uCT'čk. Izhaja vsak drugi in četrti četrtek v mesecu. Naročnina stane 80 kr. na leto. Posamezne Številke se dobivajo po 5 kr. '»e,v9 USIH Krščanski delavci, združite se! Naročnino In dopise pošiljajte uredništvu »Glasnika« Poljanska cesta 58. Oglasila delavcev, ki nimajo dela, ali delo-dajavcev, ki iščejo delavcev, se vspreje-majo zastonj! <^9V> Štev. 17. V Ljubljani, 11. julija 1895. Letnik I. Zveza katoliških delavskih društev. »Glasnik« je že večkrat povdarjal, da se mora katoliška delavska organizacija razširiti po celi državi. Zato je treba medsebojne zveze kat. delavskih nepolitičnih društev. Ta zveza bi se lahko brž ustanovila, čim bi imeli avstrijski katoliški delavci svoj skupen shod. Da stvar ni težka in da se, jedenkrat pričeta, krepko razvija, nam priča zveza južno-nemških katoliških društev, ki je štela koncem leta 1894 — 56 društev z 11.642 rednih in 2354 izvenrednih udov. Seveda niso še vsa v zvezi; blizu 9000 katoliških delavcev še ni pristopilo. Premoženja imajo društva v zvezi 135.557 mark. Dve društvi imata vlastne hiše, vredne 481.000 m. Nekatera društva imajo svoje hranivnice in posojivnice; v teh imajo delavci vloženih 107.277 mark; vlagateljev je 1190. Tudi konsumna društva se lepo razvijajo. Zveza podpira vse to, daje navodila, pomaga s svetom in z dejanjem. Posebno pri snovanju zavodov, kjer je tudi z denarjem opraviti, bi se ne dalo brez zveze nič doseči. Društvenih blagajen za slučaj bolezni in smrti je v kat. del. društvih zelo veliko. Zveza ima svoj list, ki izhaja z imenom »Arbeiter« (Delavec) v Monakovem in ima med društveniki 5341 naročnikov; vseh skupaj pa do 10.000. Ko se bo »Glasniku« tretjino tako dobro godilo,--------toda, kaj po- maga sama domišljija! V posameznih društvih se plačuje različna udnina od 50 pf. do 15 mark na leto. Udov ima največ kat. delavsko društvo v Avgsburgu, namreč 884, za njim v Reznu 797; 37 društev ima od 100*-* 500 udov; pod 100 udov ima 17 društev. V Monakovem je devet kat. delavskih društev, ki brojijo 2354 udov. — Tudi na Francoskem so naša društva spojena v lepo zvezo, ki ima po svojih pravilih te-le namene: skrbeti za skupne delavske shode, ustanavljati strokovna delavska in poljedelska društva, prirejati ljudske pisarne, kjer se dobiva zastonj poduk in pomoč v pravnih zadevah, podučevati ude v veri in nravnosti, vzbujati posebna društva za družabno (socijalno) znanost, v katerih se delavci vzbujajo in vzgajajo. Zveza skrbi tudi za poduk v govorništvu in ima že celo vrsto delavskih govornikov, ki so kos vsakemu nasprotniku. Francoska zveza je imela pred tremi tedni svoj shod. Najlepše znamenje za njen zdravi teinelj je to, da se ga niso v velikem številu udeležili samo delavci, marveč tudi katoliški delodajavci. Pri ti priliki naj pojasnimo neko važno stvar. Najgrja in nesramna laž je to, ko »Delavec« poštene katoliške može devlje v jedno vrsto z židovskimi izsesovavci. Ogleda naj si n. pr. tvornico Fr. Brandtsa v Munchen-Gladbahu, ali Viljroa (Villeroy) in Bah-a v Mettlahu, ali I. I. llarmela v Val de boa (Val des Bois) pri Remsu i. t. d. Vsi resnično katoliški delodajavci skrbč za svoje delavce. Tvorničar Harmel je v svoji oporoki svojim otrokom zapisal te-le besede: »Ljubite naše ljube delavce; bili so moji otroci; namestu mene jim bodite sedaj očetje; nadaljujtejih voditi kBogu in izkazovati jim dobro!« Potem ni čuda, če pridejo k shodu katoliških delavcev tudi taki delodajavci, da se skupno pomenijo o skupnih namenih. Znamenit je z letošnjega zveznega shoda sklep proti prisilnim zavarovalnicam za slučaj bolezni, nezgode in starost. Shod se je izrekel za slo-bodne, društvene zavarovavnice. S tem je pokazal, da ne zaupa svoji vladi, ki se res živi s samimi goljufijami. Sklenilo se je dalje, da naj se ustanavljajo delavska društva po posamnih farah, ne pa po celih okrajih, ker se tako delavci premalo poznajo. Prihodnje leto bode shod v Remsu. Veselje in žalost nas navdaja, ko pišemo to lepo poročilo. Veseli nas, da se krščansko-socijalna misel med delavskim stanom po širnem svetu tako lepo razcvita in rodi že bujne sadove; žalost nas pa peče, ako se spominjamo svoje domovine in vzbuja se nam samo jedna želja! Bog daj, da bi mogle raztresene po-sestrime delavske družbe na Slovenskem in v Avstriji podati si čim najpreje svoje roke v trajno, blagonosno in nepremakljivo zvezo! Delavci, obrtniki! Olvorilo se je dne 7. t. m. prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo. Namen tega društva je, preskrbljevati svojim udom dobra in cena živila, čas, v katerem živimo, zahteva, da si po vseh svojih močeh pomagamo sami olajševati svoje težavno življenje. -$+E3' 130 O-h^- Posamezniku je ležko, da, nemogoče si pomagati. Naša pomoč, naši boljši časi so le v združenju. Zato so nekateri sprožili misel, da bi si delavno ljudstvo v Ljubljani vstanovilo lastno konsumno društvo. Ta misel je postala dejanje. Vstanovilo in otvorilo se je delavsko konsumno društvo. Novo vstanovljeno konsumno društvo vam ponuja razno za živež potrebno blago, kakor: špe- cerijsko, moko, vino in druge domače in tuje pridelke; poleg tega bo skrbelo društvo za drva, premog in obleko. Obrtniki bi lahko kupovali svoje obrtne potrebščine po nizkih cenah. Zalo odbor pozivlje vse delavno ljudstvo obojega spola, naj se prav pridno vdeleži koristi tega društva. Naj ne bo v Ljubljani delavske družine, ki bi ne bila pri konsumnem društvu. Pri plačevanju deleža je tako vrejeno, da prav vsak delavec lahko postane ud. Vpisnina znaša 50 kr., delež pa 15 gld., ki se pa lahko vplačuje po 25 kr. na teden. Ko