ANA KOCJANČIČ 
KRATKA ŽALOIGRA V ATENAH 
Žaloigra z naslovom »Kleines Trauerspiel in Aten« je nastala v Atenah 20. 1. 1880. 
Napisal jo je nemški klasični filolog in profesor August Mommsen ( 1821- 1931 ).! Ker 
je bil tudi starinoslovec je v Atene pripotoval zaradi predavanja o začetku meščan 
skega leta pri Grkih, ki ga je imel že 7. I. 1880 v tamkajšnjem nemškem arheološkem 
institutu. Na pot proti Grčiji pa se je odpravil že 29. 11. 1879, istega dne kot naš slikar 
Jurij Šubic ( 1855- 1890) (si. I ). Oba sla se v Trstu vkrcala na Llovdovo ladjo, se na 
njej seznanila, postala prijatelja in se na ladji spoznala tudi z mlado Dunajčanko, ki 
je potovala za vzgojiteljico k arhitektu Ernstu Zillerju (1837- 1923). 
Ladja je prispela v Siri 3- 12. in nasled 
njega dne sia bila tako Mommsen kot 
Šubic že v Atenah.'August Mommsen je 
v Atenah obiskal tudi Heinricha 
Schliemanna (1822-1890) (si. 2) in bil 
potem večkrat navzoč pri samem arhe 
ologu, tudi takrat, ko je arheolog 
natančno spremljal delo slikarja Jurija 
Šubica in celo arhitekta Zillerja. Ker so 
se slikarjeve in arhitektove zamisli 
o okrasitvi palače večkrat močno raz 
likovale od zamisli velikega arheologa, 
je prihajalo do neprestanih sporov, ki 
jih opisuje tudi Jurij Šubic v svojem 
pismu češkemu slikarju in prijatelju 
Vovtehu llvnaisul 1854 -1925): 
»Delo je neprijetno tudi za to. ker 
Schliemann zanj absolutno nima 
razumevanja iu bi rad. da bi bilo vse 
končano na enkrat, vrhu tega je še 
neprestano v sporu z arhitektom 
Zillerjem (učencem Ilansna). iu zato 
pogosto ne vem, kdaj bom na vrsti jaz. 
- Vendar moram potrpeti, dokler ne 
bom imel nekaj denarja.«' 
In kar je Šubic na kratko omenil 
v pismu, je Mommsen ubesedil v kratki 
199 
Slika I: Jurij Šubic { /<S'5T 1890). 
(Fotografija lasi družine Mirka Šubica) 
LOŠKI RAZGLEDI 50 
zbadljivki. Celotna igra se namreč vrti okrog najbolj pomembne poslikave v palači -
Schliemannovega kabineta. To je bil namreč prostor, v katerem je arheolog name 
raval preživeti večino svojega raziskovalnega časa. Jasno je. da ga je hotel okrasiti po 
svoji volji, in se bolj jasno, da je prav tu s svojo arheološko pedantnostjo najbolj 
spravljal ob živce druge tri velike može: šubica. Zillerja in Mommsena. In Mommsen 
je z. veliko mero humorja v igro v peljal vse glavne osebe dogajanja. Schliemanna je 
poimenoval Steinreich, kar v prevodu iz nemščine pomeni tistega, ki ima denarja kot 
pečka. oziroma je dovolj bogat; Ziller je postal Zirell in Šubic Sehibutz. V igri pa 
nastopata tudi Schliemannova soproga Sofija z imenom llonia in guvernanta 
z imenom gospa Bliihstrumpf. Celoten pogovor oseb se viti okrog stropa v Schlie-
mannovem kabinetu, kjer je danes v tondu naslikana lepa Galateja (si. 3). Z Galatejo 
je arhitekt Ziller sprva hotel okrasiti površino stropa (.Korane I tesperid v prvem nad 
stropju palače, vendar je. kot kaže. kasneje svoj načrt spremenil. 
Kratko žaloigro v Atenah je objavil v Ljubljanskem Zvonu leta 1900Jurijev bra 
tranec Ivan šubic. in sicer na straneh 1 - l_t) pod črto v izvirnem nemškem jeziku. 
Sama pa sem jo prvič prevedla v slovenščino. Sama igra namreč odlično osvetljuje 
razmerja med velikim arheologom in našim slikarjem Jurijem Subicem in je za 
razumevanje dogajanja v palači v Času. ko je tam slikal naš slikar, zelo pomembna. 
