&t* 18.	V Trutu, t Kredo 4« maja 1891.	Tečaj VI./
- -	J	-i'^-'T.'.^-^- ■■ ■ ■ ■ i	—•—■■—, ■ ■	■ ■■.	.... i ... i p ■ , ..i ..	r i mj
EDINOST
{glasile sl«ve»Bfcega paMtfčaega društva sa
„ T cdlnoiti Je mod
. rEDINOflT" iahRjn vsako «r«do; cena in vse leto Je 4 ffl<l 40 kr., tt\ poln letu 2 tfd 30 kr, et I	Vsi rfejir« bo poiiljaio Irerinlltvu »via delit pottt 10 I. p."; Y«ak mora biti frankiraii Rokopiii hre*
četrt leta I Jflrt. 20 kr. — Pi.Numeine Številke pri npmvniStvn in pit tratikali v Tratil ne dobivajo po Q kr. — posebne treilnoati ne ne vračajo. - Internti (rame vrste naznanila lu poslanic«) ic caračnuUo po pogodbi -Naročnine, reklamacije in m«erate prejema Upravutatvo „vit Zonta 5".	| pra* eenfl; pri kratkih oifliuih % drobnimi fierktitni He plačuje t.a v^ako bene.lo 2 kr
Volilcem V. okraja!
Kakor je sklenol občni zbor „Edinosti" dne 18. aprila in sla sklenola tudi volilna zbora na Občinah in v Bazovici, dne 24 t. ni. ima zastopati V. volilni okraj v mestnem, oziroma dež. zboru Tržaškem
g. Dr, Josip Bisi&k,
odvetnik v Trstu in poznan rodoljub.
V njegovo pohvalo moramo reči, da je zdaj on edini odvetnik, kateri se poslužuje slovenskega jezika pri spisih na sodnije in druge uradnije.
Torej nam on varuje eno največih, najsvetejših pravic. — Obljubil je tudi odbornikom „Edinosti'-, da hoče vedno tako postopati, kakor je primerno in koristno našemu narodn.
Volilci V. okraja! volite torej dne 8. t. m. vsi soglasno tega kandidata; priporoča Vam ga društvo, ki je vedno zvesto branilo pravice slovenskega naroda v Trstu in okolici, in v katero imate Vi zaupanje. — Ne dajte do sebe zape-Ijivcem, to je takim ljudem, ki so podkupljeni od sovražnikov našega naroda; bodite složni, kaker ste bili dozdaj vsa-kikrat, da si ohranite spoštovanje in ljubezen vsega slovenskega naroda.
Volitev bode na Občinah v ondotni ljudski šoli dne 8. t m ob 9. uri zjutraj.
Odbor društva .Edinost'.
Resolucija
političnega druStva „Edinost11 is« Primorsko ministru nauka po sklepu občnega zbora dne 18. aprila 1881.
Vaša Prezvišenost!
Vsak narod, kateri bočo životi ia sicer po svoje živeti — k Čemer nema le pravico, temuč i udi sveto dolžnost — mora v prvej vrsti za to skrbeti, da se njegovi sinovi delujoči v raznih slojevib človeške družbe kakor narodoslovci, duhovniki in učitelji, v materinem jeziku tako izurijo, da morejo v njem lahko svoje službene poslove opravljati. Slovenci na Primorskem so v tem bziru izrazili svoje želja mej drugim tudi v svojej „Spomenici*, katero je politično društvo Edinost" po primorskih slovanskih poslancih nj. Prezvi-enosti, gospodu ministru prvo-sedniku izročilo. Tam se nahaja tudi ta le odstavek: „Kar se pa liče srednjih šol, je stvar ie veliko slabša; na Primorskem imamo več takih šol, gimnazij in realk, vse te so nemško in italijanske, a slovenščina jo oaobito na realkah v enakej vrsti s prostim predmotom.
Slovenci, neomahljivo zvesti narod habsbur-skej kroui, nema niti jedne srednja šolo na narodnoj podlogi, dočim se Noinci, Italijani, Ma-djari, Cehi, Poljaki, Rusini in Hrvati morejo v materinščini na gimnazijah in realkah izobraževali; na drugih srednjih šolah na Slovenskom ste slovenščini za Sloveuce v vsakem razredu po dve uri na teden odmerjeni ko obligatni; na tržaSkej državnej gimnaziji in realki pa je Slovenščina za Slovence le en semester obliga-ten predmet, da si živi na tržaškem teritoriju dobrih 50,00ft Slovencev. Vseh slovenskih dijakov na trZaškej državnej gimnaziji je 31); ti so podučujejo v slovenščini v treh oddelkih, v vsakem po dve uri na leden.
Slovenski dijak, dovršivši na pr. na gimnaziji v Ljubljani svoje študijo, moral je osem let po dve uri na teden hoditi v slovenski nauk, kar nikakor ne zadoščuje potrebnemu izobraževanju v materinščini, — dokaz totuu dvajsotletno prošnjo slovenskoga naroda za narodno srednje šole — tem manj more nas tržaške Slovence
zadovoljiti neobligatni poduk v slovenščini. O-pomniti jo treba, da jo slovensko prebivalstvo tržaškega teritorija večinoma ubogo in da na moro v obilnom številu pošiljati svojih sinov na srednjo šole; vslod tega so morajo dojaci raznih razredov v slovanskem poduku v on tečaj združiti, v čemer so zopet na Škodi nasproti svojim tovarišem v Gorici, Ljubljani, Kranju, Novam mostu, Celju, Mariboru, v Ptuju.
Slovensko politično društvo »Edinost* so trdno drži glodo šolskega prašanja svojih v »Spomonici" izraženih torjatov in resolucij, po dr. Vošnjaku v državnem zboru predloženih in sprejetih; kor pa razmere glede slovenščine nikdar na Slovenskem niso tako lagodno, kakor v Trstu, zato je politično društvo .Edinost" v občnem zboru 18 aprila t. I. soglasno sklonolo resolucijo za obligaten pouk v slovenščini za rojeno Slovenco skoz vso razrodo tukajšnjih državnih srednjih šol.
To izvršujoč si dovolj uja podpisano prod-sodništvo omenjenega društva ponižna prositi Vaša 1'rezvlšenost, da blagovolite zaukaza'i:
Početiši od šolskega leta 1881 — 1882 je slovenščina na državnih srednjih šolah v Trstu za Slovence v vseh razredih obliga'on predmot.
Ker jo podpisano prodsedništvo propričano, da Vašo Prezvišenost prizadevanje po omiki pri vseh avstrijskih narodih z enako ljubeznijo podpira, zato so nadeja ugodne rešitve te prošnje in izraža h krati svoje globoko spoštovanje.
V Trstu, dno 23. aprila 1881. DOLENEC oodpredsednik
DOLINAH _ tajnik.
Dopolnujoče volitve
v ljubljanski mestni zastop
so se vršile 25. 26. in 27. aprila. Za te volitve se ni zanimala le Ljubljana, temuč vsi Slovenci v vseh krajih smo se z velikim sočutom nauje ozirali. Voljeni so bili v tretjem razrodu vsi narodni kandidatje in so dobili: dr. Karol Ulei-weis 189, Vaso Petričič 187, Fran Potorca 189, Fran Goršič 188 iu Ignacij Stupica 187 glasov. Nemški kandidatje so dobili od 48 do 50 glasov. Narodna zmaga je todaj sijajna i dela čast korenu ljubljanskega ljudstva. Narodnjaki so od lanskega leta priborili 13 glasov.
V	drugem razredu so zmagali narodni in vladni protivniki, c. k. uradniki in pemijonisti (!); voljeni so bili: Doberlet z 287, Choriuski z 284, Ziegler z 280 iu Pirker z 279 glasovi; narodni kandidati so dobili: Potočnik 209, Gras-»elli 274, Bajer 207 in Klemončič 265 glasov; najmanjši razloček jo todaj pet glasov; predlanskem je bil razločok za 138, lani pa za 40 glasov, kar noovržljivo priča velik naroden napredek ter je poroštvo, da v tem razredu uža prihodnjo leto narodnjaki z vsomi kandidati proderii. Spomina vredno je pri tej volilvi to, da so c. k uradniki večinoma za vladne nasprotnike glasovali ter gospodje v visocih državnih službah strastno zanje agitirali, vzlasti dažolni šolski nadzornik Pirker si jo pridobil nekoliko Heroslratojre slave. Ta mož, to sa \6 da, ima vzrok nasprotovati sedanj 'j vladi, ker jo pravična, i navduševati se za poprejšnjo, ker ga ja iz boroga, plitvega učitelja posadila na prvo šolsko tnosto v kranjskoj dožoli. Na lo kranjski, temuč vsi Slovenci bi vladi hvaležni bili, ako bi toga zagrizlega noinškutarja potisnula z stota, kateremu nečast dela. Kdor jo državni i deželni kruh, pa državo i deželo za-sramuje, ni tnož, ampak kukavica.
Kakor je doslej ta razred narodnim pravicam najbolj sovražen, tako jim bo v malo lotih najbolj pravičen. Vzrokov jo mnogo; sovražniki mr6, prijatelji ras'o; stari uradniki so niso učili slovenščino, oni bero navadno vsak dan en in isti časnik nam sovražne stranke, ta časnik jim je evangelije; slovensko časnike poznajo lo po imenu.' 1'rav bi bilo, da jih prijatelji seznanijo s katerim nemškim, nam prijaznim časnikom, to bi mnogo koristilo; — sicer pa ja njih čas uže v grobu.
V	prvom razredu je polu zmage narodne; dobil je namreč eden iarnoj dvoh narodnih kan-
didatov, in sicor: Portuna (14 in eden protivnikov, namreč: Gariboldi tudi 114 glasov; drugi narodni kandidat dr. Mošo ja dobil 112 iu nasprotni dr. Pfefferer 113 glasov. Narodnjaki so tudi v tem, kakor v obeh drugih razredih napredovali, kajti pridobili so od lanskega leta 21 glasov. — Ca tudi bo letos Sa večina mostnega zbora nemškutarska, vendar smemo z volitvijo zadovoljni biti, ker jo moralna zmaga na na-rodnej strani in vspoh tolik, da sinemo z mirnim i veselim srcem v prihodnjost glodati, vendar rok no smejo Ljnbljančanjo križem držati, ampak na vso moč sa morajo brigati, da prihodnjo leto nomčurstva na zmagajo to, temuč da ga popolnoma pokopljejo, Boia Ljubljana si mora umiti lice, katero jej jo ptujstvo in rono-gatstvo umazalo; bala Ljubljana mora bili solnce, ki bodo pošiljalo prijetno ogrovajočo žarko po vsoh slovenskih okrajnah.
