja 1993 V četrtek, 18. marca, je bil na Suhi družaben večer, ki je pričaral v marsikateri obraz solze ganjenosti in veselja. Slovenska kultura je spet zaživela, in predvsem mladina je dokazala, kako zna j^ ceniti našo kulturno dediščino. V nabito polni gostilni Mot-schulablick je donela narodna pesem pozno v noč. Navdušil je mlade in stare mladi domači etnolog, mag. Bertej Logar, ki je ob predstavitvi svoje kasete in brošure o Suhi v živo prikazal svojo dojemanje ljudskega petja, pa tudi svoje korenine v preprostem ljudstvu. Isti občutek za preprostega človeka, združen z znanstveno zagnanostjo in neumornim delom, je skupna značilnost letošnjih Janežičevih nagrajencev. Vse te dobro poznamo na Koroškem, saj so prepotovali našo domovino, obiskali tudi obrobne kraje in raziskovali z umetniškega in znanstvenega vidika lepote naše kulturne dediščine. Vse je NT ob priložnosti tudi že ustrezno predstavil. Zato naj omenimo danes samo njihove glavne zasluge za slovensko narodno skupnost na Koroškem. Janežičeva priznanja, ki jih deli KKZ zaslužnim strokovnim sodelavcem, so letos prejeli: Bertej Logar (raziskovanje ljudskega petja ij1 narodnih pesmi v Podjuni. „Vsaka vas ima svoj glas") Prof. dr. Peter Fister (analiza in vrednotenje arhitekture južne Koroške in značilne zakonitosti razvoja stavbarstva) Prof. Majda Fister je pomagala svojemu soprogu iu prispevala etnološka raziskovanja (knjiga „Rož“) Dr. Marija Makarovič je raziskovala slovensko nošo iu oblačilno kulturo od Zilje preko Roža do Podjune in pripravlja veliko monografijo o Selah Jana Dolenc akademska slikarka, je ilustriral® knjigo Makarovičeve ter ohranil® v risbah in akvarelih oblačilno dediščino južne Koroške Prof. Breda Turk-Vilhar je raziskovala gotske freske v Zilji in pripravlja dokumentacij0 zadnjih stoletij o kmetijah selskil1 podložnikov Alojz Angeref Praznik domače pesmi Ljudski pevci s Suhe in okolice so vabili — odmev je bil neverjetno velik: velika dvorana v suški gostilni Motschulablick je bila v četrtek, 18. 3., polna ljubiteljev pristnih domačih pesmi. Se posebej razveseljiva je bila visoka udeležba mladine. Vsi tisti, ki trdijo, da mladina ne kaže zanimanja za stare, preproste ljudske pesmi, bi se morali udeležiti omenjene prireditve KPD „Drava“ in KKZ, pa bi spoznali, kako se motijo. Ne samo to, da je mladina predstavljala dobro polovico (okoli 300) udeležencev, tudi njeno sodelovanje na prireditvi je bilo vzorno! Večina ljudskih pevcev je bila mladih; ko pa je mag. Bertej Logar pozval vso dvorano k prepevanju skupnih pesmi, so se — kot tudi drugi — prav tako z velikim angažmajem odzvali njegovemu pozivu. Že v prejšnjem Našem tedniku smo poročali, da je bil večer v prvi vrsti namenjen predstavitvi publikacije o Suhi (v seriji „Vsaka vas ima svoj glas“) in kaseti z ljudskimi pevci iz Podjune. Avtor brošure in kasete je mag. Bertej Logar, izdajatelj pa KKZ. KKZ je ob tej priložnosti mag. Logarja počastila z Janežičevim priznanjem, ki sta mu ga izročila predsednik dr. Janko Zerzer in tajnik Nužej Tolmajer — občinstvo pa se je Bertiju za njegovo zaslužno delo zahvalilo z velikim aplavzem. Udeležba, aplavz in Janežičevo priznanje potrjujejo, da delo Bertija Logarja ni brez odmeva. Janežičevemu nagrajencu pa je in bo gotovo v največje zadoščenje, da bodo naši rojaki gojili še naprej pesmi, ki bi brez Bertija in suških ljudskih pesmi gotovo šle v pozabo. Janko Kulmesch K slikam: 1. Mag. Bertej Logar je za svoje zaslužno delo prejel tudi Janežičevo priznanje, ki sta mu ga v imenu KKZ izročila njen predsednik dr. Janko Zerzer in tajnik Nužej Tolmajer. 2. Janežičevo priznanje KKZ so prejeli tudi prof. dr. Peter Fister in prof. Majda Fister, dr. Marija Makarovič, Jana Dolenc in prof. Breda Turk-Vilhar. 3. Suška dekleta Anej Krop, Karin Hace, Anej Srienc in Hijacinta Borstner (z leve). 4. Suški puebi Pepej, Jokej, Danilo, Bertej in Lenart (z leve). 5. Engelbert Logar, Nežka Škof in Micka Skubel. 6. Dominik Kert, Milan in Tonej Piko, Vladimir Buchwald (z leve). 7. Ivanka Polanc, Ančka Potočnik in Zalka Kuchling (z leve). 8. Fric Nachbar, Pepej Polesnig, Lojz Ker-bic, Rudi Končič, Hubert Zidej, Mihej Lubas in dir. Joško Koncilja iz Vogrč (z leve). 9. Leimiževi (Piko) iz Vidre vasi. 10. Serajnikova dekleta Danica, Monika, Dorica in Rozka (z leve). 11. Tilka Piko, Marija Messner in Irma Matschek (z leve). 12. Šmihelski pevci Albert Krajger, Stanko Sadjak, Erhard Stuck, Mirko Šteharnik, Stanko Vavti in Franc Opet-nik. 13. Skupina deklet iz Žvabeka. 12 Kultura Prvi nastop otroškega zbora SKD „Globasnica“ Enkratno doživetje 21. globaški kulturni teden nima okrogle številke, a je kljub temu v znamenju mogočnega jubileja — 90-letnice SKD „Globasnica“. Še posebej razveseljivo pa je bilo, da so za njegovo odprtje, preteklo nedeljo, poskrbeli najmlajši Globašani. Otroški zbor SKD „Globasnica“, ki ga vodita Traudi Lipuš in Janja Boschitz, je za svoj prvi nastop dobil velik aplavz. Otroški zbor SKD „Globasnica" je namreč imel svojo premiero. Vodita ga Traudi Lipuš in Janja Boschitz. O prvem nastopu malih globaških pevk in pevcev ni potrebno izgubljati mnogo besed — bilo je zares enkratno doživetje! Zapeli so zelo pogumno in zvočno; pesmi, s katerimi so se predstavili številnim obiskovalcem, so bile spretno izbrane. Voditeljici sta lahko ponosni na svoje male sodelavce. Enako so lahko ponosni njihovi starši, „ker je tudi v interesu otrok, da se dobro naučijo slovenščine" (tako dr. Matevž Grilc v pozdravnem govoru). Grilc; „Kdor dobro obvlada slovenščino, bo imel v prostoru Alpe-Jadran prihodnost, zlasti še v poklicnem življenju.