se je plačal prvi obrok deleža, ima deležnik pravico kupovati v zadružni pro-dajalnici. Na ta način je omogočen vsakemu pristop k zadrugi. Oglasi se lahko v pisarni slov. kat. delavskega društva, Turjaški trg 1, vsak dan od 7—9 zvečer. Komur je res mar zboljšanje in čast delavskega ljudstva, naj postane ud ljubljanskega konsumncga društva! Bog daj temu podjetju svoj blagoslov! Odbor. Naša organizacija. V nedeljo je imelo delavsko konsumno društvo na Rožniku sveto mašo, katero je daroval č. g. dr. Krek. Z Bogom začni vsako delo, da bo dober vspeh imelo, pravi pregovor. Tako se je pričelo tudi naše delavsko konsumno društvo z božjo službo. Upamo, da nam Bog da svoj blagoslov in da bo društvo vspevalo v korist in čast ljubljanskega dalavskega ljudstva. Slov. kat. delavsko društvo*) v Ljubljani je praznovalo v nedeljo 23. jun. na Šmarni gori prelepo slavnost obletnice, kar se je sprožila pod Šmarno goro misel ustanoviti društvo. Ljudstva iz Ljubljane in okolice zbralo se je nad 800 oseb. Ob */» 10 uri pričela se je služba božja s slavnosti primernim cerkvenim govorom. Po pridigi je bila sveta maša in pete litanije, ter nazadnje zahvaljena pesem. Ganljivo je bilo slišati, kako je odmevalo po cerkvi pri litanijah, ko so vsi zbrani skupno peli, priporočujoč sebe in svoje Materi Božji. Večina romarjev je šla po službi božji v Vižmarje k Zibertu, kjer se je ob J/«2 pričel shod, ki ga je otvoril društveni predsednik Trtnik s pozdravom navzočih. Nato je nastopil Ciler, ter je v krepkih in dobro premišljenih besedah kazal nedostatke in krivico sedanjega volivnega reda. Krepko je zavrnil novo reformo, katero je sklenil pododsek volivnega odseka. Povdarjal je konečno, da edino občna volivna pravica, kakoršno zahtevamo delavci, je pravična. Ker morajo vsi stanovi nositi državna bremena, naj imajo tudi vsi državljanske *) S tem spopolnujemo zadnjo kratko črtico o shodu. pravice. Če tudi delavci nosijo sicer najtežje breme, nočejo jim priznati volivne pravice. Konečno stavi resolucijo za občno volivno pravico, in ob enem ugovor proti pododsekovi reformi. Resolucija in govor sta bila jednoglasno sprejeta z navdušenjem. Nato se oglasi k besedi Dr. Krek, povdarjajoč kako lepo kaže cerkveno življenje bratovsko jednakost vseh ljudij. Pri božji službi se zbirajo razni stanovi, razni značaji, a vsi z jednim namenom in z jeđnim prepričanjem, da so namreč vsi božji otroci in bratje med seboj. Pravo krščansko bra-tovstvo se najbolj oživlja pri skupni službi božji; ljudje, ki ne obiskujejo cerkve, zgube tudi smisel za bližnjega. Poživljal je dalje navzoče k odločnosti in nevstrašenosti. Dolžnost vsacega kristjana je sicer, da se poniža pred svojim Bogom in da očisti svoje srce vsake jeze. Toda to ga ne sme zavirati, da bi v javnem življenju ne nastopil z moško odločnostjo za pravico in resnico. Potem je govoril še Gostinčar o zavarovanju delavcev za starost in onemoglost. Kazal jc žalostne posledice brezbrižnosti mogotcev in delavcev samih za delavski stan v tem oziru. Poživljal je navzoče, naj se izrečejo odločno vsi zato, da se da delavcem, karjezanje potrebno in med tem je gotovo zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti. Potem je predlagal v tem smislu sestavljeno resolucijo, ki je bila jednoglasno sprejeta. Nato je nastopil Rakovec, ki je v izvrstnem govoru naglašal pomen današnjega romanja na Šmarno goro, ter dejal, da naše društvo bo gotovo obvarovala Mati božja, katera je zašCitnca njegova. Predsednik je nato s slava klici na cesarja in papeža zaključil shod. Nato vršila se je prosta zabava, pri kateri so društveni pevci pod vodstvom č. g. Ferjančiča izborno peli lepe pesmi. Slovensko kat. delavsko društvo je spremilo 8. t. m. zopet jednega člana k večnemu počitku. Umrl je namreč član Jernej Guzelj, 31 let star, za jetiko.QPred petimi tedni mu je umrla mati in od loga časa je jel bolehati. Bil je mladenič lepega, krščanskega značaja. Društveniki so se v obilnem številu vdeležili njegovega pogreba. Naj v miru počiva! — Od 19.—22. tedna je društvo izdalo lepo svoto 139 30 gld. za podporo svojim obolelim članom. — Potres je tudi društveno blagajno hudo potresel, vsled tega se odbor najiskreneje zahvaljuje č. gg. Avg. Šinkovcu in Fr. Porenti, ki sla darovala vsak po 5 gld. v društvene namene. C. g. umrli F. Knific je zapustil društvu v oporoki 100 gld. Bog bodi plačnik in obudi mnogo posnemalcev! Iz Zagorja dne 6. julija. Kdo laže in obrekuje? Malo, da ne v vsaki številki socijal-demokratične trobente »Delavec« je brati, kako krščanski socijalisti hujskajo in slepijo ljudi, vzlasti pa, da sejejo sovraštvo po deželi. To vzlasti velja o duhovnikih kakor trdi »Delavec«. Zaradi tega spuščajo socijal-demokratje ves svoj žolc, vso svojo zavist, vse svoje zabavljice ravno na duhovnike. Trosijo in širijo med svoje privržence tako debele laži, da se mora vsakemu količkaj poštenemu človeku gnjusiti. Zakaj pa tudi ne, saj je to najboljša mast za njih socijal-demokratični voz, da se jim ne vstavi sredi ceste. — Dokaz temu je ta-le slučaj: -SMO- 131 £3-<~ Dne 21. jnnija šel sem ravno od obhajila iz vasi Kisovec. Tu dobim več možakarjev. Govorica se precej obrne na socijalne demokrate. — Izmed navzočih (bilo nas je vseh od 20 — 30 otrok, žensk in možakov) — bi mi prav rad dokazal neki socijal-demokrat Ulčar po imenu, (tako so mi povedali, poznal ga še nisem), kako so duhovniki vedno nasprotovali in še sedaj nasprotujejo razvoju in zboljšanju delavskega stanu. Dokler je kaj vedel, sem ga poslušal, a dokazov ni imel nič. — Pojasnim mu ob kratkem vso zadevo iz zgodovine, kako se je ravno cerkev in duhovništvo potegovalo in se še sedaj poteguje za delavski stan. — Slednjič mi odgovori: »Na konec vem, da jim ne pridem, ampak nekaj jim še povem; V Hrastniku je umrl neki bogati »Logar« po imenu in župnik so pogreb računali 200 gld., reci dvesto goldinarjev.