Da je moralična zinnga v resnici na narodnoj strani, to pričajo Številke, i ako seštejemo vsa glasove, katere so dobili narodnjaki, naito-jeino jih 577, moj tem ko so nemškutarji dobilo la 451 glasov, todaj 120 manj,
Oast in slava tedaj ljubljanskim narodnim volilcem, Slovenci so ponosni nanjo Ti vsi so naši, nobenega i/mej njih na zgubimo, ako ga Bog od nas no pokliče; v nasprotnem ostrozi ni tako, tam jo sirah i škripanje zobmi, tam vojska dan na dan kopni i novincev ni od nikodar dobiti, da se okrepi; fio par udarcev i naskokov na ta razsireljani tabor in vsa truma so razpr&i i nikoli več no zbere, konec bo nesrečnega tiem-Skntarstva;
Ko v prah zvalč se narodni tirani,
Sijalo lepše solnce bo Ljubljani.
praporja tržaškega veteranskega društva.
Zadnjo nedeljo jo obhajal Trst zopet slav-nost, kakoršnih Še malo; veteranskoga društva prapor jo bil blagoslovon. Vdožila so so le slav-nosti tudi veteranska društva iz Pulja, Gorice in Ljubljane. Prvo je užo v saboto popoludno v Trst prišlo ter bilo od tržaških veteranov slovesno sprejeto. V saboto zvečer jo bil voli-kansk sprovod po mestu; dvo vojaški baiuli sto korakala po glavnih ulicah, za njima veterani z lampijoni in silno veliko ljudstva.
V nedeljo pa jo bilo užo za rana vso ua nogah; bil jo krasen spomladanski dan i zato veselje toliko večjo. Zjutranji vlaki so pripeljali votorano iz Gorico in Ljubljane, ki so po slovesnem sprejetji z vibrajočima piaporjema odri-noli na mesto slavnosti, za njimi tržaški voto-rani i na tisočo druzoga ljudstva peš, v kočijah in omnibusih; več ur je bila vsa cesta polna i nabralo so nad 20,000 osob na mestu.
Mesto, na katerem j« bila slavnost, leži četrt uro od Trsta za Kojatiom, kdor je bil nekdaj hrib, katoroga pa so razkopali in raz-struljali ter v morje zvozili, ko so novo luko delali; zdaj je tu prostorna ravnota, na katoroj so vojaki urijo. Lepo jo bil ta kraj ozalSan, okoli in okoli se zelenjem proprožeu, na sto praporov so jo v zraku vilo, krasen jo bil oltar iu okusno napravljeni velikanski odri; vso odi-čaujo so jo moj sabo lopo striujalo i pohvalo moramo dati onim, ki so vso tako lepo vrodili.
K malu po osinoj uri jo pripeljal prvi nametnik društvenega načelnika prapor na slavnostni kraj ter ga ua za to določeno mizo položil. Trakovo k njomu jo podarila naša cesarica, prekrasni so, dragoconi, zlatom všiti.
Ob polu desetih jo prišel na mosto prevz. škof Dobrila z duhovonsko asistenco in sprojoli so ga društveni načelniki tor k oltarju peljali.
Proti desetoj uri se jo pripeljala kumica namestnica gospa baronica da Pretiš z 18 družicami. Njo jo sprejel ves odbor iu veselični odsek ter jo spremil na pripravljeni sedež, mej tem pa so bando zaigralo cesarsko himno in praporščaki so povesili prnporje, trobarji pa so trobili generalni marš. Takoj potom jo prišel cesarski namestnik i sedaj jo škof bral sveto mašo, moj katero jo vojaška godba svirala.
Po maši so pristopili praporščaki z razvitimi praporji k mizi, načelnik je spremil k njoj provz. škofa, drugi odličnjaki so dovodli knmico ter družico. Tu je Škof po kratkej molitvi blagoslovil šo zaviti na mizi leteči prapor, kumica pa je trakove nanj privezala. Zdaj vzame prevz. škof v roko kladivo, zabijo prvi žebel v imenu Boga očeta, drugi v imenu Boga sina, in trotji v imenu lioga svetoga duba.
Potem jo zabila kumica namestnica on h-belj v imenn Njo veličanstva k tirnice cesarico, in drug žebel v lastnem imonu. Tudi vsaka izmej 18 družic je zabila on žebel i za temi odlični gospodje, ki so bili k mizi pripeljani. To so storili tu Ji družbeni načelnik iu vodje deputacij. Zdaj se jo zastava razvila iu vzdigneta; na gradu pa se jo razobesila velika cesarska zastava in 21 strelov iz kanonov je pozdravilo novo blagoslovom prapor.
Potem je društveni načelnik s primernim lepim govorom nagovoril veterane v nemškem jeziku i dva druga govornika sta ga ponovila v italijanskem i slovenskem jeziku.
S tem je bila slavnost končana malo prod 12. uro. Popoludno pa je bila na tem prostoru ljudska vosolica, kutore se jo vdeložilo najmanj 25,000 osob i bil je najlepši red. Mej razvose-ljevanjem pa jo nenadejno zapela trobenta: Tralala, tra tra tra! Vso jo utihnulo; kaj po-monja toV Društveni načelnik stopi na tribuno ter ozuani s krepkim glasom: »Tu so je našel izgubljen otroki" i k nialu prileti VBa prestrašena žena ter Btrastno na srce pritisne svoje deto, katero je bila izgubila i zopet našla.
Vsa slavnost je imela določno slovanski obraz, klici živijo so nadvladali vse druge glasove.
Zvečer je bil bankot v dvorani pri „Zolo-nem hribu" in vršilo so se navdušene zdravice, v katerih se je naglašala udanost i zvestoba do cesarske hiše, ljubezen do dotnoviue, lepo našo Avslrijo, euakopravnost i bratovstvo mej vsomi avstrijskimi narodi; da, bratovstva mej narodi nam jo silno treba 1
Bil je lep dan, lep večer; nobo je bilo prijazno, voselo, milo; še lepša je bila navdušenost za vladarja, za domoviuo; naj bi cvetela i sad rodila! Ta dan jo pala čista kaplja v čašo narodno spravo, šo več tacih kapelj iu ugasi so žeja narodom, ki hrepene po narodnoj enakopravnosti, usuSi so mozeg tistim, ki, če tudi Svinčenimi podplati, stopajo čez čruoruinono ve-reje, bodi si na jugu ali severju.
Vemteneckovo nIovo
01) SLOVKNCEV
jo tako zanimivo i presrčno, da bi so človek kar razjokal; tako lepega slovesa Slovenci še ne pomnijo i hvaležni moramo biti „Slovenskemu Narodu", da ga jo zadnjo saboto obširno objavil. Ne moremo si kaj, da no bi nekoliko iz te objave posneli: V sredo po polunofii sta sedela dva Slovenca v kazinskej kavani v Ljubljani ter so slovenski (»ogovarjala. V kavano stopi Vestoneck z enim profesorjem *) ljubljansko gimnazijo i druzimi pajdaši; bilo jih je sodem. Ko so čuli slovenski pogovor pri drugej mizi, začoli so razgrajati, to so umeja, da po nomški: „Kaj, ta žlota no ostaja v luknji nasproti! (čitalnici). Hodi tudi soin nas nadlegovat!" Kaj, v tem jeziku govori tukaj! V tem svinjskem jeziku, v tom pasjem jeziku! kmetski jezik, hlapčevski jezik! i. t. d. Potem so jo ta drhal približala našima Slovencema, Vestenock jo pozval mlajšega na dvoboj i začol so jo ta lo so-kratiški pogovor v nemškem jezika:
*) Nedeljski Narod jo priobčil ta le zanimivi
POPRAVEK: Na podlogi g. 1». tiskovnega zakonika obračamo so do vas, da svoj včerajšnji članek, v katerem trdite, da jo bil v ponočnej Vostener-kovej družbi tudi profesor tukajšnjo gimnazije, resnici na ljubo popravite: Bila sta v tistej dinžbi dva gimnazijalna, in dva profesorja na tukajšnjej realki. Nur heiter!
Vei resnicoljubnih fnarkerjtv.
EDINOST
Vest. Kij me merite z očmi?
Slor, Se sciijalu se mi ui, gu?pod okrajni glavar!
IVs/. Ali me poznate?
Slov. Gotovo! gospod vitez Ve*teneck, poprej
okrajni glavar v Litiji, zdaj za graško
okolico'!* Vest. Od kod hip poznate? Slov. V deželnem zboru sem stenogratiral in
popravljal vaše govore! Vest. Zakaj govorite ta jezik? Slor. Ker se mi ljubi.
!'«/. Jih bi se, kakor c. k, uradnik sramoval ta jezik govoriti! (Cesarjevih se tega ni sramoval, če tudi jo stokrat več nego uradnik in Vesteneek. (Uredil.) Slov. Jaz se tega no sramujem! So pa r^i,
katerih bi se trebalo bolj sramovali. Vest, Jaz storim sum sebi nečast in vam v
obraz pluniin! Slov. Utegnoli bi so kesati! —
Mi praiamo vsacega poštenega človeka, je li mogoče, da se je v Avstriji moglo kaj ta-cega zgoditi? Ali smo na Turškem ? Mi prašamo vse c. k. uradnike, ali nas ni sram tacega tovariša, ali nemarno pravice i dolžnosti odločno zahtevati, da so človek, ki našemu (uradniškemu) stanu dola toliko sramote, da so tak človek izobči i/, poštouega našega statui, iz tistega stanu, katerega prva naloga je i mora biti, da je ljudstvu angel varuh, a ue — patan.