“ Prisotnost dr. Petra Venclja. Globaški Kulturni teden je s svojo prisotnostjo počastil tudi državni sekretar R Slovenije dr. Peter Vencelj, ki je v slovenski vladi pristojen za zamejske oz. koroške Slovence. V svojem pozdravu je poudaril, da je prav, če Slovenci spoznavamo in spoštujemo dobrine drugih narodov, da pa je potrebno v prvi vrsti gojiti in biti zvest domači — slovenski kulturi. Posebej ponosen na SKD „Globasnica" je župan Albert Sadjak. Zahvalil se je organizatorjem Kulturnega tedna, da jim je uspelo narediti iz Globasnice kraj meddržavnega srečanja; kot poročamo na drugem mestu, sta se namreč prejšnji torek na Čepičah uradno pogovarjala ministra Löschnak in Bizjak. Hkrati je župan Sadjak obljubil vso pomoč društvu s strani Občine, med drugim tudi v finančnem oziru. Gostje iz Št. Vida in Kort. Spored prvega dneva Kulturnega tedna so še popestrili odlični pevski gostje iz Št. Vida v Podjuni in Kort — MePZ „Danica" (vodi mag. Stanko Polzer) in Smrtnikovi bratje. Ti pevski skupini sta zagotavljali kakovosten in pester kulturni večer. Tudi izbof pesmi je bil razveseljiv, zlasti še s strani „Danice". Šentvidčani se niso omejevali samo na tradicionalne narodne pesmi — navdušili so prav tako z Gallusom, z eno črnsko duhovno in s pretresljivim Cankarjevim „Očena-šem" iz „Hlapca Jerneja". Summa summarum: Kdor se je odzval vabilu globaškega kulturnega društva, ta se je, breZ pretiravanja, domov vračal poln zadovoljstva in domačega kulturnega užitka. Prav prisrčna hvala za to vsem nastopajočim in slavljencu -" prireditelju! Traudi Lipuš — letos bo maturirala, nato pa se izšolala za Ijudskošol-sko učiteljico ter obiskovala tečaj za pevovodje. Glasba in delo z otroki sta ji še posebej pri srcu. tednik: Kako je prišlo do tega, da si prevzela otroški zbor SKD „Globasnica“? Traudi Lipuš: Pobuda je pravzaprav prišla jz vrst ‘j Globaških puebov. Že pred letom dni me je Janez “^Gregorič začel nagovarjati, da bi prevzela otroški zbor. In kdaj si ga prevzela? Zbor je začel delovati z začetkom tekočega šolskega leta. Koliko članov šteje vaš otroški zbor? Petintrideset. Rada pa bi še poudarila, da vodiva otroški zbor skupno z Janjo Boschitz. Janja vodi tudi otroško folklorno skupino; vsi njeni člani sodelujejo tudi pri pevskem zboru. Načrti za prihodnost? Doseči hočemo čimvečjo kvaliteto in čimveč nastopov. Na tihem pa si želimo, da bi nas nekoč slišali tudi na radiu. —Kuj— Janko Kulmesch Kultura 13 Brigita Avsenik, žena znamenitega Slavka Avsenika, na moževi domačiji v Begunjah vodi pred petimi leti ustanovljeno Galerijo Avsenik; duhovni vodja galerije pa je njun sin Martin, sicer tudi sam akademski slikar. Begunje: Galerija Avsenik se predstavlja _ Pripravila mag. M. Uršič Kdo ne pozna prijazne gorenjske vasice pod Begunjščico! Da, to je tam, kjer se prične slikovita dolina Drage, katero ob vhodu varuje srednjeveški grad Kamen. Ime Drage je ponesel v svet Slavko Avsenik z znamenito pesmijo „Tam, kjer murke cveto, tam, kjer ptički pojo — v lepi Dragi, . . . Lepota narave prevzame vsakega obiskovalca tega koščka slovenske zemlje ob južnem ^znožju Karavank. Zato ni čudno, da so ljudje, ki so tesneje povezani z Begunjami in okolico, dovzetni ne le za lepoto narave, temveč tudi za lepoto različnih zvrsti umetnosti. Povezanost s Koroško. Begunje pa premnogi poznajo tudi zaradi svetovno znanega narodnozabavnega ansambla, katerega vodja je bil Slavko Avsenik. Letos mineva 40 let, odkar je Pričel s svojim delovanjem; okno v svet pa je ansamblu „odprl“ tedanji urednik slovenskega oddelka ORF v Celovcu Helmut Hartmann, ki je posredoval vedre Avsenikove melodije v eter radijskih postaj nemškega jezikovnega področja. Brigita Avsenik je pripovedovala, kako je bilo tedaj v začetku Petdesetih let, ko je mož s svojim ansamblom odhajal na prva gostovanja prek Karavank: „Prav dobro se spominjam, kako so radi gostovali v Celovcu in sploh Po Koroškem. Nekoč je bilo tako, da so šli za en dan, pa jih tri dni ni bilo domov, ker so jih potem še ljudje prijazno sprejeli in zadrževali. Naši so igrali, niso gledali na uro. To so bili ti lepi začetki, katerih se oba z možem rada spominjava.“ Danes pa se v slovenskih občilih na Koroškem ime Avsenik pogosteje pojavlja v zvezi z galerijsko dejavnostjo. Pred dobrimi petimi leti so v Begunjah obnovili Avsenikovo domačijo z gostilno-restavracijo in ob njej na pobudo sina Martina na novo odprli tudi galerijo. Zdaj v teh prostorih razstavljajo mnoga uveljavljajoča se in že dobro uveljavljena imena iz sveta upodabljajoče umetnosti, pa ne le iz Slovenije, temveč tudi iz tujine. Delovanje Galerije. Galerija je nastala v prostorih, kjer so bile nekoč tujske sobe. S to dejavnostjo Avseniki niso želeli nadaljevati, in sinu, akademskemu slikarju, se je porodila misel o galeriji. Po njegovih načrtih so preuredili in opremili prostore, v katerih likovni umetniki danes razstavljajo svoja dela; ob odprtjih razstav pa se tu odvijajo pravi kulturni sporedi s pogostimi glasbenimi nastopi. Martin Avsenik namreč ni le slikar, marveč tudi glasbenik, saj igra klavir, saksofon in klarinet. Tako je „doma" ne le v likovnem svetu, temveč tudi v glasbenem. Preko osebnih poznanstev mu uspeva ustvarjati pestrost in živahnost v okviru delovanja galerije. Obiskovalec se ne more pritoževati nad enoličnostjo oziroma preveliko podobnostjo, s katero bi se srečevali v Galeriji Avsenik. V begunjsko galerijo pa ne zahajajo radi le ljubitelji likovne umetnosti ali sladokusci s tega področja, temveč tudi mnogi domačini; najprej so le-ti prag galerijskih prostorov prestopili iz radovednosti, saj je bilo to za kraj nekaj povsem novega. Kaj kmalu pa so spoznali, čeprav so med njimi tudi mnogi preprosti ljudje, da v prostorih Galerije Avsenik najdejo tudi nekaj „za duševno hrano". Odločujoča je kvaliteta. Galerija ima svoj galerijski svet, sestavljen iz priznanih slovenskih likovnih kritikov (Maruša Avguštin, Tatjana Pregl-Kobe, dr. Ivan Sedej), ki skrbijo za strokovni okvir razstavne dejavnosti. V prvi polovici leta sprejemajo prijave z željami po razstavljanju, jeseni pa se vsedejo skupaj in izberejo med interesenti; pri svojem delu gledajo na kvaliteto del, ne pa na ime oziroma na to, ali ima kandidat akademski naslov ali ne. Delo galerijskega sveta pa ni le izbirati, temveč likovne ustvarjalce tudi usmerjati, če je potrebno. Tako ima vsakdo možnost, da prej ali slej prestopi prag Galerije tudi kot razstavljalec. V letošnjem letu sta predvideni tudi dve razstavi teh koroških likovnikov: Valentin Oman se bo v Galeriji Avsenik s svojimi deli predstavil septembra, dela Franza Bergerja in Roberta Primiga pa bodo na ogled mesec pozneje. V Slogi je moč. To je geslo družine Avsenik, ki se ukvarja z mnogimi dejavnostmi — že dolgo z glasbo in gostinstvom, na novo pa z razstavljanjem del likovnih umetnikov; v okviru družinskega podjetja deluje tudi tiskarna, imajo pa tudi generalno in ekskluzivno zastopstvo znane tovarne glasbil Hohner, in sicer za celotno področje nekdanje Jugoslavije. GOSTOVANJE V MARIBORU Veseli in žalostni del Krščanska kulturna zveza poskuša uspešne kulturne storitve naših društev redno posredovati tudi Slovencem v matični državi. S kakšno problematiko se sooča pri takih gostovanjih, kaže dvojna predstavitev naših najboljših del konec tedna v Mariboru. Najprej razveseljivi del: MePZ Jakob Petelin Gallus je „Slomškove večernice", s katerimi nas je letos navdušil na osrednjem koncertu „Koroška poje" v Celovcu, ponovil v nabito polni mariborski stolnici v nedeljo, 21. 