« Vprašam ga, je bilo li to v Hrastniku, on mi odvrne, da. »če je to resnica, mu odvrnem, je vsa moja oprava od sedaj-le nadalje Vaša, ti možje so Vam priče.« Ker je trdil še vedno, da je to resnica (in to v pričo cele množice), obrnem se takoj naslednji dan s pismeno prošnjo do č. g. župnika, da mi vso stvar, če mogoče kmalu, natanjko sporoči. Iz pisma, ki ga hranim, izvem, da je sprevod (1 uro daleč od doma) za 9 oseb (duhovni, organisti itd.) stal 48 gld. 16 kr. Ker vem, da izvirajo take laži od soc. demokratov in da veliko škodujejo, zato vsaj jedno, o kateri sem slučajno izvedel, javno popravljam. Sličnih lažij slišal sem tukaj že mnogo, vzlasti da sosednji dekani in župniki zabavljajo na prižnici čez katol. del. družbe. — Sem sicer pozvedoval, a do konca nisem mogel priti, ker se razširjevalci tacih novic radi potuhnejo. Resnice se bojč! Nekateri ljubljenčki socijal-demokratov se posebno nad tem spodtikujejo, zakaj je katol. delav. družba samo pri nas v Zagorji, zakaj ni tudi v sosednjih farah in sploh drugodi nikjer? Berite, berite, koliko jih je že samo med Slovenci, koliko na Dunaju in drugodi v Avstriji, koliko na Laškem, Francoskem, Nemškem, Španjskem itd. — Socijal-demokratični agitatorji vam tega gotovo ne bodo govorili na shodih, kako se po raznih krajih krajih snujejo in razvijajo katol. delav. društva, saj bi s tem sami sebi v skledo pljuvali, za preveč neumne jih pa tudi nikarte imeti. — Od tod tedaj ta gorostasna nevednost, da je na celem svetu kat. delav. družba samo v Zagorju. Z lažmi in nevednostjo nas ne bodete nikdar za se pridobili. Tomaž Rožnik, kapetan. Politika po svetu. Delegaciji sta letos kmalu izvršili svoje delo s tem, da sta vse dovolili, kar je hotela vlada. Še Mladočehi so bili lepo pohlevni. Državni zbor je imel sicer zelo dolge seje z obširnimi govori, toda znamenitega ni nič sklenil. Sedaj govorć poslanci na stroške davkoplačevavcev o proračunu za letošnje leto; menda bodo vsaj preje končali svoj razgovor, predno sklenemo leto. Dnč 27. jun. je govoril poslanec Veber z Morave. Njegove besede so zelo zanimive tudi za nas in za naše socijal-demokrate. Našteval je namreč med drugim avstrijske denarne mogočnike, rekoč: »Kralj jim je Rotšild, knezi Kenigsvarter, Tramve Rajces i. t. d. (sami judje.) Prosim, povejte mi, koliko trapistov, kapetanov, župnikov in škofov je med njimi. In vender se toliko laže o bogastvu katoliške cerkve in duhovstva, da bi na to obrnili reveži svoje oči. Statistični mesečnik prof. Šmidla piše, da ima vseh 33 avstrijskih škofov 1, 384.000 gld. dohodkov. Na jcdnega pride povprek 42.000 gld; jedna tretinja tega odpade za davke. Vseh 10.830 cerkva v naši polovici je imelo 1. 7,790.000 gld. dohodkov; jedna cerkev torej povprek 713 gld., s katerimi si mora vse vzdrževati. Premoženje vseh cerkva znaša 119 milijonov; jeden sam jud, Kenigsvarter ima več premoženja, nego 10.000 cerkva. 1012 samostanov ima 6 milijonov dohodka. Povprek dobi jeden samo8tanec po 293 gld. Naj menjajo ž njimi Gutman, Kenigsvarter, Rajces in Rotšild. Rotšild ima vsako leto od ostravskih premogokopov in od severne železnice 20 milijonov dohodka; dvakrat več, nego vseh 12.000 duhovnikov v Avstriji skupaj. Uradniki Ferdinandove severne železnice so plesali prav takrat, ko so ležali v Karvinu kupi sežganih ljudij. Ko je na Dunaju gorelo gledališče na Ringu, so nabirali po celem svetu in sijajno preskrbeli vse družine ponesrečenih. Za družine ubogih premogokov nimajo druzega, nego lepe besede. V gledišču ponesrečeni so se ponesrečili pri zabavi; lahko bi bili ostali doma. Karvinski premogokopi so umrli pri svojem poklicu. Toda med 300 ponesrečenci v gledišču na Ringu je bilo 240 judov. Zato so tedaj nabrali zanje 2 milijona gld.« — Tem besedam nimamo ničesar dodati. Naj si jih tudi »Delavec« dobro premisli! Belgijski socijalistični poslanec Denis jo predlagal v zbornici, naj se osnuje v Bruselju delavski urad, ki bi imel svoje podružnice po celi Belgiji. Preskrboval naj bi brezposlene delavce z delom. Vodili naj bi ga sami delavci. Ta predlog je zbornica pretekli mesec zavrgla. — Predlog je sam na sebi zelo pameten; saj je res potrebno, da se uvede neko posredovanje za delo. — Na Francoskem imajo delavci že več časa tak zavod; toda ne rabijo ga zato, da bi res skrbeli za delavce, marveč samo za socijal-demokratično agitacijo. Komedije. Kako slabo stoje novodobne države, nam kaže to, da se tako naglo menjajo vlade. Zadnjič smo poročali, da so pri nas odstopili vsi ministri in da imamo sedaj samo začasno vlado. Danes imamo povedati že zopet o celi vrsti odstopivših ministrov. — Tako je koncem prošlega meseca odstopil judovski ljubljenec Rosberi, angleški ministerski predsednik z vsemi tovariši. Prišel je v tretjič Sčlsberi na krmilo. Ta je še slabši od prvega, ker je nasprotnik ubozega, zatiranega nizkega ljudstva in delavcev. — Na Srbskem je odstopilo Krističevo mini-sterstvo in komaj so dobili Novakoviča, da je prevzel ministersko predsedstvo. Malo srbsko kraljestvo je čez glavo v dolgeh. Bivši kralj Milan, oče sedanjega kralja, je s svojo zapravljivostjo tako daleč pripeljal srbsko zemljo, da je ne čaka druzega, nego kant. — V čile v -3H£3 132 €3h6- južni Ameriki je tudi odstopila vlada. — Na Turškem