O potrebi I koristi
UHtroJcnja u Terntu jednog nuSeg kreditnog zavoda.
Svatko koji pozna naše torgovačke, obert-nićku i gospodarstvene oduošaje, uvieren je o potrebi ustrojenja jednog takovog zavoda. Ovaj zavod morao bi biti ustrojen i ravnan da pruii sigurnost dioničarom a još večuia uložiteljom — da budo u nekom smislu pupilarne sigurnosti.
—	To ćemo polučiti ako odstranimo već po pravilih, od zavoda svaki posao Spekulativne naravi i doržimo so jedino predujmah na zlato, srebro, papire itd. — Uzajmljivaujo na nekretnine i eskomptiranje mienicah sa tri i iznimice sa dva podpisa.
Ovakav zavod vodjeu po ijudih od poštenja, karaktera i vieštine nemože propasti; osobito uložitelji imaju podpunu sigurnost. Ako zavirimo u povicet Englesko, naći ćemo da već pred 120 godinah ona zemlja je bila puna svakoverstnih velikih i malih bankah — i tuni bankami ima se jedino zahvaliti podignutjo tergovine i oborta u Euglozkoj uu onaj visoki stepen, koga danas za-čudjeni motrimo. — Nu, u miesto da začudjeni motrimo i stojimo, latimose i mi poBla. Tim načinom hoćemo jedino podignuti naš narod i osloboditi ga duševne i materijalne odvisnosti
—	tim jedinim načinom ćeino ućverstiti i njegov karakter i s lime sebi i deržavi koristiti. —
0	imenu tog zavoda nećemo se mnogo prepirati; postavimo dakle za primier jedno neutralno ime t. j.: Porva primorska Jtauka u isto doba Pučka Hranilnica. — Kapital for. 200000. - sedio-nicah od f. 200. — Dionice, po mojom tnnenjn bi morale biti na itno i mogu se dalje prodati samo dozvolom Ravnateljstva. — Ovo sastojalo bi od sedam osobah i tri Rovizora. Poslovanje može počoti čim je upisano f. 100,000. — Upla-tjivanje mora slioJiti: 10% pri upisu; a5°/0 pri otvorenju i tako dalje po pozivu Ravnateljstva kojo ima odlučiti o shodnosti i dobe daljnih uplatah. —
Poslovni jezik ima biti hervatuko — serb-ski, pošto Terstjo modja koja združuje: Slovence, Hervate i Serbo i je centrum njihove tergovine.
Ovaj naš zavod neka uebudo sredstvo nikakvoj političkoj agitaciji; neka bude samo poluga našem dobrostanju i materialnem napredku. Medju nami so najbolje poznamo, medju nami možemo so i najbolje podupirati, ali prije svega moraše imati obzir na interose zavoda. Poslovica kaže: Svaka ptica svomu jatu leti — tako
1	talijanskim zavodima Tersta bolje su poznati odnošaji Mletkah, Milana, Turina, Uiina, Napolju itd. i svojih sunarodnjakah ovdje, nego odnošaji Lljubljane, Zagreba, Karlovca, Biograda, Splita, Serajeva itd. i naših Ijudih ovdie. —
Naša turgoviua, obertnoat i pomorstvo naći to u narodu neizmernu podporu — o kojoj bla-goduti ćemo se osvedočiti do malo godinah marljivog posla. —
l)o skoro ćemo biti pozvani da se pridružimo ovomu poduzetju i da izradimo pravila tog zavoda. —
Ne obećajemo dioničarom dobitke kojo su polučili sličui zavodi: Ljubljanska Hranilnica i Hervatska Štedionica u Zagrebu, čije dionice u vrieduveti žicu so podesctostoutile — jer danas jest mnogo konkurencije i kapitala dvete — ali uviek imamo nade dobrog dobitka. (Dionice Hervatske Štedionice ustrojene 1846 god. od 100 for. poskočile su na preko f. 1000. —! Dividenda za god. 1880 jest f. 150 po diouici od 100 for.
Ni nedvojimo da ćemo potribiti kapital za diouice naći; nami je vite stalo da toga da naši Gospoda sunarodnjaci kojih će naše poviernije odlikovati preuzmu na sebe Upraviteljstvo, kojo
uz vieilog i pouzdanog Ravnatelja nije teiko. — Promotrimo dobro pak onda muževno i pa-meto na rad. *)
M P.
Dopisi
Pod t; rud o m 20. aprila.
Vsaka pridna gospodinja skrbi, da v hiši
kaj dobrega za velikonočne prazniku pripravi; enako je tudi naš gusp. učitelj H. Persolja skrbel, da nam Podgiadcem kuj veselega in lepega priredi. Uže več časa se je govorilo, da ta gospod svoje pevke in pevce vsak večer dolgo v petju pod unije, kaj pa se uči, to uatn ni bilo znano. — Na veliko noč pa smo slišali v cerkvi in dozvedeli, kaj so so učili. Pela se je ta dan prelepa velika latinska maša (4 glasno), po maši pa na novo (prvikrat tukaj) Regiua coeli; vse ljudstvo, posebno gospoda, je bila ganjena od prelepega petja. Oči so se mi solzile, ko sem videl, kako so čč. gospodje uradniki gosp, učitelju čestitali in vspeh o petji pred cerkvijo voščili. Gosp. H. Persolja je pokazal, da je v tuuziki in potju doma. llvala njemu in tudi pevkam in pevcem. Pristaviti moram, da gospod učitelj peije brezplačno podučuje ter jo zato toliko večje pohvale vreden. Ta gospod pa ima tudi obilo zaslug pri sadjarstvu, o čemer o svojem času već poročim. **
Podgradec.
V Zalogo, majnika 1881.
(Plemenito-surovo slovo litijskega viteza, c. kr. okrajnega glavarja Frinzola Vestenecko-vega) Gospoda moja, po širnej domači zemlji, ktera je odkupljena s ploinonito krvijo naših pradodov, čujte in strmite, kako je zopet družba pijanih nemških surovincev v noči od 27. na 28. aprila v ljubljauskej kazinskej kavarni v oči dvema narodnjakoma naš lepi jezik, kojega govori in spoštuje sam presvitli cesar in njegova presvitla rodovina, pobalinsko surovo z blatom ometavala in njegovega branitelj«, dotična dva gospoda tako rekoč kakor kmetiški fantje, kadar so iz dveh vasi pri „šnopsu" zbrani, na boj dražila.
Omenjenih dveh gospodov, prvi star, častitljiv mož, ki jo uže vefi sveta prehodil, nego ga bodo vsi skupaj onih nemčurjev svoje živenje videli, — mož kojega je ožigalo uže afrikansko solnco in čegar se bodo tudi tržaški Slovenci dobro spominjali, k^jti ni še dolgo, da je bil prišel iz Trsta po opravku v Ljubljano: — drugi pak mlad, inteligenten, značajen c k. uradnik, ki se ponosno za mili naš narod postavi, kder in kadar je treba, omenim vam z nju dovoljenjem labku imeni.
Sedela sta tedaj mirno pri stranskej mizi, srebala kavo iu menila se o popotovanji, o čemer je posebno starejši gospod jako zanimivo pripovedovati znal. Govorica, to seveda,jo tekla v dragoj uam materinščini. Jedva, da zvok milih glasov našega jezika na nemško uho pri drugi mizi zbrane družbe udari, uio zagrmi od tamkaj:»Was! diese Sausprachc, Knechlensprache diese Hundsprache bringt man schon von der Spelunke (čitalnica) vis-ftvis hieher? Rojaka naša sta se zganila pri tem direktnem in broz primere surovem in vsacega Slovana v srce žaljivem napadu našega najdražjega in najsvetejšega, kar iinamo, kakor od gada pičena — a vendar sta taktno premagala razburjouo kri, ter su dalje menila. Neinfiurji, bilo jih je devet na dva, ko vidijo, da je zabavljanje brezvspoSno, popuste svojo mizo, prihrumo kakor furor teuto-nicus k mizi, kder se uaša narodnjaka pogovarjata in tukaj prične zloglasni plemenito surovi Vesteneckov Franzl z mlajšim narodnjakom nekako tak le dvogovor: M*
Ich worde mir di Ehre gebon Ihnen in' s Gesicbt zu spucken, Sie "VVicht Sie!
Ta stavek je ponavljal c. k. okrajni glavar kako sedem do osemkrat c. k. uradniku juristu, kteri ga, kar se tiče naobraženja, visoko nad-kriljuje. če tudi nema plave, pač pak zdravo, rudečo, slovensko kri v svojih žilah! Tako tedaj, značajen in narodnosti svojo zavedajoč so jurist, h krati c. k, uradnik, je v očeh odstavljenega okrajnega glavarja Wicht I!
Ko devet nemčurjev vidi, da so jim dva narodujnka taus der Spolunke vis-a-vis" nikakor nočeta umaknoti, še manj pa k drugi mizi sosti, pober6 sami kopita, še nekoliko narodnjaka iu naš jezik z blatom okidajo ter zapuste kavarno.
Tako, dragi mi Primorci, godi se nam v sredi naše bsle Ljubljane, kder nas biva 18.000! rojenih in ponarejenih nemcev iu nemčurjev pak
*) Nam so »i zdnln potrebno, tog« t hrvatakom joziku od jako člilancga rodoljub* 1 voSfaka poslanoga spisa poslovenit., kor naSi SloTcnui užo tako u mejo hrvatski, in vzajemnost moj Slovenci i Hrvati jo gotovo neobhodno potrebna. Co jo sam carjovič z Sloroncl zadnjič hrvaUki govoril, zakaj bi brat Slovonoo z bratom Hrvatom osomišo dolal? Slcor pa žiro priporočamo, naj bi tega članka no prezrli Srbi, Hrvatjo in Slovenci,	(1'rodn)
*' Enak dopis nam jo poslal tudi gosp. J. J. /ato fino lo onega natisnoli. (Urod.)
5000, kakor so pokazali številjenski zapisniki od 31. decembra i880. Doklej bo smel vsak postopač, kadar se mu zljubi, nas in naše svetinje zasramovati, ne le da bi ne bil nič kaznovan, ampak, če je le količkaj prilike, da zato še avancira! Naj poskusi kak slovensk uradnik v kakaj neinškej provinciji ali na mažarskem tamošnji narod in jezik zasramovati, videl bo in skusi takoj počim je „imarht*. Ce je tedaj leskovka zrastla za Slovenca, zakaj pa se ne namaka brezovka za našega sovražnika?