3. 1993. Škof Kramberger se je gostom iz Koroške prisrčno zahvalil, da so na svojstven način, z novo cerkveno skladbo, počastili velikega slovenskega voditelja Slomška in tako dostojno zaključili triletne prireditve ob 130-letnici smrti na njegovem grobu. Čisto drugačno vzdušje pa je bilo v soboto v Narodnem domu, ko je mlada koroška gledališka skupina uprizorila Drabosnjakovo „Igro o izgubljenem sinu". Prirediteljem je s težavo uspelo zbrati 50 obiskovalcev, čeprav so se KKZ iz Koroške pa tudi Klub koroških Slovencev v Mariboru, mestna uprava in celo Slovenski krščanski demokrati (600 vabil svojim članom) potrudili vabiti Mariborčane na ogled koroškega teatra. Pustimo majhne organizacijske pomanjkljivosti (Klub koroških Slovencev hira, „Cerkev nas je pustila na cedilu“, medijska priprava je bila nezadostna) in iščimo vzroke malo globlje. Časi so se spremenili, ali, z drugega zornega kota, se še niso spremenili. Na Koroškem pozabljamo na trenutno družbeno situacijo v Sloveniji ali pa jo premalo poznamo. Skoraj dve povojni generaciji nista bili izobraženi v duhu splošne duhovne kulture ali spoštovanja narodnega izročila. „Nasprotno," pravi podžupan mestne uprave Janez Gajšek, „Slomška nismo smeli omenjati na gimnaziji in o Drabosnjaku ali drugih koroških narodnih buditeljih (Jarnik, Janežič itd.) nismo nikoli slišali. Zgolj svetopisemska zgodba pa ne pritegne današnjih Mariborčanov." Saj, Drabosnjakova igra ni cerkveni obred, ki bi nagovoril vernike in bi ga morala cerkev priporočati s prižnice! Kaj pa pomeni „Igra o izgubljenem sinu“ današnjemu človeku, ne samo mariborskemu? Ohranitev izročenih kulturnih dobrin? Prikaz literarnega ustvarjanja? Verska obogatitev? Mogoče bi bilo potrebno pred naslednjim gostovanjem vse to povedati ljudem v današnjem jeziku!? Alojz Angerer 14 Kultura Božanski izobraževalni teden Za vsakega nekaj Od petka, 19. marca, do ponedeljka, 29. marca 1993, rožanska društva vabijo s široko in raznoliko ponudbo v enajstih krajih na prireditve v okviru Božanskega izobraževalnega tedna. Ponudba sega od razstav in filmskega večera, prek zgodovinskih, gospodarskih in pedagoških predavanj, pa do izdelave porcelana in lutkovne predstave. Tako kot vsako leto je tudi tokrat na sporedu priljubljeni “Dan domačih jedil”, ki bo v nedeljo, 28. marca, tokrat pri Miklavžu v Bilčovsu. Rožek: Prihodnost Koroške v Evropi Več lastne pobude in iznajdljivosti kmetov si želi strokovnjak s področja kmetijstva Bernhard Tscharre, in to predvsem z ozirom na vstop Avstrije v Evropsko skupnost. Bojazen kmetov, da s tradicionalnim načinom kmetovanja v ES ne bo mogoče preživeti, je povsem upravičena. Zato bo torej nujno potrebno, da bodo kmetje samoiniciativno, s podporo Kmetijske zbornice, poiskali nove možnosti, ki bodo zagotovile potreben dohodek za preživetje na kmetiji. Pomemben korak v to smer so že storili kmetje, ki so se lotili biološkega kmetovanja in svoje proizvode direktno prodajajo potrošnikom. Pri tem se je izkazalo, da je velik del konzumen-tov pripravljenih plačati tudi višjo ceno za zdrava živila. Kljub temu, da samo na Koroškem že okrog 400 kmetov prideluje hrano na biološki način, je povpraševanje po njihovih proizvodih izredno veliko, in sicer tudi s strani gastro- nomije in trgovin z živili. Na pomenu pa vsepovsod pridobivajo tudi kmečki trgi. Direktna prodaja kmečkih proizvodov je seveda povezana tudi z velikim delovnim naporom. Prav v tem pa je pogosto problem, kajti na južnem Koroškem je 70% kmetov zaposlenih tudi izven kmetije. Referent Tscharre je kmetom v Rožeku naznanil tudi razveseljivo novico - da bodo v prihodnje dobili več direktnih podpor, tudi v smislu ohranjevanja naravne podobe. Kljub temu je Tscharre pozval kmete, naj bodo bolj fleksibini, kajti kmetije v prihodnje ne bodo mogli ohranjevati le zaradi tradicije, ampak bodo morali delovati kot gospodarstveniki. Borovlje: sodobna vzogja in naraščajoča agresivnost Diplomirana psihologinja mag. Irena Verdel se je v Borovljah lotila ene najbolj aktualnih tem sodobne vzgoje, namreč problema naraščajoče agresivnosti otrok. Splošen pojav je verjetno posledica splošne agresivnosti, ki jo opažamo v sredstvih javnega obveščanja. Vzroke za agresivnost otrok, ki pride do izraza v šoli, v družini in v skupinah, moramo iskati v različnih konfliktih, v razprtijah v družini in v intelektualnih preobremenitvah. Razlikovati pa je potrebno med agresijo, ki se izraža samo v otrokovi fantaziji in tisto, ki jo otrok doživlja v realnosti; nenazadnje pa moramo biti zelo pozorni tudi na agresivnost, ki jo otrok obrača proti samemu sebi. Nikakor pa za nemirnega otroka še ne pomeni, da se agresivno vede.Taki otroci imajo pogosto težave s koncentracijo in težko vztrajajo pri eni stvari. Zanimivi so bili v referatu Ver-delove tudi podatki iz študije o agresivnosti otrok v šoli, ki so jo izvedli na Norveškem. Zanimiv je izsledek, da otroci na podeželju niso manj agrasivni kot otroci v mestih. Jaka Čop v Kotmari vasi Diapozitive o Julijskih alpah je te dni v Kotmari vasi pokazal znani slovenski planinec in fotograf Jaka Čop. Deloma je pokazal motive, ki so ostanek preteklosti in ki nas spominjajo na življenje pastirjev in kmečkega prebivalstva v pretekjih časih. Za otroke pa je Jaka Čop pripravil pravljico o Zlatorogu, kateri so naj mlajši prisluhnili z velikim zanimanjem. Kratke vesti Pohvala za TAK. Dr. Jožko Šavli, naš veliki prijatelj iz Gorice, je prejšnji teden dijakinjam in dijakom Dvojezične trgovske akademije predaval o italijanskih vrednostnih papirjih in njihovem tržišču. Namen predavanja je bil izpopolnjevanje strokovne italijanščine in spoznavanje italijanskih poslovnih razmer. Dr. Šavli je sodelovanje dijakov ocenil zelo pozitivno. „Njihovo znanje italijanščine je presenetljivo dobro," je pohvalil gost iz Gorice. Vsekakor je to zgovoren dokaz, da zna TAK uspešno usposabljati svoje učence za naloge in poslovanje v prostoru Alpe-Jadran. Njegov obisk na TAK ni bil zadnji: v tem semestru je na podobno temo predvideno še eno predavanje. Celovec. Inštitut za šolsko in socialno pedagogiko Univerze Celovec vabi na seminar „Inter-kulturne koncepcije za uveljavitev človečanskih pravic“ (od 28. 