Veliki nemiri v Belgiji. Belgiia je dobila pred 18 leti katoliško vlado. Socijalni demokrati in liberalci so menili, da se bo dala katoliska vlada odpraviti, ako se razSiri volilna pravica. Katoličani so se vdali želiam svojih nasprotnikov, ker so si bili v svesti, da njihova pametna načela morajo prodreti tudi pri ve6ini, in privolili so v razširjenje volilne pravice. To se je zgodilo 1. 1893. Ta volilna pravica je splošna. Vsak Belgijec, ki ima 25 let in dokaže, da je eno leto bival na istem mestu, je volilec. Nepremkno premoženje t vrednosti 2000 irankov ali dokazana renta 100 frankov daje pravico k oddaji dveh glasov, viSja izobrazba k oddaji treh glasov. Katoli6ani se niso motili. Pri vsaki volitvi je večina volilcev glasovala za katoliške kandidate. Za to so liberalci in socijalni demokrati za6eli zahtevati sedaj sploSno in e n a k o volilno pravico — a samo z a m o 8 k e. Katoličani pa so rekli, ako že mora vladati enakost pri volitvah, dobro, potem naj jo ima vsaki Belgijec, bodisi moškega ali ženskega spola. Sedaj pa je nastal med sociji in liberalci strah in braniti so se za6eli take enake in sploSne volilne pravice. Najprej so razgrajali v državni zbornici, potem pa so zanesli nemir in upor tudi med ljudstvo, kateremu lažejo, da vlada no6e razširiti volilne pravice. Vlada pa je odlo6no izjavila, da jo hoče razSiriti. A vkljub temu hujskajo sociji ljudstvo naprej. PriSli bi radi <*o vlade, a dokler je katoliška vlada na krmilu, za socijalistično ni prostora. Zato je sedaj njihovo geslo: katoliška vlada mora izginiti, 6e tudi ie k temu treba upora. Sociji se nadejajo, da dosežejo svoje namene, ako ustavijo delavci po celej državi delo, ako za6nejo Strajk. In res se je ta dne 14. aprila pri6el. — Delavstvo je oboroženo. Strankarsko vodstvo mu je naro6ilo 17.000 revolverjev, dinamit se je v teh nemirih že trikrat pojavil tudi v službi socijalne demokracije, a tudi vojaštvo je sklicano; dasi so nekateri upoklieani rezervisti pe.li uporne pesmi, vendar je skoro izključeno, da bi se upor razširil tudi med vojaStvo. T r p e 1 o b o gkoro gotovo pri tem boju le delavstvo vsled brezvestnosti socijalističnih voditeljev, ki navidezno delavstvo mire, dejanjsko je pa hujskajo. Socijalistiški voditelj Vandervelde je rekel delavcem: «Sila je sedaj pred drugimi razlogi.* Menda ti voditelji vidijo, da }e njihova stvar izgubljena, ako se volilna pravica mirnim potom spremeni, za to hočejo s silo vreči katoliško vlado Se pred novimi volitvami, ki se vrše dne 25. maja. Nevarno igro igrajo socijalni demokrati v Belgiji, in kakor že večkrat, utegne vse to biti le na korist resni, za ijudstvo dejanski delujoči katoliski stvari, saj velik del zapeljanih množic v takih trenotkih socijalne voditelie Se le prav spozna. Na ulico hočejo postaviti postavodajo, s silo doseči vlado. A težko, da se jim bo posrečilo! Vlada tudi ne spi, ampak je storila vse, da izključi presenečenja. Vlada se je odločila, da se ne uda upornemu pritisku, in njen odlcčni nastop odobrujejo vsi prijatelji reda. Državni zbor mora tudi naprej zborovati svobodno, da odloči glede sploSne enake volilne pravice. Nemirno gibanje se razširia po vsej deželi. Vlada je sporočila socijalističnim voditeljem, da bo vojaStvo streljalo, ako bodo množice kalile red. Železniške družbe so se preskrbele za zadostno zalogo premoga, torej t tem oziru sploSna stavka ne bo uplivala. V glavnem mestu Bruselju in drugih mestih po deželi so že začeli veliki nemiri. V Luttichu je 2000 oseb hodilo po mestu ter priredilo demonstracije pred ječo in pred »Ljudskim Domom», kjer je več govornikov srdito govorilo proti vladi in pozivalo k splošni stavki. V Gentu so nekateri demonstrantje zasmehovali iz Bruslja se vrnivSe katoliške poslance, v Amsterdamu pa so bile velike manifestacije za vlado in proti soc.-demokratom. V Bracquegnies (Bassindo Centre) so demonstrantje metali kamenje na orožnike, ki so odgovorili s streli iz revolverjev. Nastala je pravcata bitka. Orožniki so se morali umakniti. Eskadron vojakov je razprSil demonstrante, ki so klicali slava vojski in aploSni volivni pravici. Na postaji Houdeng Goegnies je 4000 stavkujočih delavcev hotelo prijeti vlamske delavce, ki delajo v okoliških jamah. Orožnistvo je zaprlo izhode in dobilo za to točo opeke. Lovci na konjih so pregnali demonstrante. Veliko število ranjencev so prenesli v bližnje hiSe. Tudi neka deklica je ustreljena, ranjenih je tudi mnogo otrok in žena. V Bruslju krožijo po mestu kavalerijske patrulje. Pri zadnji demonstraciji v Rue de Minimes v Bruselju je bilo oddanih 100 strelov. Ves mestni oddelek, kjer se nahaja •Ljudski Dom», je v uporu. Zupan je izdal oklic, s katerim prepoveduje gruče po ulicah. Med rezerviste razdeljujejo soc-dem. rudeče listke s podpisom žene socijalističnega vodje Denisa. Na teh listkih se vojake poziva v slučaju vstaje streljati med demonstrante. Ko je na Bruseljskem kolodvoru postaje načelnik nekega razdeljevalca takih listoT prijel, so se vojaki zanj potegnili. Po Bruselju je pobitih mnogo oken. Socijalisti streljajo v kavarne in prodajalnice. Nemško Solo so demonstrantje poskuSali zažgati. Iz «Ljudskega Doma» je policija pregnala 1000 soc. dem., ker so iz «Doma» streljali na policijo. Po deželi čete oboroženih delavcey vlamljajo v tovarne in silijo t stavko. Vlada se je odločila, da sedaj mora začeti vojaStvo odločno nastopati. 35.000 vojakov je pripravljenih, da prepreči vsak poskus upora. Bati se je, da se začnejo sedaj krvavi dneri. VojaStvo ima jako stroga povelja. To Tedo tudi vodje socijalistov, za to se jina pozna že nekoliko, da se hočejo umikati. Vlada pozna resnost položaja ii je na vse ! pripravljena. - • Kralj je v velikem strahu. Kraljevo palačo in razne druge palače straži vojaštvo. Zadnja poročila pravijo, da je kralj iz glavnega mesta odpotoval v Ostende, ker se boji velikih nemirov.