.Kako so se izvršile volitve na magistratu, izvedeli ste uže gotovo od druge strani, tedaj jaz omenim tukaj le dveh reči o tem: Lepa hvala iu vsa čast ljubljanskim poštnim uradnikom, ki so postali prava nacijonalna garda, kar se tiče discipline v volitvah. Osemnajst jih je volilo narodno. Da smo v prvem razredu zmagali le polovičarsko iu ne popolnoma, kriv je edini g. FrOhlich, ki je tukajšnemu izbornemu narodnjaku g. H. dvakrat s častno besedo zagotovil, da bo volil narodno, v merodajnom trenutku pa, ko jo prav njegovega glasu še manjkalo, zaklonol so v sobo in zatajil se ter dvakrat dano častno besedo pojedel. In temu gospodu narodni zavod banka „Slavija" plačuje na loto tisoč goldinarjev od prostorov za pisarne in stanovanje njenega glavnega zastopnika. Kakor setn za gotovo izvedel, uie je gospod Hribar, glavni zastopnik omenjenega zavoda, najol drugo stanovanje in prostore za pisarne in to jo možato, tako je prav! Svoji k svojim.
Radoslav,
Politični pregled.
Objavljamo ga na drugom mostu.
(Urod.)
Poslanska zbornica bo imela mej proračunsko obravnavo vsak dan sejo od 10. dopo-ludne do 5. popoludue; od 8. do 12. zarad poročnih slavuosti ue bo sej. Generalna debata se je 2. maja končala, do 8. maja so konča večji del specijalne debate, ker bo prvosednik dr. Smolka krepko branil, da so bo pri generaluej debati govorilo le o točkah, ki so na vrsti. Seje bodo trajale do konca junija iu rešijo se te le stvari: novela o brambeneiu zakonu, gališka transverzalna želenica, praško vseučilišče, moravska transverzalna železnica, davek na petro-lije; promembe gosposke zbornice o zakonu zoper oderuštvo, o hišnem davku in davku od točenja žganja.
V prvej seji driavnega zbora, dne 28-aprila, predložil je minister Pražak civilni pravni postopuik in finančni miuister zakon o prostosti koleka pri konvertiranju hipotekaruih dolgov i2 višjih na nižje obresti.
Driavno sodišče je zopet storilo sklep, ki vzburja duhove. Na ugovor zoper državuozborsko volitve zgoruje-avstrijskega velicega posestva je namreč izreklo, da se je pri volitvah razžalil volitveui red deželnega in državnoga zbora. Ker je državni zbor volitve potrdil, zato je ta sklep jako čuden; vsaj jo državni zbor postavodajalec, postavodajalcu pa pristuje v prvej vrsti tudi razsodba, ali so je postava spolnila ali ne; iz tega pa je jasno, da nobena gosposka ne more iinoti pravice, razsojati o tacih rečeh, o katerih je državni zbor uže razsodil. Ako bi teinu tako ue bilo, potem bi državni zbor bil celo nepotreben, ker ne bi imel nobeuega vpliva v državnih stvareh.
Na Dunaju tudi straši, pa ta strah je monda votel, ali pa kupljeu; dunajski časniki so namreč dobili pisma necega izvrševalnega odbora kmetske zveze s protujo, da kmetje vse banke z dinamitom v zrak sprše. Pisma so datirana^ iz Linca, a na Dunaju na pošto daua.
Ouje bb, da bosta rutenski metropolit Sem-bratovič in dijakovski biskup Strossmaycr za kardinala itnonovana.
General topništva Benedck je 27. aprila v Gradcu umrl Znan jo kakor hraber vojak iz laških vojn; pri Kraljevem gradcu so ga pa Prusi zmagali To nesreče pa so menda več krivi drugi, nego on sam.
Starešinstvo mesta Itcke je prosilo ogerako vlado, uaj se Reka vteli Ogerskemu, temu pa so je dunajska vlada uprla i zato se je to pra-šanjo za negotov čas odložilo. Kedor pogleda na zemljevid i kedor vo, da na Reci stanujejo Hrvatje, pomešani z Italijani, ne pa Madjari, temu se mora to vtelovljenje čudno zdeti; uam se vidi, da na Reci delajo politiko nekateri — Cudri.
Erdcljfani se trumoina selijo v ltumenijo, fiflO rodovin pojde še v Dobručo; seljenci zabijajo vrata in okna. Vso to se godi, ker oger-ska vlada nalaga vedno večje davke ter jih ostro izlirjuje i kor Madjari tlačijo Rumune.
Mej Albanci in Turki so so začeli trdi boji. Albanska liga se je uprla, ker je Turčija namenila nekaj albansko zemlje Grkom odstopiti in ker je uvedla davek na ovce. Drviš paša, poveljuik turško vojske, se je sicer dogovarjal z Ali pašo ter temu ponujal namestništvo v Pri-zrenu, ali ta je vse ponudbe odbil i njegovi pristaši so začeli ljudstvo ščuvati. Zato je Drviš piša nenadoma Albance zgrabil ter jih zmagal i u razkropil, ali s tem oni še niso zatrti
in vpok'ijuni; brez dvombe nastanejo še novi in srditi boji.
A ihilisti so ruskemu carju ponovili pretnjo, katero so mu poslali 14. marcija, da ga umore', ako v 4-2 dneh ne dd ustave. Na vešala obsojena Jese Helfmann se je skesala ter ovadila naklepe nihilistov, ovadbe so prišle tudi iz Pariza, vsled česar so mnogo nihilistov zaprli,
Francoskej tbornici je bil predložen zakonski načrt, obstoječ iz enega samega paragrafa, ki se tako le glasi: Vsak francoski državljan, ki bi pri gašonju požara zgubil živenje; vsak zdravnik, ki bolnike v bolnicah ozdravlja, pri tem naleze bolezen, za katero umre, kakor sploh vsakdo, ki skuSa oteti bližnjega, pri tem pa sam pogine: smatra se, da je poginol na polju časti, iu država se obvezuje, njegovej vdovi i sirotam plačevati pokojnino prav tako, kakor vdovatn in sirotam na bojišču nsmrtenega vojaka. — To je lep zakon i prav bi bilo, da ga vse države uvedo.
V soji dne 2. t. m. so grof Hohenmrth in tovariši predlagali, naj so voli odsek 24 udov, ki naj se posvetuje, sli je driavno sndi.ifr opravičeno soditi o vol i t ven i h zadevah. Zeithamer in tovarši pa so predlagli, naj se promeni volitveni rud za državni zbor za češko kraljestvo.
30, junija je napalo tiOOO Albancev turško vojsko pri Prizendu. Derviš paša je prišel napadenim Turkom na pomoč ter Albance popolnoma potolkel.
Na Ruskem nihilisti ne mirujejo, ampak vedno prodržuiši so. A zdaj se je obrnol ljudski srd tudi proti judom. V Klizabetnem gradnje vstala zadnji teden krvava rabuka. Nek židvoski krčmar je vrgel gostu Rusu steklenico v glavo: na to jo vstal pretep; ljudstvo je kričalo: Naše teprf ! ter navalilo na sinogo, judje so začeli streljali, kar je pa Ruse tako razdražilo, da so jude napali, blago jim pokončali, nad 100 hiš porušili in 200 judov ranili. Vojaki bo storili red, a zadušili niso judovskega prašanja, katero še silue streso provzroči.
Francoska vojska prodira naglo v tuueško deželo i gotovo je, ko pride ta list iz tiskarnice, zasela uže glavno mesto Tunis. Turški sultan zoper to protestira, a Francozi so za ta prolest ne monijo ni dosti ni malo ne.
DOMAČE STVARI
CarjevIčevo poroko, kakor smo uže poročili, bodo slovesno obhajale vse občine na Primorskem, druga bo i drugo tekmovala; v ka-stavskej občini se bodo delile mej ljudstvo knjižice s Životopisom mladih zaročnikov, povsod se bodo razvijali uarodni praporji i narodni plesi bodo vsake pristojbino oproščeni.
Cesarjevl&ev sprejem ud BreŽInl. Kakor se piše Soči iz Komna, pozdravili so nekatera županstva na zah<evanje sežanskega okrajnega glavarja, cesarjeviča Rudolfa z nemškim ogovo-rom, a cesarjevič jim je slovenski odgovoril; tržaški Slovenci so bili modreji, ker enacega zahtevauja niso poslušali, zato se jim pa zdaj tudi ni treba sramovati, ampak ponašajo so lahko se svojim vedenjem.
Cesarica veteranskemu druStvo za Trst In okolico zahvalila so je telegrafično ter izrekla, da jo je posebno zadovolilo poročilo o bla-goslovenju društvenega praporja.
Slavnostna knjižica o priliki poroke cesarjevima Rudolfa dnć 10. maja je ravnokar prišla na Dunaji na svitlo. NAslov ima: „Cesarjevič Rudolf, nastolnik avstrijski." Knjižica ima fl prav ličnih podob, inej katerimi se posebno odlikujete podobi cesarjeviča Rudolfa in njegove prevzvišene neveste Štefanije. Knjižico, obseza-jočo 20 strani, spisal je Ivan Tomšič, učitelj in urednik „Vrtčev\ a natisnol jo je v prav lepej obliki Karol llauch, tiskar na Dunaji. — Naj bi krajni šolski svčti, slov. učitelji in drugi prijatelji nežne mladine ne zamudili lepe prilike, ter naj bi to knjižico v prav obflem številu razdelili mej šolsko mladino. Cena posamezuim iz-tiskom s poštnino vred je 12 kr, — Mislimo, da ustrežemo slov. učiteljem in prijateljem šolske mladine, ako jitu tu podamo ceno knjižice v večjih partijah skupaj: 10 iztisov velji i gl.
—	25 iztiskov 2 gl. 50 iztiskov 3 gl. 50 kr.
—	100 iztiskov O gl. — 5 'O iztiskov 25 gl.