Slika 2: Heinrich Schliemann (1822-
1890). 
Slika 3: Lepa Galateja, Schliemannov kabi 
net, 2. nadstropje Schtiemannove palače v 
Atenah, 1879/ 1880 (Foto Ana Kocjančič). 
200 
KRATKA ŽALOIGRA V ATENAH 
KRATKA ZALOIGRA V ATENAH 
1. Prizor 
Dr. 11. STEINRHICH (sam); Ze tako nimam čisto nič časa. Prva knjiga o mojih delih 
\ Troji, Predtroji, Predpredtroji in še starejših Trojah zahteva vso mojo marljivost; 
poleg tega moram pregledati še njen prevod v dveh jezikih, skupaj / novo kitajsko 
i/dajo prvih štirih zvezkov. In vendar bi lahko ljudje že nič kolikokrat okrasili mojo 
palačo, brez mene. ne da bi prihajali k meni z vprašanji. Saj sem jim vendar povedal, 
da so glavna stvar lonci. In sedaj jih zanima še to, kaj naj bi bilo v sredini. Zakaj sem 
pravzaprav kupil Zirella. mojega dragega arhitekta, in za povrh še Sehibutza. mojega 
dvornega slikarja' Zdaj me seveda ne pustita pri miru. Kaj naj jima torej rečem za 
okras srednjega polja? Mogoče ve kaj moja stara. Iloraa. Horaa! 
HORAA: Preljubi Heinrich! 
Dr. 11. STEINREIC11. Povej stara, kaj bomo postavili na sredo? 
I [()RAA: Mogoče lahko gospa Bluhstrumpf kaj svetuje. 
Dr. 11. STEINREIC11: I leda. \ i ueenjakinja. pridite no gor! 
GOSPA BLUHSTRUMPF: Kaj želijo, naša gnada? 
Dr. 11. STEINREICH: Povejte, kakšno stropno sliko naj bi po vaše namestili v študij 
skem kabinetu? 
GOSPA BLUHSTRUMPF: Tja postavite vašo podobo z vašima otrokoma Agamem-
1)1)1)1)111 in Andromaho in s služabnikom Pelopsom; poleg pa topol - Populus allia. 
lolia oviformia acuta. in poleg vsega tega še Orionovo meglico, ki jo je na novo 
odkril direktor Schmidt. 
Dr. H. STEINREICH: Ha. Ha - to? Kaj mislite s tem? Topol, Orion? 
GOSPA BLUHSTRUMPF:Topol - Populus alba. folia oviformia acuta, aemilanceola-
ta" zelo dobro orise vašo hitro in zelo rastočo slavo, gospod doktor; in kot je Orion 
zato, ker je viteško ujel zver, katasteriziran s tem. da je postavljen med zvezde, ste tudi 
\ i vredni katasterizacije. 
1 )r. 11. STEINREICH: Tako. tako. zelo učeno - bo neba make premisliti - nemara 
bom na koncu res katasteriziran, ha. ha. vsaj raje kot kasti.... Ni tako, stara? Ampak 
< )rion. topol - je preveč simbolično. Bi lahko torej odšli in poklicali umetnika. 
GOSPA BLUHSTRUMPF: Ce dovolite. Gospoda sta že v sosednji sodi. 
(Odide. Vstopita Zirell in Sehibutz.) 
Dr. 11. STEINREICH: Ravnokar se pogiivarjamo <> srednjem polju: nimate vi sami 
kake ideje. Zirell? 
ZIRELL: Za slavnega odkritelja, kot ste vi. bi bil najbolj primeren čisto pravi grb, 
v katerem hi bila Žival, ki je odkrila liineburški slani vrelec, torej svinja. Imeti svinjo, 
pomeni imeti srečo, je rekel študent. V središče tako postavimo sliko svinje. To je za 
vas edini primeren simbol. 
Dr. H. STEINREICH: Pojdite nekam s to svojo simbolično svinjarijo! Kakšen 
namen bo imela svinja - brez razlage ne bo nihče razumel njenega pomena, veste 
pa tudi, da moram jaz noč in dan delati ob svojih knjigah. Evropa to pričakuje. -
201 
LOŠKI RAZGLEDI 50 
Pravkar sem dobil novo zamisel; kako bi bilo. če bi knjigo -
HORAA: (ki je do sedaj molčala): Preljubi I [einrich! 