3. ob 14.30 do 30. 3. 1993, v sodelovanju z Evropskim svetom). Uvodni referat 28. 3.: direktor za človečanske pravice v Evropskem svetu dr. Peter Leuprecht „Minderheitenrechte — Menschenrechte: neue Wege”. Sledi referat Franka Olafa Radtkeja z univerze Bielefeld „Ethnie revival in einer ungleichen Gesellschaft“. 29. 3. ob 10.30: Interkulturelle Kommunikation und Massenmedien; ob 11. uri diskusija. ob 15. uri: Interkulturelle Erziehung — interkulturelle Bildung: ob 17. uri diskusija. 30. 3. ob 9. uri: Interkulturelle Projekte und Initiativen in Spannungsgebieten; ob 10.30 diskusija. Mohorjeva. Pravočasno za Andersenove dneve sta izšli pb Mohorjevi založbi v Celovcu dve novi mladinski knjigi: nemški prevod Levstikovega „Martina Krpana“ (prevedla ga je Marica Kul; nik) in slovenski prevod najbolj uspešnega avstrijskega avtorja mladinskih kriminalk Thomasa Brezina „Zmaj straši opolnoči" (prevod G iti ca Jakopin). Brezina je znan tudi po mladinskih oddajah v ORF! Dopolnilno k mladinskima knjigama sta izšla pri Mohorjevi v Ce; lovcu še dva prevoda. Nemškj prevod knjige „Bič in vrtavka" bivšega ministra za kulturo R Slovenije Andreja Capudra (prevod v nemščino Andrea Greistorfer-Vrbinc) in slovenski prevod knjig6 kardinala Franca Königs in prof-Jacoba Kremerja „Jetzt die Wahrheit leben“ (prevod Janez Kranjc) z naslovom „Živeti resnico v sedanjem trenutku". Razno 15 STANKO KRAUT IZ JOGRSKE TORBE POD PECO Nekaj posebnega in vabljive-9a je „jaga" na lisico - to nepoboljšljivo grešnico, ki s svojo zvitostjo in prebisanostjo daleč pre-kaša svojega bratranca psa. Ona ima v božjem stvarstvu do-[očen namen - pa čeprav več-krat izprazni cele kurnice, kar se J® večkrat v zadnjem času zgo-d'lo na Bistrici. Bodi jager zvitorepki lovsko Pravičen! Dobro se zavedaj, da l® prav ona higienska nadzorni-Ca.v ki pospravlja mrhovino po naših revirjih; poleg te zdravst-v®ne službe pa lisica opravlja tudi drugo, nič manj pomembno nalogo. Ni je mačke, ki bi uničila Poleg drugih škodljivcev toliko Pasjega zaroda kot ravno lisica, koliko miši prinese spomladi Sladičem pred rov! V nezmanjšani meri košato-repka opravlja svoje lisjaštvo; četudi osovražena in preganjana s pastmi, iz rovov izkopovana, s puško pred brlogi, na mrhoviščih obstreljevana in kljub vsemu zalezovanju ne še, hvala Najvišjemu, iztrebljena. Komaj dočakam zimo. Mraz, mesec, mati zemlja, pokrita s tanko snežno odejo, jasna zimska noč brez megle in pričakovanje so coprniki, ki vabijo „Jagra“, da sede na prežo ali na primeren prostor in čaka to „kosmato mrcino“. Trud, v mrazu rahlo šklepetanje z zobmi in kar je gotovo najhujše - odpoved topli postelji - je le redko poplačan z lisičjim kožuhom. Zgodaj zvečer se odpravim „nacaman“, kot da se odpravljam na Aljasko, v prvi zimski mesečni noči čakat to posrečeno zver. Počasi in zelo previdno zlezem po zaledeneli „letri“ (lestvi) na prežo. Mrtva in mrzla tišina vlada okrog mene. V meseči- ni se v snegu ledeni kristali lesketajo kakor sami dragulji! Mraz mi kaj kmalu pošteno zleze v kosti, ko opazujem okolico in premišljujem to in ono. Ko je mesec že visoko nad menoj, nekje daleč, zaslišim klicanje „kev, kev -kev, kev“. Lisica je. Dolgo traja, preden le zagledam, da se v temni senci smrek na Rudovfov travnik privleče žival z dolgim košatim repom. Lisica, gotovo lisjak? Srce mi začne udarjati kot težko kladivo. Zagrabim za puško in pripravljen napeto čakam, da se mi zver približa. Pa glej, ta kosmati vrag menja smer in izgine za grmovjem. S takšno smolo prem-ražen „jager“ pač ne računa. Odločim se ostati še tako dolgo, dokler ne ugasne cestna razsvetljava na Bistrici. Čas se vleče pri tem zlodejevem mrazu kot hudo leto! Dočakam pa vendarle, da se poduši luč. Že stojim z levo nogo na „letri“, ko prav blizu spet kev - kev - kev - kev (kev s'pa bevl). Glas lisjaka! Tiho se potegnem nazaj v prežo. Ta koncert traja kakih deset minut. V rokah se mi puška trese - kot raku laterna. Glej, iz istega grmovja kot prej se potegne žival s košatim repom v smeri proti meni. Prava streljna razdalja? Pomerim in ukadim, in že „nabaše“ zverina zadosti svinčenih kroglic in se v hipu umiri. Je pa le res, da lisica tam in tedaj pride, kjer in kadar jo najmanj pričakuješ. Še imam dogodivščin - pa morda kdaj drugič. Na lisico v mesečini I— LU O LU Z > OC < O 16 Radio / TV / Prireditve T A PETEK, 26. marec Narodopisna oddaja (dr. A. Feinig). SOBOTA, 27. marec Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 28. marca 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. Janez Tratar). 18.10—18.30 Dogodki in odmevi. PONED., 29. marec Univerza in podeželje — Kdo koga bolj potrebuje? mi TOREK, 30. marec Partnerski magazin. SREDA, 31. marec Glasbena sreda. Koncert „Koroška poje" v Trbižu. I u ČETRTEK, 1. april Rož — Podjuna — Zilja. DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 28. marca, ob 11.30 v TV 2 Poned., 29. marca, ob 16.30 v TV SLO/2 predvidoma s sledečimi prispevki Leta 1119 je bila Ziljska Bistrica prvič zgodovinsko omenjena: letos je prejela krajevni grb s simbolom „Faselča in koleča' Od 15. maja do 13. septembra: begunci v Škocijanu nezaželeni Trgovinski odnosi med Slovenijo in Avstrijo: zaupanje in geografska bližina sta premalo za novo kvaliteto sodelovanja Peca in zimski turizem: zaenkrat še manjka potrebna infrastruktura Projektni teden dijakov Slovenske gimnazije v Borovljah: po sledovih slovenske zgodovine Mlada kulturna skupina v Celovcu: se bodo prvi uspehi stopnjevali tudi v bodoče? Od dima zakajena na prvi pogled ni privlačna: toda v črni kuhinji postaneta meso in kruh delikatesi Koroška nogometna liga: SV Feldkirchen — SAK Galerija Rožek RAZSTAVA GUSTAVA JANUŠA bo odprta do 28. marca, od četrtka do nedelje od 15. do 18. ure. Obirsko OBČNI ZBOR Slovenskega prosvetnega društva „Valentin Polanšek“ na Obirskem Čas: v soboto, 27. 