imajo novega velikega vezirja. — Po vseh državah se pa sedanjim vladam majejo sedeži: na Nemškem, na Francoskem, posebno pa na Laškem Krispiju, kateremu so v zbornici dokazali, da se je za življenja prve žene iznova oženil, da je prodajal redove, da je rimsko banko goljufal za ogromne svote, da je ponarejal javne listine itd. Jedino upanje nam je čilo krščansko-socijalno gibanje, ki se vzbuja po celem svetu in ki je jedino sposobno, da obudi trdno, stalno in urejeno državno življenje namesto sedanjih — komedij. Ruski minister notranjih rečij je izdal za delavce zelo koristno določbo. Ob času žetve se namreč na Ruskem iz močno obljudenih srednjih pokrajin podaja na tisoče delavcev in delavk proti jugu; tudi na Nemško jih gre zelo mnogo, ker tam primanjkuje delavskih močij. Minister je ustanovil poseben odbor, ki ima skrbeti za te-le tri stvari: Prvič mora preseljevanje urediti po potrebah, da ne pojde v jeden kraj preveč, ni v drugi premalo delavcev. Drugič mora skrbeti za delavce po poti; vozna cena jim je celo znižana in tretjič mora jih varovati, da jih delodajavci gledč plače ne goljufajo. Tudi pri nas bi se imeli mnogo učiti od ruskega ministra. Na stotine slovenskih delavcev hodi leto za letom na Hrvaško, v Galicijo, in tudi izven mej naše Avstrije. Pridnost in spretnost slovenskih delavcev slovi povsod, kjer jih poznajo. Žalostno pa je, da jih čestokrat brezsrčni po-sredovavci goljufavajo, da je groza. Doma jih že zaarajo, dajo jim za pot in prodno še delavec prvič vdari s sekiro, je že za več tednov zavezan delati za posredovavca, ki z ogromnimi obrestmi dobi posojeno svoto povrneno. V tem oziru je treba pomoči. Delodajavci goljufavajo pa delavce pri bolniški blagajni in pri zavarovanju proti nezgodam. O ti stvari bomo še natančneje spregovorili. Za sedaj le opozarjamo vlado, naj se ozira tudi na te delavce. Delavcem pa kličemo, naj se med seboj združijo in skupno vstavijo krivicam, ki se jim godč. Razvedrilo, Nvoji It svojim. Mizarski mojster je bil, — skromen vaški mizar. Nekaj posebnega, prazničnega je že bilo, ako mu je bilo ob kakem kmečkem ženitovanju naročeno, naj izdela par posteijnjakoy. Skromen je bil zaslužek, kateri mu je prinašalo njegovo delo, tako skromen, da ga kar ni bilo moč primerjati z bogastvom druge vrste, s katerim ga je oblagodaril Rog: dvanajst otrok je odraščalo v njegovi koči! Seveda si je mož pomagal, kakor si je mogel. Dvanajst jih je bilo, a dosegli so vsi ona leta, v katerih si človek že lahko sam pomaga. Kakor odpade prezrel plod z drevesa, tako so se polagoma izgubljali otroci iz male koče; svet jih je vsprejel v svoje naročje ter jih razposlal in raztresel sem in tja, kamor je pokazala božja previdnost. Od vseh svojih dvanajstih otrok je imel mojster Marko le še dva blizo sebe, jedno hčer in najstarejšega sina. Hči je bila slabo in žalostno zadela: zavezala se je bila v zakonu z možem, kateremu je bilo vse na svetu pijača. Borno, pa tem težje in mučneje je odrejala svoje otroke. Da bi povračala staremu očetu, kar je storil nekdaj zanjo, na to niti misliti ni bilo. Pokazalo se je zopet, kako resničen je star pregovor, da lažje pre-redi jeden oče dvanajst otrok, kakor dvanajst otrok j e d n e g a očeta. Ko so mojstru Marku odpovedale moči in so stare noge le težko stale dlje ob stružnici, — da bi ne imel še jednega izmed svojih dvanajstih, Tomaža, najmlajšega, prostega, še neoženj enega — ne bi se bil mogel preži viti drugače, nego da bi semtertja potrkal pri kaki dobri gospodinji na vrata. K sreči Tomaž ni šel po svetu, navadil se je mizarstva in pravzel očetovo delo. Staremu očetu se je odvalil velik kamen od srca, ko se tudi ni branil z dolgovi preobložene koče. Saj je bila že skoraj izgubljena. Božji blagoslov je bil nad Tomažem viden; celo stare dolgove je polagoma plačeval. Hudo je obžaloval osiveli mizar, da se je njegova zvesta družica, ki je toliko let trpela ž njim vred, preje ločila, nego je zavladalo tako zložno življenje na mizarjevem domu. Pa — da bi le tako tudi ostalo! A Tomaža je dobila ljubezen pod svoje peroti, čudna, prav nespametna ljubezen. Neumna je bila ljubezen, ker njegova izvoljenka ni bila zanj. Starejša je bila kot Tomaž, in razvajena, da bi si še misliti ne mogel, kako. Skisana, ocvetela hišna je bila po stanu, a znala se je je z raznimi sredstvi tako prestvariti, da je bila kakor pomladanska rožica. Pa tudi pokazati se je znala — usta so bila iz samega medu; le parkrat se je zasuknila okrog neizkušenega Tomaža in prikupila se je njegovemu srcu. Prikupila se je celo staremu Marku, dasi je vedno prigovarjal svojemu Tomužu, »da je zanj bolje, ako si izbere kako krepko, čvrsto ženo, ki je delavna, ne pa kaj tako mehkega in sladkega, kakor je grajska gospica Olga, kateri v njeni službi bolj strežejo kakor milostni gospej. »Svoji k svojim!