SCHIBUTZ: Knjigo? Prvo knjigo vašega pisanja? O, ja! Velike platnice z zlato obrezo, 
iz tega bi res lahko nastala slika. 
Dr. 11. STEINREICH: Knjiga! Ne. vi svojeglavee! Mislil sem na najlepši, najbolj 
nenavaden primerek moje zbirke, podan v knjigi -
HORAA: (ki je do sedaj molčala): O. preljubi 1 [einrich! 
Dr. H. STEINREICH (bolj sproščeno): Trakuljo, ki jo imam. mi boste vi portretirali 
natančno po naravi, dolgo. črno. le večjo, tako približno kot je lernajska Hidra, in jo 
postavili v srednje polje. Tako. s tem imate moje dovoljenje, glista je tukaj, da jo 
boste lahko preučili. Ko sem jo jaz imel v trebuhu, je bila moj sovražnik, zdaj je 
dragotina moje zbirke. Pogosto jo pokažem, še posebej damam. (Odide s Horaa.) 
SCHIBUTZ: Da bi naslikal trakuljo! Ne, prijatelj Zirell, to presega vse meje! Na 
strop sem nameraval postaviti boginjo ljubezni z Amorjem in jo obdati s splošno 
znanim zakladom, tja bi naslikal Diano s psi. tu Ganimeda - in sedaj naj bi naslikal 
dolgo črno trakuljo in jo portretiral v obliki, kakršno ima lovec na lonce. Zakaj sem 
spk >h zapustil prelepi 1 )unaj! - mar zato. da sem tu v Atenah padel v roke barbaru? -
Na ladjo, na ladjo, pa zapustiti, moj Zirell, zapustiti Atene! 
Konec. 
V Atenah. 20. januarja 1880. 
AUGUST MOMMSEN: KLEINES TRAUERSPIEL IN ATHEN 
1. Scene 
Dr. 11. STEINREICH (allein): l ud Zeit hab ich gar nicht. Der ciste Band meines 
Werkes iiber Troja. Vbr-Troja, Vorvor-Troja und die noch alteren Trojas verlangt drin-
gend meinen Fleiss; ausserdem hab ich die Obersetzungen in 2 Sprachen zu revi-
diren. nebst der neuen chinesisehen Au.sgabe der er.sten i Bande. I Ind doch konnen 
die Mcnschcn nicht mal meinen Palast schmiicken, ohne mir bestandig mit 
Anfragen zti kommen. Ich habe ihnen ja gesagt, dieTopfesind die Hauptsache. Nun 
vvollen sie auch vvissen, vvas in die Mittelfelder soli. \Vozu hab teh denn eigentlich 
den Zirell gekauft, meinen Leibarchitecten, und obendrein den Schibutz, meinen 
Hofmaler? Nun freilich, los vverde ich sie nicht. Was sag ich ihnen denn von den 
Ornamenten der Mittelfelder? \ ielleicht vveiss meine Alt' sche etvvas. I loriia. Horaa! 
HORAA: Lieber Heinrich! 
Dr. 11. STEINREIC11: Sag mal Alt sche. vvas sctzen vv ir in die Mittelfelder? 
HORAA: Vielleicht w iess Frl. Bluhstrumpf Rath. 
Dr. H. STEINREIC11:1 leda. Sie Bluestocking, kommen Sie mal oben! 
Frl. BLIIHSTRUMPF: Euer Gnaden befahlen? 
Dr. II. STEINREICH: Sagen Sie mal ihte Meinung. vvas vvir oben im Studv als 
Deckengemalde anbringen sollen? 
Frl. BLUHSTRUMPF: Sctzen sie ihr Bild hinein mit ihren Kindern Agamemnon und 
Andromachc und mit Pelops dem Diener; daneben eine Pappel Populus alba. folia 
202 
KRATKA ŽALOIGRA V ATENAH 
i >\ iformia acuta, daneben dcn vom Director Schmidi neuentdeckten Orionnebel... 