—	Vsa naročila v tej zadevi naj se pošiljajo naravnost na Dunaj podnaslovom: Kuri Rauch, Buchdruckcni in Wien (VI. Hombostclgasse 4.)
Trlester Tagblatt od zadnje sredo prav sočutne pozdravlja ljubljanske narodne volilco ter hudo šiba ljubljanske nemškutarje i njih organ „Laibacher Tagblatt-.
Uosp Evgoti baron Morptirgo, konzul argentinske republike v Trstu, jo v spomin ce-sarjeričeve poroke podaril 15000 gld. da so napravi ustanova za udove in sirote častnikov.
Trlester Tagblatt od zadnjega petka omenja zaslug, katere si je pridobil zadnji teden umrli Francoz tiirardiu za časnikarstvo ter pri-
EDINOST
stavlja, da Trst zato ni mogftl du'evno in gmotno napredovali, ker ni imel svobodnega časopisja, njegovi časopisi so bili dveh vrst: časopisi deželnega namestništva in irredentovski časopisi. To je pač res.
Ljubljanske hranilnice vodstvo nasve-tnje glavnemu zboru, naj dovoli iz reservnoga zaloga 100.000 gold. da se bo v spomin cesa-rjevičeve poroke zidal narodni muzej v Ljubljani.
Tuje! JemlJo domačinom kruh Avstrija je res tujcem zlata jama, za domačine pa mnogokrat kruha nema. Koliko tujcev je v visocih državnih i civilnih službah, koliko v raznih zavodih, fabrikah itd, če tudi imamo domače sposobne ljudi! V Trstu je polno Vlahov, katerim daje magistrat službo, polno delalcev italijanskih podložnikov, domači boljši ljudje pa dostikrat morajo stradati. Na pomlad se drv< cele truine ] Vlahov čez Sočo, ter se kakor žrjavi razkrope skoraj po vseh naših deželah. Naš domačin naj strada, tujec naj se masti! to je brezvestno, to je — nevarno. In za resnico, ta stvar je vredna največje pozornosti; mi jo imamo za nevarnišo od irredente, ker mozeg i kri pije našemu ljudstvu. Začeli so tujci tudi vedno bolj ostajati v naSej deželi, vsako leto se jih nekoliko naseli, oni mej nami bogate ter so prave gobe na narodnem našem drevesu, vsem narodnim pravicam protivni. Naj bi tedaj vsak, kdor dajo delo, dajal ga domačim ljudem.
Itiakup Stiossmajer namerjava napraviti bogato ustanovo za gojenje katoliških duhovnikov v Bosni.
Neprevidna babica. 26. t. m. je obsodila tržaška deželna sodnija starko Nežo Daris iz Na-sirsa pri Dolini na en teden v oster zapor, poostren z enim postom, ker je bila spozuana kriva, da je njena vnučica zgorela. Dogodek je bil tak le: 9. januarja popoludno je šel posestnik Andrej Daris se svojo ženo iz hiše ter izročil 18. mesečno hčerko starej babici v varstvo. Bilo je zelo mraz, starka je tedaj posadila malega otroka na ognjišče in ogenj zanetila. Potem pa je šla iz kukiuje i ko se je v desetih minutah vrnola, videla je otroka sredi ognja. Začela je kričati, sosedje so prileteli, otroka iz ognja potegnoli in v vodo vtakuoli, ali bil je uže mrtev. — O ia-cih nesrečah beremo dan na dan, zato ne moremo dosti priporočati, naj se otroci skrbno varujejo.
PoŠto ttkrall so minoli teden v Buzetu; odnesli so 400 — 600 gld. v bankovcih. Doslej tatovom še niso prišli na sled.
Slovenska Katica je imela 27. aprila občni zbor. Sešlo se je precej udov, večidel duhovni« kov. Predsedoval je g. dr. Janez Bloiweis ter v ogovoiu omenil, da bo Matica vprihoduje uspeš* neje delala ua šolskem polji ter v prvej vrsti izdajala šolsko knjige; tiska se uže Sumanova slovnica, pripravljeni pa ste slovenska logika in psihologija. 0. Itobiču se je izrekla zahvala, ker je z velikim trudom izvršil delo likvidacijskega odseka. Sklenolo se jo, naj se tajnikova služba razpiše z plačo letnih 600 gld. Zelo dvomljivo je, da se dobi za tako nisko plačo sposoben tajnik.
ljudski popis. V vipavskem sodujein okraju je po novem popisu 13.050 duš, v postojnskem 14.277, v senožeškom 6674, v bistriškem 10.501, tedaj v vsem postojnskem političnem okraju 41.503; mej temi je 41.192 Slovencev, 290 Nemcev, 9 Vlahov, 8 Čehov, 3 Poljaki i u 1 Hrvat. — Taka je ta stvar in vendar ima postojnska požarna straža nemški komando, pravijo, da zato, ker so z nemščino ogenj lažje „pana*; Če prav vrli trije Lovrenčiči tej „coperniji" nič ne verujejo.
Avstrijska vojna ladlja Taurus. Ko se
je v Srnirui zvedelo o potresu na hioškem otoku, takoj je odplula tu zakočena vojua ladija Taurus proti Hiosu se živežem, ovezalom, usmiljenimi sestrami i. t. d. ter mnogo pomogla vnesrečenim ljudem. Posebne zasluge si je pridobil voja&ki zdravnik dr. Lušan s kirurgičnimi operacijami.
Kmetijsko drnStvo v Gorici bo imelo 19. t. m. občni zbor. Soča je objavlja ta le dnevni red: 1. Poročilo o delovanju druStva v letu 1H80.
2.	Račun o državnih podporah v lanskem lotu.
3.	Itačun leta 1880 in proračun za leto 1881.
4.	Predlog o volitvi društvenega tajnika 5. Razni predlogi.
FroŠuJo gosposkej zbornici za znižanje zemljiškega davka so poslale goriške občine. Oe tudi iz srca želimo, da se Goričanom bremena l zlajšajo, vendar menimo, da ni bilo potrebno, pa tudi pametno ne, tožiti o tej stvari sedanjo vlado i državnozborsko večino, kakor bi te dve bile krivi bremen, saj je dovolj znano, da so centralisti hoteli z novovrejenim davkom kmetski stan uničiti, i gotovo bi se to tudi zgodilo, ako bi centralisti imeli Še gospodarstvo v rokah.
Delalako podporno drnStvo vabi društ-venike, kateri so zaostali s plačilom, naj takoj poravnajo svoj dolg, ali naj se pri odboru oglasč, ker sicer jih odbor po pravilih iz društva izbriše in zgubo vso poprejšnje vloge. —
(»ospodlčlne, katere so lani pri koncertih v gledišču pole, kakor tudi one, katere bi se vade učile petja, uljudno so vabljene, naj pridejo v
četrtek, dn6 4. t. m. ob 8 uri zvečer v društveno dvorano pri Judtinauu k pevskim vajam, katere bode odslej vsak četrtek.
VMt. društvo za sel. kom. okraj ne bode,
iz nepričakovanih vzrokov, zborovalo duč 5. maja t. I. v Sežani — ampak 12. maja — in sicer % uie naznanjenim programom.
Za odbor: Ant. Ltban, predi.
Veselico v Kainnjah pri Ajdovščini napravijo dne 8. maja t. 1. ob 5, uri popoludno v slavnosten spomin potoke cesarjeviča Rudolfa, ter k obilnej vdeležitvi uljudno vabijo
Kamenjski rodoljubi.
Iz Klanca se nam piše, da se je zadnja beseda tam prav izvrstno izvršila, odlikovali so se posebno pevci iz Boršta.
ftosp. Božidar Napret, dvorni svetovalec na Dunaju, kakor poroča iz dobrega vira „Slov. Narod", pride za načelnika višje sodnije v Gradec. Iz vsega srca želimo, da se to res zgodi; mi prav dobro poznamo gosp. Napreta, ker smo več let ž njim občevali; on jo zvest sin svojemu slovenskemu narodu, vešč slovenskega jezika v govoru in pitinu; bil jo več let v Trstu svetovalec pri deželnem in deželnem višjem sodišču; iz Trsta je prišel v Novo mesto za načelnika okrožnega sodiAča, od tod pa je bil poklican na Dunaj k najvišjemu sodišču za dvornega svetovalca. Pod njegovim načelništvom se gotovo ne bodo godile Slovencem krivice v sodnijah.
Dragi hrvaški vinski semenj bode 12. 13. in 14. maja v Zagrebu v palači hrvaš. slav. kmetijske družbe. Na semenj je uže do zdaj prijavljeno nad trideset tisuč veder vina, po raz-tnernej ceni. Slovenski vinski trgovci in krčmarji se opozorujejo na ta semenj, kjer bodo imeli prilike spoznati se z pravim naravnim hrvaškim vinom, Na somonju se dobi tudi dobra slivovica in droionkn domaČega proizvoda, Katalogi vinskega semnja so dobivajo brez plačila pri c. kr. kmetijskej družbi v Ljubljani in pri obrtniškej trgovskoj zbornici.
Odbor 2« drugi hrvaški vinski semenj.