3., ob 20. uri Kraj: pri Kovaču na Obirskem Radiše Lutkovna igra: ZIMSKA PRAVLJICA (Darka Čeh) Čas: v soboto, 3. aprila, ob 15. uri Kraj: v Kulturnem domu na Radišah 21. Globaški kulturni teden od 21. marca do 4. aprila 1993 Prireditelja: Slovensko kulturno društvo v Globasnici in Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Štebnu FILMSKI VEČER: posnetki iz domačega kraja Filme predvaja: domačin Hanzej Elbe Čas: v petek, 26. marca, ob 19.30 Kraj: gostilna Štekl v Globasnici DRUŽINSKO PETJE — nastopajo družine iz bližnje okolice in Slovenije Čas: v nedeljo^ 28. marca, ob 14.30 Kraj: gostilna Šoštar v Globasnici PREDAVANJE: „Depression — Krankheit oder Zeiterscheinung?“ Predavateljica: dr. Maria Bakondy Čas: v torek, 30. marca, ob 20. uri Kraj: gostilna Štekl v Globasnici INFORMACIJSKI VEČER: „Potrebuje Globasnica razvojni koncept?“ Sodelujejo: Dl Günther Tischler, Janko Merkač, mag. Hermine Bauer Čas: v četrtek, 1. aprila, ob 20. uri Kraj: gostišče Juenna v Čepičah LITERARNI VEČER — Večer sooblikujejo domači pesniki Glasbeni okvir: Janez Gregorič Čas: v petek, 2. aprila, ob 20. uri Kraj: župnišče v Globasnici OTROŠKI POPOLDAN Čas: v soboto, 3. aprila, ob 14.30 Kraj: gostilna Šoštar v Globasnici IGRA „VODA“ (Joža Vombergar). Režija: Poldej Zunder Nastopajo: igralci SRD „Zarja“ v Železni Kapli Zaključek globaškega kulturnega tedna Čas: v nedeljo, 4. aprila, ob 14.30 Kraj: farna dvorana v Globasnici 18. ROŽANSKI IZOBRAŽEVALNI TEDEN od 19. 3. do 29. 3.1993 petek, 26. marec 16.00 Belina Gruber, Walter Schütz "Ati lahko J us ul Hadžič ostane pri nas?" Št. Janž v stari šoli petek, Heinz Hesch Škofiče 26. marec 17.00 Porzellan- und Seidenmalerei, wildes Töpfern društvena soba sobota, Jože Mihelič Kotmara vas 27. marec 19.30 "Flora v slovenskih Alpah" društvena soba nedelja, dr. Pavel Zablatnik Slov. Plajberk 28. marec 19.30 "Ljudske šege In navade" gost. Folta nedelja, otroška lutkovna skupina KPD "Šmihel" ■ Sveče 28. marec 16.00 "Kdo je napravil Vldku srajčico?" ph Adamu nedelja, 28. marec Dan domačih jedil Bilčovs pri Miklavžu ponedeljek, dr. Amull Rohsmann (nemško) Sveče 29. marec 19.30 "Markus Pernhart" v stari šoli Nastopa: Lutkovna skupina „Mi smo mi" iz Celovca Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Radiše" Ločilo NARAVNO VRTNARJENJE • Bistvo naravnega vrta in urejanje • Pomen komposta in kompostiranje odpadkov • Medsebojni vplivi rastlin • Dobri sosedski odnosi med rastlinami Referentka: Dl. Tatjana Angerer (biologinja), Kotmara vas Čas: v petek, 2. aprila, ob 20. uri Kraj: v prostorih Posojilnice Ločilo/ Hart Celovec OBČNI ZBOR Kulturnega društva „Pri Joklnu“ Čas: v nedeljo, 28. 3., ob 20. uri Kraj: pri Joklnu v Celovcu Št. Primož Premiera igre HLAPCI (Ivan Cankar) Nastopa: Gledališče ob Dravi Režija: Peter Militarov Čas: v petek, 26. 3., ob 20. uri v soboto, 27. 3., ob 20. uri v nedeljo, 28. 3., ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu v Št. Primožu Dom v Tinjah v soboto, 27. marca, ob 19.30 Predavanje in pričevanje: S POSTOM DO ZDRAVJA Predavatelj: zunanji minister prof. Lojze Peterle, Ljubljana . v četrtek, 1. aprila, ob 19.30 Diapredavanje: PLEČNIKOVA ARHITEKTURA, nem. Predavatelj: univ. prof. dr. Damijan Prelovšek od petka, 2. aprila, od 14. do 20. ure do sobote, 3. aprila, od 9. do 18. ure SLIKANJE IN TISK NA BLAGO za začetnike in napredujoče Vodi: Anica Vrečar, Kotmara vas GALERIJA TINJE Razstava del HELMUTA BLAŽEJA -j mešane tehnike (do 30. marca 1993) V torek, 30. marca, ob 19.30 — odprtje razstave del STANE JAREM — kipi in akvareli Prireditve / Oglasi 17 KULTURNI TEDEN KOROŠKIH SLOVENCEV od 19. do 23. aprila 1993 GRAD PORCIA-SPITTAL/DRAU Prireditelja: Urad koroške deželne vlade v sodelovanju s Kulturnim uradom mesta Spittal/Drau STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT. RUPERTU V VELIKOVCU Sporočamo staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, da sprejemamo za šolsko leto 1993/94 učenke v Strokovno kmetijsko gospodinjsko šolo. PONEDELJEK, 19. 4. 1993, ob 14.30 uri: AHNENSAAL Otvoritev - Zvezni predsednik dr. Thomas Klestil; koncert „Suškega okteta“ PORCIA-ZIMMER Vernisaža likovnih umetnikov: Jožeta BOSCH1TZA, Gustava JANUŠA, Karla VOUKA in Zorke WEISS-LOISKANDL MUZEJ Odprtje razstave „Arhitektura in etnografija na Južnem Koroškem“ TOREK, 20. 4.1993, ob 19.30 uri: MUSIKSAAL Predavanje: „Nemško-slovenski jezikovni kontakti“ (v nemščini), univ. prof. dr. Heinz-Dieter POHL SREDA, 21.4. 1993, ob 19.30 uri: WAPPENSAAL Literarno branje. Berejo koroški avtorji: Fabjan HAFNER, Gustav JANUS, Andrej KOKOT in Florjan LIPUŠ sodeluje: Slovenska glasbena šola četrtek, 22.4.1993, ob 19.30 uri: WAPPENSAAL Predstavitev knjig: dr. Pavle ZABLATNIK: „Šege in navade koroških Slovencev" univ. prof. dr. Peter FISTER: „Doživeta arhitektura na Južnem Koroškem“ Mirko BOGATAJ: „Die Kärntner Slowenen“ predstavitev delovanja KKZ in SPZ glasbeni okvir: „Tercet Rož“ iz Roža petek, 23.4.1993, ob 19.30 uri: AHNENSAAL Zaključni koncert z zboroma: „Valentin Polanšek“ in „Jakob Petelin-Gallus“ Ustanovitev prijateljskih povezav med kulturnimi društvi Razstavi sta odprti ves teden ob običajnem času. V šoli je pouk v obeh deželnih jezikih. Šolo lahko obiskujejo dekleta že v 9. letu obveznega šolanja. Pogoja za sprejem. To sta dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom. Ob danih pogojih dobijo učenke državno podporo! Namen šole. Predvsem poglabljanje dosedanje izobrazbe. Šola pa je nadvse primerna tudi za dekleta, kisi želijo ustanoviti lastno družino in zato razširiti in poglobiti znanje všivanju, kuhanju in vodstvu gospodinjstva. Ker se v šoli polaga posebna važnost na spretnost v kuhanju, šivanju, ročnem delu in razne tehnike na likovnem področju, se dekleta usposobijo tudi za samostojno vodstvo gospodinjstva in kmečkega turizma. Šolanje daje tudi dobro podlago za uspešnejši uk v različnih poklicih. Obvezni predmeti. To so verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, politična vzgoja, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, nega otrok, hranoslovje, vrtnarstvo, gospodarstvo, strojepis, kuhanje, šivanje, ročnosti, računalništvo, ekologija. Za šolo se lahko prijavite vsak čas! Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole: 9100 Velikovec, Klosterstraße 2. Telefon 04232/3896 Seminar PUAK MOŽNOSTI OBČINSKE POLITIKE Blok seminarjev (5 enot po 4 ure) Osnovni tečaj o pravnih možnostih za delo v občini — za občinske odbornike/ce in namestnike/ce ter tiste, ki se zanimajo za občinsko delo na dvojezičnem območju Seminarski vodja: Dr. Karl Staudinger, pravnik in izobraževalec odraslih 1. TERMIN: ROŽ sobota, 27. marca 1993, od 15. do 19. ure gostilna Dobernig, Reka 31, 9184 Št. Jakob PODJUNA nedelja, 28. marca 1993, od 9. do 13. ure gostilna Štekl, 9142 Globasnica 55 Prireditelj: Politično upravna akademija Informacije o ES (4. predavanje) HRANA IN ZDRAVSTVO V EVROPSKI SKUPNOSTI Je legendarna „čokolada iz živalske krvi" samo demagogija? Odprti trg za umetni sir in imitirano mleko? Kdo kontrolira živi la? _ Ta in podobna vprašanja Vas vznemirjajo. Če hočete dobiti na ta vprašanja odgovor, obiščite predavanje! Referentka: mag. dr. Gabriele Kanduth Koroška delavska zbornica, pristojna za zaščito potrošnikov in evrop-’ sko pravo. Kraj: Dvojezična^višja šola za gospodarske poklice v Št. Jakobu v R. Čas: v torek, 30. marca, ob 19. uri Prireditelj: Politično upravna akademija, 10.-Oktoberstr. 25/III, 9020 Celovec OGLASI ü LUŽA KOPRIVNA na sončni strani: lepa parcela (gradbeno zemljišče in gozd, 1700 m2) šil. 90.000,— na prodaj. Tel.: 0463/511254 Stanujem v Celovcu v neposredni bližini centra. Pripravljena sem sprejeti na svoj dom OTROKA V VARSTVO ZA CEL DAN Interesenti se naj javijo na na uredništvu po telefonu (0463) 51 25 25 - 21 PRODAM zlatorjave kokeršpanjele z rodovnikom, stare 7 tednov. Cena: ATS 3500,— Telefon 03/064-631480, Škofja Loka, Sorška 2 (30 km od meje) 6? SEMINAR 3: petek, 2. april, 19.30 mag. Herbert ALLERSDORFER, (Zvezna organizacija bioloških kmetov Avstrije) Trženje pri biološkem kmetovanju sobota, 3. april, 9.—15.30 9,—12.00 „Predelava in ustvarjanje vrednosti pri bio-proizvodih“ Tržne strategije 13,—15.30: Delovni krožek na temo: „Kako ustvarim tržno strategijo?“ Referenta: inž. Hans LASTI N (Kmetijska zbornica, Koroška) inž. A. TRAGLER (Schlierbach) petek in sobota: gostilna JUEN-NA, Čepiče, Globasnica KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS) in ustanova „Forstliche Ausbildungsstätte Ossiach“ vabita na TEČAJ ZA PRAVILNO IZSEKAVANJE IN NEGOVANJE GOZDA 9.00: • naravno gozdno gospodarstvo • negovanje gozda: regulacija mešanega gozda in razredčitev gozda • zaščita gozda: gozdna higiena • lubadar—kaj narediti? 10.40: • delovna zaščita v gozdu • preprečitev nesreče in uporaba motorne žage • tehnika podiranja ter čiščenje grč v drobnem drevju 13.00: • praktično predvajanje v gozdu • redukcija deblovine in reguliranje mešanega gozda • rezultati čiščenja lesa • podiranje drobnega drevja Strokovnjaka iz Osoj: inž. Franz KATHOLNIG inž. Franz MOSER Čas: sobota, 27. marec, ob 9. uri Kraj: gostilna Zwitter, Peče/Pockau Prispevek: šil. 120,— NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10,-Oktober-Str. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Str. 25/III, Karl Sadjak (oglasni oddelek). Tisk: Tiskarna Mohorjeve družbe, 9020 Celovec, Vik-tringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, lO.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28. Telefaks: 0463/512528-22. 18 Šport Fodliga vzhod 1. RAZRED D TERMINSKI NAČRT 1. kolo - že predodločilna tekma za Železno Kaplo? Podliga vzhod: (27./28.3.) Železna Kapla -ASV, Bilčovs Št. Lenart: (3./4.4.) ASK - Železna Kapla, Žitara vas - Bilčovs; (IVI2.4.) Železna Kapla - Št. Andraž, Bilčovs - Vetrinj; (17./18.4.) Šmihel/L._- Železna Kapla, ASK -Bilčovs; (24-/25.4.) Železna Kapla - Borovlje, Bilčovs - Šmihel/L.; (1./2.5.) Bilčovs - Železna Kapla; (8V9.5.) Mostič - Bilčovs, Železna Kapla - Pokrče; (15./16.5.) Mostič - Železna Kapla, Bjlčovs - KlojDinj; (22./23.S.) Železna Kapla - Št. Lenart, Zrelec - Bilčovs; (5./6.6.) Klo-pinj - Železna Kapla, Bilčovs - ASV; (12./13. 6.) Žitara vas - Železna Kapla, Št. Andraž -Bilčovs; 1. razred D: (27.3.) Metlova - Globasnica, Sele - Ruda, Grebinj - Dobrla vas, Eitweg -Šmihel; (3.4.) Šmihel - Galicija, Labot - Sele, Grebinj - Globasnica, Ruda - Dobrla vas; (10. 4.) Labot - Dobrla vas, Št. _Pavel - Šmihel, Globasnica - Ruda, Seje - Šmarjeta; (17.4.) Šmarjeta - Dobrla vas, Šmihel - Sele, Labot -Globasnica; (24.4.) Globasnica. - Šmarjeta, Sele - Šteben, Dobrla. vas - Šmihel; (1.5.) Frantschach - Sele, Šmihel - Globasnjca, Šteben - Dobrla vas; (8.5.) Globasnica - Šteben, Dobrla vas - Frantschach, Grebinj - Šmihel, Sele - Eitweg; (15.5.) Eitweg - Dobrla vas,.Galicija - Sele, Frantschach - Globasnica, Šmihel - Ruda; (22.5.) Dobrla vas - Galicija,.Globasnica - Eitweg, Labot - Šmihel, Sele - Št. Pavel; (5.6.) Sele, - Metlova., Galicija -Globasnica, Šmihel - Šmarjeta, St. Pavel -Dobrla vas, (12.6.) Dobrla, vas - Sele, Metlova - Šmihel, Globasnica - Št. Pavel Podliga vzhod: 11 Borovlje 15 8 5 2 24:11 21 2. Klopinj 15 7 6 2 24:15 20 3. Vetrinj 4. Mostič 15 6 7 2 21:14 19 15 8 3 4 24:19 19 5. Bilčovs 15 5 8 2 26:19 18 6. Šmihel/L. 15 4 10 1 13:9 18 7. Pokrče 8. Žitara vas 15 5 7 3 20:13 17 15 4 5 6 16:16 13 9. Žrelec 15 4' ' 5 6 20:22 13 10. ASK 15 4 5 6 16:19 13 11. Št. Lenart 15 3 5 7 13:18 11 12. Št. Andraž 15 3 4 8 12:21 10 13. ASV 15 4 2 9 18:30 10 14. Železna K. 15 2 4 9 18:39 8 1. razred D: 1. Dobrla vas 15 12 1 2 52:22 25 2. Ruda 15 11 3 1 37:12 25 3. Šmarjeta 15 9 2 4 19:11 20 4. Grebinj 15 7 4 4 32:29 18 5. Št. Pavel 15 6 5 4 32:29 17 6. Metlova 15 6 4 5 32:26 16 7. Galicija 15 7 0 8 24:27 14 8. Globasnica 15 4 6 5 16:21 14 9. Eitweg 15 6 1 8 28:27 13 10. Šteben/L. 15 4 4 7 21:26 12 11. Šmihel 15 5 2 8 25:42 12 12. Sele 15 4 3 8 17:26 11 13. Frantschach 15 3 210 14:30 8 14. Labot 15 2 1 12 18:39 5 AUTOSERVICE • REIFEN RUDOLF ČIK Breška vas 28, 9143 Šmihel Tel. 0 42 30 / 323 S pričetkom prvenstva tudi nova upanja in cilji Dobrla vas v boju za 1. mesto Poleg Dobrle vasi v 1. razredu ima tudi Bilčovs v podligi presenetljivo dobre možnosti za mesto čisto pri vrhu. Popolnoma drugačna slika pa se kaže v Železni Kapli, kjer ima moštvo novega trenerja Woschitza za cilj le obstoj. Podliga BILČOVS: Jesenski del je ekipa trenerja Hobla zaključila na odličnem 5. mestu, kar je preseglo vsa pričakovanja. Prva vigredna tekma proti Št. Lenartu (v soboto, ob 15.30 v Bilčovsu) bo že pokazala, ali bo Bilčovs igral celo za 1. mesto. Trener Hobel: „Nočem dajati prognoze!