Dr. H. STEINREICH: Ha. ha - das vvare? Was meinen sie? Pappel, Orion? 
lil. BLUHSTRUMPF: Eine Pappel Populus alba, folia oviformia acuta, semilanceo-
lata malt sehrgut ihren schnell UIKI h< >chcnisprossenen Ruhni. I terr Doktor; und wie 
()rion, vveil er das Wild so ritterlich erjagte, unter die Sterne versetzt, katasterisiert 
vvurde. so sind auch sie \\ iirdig, katasterisiert /u vverden. 
Dr. II. STEINREICH: Nun, nun. sehr gelehrt - vverd es mal uberlegen - Kata 
sterisiert werden moeht ich am Ende \\< »hI, ha. hit, wenigstens lieber als castr... wer-
den. Nicht vvahr, Alt sche? Aber ()rion, Pappel - isi mir /u symbolisch. Nun konnen 
siegehen und rufen sie mal die Kiinstler. 
Frl. BLUHSTRUMPF: /u Befehl. Die I lerrn sind schon im Nebenzimmer! 
i Ab.) - (Zirell undSchibutz kommen.) 
Dr. H. STEINREICH: Wirsprachen hier iiber die Mittelfelder; haben sie nicht selb-
st eine Idec. Zirell? 
ZIRELL: Fiir sie als beriihmten Entdecker ist das Thier, welches die Liineburger 
Salzquellen fand, das reehte \\appen. das Schvvein. Schvvein haben. sagt der Študent, 
und meint Gliick haben. Setzen wir also ein Schwein als Mittelbild. Es ist das einzig 
passende Symbol fiir sie. 
Dr. II. STEINREICH: Gehen sie mir mit ihrer svmbolischen Schvveinerei! Was 
niit/t das Schvvein - ohne Commentar verstiinde niemand den Sinu. und sie vvissen 
ja, dass ich Nacht und Tag an meinen Werken arbeiten muss. Europa erwartet sie. -
Aber soeben kommt mir selbst ein neuer Gedanke; wie witr' s, wenn in dcn Band -
HORAA: (ihm dcn Mund zuhaltend): Lieber I leinrich! 
SCHIBUTZ: Den Band? Dcn 1. Band ihrer Schriften? O, ja! Ein grosses Foliobuch 
mit Goldschnitt, daraus konnte ja ein Bild vverden. 
Dr. H. STEINREICI1: lan Buch! Nein. sie Querkopf! Ich meine das schonste, seltenste 
Stuck meiner Sammlung. den langen Band -
HORAA: (ihm dcn Mund zuhaltend): O. lieber 1 leinrich! 
Dr H. STEINREICH (sieh losmaehcnd): Dcn Bandwurm, dcn ich hattc. sollen sie 
portratieren und im Miitellelde darstellen, naturgetreu, tang, schwarz, nur grosser, so etwa 
s\ ie die Icrnaische 1 Iyder. Nun. hiermit haben sie meine Befehle, der \\ urm ist hier, da. da 
konnen sie ihn studieren. Als ich ihn im Bauch hattc. da war er mein Feind, jet/t ist er das 
Kleinod meiner Sammlung. Ich zeige ihn gern, besondersden Da men. (Ab mit Horiia.) 
SCHIBUTZ: Einen Banduitrm malen! Nein. Freund Zirell. das ubersteigt alles! Ich 
setze die Liebesgottin mit Amor in die Ecke und leihe ihr die Ziigemeines Schatzes, ich 
male dort Dianen mit den I lunden, hier (ianymed - und nun soli ein langer sch\\ar/.er 
Bandwurm gemalt vverden und portratahnlich dem. vvelehen der Topfjager im Bauch 
hattc. \\eshalb verliess ich doch das schone Wien! - um hier /u Athcn in die lliinde 
eines Barbaren /u fallen? - Zu Schiff, /u Schiff, leb vvohl, mein Zirell. leb wohl, Athcn! 
Ende. 
Athcn. 20. Januar IKKO. 
Dem armen Kiinstler sendet herzlichen Gruss ein armer Poete. 
203 
LOŠKI RAZGLEDI 50 
Opombe 
' Gre za brata slavnega nemškega zgodovinarja Teodorja Monimsena. 
Slovenskega slikarja Jurija Šubica je namreč prek njegovega profesorja Hansena v Atene poklical sam 
Sehliemann. tla bi mu okrasil stene in strope njegove palače. 