55ur tilelchberechtlgnng der Slovenen,
po slovensko: o enakopravnostiSlovencev je knjiga v nemškem jeziku, katnra je izšla v Pragi in jo je izdal nek dober slovenski piaatolj pod ime-notn L. Poinl adi no vič. - Ta knjiga je vredna, da na njo opozorujemo vso slovensko inteligencijo, pa tudi Nemce, kateri se hočejo podučiti o razmerah in težnjah slovenskega naroda V tej knjigi dokazujo pisatelj, kako mogočni so bili nekdaj Slovenci in kako krasen in popolen je bil njihov jezik uže v prvih zgodovinskih do-bab, pisatelj je lepo dokazal, da je bil naš jezik uža pred 1000 leti na skoro takoj visočini, kakor grški in Istinski jezik; to je bilo uže v tistih časih, koso bili vsi drugi evropski jeziki, posebno pa netn'kf, popolnoma nerazviti. Ta jezik je bil tako lopo doneč in bogat, da bo moro tudi Še denes meriti i vsakim drugim evropskim jezikom; ohranil se jo ko cerkveni jezik starovorcv, to je Srbov in Rusov. — Ta krasni jeaik so govorili in pisali naši pradedje. Pisatelj potem popisuje nezgoda nekdaj mogočnih Slovencev, ki so zasedli vso Panonijo; največja nesreča pa je bila za ta narod ta, da so se mej njega zagozdili Madjari. — Slovenci so celo Bolgare poslovenili, ki niso bili do tiste dobe Slovani: Pisatelj kažo po zgodovini, kako so Slovence polagoma podjarmili Nemci in kako se je vkljub silnemu pritisku še vedno ohranil ta narod in kako se je ohranil njegov jezik posebno v krajih, ki so oddaljeni od mest in cest ter pobija one, ki trde, da so naši slovničarji skovali mnogo novih izrazov, rekši jim, da ne poznajo Slovencev in da se nahajajo v narodu vsi oni izrazi, katere drž<S taki nevedneži za skovane. On preide potom na šole in urade v slovenskih deželah in kaže drastično, kaka krivica se v tem obziru godi slovenskemu narodu; dokazuje, da nemškutarska 8ola ne more vzgojevati dobrih mislecev, da uradniki ua Slovenskem niso prijatelji ljudstvu, ampak da se Šopirijo kakor njega gospodarji, iz česar izvira mnogo slabega za našo ljudstvo. — Konečuo pa pisatelj izrazuje najboljšo nadejo, da se mora vse to predrugačiti v kratkem, ker slovensko ljudstvo je prezrelo, preveč pozna svoje pravice, da bi šo dalje tako nesmiseljno jerob-stvo strauke trpelo. — Ko dodatek k temu spisu ošteva pisatelj prav mojstorsko liberalizem nata-vovercev; on jim z dokazi živo predočuje nedoslednost in nemoralnost njihovega postopanja. — Knjiga obsega 108 strani in je v obče prav razmrljivo in lepo pisana. Dobiva se v Trstu pri upravništvn ,Edinosti" po 70 soldov. Naj rodoljubje, kateri umejo nemško, močuo sezajo po njej.	Trop.
Gospodarske stvari.
Kopriva dobra krma. Kopriva se na Švedskem zelo seje, ker je živini dobra krma. Ona na vsakej zemlji krepko raste, Ž njo je zelo malo dela, njej nobeno vreme ne škoduje in so lahko v enem poletji petkrat do šestkrat poža-nje. Kravo, ki so krmč s koprivami, dajo več mleka in boljio smetano. Včasih sicer stoprv
požetih kopriv ne jedo, če pa le nekoliko uležt5, potem pa jih imajo jako rade, ker ne pečejo več. Tudi kokoši in gosi rado jedo kuhane in razsekane koprive i p« tej krmi gostejšo nesi. V nekaterih krajih pokladajo koprive tudi konjem, ki jih radi jedo in pravijo, da se njihova dlaka po tej krmi lepše sveti.
Zoper mokroto v kleteh so rabi Klorkalcium. Posujosena pošev ležečo dilo, in pod nižjim koncem se postavi lonec ali skleda. Klorkalcium namreč ulečo nase mokroto v kleti in sicer je nasrka dvakrat toliko, kolikor ima sam teže. Kolikor več mokrote ima zrak v kleti, toliko hitreje drska apno v spodaj stoječo posodo. Ako v tej nabrana voda spuhti in se apno posuši, zopet je za rabo. To sredstvo je prav dobro i tako se lahko v sicer mokrotnih kleteh brani sadje i druge stvari brez škode in dolgo.
RAZNE STVARI,
Na cesarjev ukaz. Nek kološvarski meščan je želel, naj njegovega sina spremi k pogrebu vojaška muzika, ali prošnjo so mu odbile vse vojaške gosposko, tudi vojno ministerstvo. Obrnol se jo tedaj brzojavno na cesarja i ie v tistej uri je priSel ukaz, da itna vojaška muzika ia pogrebom iti.
* • •
Sadma velevlast. Rumunsko kraljestvo so velevlasti uže priznale, le eua, doslej še neznana velevlast se temu upira in ta je — rumunski študentje v Parizu, ker oni so uverjeni, da se kraljestvo z demokracijo nikoli no more sprijazniti. Zato so na skupščini klicali: Živela suverenost naroda! Živela bodoča rumunska republika!
* * •
Bitmark — pivo In — šnops. Bismark
vsak dan zelo veliko piva popije, icndar je v državnem zboru zoper pivo zabavljal, rekel je: .Pivo človeka lenobi, namesti da bi mu živce dražilo, napako ima tudi z ekonomičnega stališča, ker Čas ubija; ml Nemci ubijemo največ časa s tem, da pivo pijemo. Kdor sedi zjutraj pri pivu, ali pa ivečer in zraven še tobak pije in časnike bere, misli, da je uže dosti storil ter gre domu z dobro vestjo, da je svoje delo opravil." O finopsu je pa rekel: „Šnops je pijača ubozega moža in te pijače on ne more pogrešati I" — Bismark utegne na stara leta še kako Bnopsarijo odpreti, da bo ubogim možem z Snop-som stroge I.
« * *
Seljenci v Ameriko. Se nobeno leto se ni toliko ljudi izselilo iz Nemčije v Ameriko, kakor letos. Vsak parnik iz Hamburga v Novi Jork je polu ljudi, večidel mladih uajboljih de-
lalcev. To Nemčiji n( na hvalo.
*
* •
Čudna natorna prikazen. List J*rogretso italo-americano« piše, da v Novi Jersoy-ju neka družina stanuje, katera ima to bolezen, da st vedno stnoje. Vsi se smejo iu nobeden jih ne ustavi, v veselju in v žalosti gre smeh vedno naprej.
* * •
Dober razloček. V nekej krčmi v Trstu s« shajajo prijatelji na večer po dnevnih opravkih, da se malo pomenijo, oddahnejo i časi tudi kako uganejo. Neki dan se spravijo na uganko i nekdo vpraša: „Kak razloček je mej Kristom in ltoth-ichildoin?" Eden izmej njegovih tovarišev od-
![ovorl: .Kristus jo bil kralj judov, Rothschild o pa jud kraljev." — Pri drugej mizi se zadere nek kričač: ,0e ste tako modri, povedite mi, kak razloček je pa mej mano in Kristom." - Ko bi trenol odgovori vprašani: .Kristus je imel človeSko in božjo naturo, vi imate pa Človeško in — živinsko!" Z gromovitim ploskanjem pozdravijo tovariši svojega prijatelja, ki je s toin dobrim razločkom ošabneža kakor strela pobil.
* * •
Judje na Ounajl. Judje so na Dunaju množe kakor gobo po dežju; v letu 1869 jih jo bilo 30.200, zadnjo ljudski popis pa jih kaže uže 72.000. Iz tega so lahko sklepa, kakošno so bilo zadnja leta avstrijske in vzlasti dunajsk«
razmere; tla so bila judom ugodna.
*
* *
Neznani jezik. V Pragi je društvo za blagostanje poslov, načelnik mu je Klemont grof Zadhvitz. Temu društvu jo nek posel izročil proSnjo, pisano v češkem jeziku. Ko je prišla ta prošnja načelniku v roko ter je videl češki napis, zapisal je nanjo: „V tem nezranem jeziku so ne sprejme", ter jo prošnjo nazaj poslal. Temu
grofu bi trobalo puščati.
*
• *
O novem ruskem carju so piše nečemu dunajskemu Časniku iz ruskih dvornih krogov: Novi car jo nraven mož, ves udati in skrben za svojo rodovino. Živi jako zmerno v domačem krogu v najlepšoj zlogi se svojo soprogo, da jo izgled hišne sreče. Teiko je dobiti boljšega soprog* iu Ijubeznjivšega očeta od mladega carja vseh Rusov. On vstauo vsako jutro prav rano in gre ob sedmih na sprehod, naj bo vreme ka-koršno koli. Potem zajutrkova v rodovini i so bavi z otroki, katerih odgojo z vso skrbjo nadzoruje. Nikoli ne gro sam v gledišče i nnbena glediščna lepotica mu še ni očesa /.apoljala. Udan domačim krepostim jo nesprosljiv sodnik lahkega živenja ua ruBkem dvoru; nekatera prevelika znanstva v zimskoj palači jo brezobzirno obso-joval. Liznnov, ki so preradi stregli samopašnosti visocih osob, nikoli ni rabil, ampak osoreu jo bil proti njim. Kar se tiče sovraštva do Nemcev, mora bo to tako umeti, da Aleksander ni sovražil Nemca kakor lacega, ampak nemško ka-tnerilo. Kakor priv mladi Kus ne bo tej stranki prijazen, vplival pa bo nanj danski in angleški dvor, V zadujih Časih so imeli pri njem veliko zaupanje vredniki Bilbaso, Suvorin in drugi, ki so delali za spravo s Poljaki ter so svojo Članko pred tiskom njemu v pregled pošiljali. Najljubši časnik mu je kil „Golos"
Ruski dopisnik v „Dzounik Poznauski" pa piše to le o njem: Car Aleksander lil. je brez dvombe zelo priljubljen knez. On ne del( mišljenja svojega očeta gledo poljskih zadov in vidi potrebo iu važnost prenaredbe sedanje sisteme na Poljskem. To dokazujo to le: Poljakom prijaznemu časniku „Golos" je bil zelo naklonjen, kar se je vrnol s turškega bojišča. Članki o Poljakih v „Golosu" so bili natisnoni stoprv potem, ko jih je prebral. Ko jo minister Makov ta časnik za tri tedne ustavil, ra/Jegotilo jo velicoga kneza tako, da jo svojo nevoljo krepko in javno izrekel. — Poljakom so po tem takem bližajo boljši dnevi.
• *
Železnice v Evropi In zedinjenih severno amerikanskih driavah. 1. januarja 1880 (v Rusiji s početkom leta 1878, na Avstrijskem t. januarja 1879) so imelo vso železnice v Kvropi in zedinjenih severno amerikanskih državah 289.601 kilometrov daljave, in sicer: zedinjene severno amerikanske državo 135.500 kil. Nemčija (z Elzaško-lorenskiin) . . 30.360 .