« poudarjal je. Toda Tomaža si je bila dobro navezala, starčkove besede so bile bob v steno. Mladi mojster Tomaž se je oženil z gospico Olgo, ki ga je vzela, ker drugega ni mogla dobiti. A sedaj je bilo gorjč doma v mizarjevi koči! Nežni Olgi kajpada nobena stvar dovolj všeč. Ali je denar, da se nakupi novo, ali ga ni, za to se je malo menila. Iz sobo je morala stara ropotija, katero je pred poroko vedno hvalila, kako »prikupljiva« da je. Okraske, pregrinjala in preproge je razobesila povsod, da je bila mala soba tem »okusnejša«. Iz hiše je morala pred vsem stružnica, ki je redila vso družino, iz hiše morala očeta Marka postelja. Drvarnica, v kateri je vleklo in pihalo na vseh straneh, bila je sedaj Tomaževa delavnica, staremu očetu pa so pripravili pod -»€3 183 -QHf- streho borno ležišče. Kako se trudita, v to se ni utikala, — gospa Olga je imela sedaj vsaj jedno sobo, v kateri je mogla živeti; ne bi prenašala, ako bi vse ostalo pri starem. Proti koncu poletju je bila poroka; sreča za očeta Marka, da je bila naslednja jesen lepa in dolga. Sedel je vsaj lahko zunaj na prostem; — v sobici, v kateri je gospodaril celo svoje življenje, bilo mu je sedaj težko pri srcu. Ako se je vscdel, zadel je gotovo ob kako stvar, kadar je vstal, obviselo je gotovo kaj na njem; dobra sinaha je znala tako prikrito, a tem bolj zbadljivo grajati, da se je je starček najrajše ogibal. Kaj pa je tudi hotel? Pipica tobaka mu je najbolj diSala. Dokler Olga ni bila Tomaževa soproga, zvijala je staremu očetu papirčke, da si je z njimi prižigal tobak, — sedaj mu je kratko malo prepovedala s tem »smradom« kužiti ji sobo. Ljubezniva soproga je imela Se druge muhe, s katerimi je mučila svojega moža, prav posebno veselje pa je imela do starega očeta. Kako naj držita nož in vilice, učila ju je, in kadar je prijel kdo pri obedu koSčekprekajenega mesa z roko, zgrozila se je in kriknila: »Uj, ostudno!« ter odhitela iz sobe, kakor bi Bog ve kaj strašnega videla. Ako pa je le prehudo obdelavala starčka, vzrastel je pač tudi Tomaž, naj si tudi je bil sicer hudo zaljubljen in dobrodušen — toda sedaj je bil takoj ogenj v strehi, kar je očetu Marku še bolj težilo srce. Zato je raje prosil, da je dobival svoje kosilo v posebno skledico; sedal je potem zunaj pod oreh, bolj mu je dišalo brez prta in prtiča. Umikal se je stari oče sinahi, kolikor je mogel, a vkljub temu kazala mu je očitno, kako ji je na poti. Vedno pičleje je bilo kosilo, ki mu je je dajala v skledico; skoro same ostanke, za katere sama ni več marala, polagala je za tasta na stran. Saj je vedela, da se radi ljubega miru v hiši ne bode pritožil. Saj je bil pa tudi vajen bolj slabega življenja mojster Marko, ki se je dostikrat iz ljubezni do svojih dragih otr6k s praznim želodcem vlegel; čemu bi se toraj sedaj pritoževal, da je življenje prepičlo ? Rajši je tiho trpel, nego bi napravljal prepir. Tako je lahko terpel, dokler ni bilo zime. Ko pa je prikimala zima in radi hudega mrazu ni mogel več za prostem bivati, pogledal je mojster Marko v kupo trpljenja, katerega niti njegova potrpežljivost ni več zmagovala. Od jutra do večera ni jenjala gospa Olga godrnjati. Sedaj ji starček tega ni storil po volji, drugič se je zopet pregrešil proti onemu Tomaž pa — ej, Tomaž! Njega je imela zvita soproga tako pod pet6, da se je le redko potegnil za starega očeta. »Pa jo poslušajte!« — take ljubo svete je dajal svojemu očetu neprenehoma. Tomaž se je izpremenil. Ako bi bil še prešnji Tomaž, — nikdar ne bi bil izpregovoril besedij, katere je čul starček, ko je prišel mrazu ves premrl iz svoje spalnice nekega meglenega žimskega jutra ter se tiho, kakor je zahtevala gospa Olga, približal sobnim vratom, da bi se v zakurjeni sobi ogrel. Huje kakor vse, kar jo dotlej trpel, zabolele so starčka besede, ki jih je v tem trenutku čul iz ust svojega sina: »Saj vem, da so ti navade starega moža zoperne — pa svojemu očetu vendar ne morem durij pokazati — potrpeti pač morava.« Moj Bog, — to — to je bilo preveč. Na vsem telesu tresoč se, odšel je starček z doma na prosto. Ni več čutil ostrega mrazu, še tega ni vedel, da so mu solze neprestano lile po skrbij razoranem licu v belo brado. Le jedno željo je imel: proč od kraja, v katerem je v nadlego lastnemu otroku, za katerega je toliko v življenju pretrpel. Proč z doma! Toda kam ? Kam ? Kam drugam, kakor k hčeri, drugam se tako nima zateči. Žalostno podobo družinskega življenja je ugledal, ko je prestopil hišni prag pri hčeri. Zeta so bili zopet z dela odgnali. Z bornim zas'užkom je že tako žena težko vzdrževala družino; sedaj pa je mož zahteval še onih par prihranjenih vinarjev. Kaj mu je bilo mar, jeli ima žena, ali imajo otroci skorjo kruha, da le njegovo grlo ne pogreša omake. Ker se je žena branila in pijancu ni hotela dati denarja, bil jo do krvi. In to bedo naj zapuščeni starček še poveča? In beda bi bila večja, ako ostane. Drugam torej! Se povedal mojster Marko ni, čemu je prišel, žalosten se je poslovil od hčere, pri kateri je upal pomoči. Kako težko se je vračal — kako težko! Kako lahkih nog je bil sicer — naj so ga trle tudi najmuč-nejše skrbi — ako se je bližal domu! A danes kar naprej ni ni mogel, na vsako stransko pot je zavil, počasi pohajal po gozdih. Tešč je bil prišel k hčeri, in skledice juhe, katero mu je skrivaj podala, kar ni mogel povžiti. A lakote ni čutil, še na misel mu niso prišle telesne potrebe. Tudi se ni zmenil, v kakih kosmih je naletaval sneg ter zakrival zmrzla tla — naprej ga je gnalo, le naprej. Težavna pa je bila pot vedno bolj; sneg je bil vedno višji-----------. Do kolen se je udrlo starčku pri vsakem koraku, in marsikaterikrat je obstal, da se odsope. Privel je še močan veter in dvignil sneg s tal, in tudi dan se je jel poslavljati, — domov mora. Obrne se mož in ubere pot skozi gozd, po kateri je prišel. Strma pot je bila, in še nagajivi veter! Skoro le plazil se je še po poti. Tako, sedaj je bil srečno na vrhu! Pa, moj Bog, tako truden! Vroče mu je bilo, suhega ni bilo na njem. Naprej ne more, dokler se ne odpočije — le malo sede, sicer ga noge ne neso naprej. Ob močno deblo se je uprl in nekoliko sedel. Oj, kako dobro to dene! Tako dobro seje počutil, da se ni spominjal, kdaj bi bilo boljše zanj. In zaspan je bil —- tako zaspan! -»*€3 134 o+«~ Sklenile so se mu nehotč