Lmsl Ziller, arhitekt i/ Dresdna. se je leta 1862 naselil v Menah in v naslednjih letih postal vodilni 
arhitekt ne le v tem mestu, ampak tudi \ Grčiji. V Atenah je /gradil Mestno gledališče t IMS-- 1888), 
Narodno gledališče (1882-1900). Novo palačo (danes Predsedniško palačo I 1891 - 1S9~|). Vojaško 
akademijo ( 1889- 189 i). p.t tudi cerk\ i sv. Jurija in sv. I.tike. I 'kvarjal pa se je tudi / arheološkimi izkopa 
vanji. Zato ni čudni >. da ga je Sehliemann i/bral za arhitekta svoje palače. 
'Viri navajajo dva različna datuma Jurijevega prihoda v Atene. Ivan Suhic (Jurij Šubie. Dom in Sret. 
Ljubljana 1802. str. 3SS) piše, da je Jurij prišel v Atene 1~. 11. 1K"79. pri cemer se naslanja na njegovo 
pismo iz Aten IS. 12. 1879, kjer ta piše: »Danes je ravno tri tedne, kar sem prišel V Atene • (Ivan Šubic, Iz 
pisem Jurija Šubica, Ljubljanski Ztttn. Ljubljana 1900. pismo X. str P6) [-'ranče Mesesnel (Jurij šubic 
v Atenah. Zbornik za umetnostno zgodovino, Ljubljana 193T) pa navaja podatek, da je Jurij prišel 
v Atene t. 12. IS-1), verjetno po Jurijevem pismu llvnaisu (Irance Mesesnel, korespondenca Janeza in 
Jurija šubica. Zbornik za umetnostno zgodoiino, Ljubljana I92- [dalje France Mesesnel. ZlZ 1927], 
str. 28 - 29). kjer Jurij piše: »Tako sem odpi nova I / Dunaja in se znašel tu ze š v mesecu (decembru ).•• 
Lrance Mesesnel, Zl Z 1927. str. 2S: »Die Arbeit ist aueh dcssvvcgcn unangenehm da det" sehliemann 
dafur absolut kein Verstiindnis hal und alles aul einmal gerne fertig haben tnoehte. obendrauf ist er 
noch mit dem Architekten Ziller (eineni Schiiler von Hansen) l"ortwahrend I m Streite. in folge dessen 
k h olters nicht vvciss. vv ie ich d ran bul. - Muss aber gedulden bis ich etvvas Geld habe.-
" Dvorana Hesperid je najbolj veličastna dvorana v Schliemannovi palači, kjer sta zakonca Sehliemann 
v^ak četrtek prirejala številne plesne prireditve in svečane sprejeme. Strop te dvorane danes krasijo štir 
je Irizi. ki jih je naslikal Jurij Šubic. in prikazujejo Schliemannova arheološka izkopavanja v Troji in 
Mikenah. 
Prevod iz nemščine: Ana Kocjančič. ()riginalni tekst v nemščini je priložen. 
' Steinreich v prevodu pomeni: steinreich tisti, ki ima denarja km pečka; ki je dovolj bogat. 
Bela nogavica, 
s koničasto ovalnimi listi 
" S koničasto ovalnimi, pol sulicasttmi listi. 
J Gre za besedno igro: med besedo katasicrisiert - ovekovečen in castriert - kastriran. 
ZUSAMMENFASSUNG 
Kleines Trauerspiel in Athen 
Das Trauerspiel mil dem Titel "Kleines Trauerspiel in \ih<.'n" ist ein Werk des deutschen 
Altphilologen August Mommsen (1821 - 1931). entstanden in Athen ara 20. 1. 1880. DasWerk 
beschreibt das Entstehen der Bemalung vom slowenischen Maler Jurij Subic ( IHSi - 1890) im 
Schliemanns( 1822 - 1890) Kabinett, im Palast des Archaologen Iliou Melathron in Athen, uosich 
heute das Biki Schone Galateat 1879 '80) befindet. Die I tauptpersonen im Werk von Mommsen 
sind der Besitzer des Palastes und der grofše deutsche Archaologe Heinrich Schliemann, det 
Architekt des Palastes Ernst Ziller ( 183" - 1923) und der slowenische Maler Jurij Šubic. I m \Verk 
treten noch Schliemanns Frau Sofia al.s Horaa und die Erzieherin auf. 
204