Velika Britanija...... 28.450 ,
Francosko........22.#00 ,
Rusija.......... 20.250 ,
Avstrijsko-ogersko......47.200 „
Italija.......... 8.200 „
Belgija..........4.300 ,
Kar tukaj Se manjka, spada na drttge državo.
Stale
so te železnice okoli 37 tisoč milijonov gold. ali 37 milijard, prevozilo blizu polu-drugo milijardo popotnikov in 820 milijonov ton blaga.
Telegram JU
Josip Jurčič glavni urednik „SI. Naroda" je umrl, pogreb bode v četrtek.
Javne dražbe.
V Korminu veliko poses'vo Rajmunda Piacentinija, cenjeno 19075 gl. 25. junija, 23. julija, 27. avgusta predpoludne. — V Patinu hiša in posestvo Antona Dkota iz Berbora, cenjono 1899 gl., 18. maja, 10. junija predpoludne. — V Buzetu hiša in zemljišče Silvestra Pinderla od sv, Martina, cenjeno 663 gl., 20. aprila, 19. maja, 18. junija predpoludne. — V Ajdovščini hiša iu posestvo Andreja Kerpana iz Žabelj, cenjeno 4509 gl. 2. maja. J. junij a predpoludne. — V Vutinu hiša in zemljišče Kvgena Biscontinija cenjeno 145« gl., 30. inaja predpoludne.
Tržno poročilo.
Kava — še vedno po prav nizkih conah,
posebno Rio, moj tem ko so ceno finih sort(Cey-lon) voduo prav ti dne. — Rio velja f. 48 do f. "4.—, Ceylon nat. f. «>o do f. 1-29.—, Java f. 82 do f. 95.—, Santos f. 70 do f. 78, Por-toricco f. 100 do f. 110. —
Olje. — fino namizno redno ceneje, jedilno stalno. — fino namizno slano f. 55 do f. 03.—, jedilno f. 38 do f. 40. -
E I>I yo 9T
Sadje. — SiiUanina in fige trJm-je, poine-liin'e in limoni so poskočili za f. I. — pri za-lioju. — Sultanina velja dene« f. 38 do f. 44.—, tign f. 17.—, pomeranče f. 4 do f. fl. —, liinoni f. 4l, do f. «'/,. -
Rti — vedno eeneji, kupi se jako ugodno, — Italijansko blago stane f. lft do f. 2I1,. Kangovn od f. I2\ do f. |3V,. -
Mast in špeh — po nespremenjenih renah, katere pa utegnejo 5e poskočiti.
Petrolije. — trdnejše ; vendar pa ni verjetno, da bi so rene vzdržale, ampak je pričakovati, da sopet kaj padejo. — Penes velja petrolije f. 11.
Domači pridelki. — fižol rudeči po f. 9'/,, beli f. 10.—, koks f. 11—, kanarin f. I i, man-dolon f. ll®4, mešani f. 7 7,. — Slive domače f. 17. — Maslo f. Iftfl.—, Korun f. 3. —
/ih in muke. Koruza prodaja se po f. ti.60 — pšenica o f, 12 do f. 12',. Cene moke so nespremenjene uže dolgo časa. —
Seno in slama še vedno v dobrem obratu, vendar pa coue sopet malo padajo. — Denes velja kravjo seno f. i do f. 2'4. —
Les. — brez spremembe z nagibom, da cene postanejo sopet slabše, ako ne dojdejo nove naročbe. —
Popravka.
V poročilu o občnem zboru „Kdinoati* naj se popravi, da gosp. Jenko ni vprašal, komu bode društveni uradnik odgovoren, ker bi tako vprašanje ne imelo smisla. Razumeva se samo ob sebi, da odboru.
Nego prosil je le razjasnila, bode li izvoljeni blagajnik sam uradnik, ali od njega (blagajnika) odvisna osoba.
V zadnjej štev. naj se na drugej strani v drugem odstavku blagovoli popraviti, da je igralno društvo vložilo 1200 gld. kavcije ter pristaviti, da ima č. g. dekan Jan 200 gld. kavcije. Ti-skarnica je zakrivila, da je zaostala druga korektura, zato je ostalo več pogreškov.
Listnica uredništva.
Gosp. F. Z. v M. — Prihodnjič. Danes ni bilo več mogočo. Tudi zastran Č. pozvemo in Vam naznanimo.
Cumajelca Bora	a
dne S. aprila.
Knotni drž. dolg v bankovcih . 78	gld.	55	k
Enotni državni dolg v srebru . 79	„	25	„
Zlata renta.......»2	„	75	„
18G0, državni zajem .... 432	,	75	,
Delnice narodne banko . . . 845	„	—	„
Kreditne dolnice..... 338	„	—	„
London 10 lir sterlin . . .117	„	80	,
Srebro........—	•	—	»
Napoleoni.......9	,	33	,
C. kr. cekini......5	„	55	„
100 državnih mark .... 57	B	45	,
Smrti iz zrela otet.
V malem mestu Shavr-forth pri ltochdalo jo živel mo2, ki .so jo pečal s* tem da jo v rudarskih jamah pro-diho kopal. Bil jo močen In krepok tor jo premagoval najtrSa dela, dokler nt Boga skušal i «o tulil takih tožav, ki inora.jn i>ako človeško telo ugonobiti,
Prod dvema lotoma jo lega moJla napala bolezen tor ga popolnem potrla. Do-zdaj navezanemu »a »fojo ——telosno mofl in vstrajnost f J/PM mmmmi 1'" delu, da jo služil kruh I If/UiMB^Bj sebi in svojoj rotlovlni, vsah-M/ilHI^HHI nol jo studene« življenja, in kar si jo prihranil, to jo naglo kopnelo lor jo začeta lakot trkati na njegova vrata. l!ole/on «o jo menjala z boleznijo, tako da je bilo strah pogledati tega mo*a, kakor sonca jo hodil po hiii, tako naduho in trganjo jo imel, da jo u2o zelo teško dihal.
Ker sa jo bilo .sram beračiti lor ga jo »krajno uboJlvo silil«, da si kaj zaslužili, priskrbeli 8o mu njegovi prijatelji lahko delo, katoro /daj opravlja majhna deklica Kakor lahko jo tudi bilo to delo, tondar je bil «.i poprej tako mo^ni človek prisiljen opustili ga v obupu, ker mu jo bilo preteško
Tosko mu jo bilo za živož, a So težjo jo živež probavlja!, kor so bila njegova prebavila pokvarjena, i kakor io jo zdolo, bro/. vsoga upanja do ozdravljenja
Strašno ga jo želodec bolel in zdravniki mu niso mogli pomoči.
V tem stanju »o mu poslali njegovi prijatelji kratko oznanilo, v katerem »c bile di bro lastnosti HhUkerjevtffa Izločku omenjeno ter pristavljano, kako dobro zdravilo jo pri dispepsiji in druzih podobnih boleznih. Kakor so topi jen oo poprijema slamnato bilko, tako jo sprejel bolni moi ponuđeno zdravilo. V tem času jo bil ta nwl. lo kost in koža; z rabo HliHkerJeve^a Izlefka pa jo ozdravel, k moči prišel in bil jo smrli Iz treh otot. Naglo sta pono-
hale trganje in naduha, probavljanje a« j« popravilo in k<> je minuto nekoliko niMecev, iel jo mož zopet na te>ki> dolu, S <otk dan j>» delal, riad dtauajil mesecev, ko je ozdravel.
Vsak prurdi, da j>- bil« tu zelo čudno ozdravljenju, In to se lahko dok;i>e, k<T pu^lar. ali kedo i/im-j veljavnih mož t Sfiavforthn potrdi resničnost tega dogodka. Ta n.oi s« imenuje Tomaž Itrigifv stanuj« » t'e«t Tsrrti«'«, Shaw-f irthu pri Itochdeju, na Aaglcškem.
Tu pa ni edin primorljaj, ker prav ta Izleček jo čuda delal, in 6e ž.'le bralej pričal, naj mi pišejo in pošlem jim slo dru/ib. ki tudi dnkafajo veliko moč Mh&kerjevrga Izlečkt.
Skoraj en milijon (I 000 OHO) stekleni« tega zdravila je bilo lan-k" leto 1*90 na Angleškem prodanih, in skoraj brez naznanil; ta mnogobrojna prodaja jo izvirala vočnlel iz tega, kor so to zdi a l ilo priporočali Ijudjo, katerim jo pomoglo in s* 10 r svojoj hvaležnosti svojim prijateljem in drugim objaviti.
Toliko se A'' nobenega zdnvIU v nobftnej deJell v lakoknl-kotn času ni razprodalo, kar broz vsa ko dvombo priča, da ima to zdravilo pravo vrednost.
Steklenica velja 1 gl<l. 25 kr.
Zalogu v Trutu: I.ekiirnleaal < uiaello2!» Corso Jv. Hat Koraboscbi; tfknrnlrn plnz.zu grandt: t'aob> Uoer«. V ZudrU lekarnica Alldrofič. Vlastnik A. 1. \Vhito v Frankfurtu na Meni.	3—1
Ha pt« tieec I|i4i
ve hvalo za lepe, goste lase edino obstoječej c. kr. in kr. ogorsko izključljivo priviligiranej
Esenci za lasnoinbradno rast
ki tudi grinto brez sledu prežene, kakor k njej spadajočej pristnej pomadi iz Štajerskih planinskih zelišč, ali orehov iz c. k. in kr.
ogerski izključljivo priviligirane fabrike
M. A. Her«l lička
NA DUNAJI.