“ Da je ekipa dobro pripravljena, je dostikrat pokazala na pripravljalnih tekmah. Pomeben bo dober start. ŽELEZNA KAPLA: Popol- noma drugačna slika je v Železni Kapli, kjer je ekipa v veliki nevarnosti, da izpade. Vratar Rus bo sicer zopet branil, toda „motor“ ekipe Peter Reinwald se je tako hudo poškodoval, da bo manjkal celo sezono. Prvi nasprotnik, ASV, se je izredno okrepil (10 novih igralcev), tako da bo že prva tekma izredno težka. Trener Woschitz pa ima tudi težave z napadalci, ki enostavno ne zadenejo gola. 1. razred D: DOBRLA VAS: Ze na prvi vi-gredni tekmi čaka Dobrolčane težka naloga, morajo namreč v Grebinj, ki je doma zelo nevaren. Vendar je v boju za naslov prvaka v Grebinju vredna samo zmaga. Dobrla vas bo nastopila v popolni postavi, zato bo njen Come back - vsa upanja v Železni Kapli tičijo na njegovih ramah. Po pol leta prekinitve zaradi poškodbe, bo v soboto zopet branil za Železno Kaplo. nastop precej zanesljiv. GLOBASNICA: Novi igralec Globašanov Adrian Kert naj bi v sredini vodil ekipo. Sprememba tudi v obrambi, kjer je Simon Sadjak kot libero zamenjal Wautscheja, ki je nehal igrati. Dobro razpoloženi so napadalci, predvsem Joža Gregorič se je dobro vživel v ekipo. Pričakovanja proti Metlovi: najmanj točka. SELE: Zanimanje za prvo tekmo med Selani in Rudo je veliko (v nedeljo, ob 15. uri), saj je domača ekipa izredno pripravljena. Trener Travnik ima na iz- Užnik tekmoval med svetovno elito Toda proga ni dopuščala več vitrih časov. FIS-slalom v Alt Ausseeju - preteklo soboto in nedeljo je bil Daniel Užnik vabljen na smučarsko tekmovanje v Alt Aussee, kjer se je lahko pomeril z najboljšimi smučarji avstrijske A reprezentance, kot n. p. s Sykoro, Stangas-singerjem i. d. Ker pa je postajala proga od tekmovalca do tekmovalca znatno počasnejša, se Daniel (štartna številka 64) ni mogel posebej uveljaviti. Trener in oče Erich Užnik: „4. mesto v njegovem letniku zanj tokrat ni bilo zadovoljivo!“ Dan navrh na isti progi pa je v 2. teku izpadel, medtem ko je bil po pn/em teku najboljši v svojem letniku. Koroško prvenstvo v Inner-kremsu (superveleslalom): Mladinke: 5. Marion Maloveršnik, 7. Tatjana Zablatnik Mladinci: 5. Markus Vouk (Birgit Filipič in Silvana Oraže sta bili dve od številnih žrtev ledene proge-iz-padov nad 70%) biro 20 skorajda enakovrednih igralcev, tako da je boj za majice precejšen. Od začetka pa sta v ekipi nova igralca S. Užnik in Kordesch. ŠMIHEL: V Šmihelu so težave v primerjavi s Selani izredno velike. Trener Gostenčnik niti ne ve, kdo bo v nedeljo sploh mogel igrati. Liesnig, Šumnik in Juvan so poškodovani, kdo od teh bo do nedelje zopet zdrav, Gostenčnik še ne ve. Novi igralec Liesnig predstavlja ekipi veliko dragocenost, saj s svojo izkušenostjo lahko pomiri igro. Težave pa tičijo tudi v napadu, kjer so na pripravljalnih tekmah zapovrstjo zapravljali najlepše priložnosti. Prvi nasprotnik Eitweg je na domačem igri-šču vedno nevaren, tako da bodo Šmihelčani s točko zadovolj- ni (v nedeljo, ob 16.30). SLOVENIJA - ESTONIJA Sodnik Wieser bo sodil tekmo slovenske A-reprezentance Koroški sodnik Alfred Wieser bo 7. aprila, v Kopru, sodil tekmo A-reprezentanc iz Slovenije in Estonije. Ta vpoklic Avstrijske nogometne zveze je znova dokaz in potrdilo, da sodi „Fredi“ med vrhunske avstrijske sodnike. PRIČETEK KOLESARJENJA Wrolich senzacionalen Pretekli konec tedna je bil v Amsfeldnu pričetek avstrijske kolesarske sezone. Nastop Wrolicha pafje bil že kar ob začetku več kot zadovoljiv. Zasedel je 6. mesto; šele v zaključnem šprintu je podlegel znanim kolesarjem kot n. p. Mariu Traxlu (bil je že pri profesionalcih), Lontscha-ritschu, Stocherju i.d. Prvi Petrov nastop pa je hkrati dokaz izredno zbranega in zahtevnega dela pri novemu klubu DrinkVit Windhaag. 19 Sport G. in G. nevarna tudi v Trgu? Gross in Galo sta proti Lienzu pravzaprav sama pdločiia tekmo v prid SAK, in to čeprav sta zaradi poškodbe oz. bolezni manjkala nekajkrat na treningih. V soboto, na tekmi proti Trgu, bo nasprotnik še posebej pazil na Grossa in Gala, ki sta že izredno razpoložena. Oba pa sta morala med pripravljalno dobo skorajda 14 dni zaradi poškodbe (Galo) 02• bolezni (Gross) prekiniti tre-ning. Ramšak: „Prav zaradi tega sta bila na tekmi proti Lienzu tudi Trg/Feldk. - SAK V soboto, 27.3.93, ob 15.45, na stadionu v Trgu. Predtekma Trg U 19- SAK U 19, ob 13.45. Kohoška liga najbolj spočita!“ Proti Trgu pričakuje trener bistveno več odgovornosti od nekaterih igralcev, predvsem sredinskih. V napadu pa naj bi Hoher, ki je bil na zadnji tekmi še zaprt, ustvaril več nevarnih položajev pred nasprotnikovimi vrati. Trg (zaseda trenutno le 13. Dvakrat Hansi in 2:0 za SAK SAK - Rapid Lienz 2:0 (0:0) SAK: Preschern 4, Savič 4, F. Sadjak 5, Kreutz 4, A. Sadjak 5, Wölbl 4, Šmid 4 (46. Galo 5), M. Sadjak 4, Blajs 3, Lip-pusch 3, Gross 5; Annabichl, 500 gledalcev Sodnik: Harring (slab) Strelec: Gross (56. in 88./11-m) 1- SAK 17 14 3 0 41:8 31 2 Breze 17 9 3 5 27:19 21 2 Wietersdorf 17 8 3 6 27:24 19 4. Pliberk 17 7 5 5 21:18 19 5' vsv 17 7 5 5 23:25 19 6' A. Wolfsberg 17 7 4 6 25:15 18 7 WAC 17 6 6 5 23:14 18 2 Matrei 17 6 6 5 23:21 18 2 Lienz 17 7 3 7 21:19 17 J®- Velikovec 17 7 3 7 25:32 17 ]• Treibach 17 4 8 5 15:15 16 :2 Wernberg 17 5 5 7 2*4:32 15 3' Trg/Feldk. 