roke, kakor bi opravljal večerno molitev, katere ni nikdar opustil. Šepetale so mu ustnice Oče nas . . . »In reSi nas hudega — Amen — —« Rešenega vsega hugega so ga našli drugi dan. — Da ni trpel, marveč da se je mirno ločila duša, kazal je smehljaj na otrplih ustnicah. — Saj je odšel trpin — k svojim, tukaj trpina njegovi niso poznali! Soci(aIni pogovori. Socijalni pregled. Dnč 29. in 30. junija so imeli češki krščansko-socijalni rudo- in premogokopi veličasten shod v Pribramu. Posvetovali so se o svojem razmerju do vere, do narodnosti, do drugih stanov, o delavskem času, o nedeljskem in prazničnem počitku, o plači, o akordnem delu, o bratovskih skladnicah, o zavarovanju proti boleznim in nezgodam, o napravah varnosti, o tisku in organizaciji. Prihodnjič prinese »G'asnik« vse njihove sklepe, da izprevidijo rudokopi, kako pameten in koristen je krščansko-socijalni načrt. Morda to zgane tudi slovenske trpine pod zemljo, da se tesneje oprimejo krščansko socijalnih društev. — V Galiciji se tudi Šopirijo socijalni demokratje pod vodstvom — judov. Njihova imena so tako znamenita, da jih moramo naznaniti svojim bralcem; glasč se: Kaim N a h e r, Judež Trente), Diamant, Mekeš in Izak D a š i n j s k i. Ta mož ima zelo žalostno-pomenljivo zgodovino. Bil je namreč urednik soc. dem. lista ,Naprej* (Naprzo). Nedavno izide neka knjižica, v kateri ga napade jud Landmann in mu našteje veliko število umazanostij in sleparij. Dašiujski se je početkom zelo jezil; ko mu je pa Landmann za-žugal, da še hujše stvari spravi od njega na dan, ga je jel socijalistični urednik prositi na vse kriplje, naj ga pusti v miru. Landmann mu je to obljubil, toda pod jednim pogojem: Dašinjski mora odpasti od krščanske vere, dati se obrezati, in prestopiti k judovstvu. ,Vrli‘ in značajni1 borivec za delavske pravice je to tudi storil in pri obrezanju dobil ime Izak. Sedaj je pač tem boljši za soc. dem. voditelja. Taki dogodki bi menda vsaj morali odpreti našim socijalnim demokratom oči. Če jih ni sram tacih voditeljev, potem jim ne moremo več pomagati. — Na Ogerskem, v Rešici in Sekulu stavkujejo rudokopi. Gode se jim neznosne krivice. Poslali so odposlance v Pesto k ministerstvu, toda tam jih niso hoteli vsprejeli in poslušati. Pač pa so na drug način, prav po mažarski, jeli reševati delavsko vprašanje. Gela četa žandarjev je prišla med uboge stavkujoče trpine; delo-dajavci so kupili žandarjem kavčukove palice in s temi delajo mir in red. Udarec s tako palico boli bolj, nego z železno, ker se palica pregne. Žandarji jih pridno rabijo in res so s tem socijalnim pripomočkom že nekatere spravili na delo. Bog so usmili 1 —- Dnč 17. julija imajo francoski krojači shod v Bordo, kjer se bodo posvetovali, kako bi mogli omejiti njim tako škodljive konfekcije. — Koncem junija so imeli francoski socija- listi svoj letni shod. Zastopanih je bilo 123 društev. Posebno so se postavili za pravico združovanja. Zastopnik železničarskega društva je proglasil, da začnč vsi železničarji stavko, ako se jim prepovč slobodno združevanje. Ž njimi pritegnejo tudi drugi delavci in prične se revolucija, kakoršne še ni videl svet. — V osrednjeangleških premogokopih so bogati lastniki znižali delavcem plačo za 10 kr. na dan. Delavci so se že vdali za 8 kr., toda bogatini niso vsprejeli njihove ponudbe in so raje sami — vstavili delo. Na tisoče delavcev je brez kruha in dela. — Na Angleškem se pripravlja zakon v obrambo delavcev, čudno je, da so se proti njemu postavile ženske, češ, da vsi tako imenovani delavski obrambni zakoni samo odganjajo ženske od dela. Moška delavska društva (Trades Unions) pa zahtevajo nasprotno, da se zakon čim najpreje izvede. Ta društva so združena med seboj in brojijo blizu 1 milijona delavcev z lastno organizacijo, ki se nikakor ne mara pokoriti ukazom nemških socijalnih demokratov. — Vso nesramnost socijalne demokracije razbira »Delavec« v zadnjem listu primerjajoč socijalne demokrate s prvimi kristjani. Ta primera je sicer že stara. Brali smo jo že pri Engelsu, v Arbeitercajtungi in drugod, toda vselej se nam zdi ostudna. Junaki v vseh čednostih, čistosti, pobožnosti, zatajevanju, ljubezni, potrpežljivosti naj bi bili podobni ljudem, kateri tajč Boga, dušo, slobodno voljo, življenje po smrti. Človek, ki moro list s takimi trditvami brati ali celo podpirati, ne zasluži več kršč. imena, če je prav zapisan v krstni knjigi. Kuga našega stoletja. III. Prestopimo zdaj od splošnih podatkov še dalje, k posameznim vrstam delavskega stanu. Kakor drugje, tako tudi tukaj nahajamo dva vzroka umrljivosti: nevarnost dela, škodljivost dela, (škodljivost dela pa ne tiči tako v samem delu, kakor v prostorih, kjer se delo vrši) in slaba plača. Po teh vzrokih se vrstijo za seboj tudi posamezne stroke delavskega dela od 0-694 odstotnega do 174 odstotnega. Od najugodnejšega dela do najslabejšega se umrljivost potroji! Naš zakon sestavlja vse razne stroke v dve veliki skupini, in sicer v skupino obrtov po tvor-niško izvrševanih in v skupino, ki obsega druge obrti. Ta razdelitev ni iz cela zanesljiva, pa nič ne de —. Splošno : obrti, ki se izvršujejo po tovarniško, kažejo na tisoč članov: 607 bolnikov in 1P79 slučajev smrti; — druge obrti pa na tisoč članov: — 416 bolnikov in 9 slučajev smrti. Najmanjšo bolehnost kažejo tovarne v izdelovanje oblačil: namreč 476 na 1000 delavcev — najvišjo bolehavost konjske železnice — namreč: 1336 bolnikov na 1000 delavcev. Pri drugi skupini najmanj bolehajo gostilničarski pomočniki (189 bolnikov na 1000 oseb), največ pa livci (909 bolnikov na 1000 oseb). Obe meji umrljivosti pri prvi skupini sta: tovarne za gumovite izdelke (7 oseb umrje na 1000 oseb) in tiskarne (17 slučajev smrti na 1000 oseb) — pri drugi skupini pa: mesarji (4 slučaji smrti na 1000 oseb) in valjavci (18 slučajev smrti na tisoč oseb). Pregledna slika o umrljivosti pri posameznih obrtih prve skupine (toraj pri obrtih tovarniški izvrševanih) nam podaje tele številke: ->+o 185 Q)«- Vrsta po tovarniško izvrševanih obrtov. Število delavcov Koliko slučajev smrti pripada na lOOOdelavcev 1 Tovarne za gumovite izdelke . . . 