W1KDEX, HAtPTSTRASSE ŠT. 30
To nepresegljivo sredstvo je moja mnogo imenovana esenca ta lasno in brad no rast, ki pri pravilnoj rabi in s prideto pomado iz štajerskih planinskih zelišč ali orehovim izločkom uže v kratkem času celo na najbolj yvlih krajih napravi i/oste lase prejšnje barve! Mnogo mladih inož vo hvalo za lepe polne brade mojej esenci za lasno in bradno rast, Će lasje le izpadejo, vpliva uže v osmih dneh. pri grintah uže po trikatnej rubi. Prav nič ško-	svitlorujavo
dljivo in naj- /	v 10 minutah
boljše l>arvilo -f	\ pod poroštvom;
sa lase „Kop- JjlgBM	sivim, celo sne-
piteinal (brez kflflB ^SHU žnobelin lasem primošanega^^^f	daje popolnoma
svinca) ki bar-	črno svitlobo.
va v vseh bar-	Fri rabi lasnih
vah črno ruja vo ^gffr barvil priporočam posebno svoj »Koppitzinal", pristno, dvojno močno pomado iz orehovega izlečka, tudi (v kozmetiki) pomado v palčicah, kakor tudi najbolj moja olja iz orehovega izlečka ta barvanje in lasno rast.
MoJa ten. kr. ia kralj. o«ernka UključlJIvo prlv.
Esenca za lasno in bradno rast
ozdravlja v vseh primerljajth bolne lasne korenike popolnoma in v najkrajšem času zagotavlja do najposnejše. starosti zelo gosto lase, vpliva prav prijetno na glavno kožo, brnni od vsake gihtične in revmatične glavoboli in odpravlja vse kožne nesnage, ltesnica je, .da je dobilo stotero osob, ki so bile popolnoma brce brade ali plešaste, uže od enega do treh mesecev, v primeri I«daj v neverjetno kratkem času, lepo in gosto polno brado, ali goste, polne lasč. Zadevajoče mnoge zahvalnice so razstavljene:
Naročila naj so pošiljajo glavnej talogi ces. iu kr. ogerski izklj. priv. esenco za lasno in bradno rast
Marije Ane Herdlička
c. k. in kr. ogersk. izklj. posestnici privilegija Wleden, HavLptstrasse 3©
NA »UNAjr.
Cenik:
I velika alabastrova steklenica dvojno močne csence za lasno in
bradno rast.......3 gl. r»0 kr.
1 majhna.......2 B —
l Alabastrova stoklonica pristno pomado iz štajerskih planinskih
zolišč.........1 „ r»o .
I Alabastrova steklenica pristne pomade orehovega izlečka za
obnovljenje las......2 „ —
Pristao lasuo barvilo „Koppit-ziual" za rudečo, črne, rujave, ali svitlorujave 8t. I (plavo) it. 3 (rumeno) obe steklenici s pladnjem a in krtačama velja . 4 B — 1 steklenica olja orohovoga izlečka za ponovljeuje las ... i , — Pouiada orehovega izlečka ko-smetik v palčicah . . . . — „ BO
Na rotila iz inozonstva ali domačih dežel sc proti pošiljatvi ali povzetji ročno in naglo vrii.
Zavitek 30 kr. več.
21-4
Glavna zaloga
izvrstno
PIVE iz pivovarne STEINFELD
(bratoT ReininiEsbaHs ? Gradcu)
™ UI. DEJAE-u jun.
via degli Artisti v Trstu. p
'j Prodaja v sodcih in boteljah. B|
Na prodaj so tudi droije (feccia di birra), |f
^^ja^^V
Ravnanje z vinom
so djansko uči v novo izdani knjigi z recepti, ktera obsega: navod k požlahtenju kislega, pustega natornega vina, nnpravljanje vina brez grozdja; vina iz droiij (i» 100 litrov 1000 litrov) s pristavkom popolnoma zdravih snovi za ceno domačo pijačo, in lina vina v butelije; dalje naredbo umetne prav dobre pijače iz sadu, viuskega očeta, očetove esence, iganja, ruma, likera, sadnih izlcčkov, droiij, dišav, zdravilnih špiritoznih balzamov, mjila, in nad 1000 trgovinskih stvari, ktere dajejo več ko 100 °/0 dobička. — Cena 3 ti. — Naročuje se z gotovim denarjem ali poštnim povzetjem pri: Marija Jlrdlička, c. k. priv. lastnica, VViett, Wieden, Hauptstr. N. 30, 1. Stock 34. —	(21—7)
ROČKI MLINI
STISKALNICE ZA GROZDJE
in za konsorvo iz sadja.
Sesalke vseh vrst
Plinovi motori
OttOTrl popolniia In bolj ekonomična liitema.
Železni cevi
Stavbeni stroji.
SCHNABL d. C.
Y Trstu
jo >.agK> ilolo k'imaj na pol
VIA CAR1NTIA 17.
(20-5)
Darofi __ w	Daro»i!
« Važno vsakemu! «
pra/.nikc!	praznike
Ker jo na knnt prišla vulika tmarnn /a brltunsko orebro, to bil /.avulj relikib <lnl|{or in kploiiHKa izpra/.uo-nja pruntmoT vsa velikanska /.aloga ra/prailaln
za 75 odstotko pod ceno tedaj skoraj sastonj.
Cola mlzna oprura iz britanukega brebra, ki jd prej stala gl, ilobi »o zdaj /a H gl. tor ie gurantlra, da
bo Mm niiala. (8 tsmi !» nI. plačano j Iu »ioer se dobi: »> milnih nože* i/ brit antikna irctira /ostrino i jiila »t vilic i/, britansk^a srrhia, ti>iko in fiino sorte ti teikih iličic iz h itan>k>^a srebra, li najlonncjili iliilo /a kavu, n britanska* irebra, t nlečna /.ijemtlnica i/ britamkrira trebra, t laji-irialiiifla za juho iz britan«ki>ifa trebra,
0	linili tao za ilesort. 'i lopa bTočnika,
jasnih kozarrer, fi lepo izdelanih tne. II kristalnih podlog za nože.
1	posilila za sladkor,. I prearjalnik za raj
lino taco za sladkor, Skup: r»4 kosor.
Vsi ti krasiti 1/delkl sc dobijo za 8 H.
Naroči so ali 8 poštnim povzetjem, »li pa da «e denar naprej poilje, pri nas:
Britaniasilber-Dopot
C. Langez
Wien
II. obrne Uonaustrasse 77.
Ako lii blagu nn ugajalo, se r H ilnoli	vzamo nazaj,
in plačana srota povrne.	lil—7
Doslej So nedoseženo zdravilo
zoper
TRGANJE PO UDIH
in revmatizem
pri ćutnlćnih boleznih rsakn vrsle, pri trganji i obrazu, glaroboli, trganji f lodjih, uAosIh, revm»-ti''noj zoboboll, trganji » križu in členih, pri krč«, sploJncj slabosti mišic, pri tresenju, zamrlih udih zarad dolge hojo ali starosti, pri bolečinah t zacc-Ijonih ranah, pri mrtvudu Itd. — jo iz zdravilnih zuliJč od l«karničarja T\\l. H01tea.T0n.3r na DhiinJu napravljeni
MhzelIMh zell^iN
Neiuo\jliii se rabi za ulbunje -n ozdravlja zelo hitro iu zanesljivo, l'i i mnogih lota trajajočih poakuSujab t civilnih m TojnSklh bolnlšnl-cak se je dokazalo, tla J« Xeurox)hn aiO-bolJSe bolečine tol»-lete sredstvo, ki rlolaii tudi naJhuJSe bolečine, ki so celo pri zelo zastara nih boleznih popolnoma preženejo, l'godna pri znanja slavnih zdravnikov In stotera zahvalna plima to potrjujejo.
ZDRAVNIŠKO PIUZNANJK. Gospodu Jul. Herbabnjr lckarnlčarju na Dunaju, Kor jo porabljen Neuroxjlin, katerega ste VI podarili gamizijski bolnišnici ln jo pri aervUBeJ (iHToboll na enej strani in pri miSitaem rev-matiiua z masiranjem »red celo Tellko koristil, zato prosim, pošljite bolnišnici So 12 steklenic Kearoijllna močnejšo trato. S posebnim spoštovanjem.
Josefotr, dno lil) decembra 1879.
Dr. Frldr. DUekelniann
o. k. višji štabni zdravnik in roditelj garnizijsko bolnišnico 3t. 12, Cena: t Steklenica (r zolcnom zavoju) 1 gld. 1 stoklonica močnejšo vrsto (v rudečem zavoju) ia proliti, revmatizem mrtrudenje 1 gld. 20 kr. po poštivao kr. za zavoj.
Vsaka steklenica nosi knfior znamenja pristnosti zgornj natisneno po gosposki potrjeno var-stvono marko.
Olavna poiiljatrena zaloga za dežele: Na Dunaju, lokarnlca , zur Ilarnihorzigkoit g. J. Horbabny, Nenbau, Kaiserstrasso IM).
Zaloge: Carlo Zanotti, lokamica via nuova 27. i Xa Keki: M. Scarpa lokamičar; v Oorioi: O- Chri-\ slofoloiti lekarni,'!ar; v Ljubljani: J. Swoboda Jul: )
Tmkoižjr Ickamlčar; v Puljl; A Wassormai»n, lokar-it ni6ar.
Podpisana si jemlje v čast naznaniti, tla ima uže 30 lel v Trstu Via Nuova N. 73;"» zraven ger&ke 'cerkve.
Zalogo mašHili oblačil, vsake verste cerkvenih priprav.
V	zvezi z domačimi in plujimi tovarnami, lahko vsako naročilo ločno in hitro oskrbi.
V	podpisane zalogi se nahaja vsake verste blago svili prepredeno se zlatom in srebrom finim, ilanmti za cerkvene in društvene zastave, za maSna oblačila preproge v svili, v zlatu iu srebru in vsaki drugi kovini. V zalogi ima kellie, svečnike, krilc, lampef svetilne, monstrance, kadilnice i. t. t/.
Vsa naročila izvrši natančno, okusno in elegantno, bodi si iz Sivanine (fitikanja) z zlatom ali z svilo. Prevzame tudi vsake verste dela iz lesa kakor: svečnike, križe, božje grobe, podobe, labrnakelne, trone i. t. d. Ker podpisana uže čez 30 let v tej stroki dela, pridobila si je ime po raznih Škofijah in farah, kar dokazujejo obilna pohvalna pisma in spričevala od onih, kalere je poslužavala s svojimi izdelki.
,o_3	Katarina Clarusu.

Lastnik, društvo „EDINOST", — Izdatelj iu odgovorni urednik: JOSIP MILANiC.
Tisk. Siuov K. Amati v Trstu