17 6 2 9 21:19 14 4 A. Celovec 17 5 2 10 ■ 15:23 12 , ■ Mölltal 17 2 6 9 13:35 10 16' St. Vid 17 3 2 12 8:33 8 Lienz je bil le v 1. polčasu enakovreden, po izpadu legionarja Breiche (zlomil si je nogo) pa zmaga SAK ni bila več v nevarnosti. Gross je z dvema goloma uspešno zaključil delo cele ekipe. Ob začetku sezone je bilo videti vrsto razveseljivih „plus-točk:“ - SAK je ostal tako močen, kot je bil jeseni; - Wölbl se je takoj dobro znašel v moštvu; - kapetan Kreutz je na poti k stari formi; - Galo je spoznal, da mora igrati agresivno; - zanimanje gledalcev je zopet veliko mesto) proti SAK pričakuje točko. Trener Mertel: „SAK je gotovo favorit, vendar ekipo dobro poznam, tako da si bom izmislil poseben način igre, s katerim bomo SAK presenetili!“ Zastavlja se vprašanje, ali je Mertlova mlada ekipa športno sploh v stanju, da preseneti? Na vsak način so pri SAK vsi zdravi, tako da ima trener Ramšak zopet mnogo izbire. Tip Našega tednika 0:1. PRESENEČENJE KOLA ERWIN GALO V 46. minuti ga je trener dr. Ramšak poslal na igrišče, torej v času, ko je v bilo v igri SAK precej peska v gonilu. Sredinski igralec Galo, ki je bil pred kratkim še poškodovan, je takoj prevzel odgovornost ter skupno z novim režiserjem Wölblom vodil ekipo do zanesljive zmage. Gala v dobri formi (kot na zadnji tekmi) enostavno ni mogoče prezreti. Kratek pogovor Marjan Šmid 19. letni sredinski igralec SAK Ali si bil presenečen, ko ti je trener proti Lienzu zaupal mesto v standardni ekipi SAK? Malo že. Vendar moram reči, da sem se jeseni težko poškodoval, tako da sem moral čez zimo veliko nadoknaditi. Veliko sem treniral sam, po navodilih trenerja Ramšaka. Na pripravah v Makedoniji pa sem odigral vse tekme v zadovoljstvo trenerja, tako da me očitno ni mogel spregledati. Po poškodbi je bilo to malo osebno zadoščenje. V Makedoniji si bil celo nekajkrat najboljši igralec SAK! Tega ne vem, gotovo pa sem bil na pripravah dobro razpoložen. Bil sem vesel in ponosen, da igram v ekipi, ki je na tekmah pripravljena dati vse. V ekipi si najmlajši in zato deloma ljubljenec nekaterih igralcev! Starejšim igralcem zaupam in jih jemljem resno, ker se od njih lahko samo učim. Spomnjam se, ko je bil pri SAK še Goran Stani-savljevič, sem pri nejm spoznal, da mu je treba zaupati. Le tako se lahko mnogo naučim. No ja, sedaj so pa Savič, Gross in drugi izkušeni igralci, ki me vodijo na pravo nogometno pot. Poleg tega sem moral pod trenerjem Ramšakom spremeniti svojo nogometno osebnost, tako da sem na igrišču postal tudi borec. Prej sem bil precej malomaren. Rad bi tu dodal, da je Ramšak doslej edini trener, pri katerem sem pripravljen dati celo na treningih vse. Na tekmi proti Lienzu pa si le nekoliko razočaral! Mislim, da sem bil na tej tekmi od vseh najbolj utrujen. Poleg tega vsi sredinski igralci, vsaj v 1. polčasu, niso prišli prav v igro, tako da se je tekma odvijala mimo nas. Mogoče je bila moja napaka, da nisem skušal prevzeti odgovornosti. To pa želim v času prvenstva še popraviti. Kakšni so tvoji nadaljnji cilji, oz. kaj ti posebej ugaja pri nogometu? Moj trenutni cilj je doseči čim več s SAK. Posebej pri nogometu pa mi ugaja, da se mi vsaka kapljica znoja, ki jo pretočim pri treningu, povrne na tekmi z aplavzem gledalcev. Hvala za pogovor! Ribiči enkrat na ledu Koroški ribiči so se pred kratkim podali na led in k temu dogodku povabili tudi sovrstnike iz Slovenije. Namesto rib so lovili „goloba,“ na katerega so celo streljali. No, brez šale, preizkusili so se v kegljanju na ledu, ki naj bi bil nekakšen zimski trening za ribiče, ki tako tudi v mrzlem letnem času lahko gojijo prijateljske stike. Nekateri celo pravijo, da je tudi ribolov samo povod, da se ribiči družabno srečujejo. „Bo, kakor bo, glavno je, da se vsi doboro razumemo,“ pravi predsednik Kluba koroških Ribičev Jože Ottowitz s Podgorij , ki je slovenske ribiče z Gorenjske, Primorske, Tolmina in Jesenic po kegljanju povabil v gostišče Miklavž v Bilčovsu. Tam so svoje prijateljske stike še okrepili z domačo zakusko; kljub neobičajnemu srečanju pa so si povedali še marsikatero ribiško resnico, ki je poskrbela za veselo razpoloženje tudi med radovednimi poslušalci. Kvartopirci v Vogrčah Marija Polesnig odnesla stereo napravo V Vogrčah so ,se spet enkrat srečali najboljši kvartopirci, na nagradnem „ šnopsanju.“ Najprej so se moški in ženske pomerili v svojih skupinah, med zmagovalci obeh skupin pa so potem iskali zmagovalca dneva. Pri tem se je izkazala kot odlična kvartopirka Marija Polesnig, ki je v dvoboju premagala moškega zmagovalca Johana Dobrovnika. Gospa Polesnig je za zmago dobila stereo napravo. Rezultati (moški): 1. Johann Dobrovnik ml., 2. Robert To-mitz, 3. Manfred Krainz; (Ženske): 1. in zmagovalka dneva Marija Polesnig, 2. Veronika Prutej, 3. Sophie Prutej; Tekmovanja se je udeležilo 57 kvartopirk in kvartopircev, prireditelj pa je bila DSG Vo-grče. Imam kar precej slabosti; najbolj pa bi včasih potreboval nekoliko več „korajže“. župnik Šimej Wutte Ime: Šimej Wutte Poklic: župnik Starost: 60 let Stanuje: v župnišču v Žvabe-ku Vaše trenutno duševno stanje? Načelno je tako: če je bil človek pri spovedi, je dobro, če ni bil, pa slabo. Meni gre trenutno duševno zelo dobro. Koliko vpliva ima duhovnik v javnosti? Verjetno vedno manj. Je imelo Vaše delo že kdaj upliv na kako pomembno odločitev? To se bo izkazalo v večnosti. Komu bi v Žvabeku ljudje prej sledili v puščavo: županu ali župniku? Verjetno bi jih gnala vsak polovico. Vprašanje pa je, kdo bi jih prignal tudi nazaj? To pa bi bil gotovo jaz. Cenite med Vašimi kolegi koga prav posebno? Med rajnimi sem zelo cenil gospoda Rovana in Poscha. Vaš odnos do farnih kuharic? Zelo dober, ker zelo dobro kuhajo. Kaj je vaš glavni vrelec moči? Moje skromno življenje. Katere slabosti se doslej niste mogli še odvaditi oz. znebiti? Imam jih kar precej; najbolj pa bi včasih potreboval nekoliko več „korajže“. Kaj bi storili, če bi Vam med mašo pričel vernik v zadnji vrsti smrčati? Pustil bi ga spati, saj je to dokaz, da mu je pri moji maši zelo prijetno. Vernik Vam podari za nakup avtomobila 500.000.- šilingov. Kakšnega bi si kupili? Nobenega, denar bi porabil za cerkvene namene. Katere misli Vam gredo poleg dela trenutno najbolj po glavi? Ali bo v Rusiji zmagala demokracija ali star politični aparat. Kje na Svetu bi najraje živeli? Na južnem Koroškem. Katera slovenska organizacija oz. društvo Vam kot prvo pade v glavo? Tu moram pa malo pomisliti...no, najprej mi pade v glavo KPD Drava Žvabek. c „