1153 694 2 Tovarne za lesene izdelke .... 12676 923 3 Tovarne za koščeno in biserno robo 3024 9-26 4 Strojarnice 3642 95 6 Konjske železnice 2241 9 37 6 Železnice 120438 976 7 Tovarna za usnje 2300 10-— 8 Pivovarne 4359 10 09 9 Kamenolomi in jame 4382 10-50 10 Sladkornice in čistilnice 36638 1092 11 Tovarne za kovinske izdelke, livar-nice, tovarne za kose, žeblje itd. . 22496 11-88 12 Tovarne za vžigalne tvarine, žveplenke 3796 11-59 13 Rudniki, topilnice, valjarne in tovarne za žico 186'5 1165 14 Srednja umrljivost te skupine . . . 504051 11-79 16 Opekarnice in apnenice 9119 11-84 16 Tovarne za živež 2536 12.22 17 Papirnice 16246 12.62 IH Tekstilne tovarne (vse predilnice, belišča, barvarne, tovarne za vezilno robot 168960 12.88 19 Steklarne 10496 13-05 20 Tovarne za lončene in porcelanaste izdelke 11582 1302 21 Tovarne za oblačila (klobuke, rokavice čevlje itd 9799 23-47 22 Tobačne tovarne (I) (državne!) . . . 32620 1408 23 Kemikalnc tovarne (za amonijak, sodo, barve, umetna gnojila) 3594 1516 24 Tovarne za gorivo in svetilo (plin, olje, sveče, vosek itd 4362 16-59 26 Parni in vodni mlini (po tovarnem načinu 645 1705 26 Knjigo- in kamenotiskarne .... 1322 17-40 Kaj nam kaže ta pregled? Na štirnajstem mestu se nahaja premer umrljivosti vseh tovarn'ških delavcev. Pa moremo li imenovati umrljivost prejšnjih že pred šlirnajstim mestom naznačenih delavcev ugodno? Nikakor! Sicer je ugodnejša kakor umrljivost Številk 15—26, pa niti ta ni naravna. Za naravno Število moramo vzeti najmanjše Število, pa še to s pridržkom, ker moramo tudi tukaj pripustiti, da je že marsikaj pogubno vplivalo na delavčevo zdravje. Tako število naravne umrljivosti bi imeli tedej pri delavcih', ki so v tovarnah za gumo-vite izdelke — delo v teh tovarnah zdravju baje nič ne Škoduje: ni težko in utrudljivo, delavci so tudi dosti dobro plačani — morda so zato ostali skoro naravni pri umrljivosti.11) Toda vse številke nad »6 94 na tisoč« nam predofujejo že nenaravno umrljivost, »kugo dela in gladu«. In seštejemo li delavce pod premerom umrljivosti (na 14 mestu), najdemo jih tu manjši del, torej večji del se nahaja nad onim premerom, ali kaže zares izvenredno umrljivost, ogromno! V tej vrsti precej na koncu dobimo državne tovarne — tobačne tovarne I Seveda vpliv dela samega, — prenapetje delavskih močij, slabo, pičlo plačo, oslabljenje radi gladu državna uprava zanikava. Po krivici 1 In če prav po pravici; — ali ni državna uprava dolžna odstraniti vse, kar Škodljivo upliva pri delu? Državne tovarne bi imele biti vzorne *) Naravna umrljivost ljudij v starosti delavčevi (16—60 let) ljudij sploh zdravih in močnih, če pametno živijo, je seveda veliko manjša ter znaSa okrog 3-6 oseb na tisoč. v vsakem oziru! Noben izgovor ne velja! Če druge tovarne ne skrbč za zdravje in blagostanje delavstva, imajo vsaj državne tovarne skrbeti za to. Delavci niti v državnih tovarnah niso rešeni »kuge gladu in dela«. Nad premerom (št. 14.) so nahaja tedaj večina tovarniškega delavstva ! Spod nahajamo delavce zlasti onih tovaren, ki so pri nas v največjem številu zastopano predivnih tovaren. Kako bi ne? Usodo in revščino tega delavstva pozna vsak dobro, ni treba niti posebej kazati, kaj zvišuje umrljivost tega delavstva! Kuga gladu in dela — oslabljenje in prenapetje in pasja plača uničuje delavce in napolnuje žepe tovarnarjev. Še hujša se godi delavcem v tovarnah za oblačila: rokavičarjem, čevljarjem, klobučarjem, krojačem i. t. d. Manje jih je sicer, samo okrog deset tisoč, pa njihova umrljivostjo dvakrat tako velika, kakor najmanjša umrljivost, ki smo jo vzeli za naravno. Iz tega se razvidi, da ne samo, škodljivi vplivi dela samega, pač pa glad, beda in sila zavoljo slabe plače jim koplje prezgodnji grob! — Trudapolno, oslabujoče delo jih je vvrstilo v vrste velike umrljivosti. Škodljiv vpliv dela samega, nezdravost, katera je z dolom združena in koje odstranjenje se še dozdaj ni doseglo ali se sploh zanemarja, — to so vzroki visoke umrljivosti tudi treh zadnjih številk: kemikalnih tovaren, tovaren za gorivo in svetilo in tiskaren. Drobtine. Delavci in njihovi prijatelji. Predzadnji »Delavec« je pisal, da je narodna stranka veliko bližji soc. demokraciji, kakor pa klerikalna. In res je prav imel dotični člankar, zakaj vodniki tiste narodne stranke so menda menda prav po programu soc. dem. ravnali, ko je Slo za zboljšanje nekoliko krajcarjev plačila ubogim mestnim delavcem. Pretečeni mesec je pri neki seji mestnega zbora predlagal občinski odbornik g. A. K a 1 a n, naj se zboljša plača za 10 kr. vsem stalnim delavcem pri mestnem magistratu. Oglasila sta se pa obč. odbornika gg. Tavčar in Hribar proti temu predlogu; rekla sta pa, naj se le oglasi dotični delavec, kateri je pri magistratu v službi, ako je potreben (!); mestni magistrat mu gotovo ne bo odrekel podpore! Toraj raznovrstni uradniki, ki imajo 100 gld., tudi več mesečne plače, bili so potrebni draginjske doklade, le ubogi delavec mora delati za borih 70 kr. in mora imeti dovelj za se in svojo družino; ako bi bil pa potreben, naj prosi miloščine! Gospodje občinski odborniki varčujejo pri delavcih, ko so marsikateri tisočak že zagospodarili po nepotrebnem. Litijska predilnica.*) Iz Lilije: V 13. štev. Glasnika pisali ste o akordni plači delavcev in o tem Vam hočem tudi jaz nekaj poročati iz predilnice v Litiji. V ti predilnici je čez 400 delavcev in več kot polovica teh delavcev ima *) Iz srca smo hvaležni za to poročilo in le prosimo, naj bi naši mnogobrojni prijatelji iz raznih krajev pošiljali nam take opise! 40 136 €3><~ že akordno plačo. Tkalnih strojev je 156 in vse delavke pri teh strojih imajo akordno plačo in po čem zaslužjo ? Imajo komaj 20—25 kr. od kosa in delo na dva stroja in pri tem komaj naredi vsaka z vso svojo pridnostjo na vsakem stroju en kos na dan in zasluži komaj 40—50 kr. Ako ni vsaka nit, ki se strga, lepo odstrižena in zaglajena, naloži se ji hitro 20—30 kr. kazni. Delavke pri vretenih in motovilih imajo vse akordno plačo. Delavke pri motovilili zaslužijo komaj malo čez 2 gld. na teden in če se pri tem katera pritoži, da je preslabo plačilo, ji g. Švare, lastnik tovarne, odgovori, da ni bila dosti pridna. Tudi veliko delavcev ima akordno plačo in kako je s temi? Neki mizar je imel akordno plačo, 25 kr. od zaboja, ki ga je naredil in ker je pri tem zaslužil 1 gld. in včasih nekoliko čez 1 gld. na dan, rekel mu je g. Švare, da preveč zasluži in mu utrgal plačo, da ima sedhj samo 20 kr. od zaboja. Kateri pa imamo plačilo od ure, pa komaj najtrdnejši delavci zaslužimo od 60 do 80 kr. na dan in potem nas pa še toliko huje priganjajo k delu. Pretečeni teden je rekel mojster nekemu delavcu pri delu, da je osel in nekoliko pozneje mu je zopet seveda v blaženi nemščini rekel: »Dve leti si že v tvornici, pa si ravno tako neumen, kod drugi.« Na, ta je pa res lepa, da po trajnem pridnem delu nas bodo še za neumne in osle imeli! Bolniška blagajna ljubljanske okolice. Vsi prejetki v letu 1894 znašajo gld. 4609-97, od katerih spada na prispevke družnikov gld. 2989-81 ali 64-86 % » » delodajalcev » 1494-32 » 37-43 « » kazni » » 22 80 » —-48 » » obresti od glavnice » 103-04 » 2-23 » 100 Toraj spada od vseh prejelkov na prispevke 97 28°/0 in na druge prejetke 272°/0. Od svote prispevkov v znesku 4484’13 spada na družnike 66-67% = % in delodajalce 33 33°/0 => ‘/s Prejetki leta 1894 so bili za gld. 4498 24, to je za 49 39°/0 manjši. Prejetki od prispevkov bili so leta 1894 za 50% in sicer so plačali sodružniki gld. 2990 23 = 33*28% delodajalci 1490 = 16 62% menj od leta 1893. To znamenito zmanjšanje izvira iz okolnosti, da se je delo dolenjske železnice končalo. Vsi izdatki znašali so v računskem letu gld. 4524'42, katera svota je bila tako izdana: za bolniške stroške . » zdravnike in kontrolo > zdravila * bolniščne stroške . » pogrebne » » prispevek k zavezi . » upravne stroške . » izbrisanje . gld. 2108-64 = 46 59 % » 920 66 = 20 43 % » 457-85 = 10-20% » 64419 ■= 14-33 % » 77-15 — 1.70% » 960 = 0-30 % > 236-76 =» 5-51 % » 69 67 T 114% 4524-42 = 100 % Blagajnični učinki svojim družnikom znašajo toraj gld. 4208-89 ali 93 25% od vseh izdatkov; med tem ko ostali izdatki znašajo gld. 315 93 ali 6*75% od vseh izdatkov. Ker so družniki vplačali gld. 2989 71 prispevka ter je bolniška blagajna jim izplačala znesek gld. 4208 49, torej so gld. 1218 68 ali 6-75% to je okoli 40% več prejeli, nego so vplačali. Upravni stroški so pa kakor v prejšnjem letu pod normalno mero (10% prispevkov) tor znašajo v upravnem letu gld. 236 76 = 5-31 % in to mero še ni dosegla nobena bolniška blagajna spadajoča v okrožje zveze naših okrajnih bolniških blagajnic, ter je ta uspeh pripisati poglavitno okoljščini, da uradne opravila opravlja načelnik bolniške blagajne večinoma sam — brezplačno. Rezervna zaloga narasla je v računskem letu le za gld. 85 55, med tem ko je lanski prirastek znašal gld. 1079.82. Ta manj povoljni uspeh je pripisati okoljnosti, da lanski stroški blagajne udom so znašali okoli 81 % vseh letnih prejetkov, med tem ko so v računskem letu dosegli okoli 94% istinito. Kljub temu smatrati je finan-cijelno stanje blagajnice povsem povoljno posebno z ozirom na izvanjske okoljnosti, katere uplivajo na nje delovanje. Po daljnem preiskavanju statističnih podatkov se prikaže sledeče: Srednje število družnikov je znašalo 740, od teh je v računskem letu obolelo 328 = 44 % in sicer 289 = 39 % možkih, 39 =» 6 % ženskih ; umrlo je 9 =1-2% (možkih 1, ženskih 0-2%). Slučajev bolezni je bilo vseh 353, (312 možkihin 41 ženskih). Dnij bolezni sploh 6792 (6028 za moške — 764 za ženske), katerim gre prištevati še 4 porode z 112 izplačanih dnevi. Jeden slučaj bolezni podporo za porodom gld. 11-80 » dan » » » » » —"60 r, slučaj smrti » » » » 8-57 Zdravnik okrajne bolniške blagajne je blag. g. dr. Lj. Jenko v Ljubljani. Plače ima za vsako domače oskrbljevanje 50 kr. in za zunaj 2 gld. od zamujene ure in pa povrnitev vožnje. V spadajočih občinah so večinoma gg. župani kot zaupni možje. Le v občini Št. Vid je postavljen Anton Jovan, krojaški mojster na Glinci, za občino Sp. Šiška občinski tajnik g. Keržišnik in za občino D. M. Polje g. krojaški mojster Josip Mercina. Pri občnem zboru 26. maja 1895 sta bila račun in poročilo prebrana ter potrjena. Poučno-zabavno društvo išče Učitelja svojemu tamburaškemu zboru. Več se izve Turjaški trg št. ii Mlail mož, izučen krojač, išče mesto hišnika. Ponudbe vsprejema uredništvo tega lista. Stalnega dela išče zanesljiv mladenič Ponudbe se pošiljajo »Glasniku«. Prihodnja številka Glasnika izide 25. julija.