Poštnina plačana v gotovini
Spod. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO :
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.500
Letna naročnina ................L	3.000
Letna inozemstvo................L	4.000
Poštno čekovni račun : štev. 24/12410
{
Wk
Leto XXII. - Štev. 35 (1115)
Gorica - četrtek, 3. septembra 1070 - Trst
Posamezna številka L 70
Razmišljanja ob dunajskem listu »Kladivo«
Ameriške in sovjetske zadrege
Pripadniki slovenske manjšine v Italiji pozorno zasledujejo razplet bolestne krize, ki jo doživljajo koroški Slovenci. Čutijo se soprizadete. Niso samo krvne vezi, iz katerih se poraja zaskrbljenost, pač pa tudi istovetnost usode narodnih manjšin, izpostavljenih podobnim teževam in pritiskom. Kakor so uspehi in pridobitve slovenske manjšine v Avstriji razlog za ponos in pobuda k novim stremljenjem pri slovenski manjšini v Italiji, tako so koroški porazi in polomije vir razočaranja in malodušnosti na Primorskem. In obratno. Narodne manjšine istega pokole-nja, dasi živijo v mejah različnih držav, so krvno in psihološko zelo tesno medsebojno povezane, medsebojni vplivi, dobri in slabi, so često usodnega pomena. Zato pa si morata manjšini stati tesno ramo ob ramenu v boju za dosego manjšinskih pravic, se podpirati, si izmenjavati izkušnje, pa tudi se opozarjati na napake in kvarne poteze.
Na Koroškem se vedno huje stopnjuje spor med določeno skupino visokošolcev na Dunaju, ki že snubijo v svoje vrste celo same gimnazijce v Celovcu, in med drugimi vodilnimi izobraženci. Mladi so stopili na plan sprva z »Mladjem«, zdaj pa s »Kladivom«. Pot, ki so jo drzno ubrali, ni samo pot protesta in upora proti nekaterim osebam in ustanovam, niti ne samo odpor proti »nekrščanskemu in nečloveškemu ravnanju«, pač pa nekaka »kulturna revolucija« v malem, ki stremi po zrušitvi vsake avtoritete in po uničenju verskih in nravnih vrednot. S tem pa so »mladi« prešli meje svoje ožje zemlje in ogrožajo dobrine, ki so svete vsem Slovencem.
OB PRVI ŠTEVILKI LISTA »KLADIVO«
»Na Koroškem je fletno...« — »Prgišče dunajskih študentov in celovških dijakov« je z denarno pomočjo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pričelo izdajati list »Kladivo«, ki naj bi bil glasnik njihovega nezadovoljstva in protesta zoper nedemokratičnost javnega življenja. Slovensko »ljudstvo« na Koroškem je le »pokorna in ponižna« raja, brez »kritičnih in samozavestnih ljudi«. Zanje mislijo razne družbene institucije; Cerkev in šola jih vzgajata v »strokovne idiote«. Nad ljudstvom stoji »narod«, to je skupina ljudi, ki se proglašajo za narodnjake, zlasti če to služi njihovim »profitarskim interesom«. Tl narodnjaki spočenjajo visoke misli, programe hi ideologije, ki jih potem širijo po verskih in prosvetnih listih med ljudstvo; oklepajo se nekih »starih zaprašenih tradicij, ki jun pravijo svetinje«; umaknili so se »na zgolj ideološko področje«, ki nima nič skupnega z življenjskimi potrebami koroških Slovencev. Dokler ne bodo ti narodnjaki zamenjali svoje »narodne politike« z »ljudsko politiko«, ki bo temeljila v »konkretni situaciji slov. ljudstva«, bodo plavali v oblakih, pa naj objavljajo še tako zveneče izjave, programe in sklepe.
Ko so visokošolcl tako nakazali svoje načelno stališče in ga podprli s številnimi Cankarjevimi citati o »ocilindrenih narodnjakih«, sledi osrednji članek »Pastirjem zmanjkuje ovac«. Članek naj bi bil odgovor spisu »Dvakrat Korotan«, ki ga je dr. Janez Hombock objavil v lanskem koledarju Celovške Mohorjeve družbe. Članek vsebuje poleg težkih napadov na osebo msgr. Hombocka, na Mohorjevo družbo in na dunajski dijaški dom »Korotan« celo vrsto drznih načelnih izjav, po katerih naj bi odklanjali »katoliški kompleks: vero, moralo. Cerkev« ter klerikalni postulat »Iracionalne avtoritete«; nasprotno zahtevajo, naj se vendarle odpravijo moralni predpisi glede čistosti hi krščanske askeze, tako da se Človek lahko svobodno spolno izživlja; takisto odklanjajo koroške »voditelje«, ki sicer že trepečejo v strahu, da jim drugi iztržejo vajeti iz rok.
KAKO NAJ SODIMO O LISTU »KLADIVO«?
To bi bila kratka vsebina prve številke »Kladiva«. Kako naj jo ocenimo?
Zamisel izdajati dijaški list je sama na sebi dobra, znamenje življenja je, obljuba za bodočnost. Toda list, ki izhaja z denarjem neke politične organizacije, je že pogojen. Njegov polet je nesvoboden, okrnjen.
Da si mladina želi glasila, v katerem bi se razpisala, izpovedala v slogu sodobnega oporekanja svoje nezadovoljstvo in zahteve, se odprla dialogu in tudi ustvarjalni polemiki, iskala novih poti, novih možnosti za rešitev žgočih vprašanj, bo pozdravil vsakdo, ki iskreno želi, naj mladi rod dozori v sposobnega ustvarjalca jutrišnjega sveta in zgodovine. Problem je le v tem, kakšno je glasilo in kateri so nameni, ki jih hoče uresničiti.
Da na Koroškem »ni fletno«, vemo vsi. Da bi bilo vse »ljudstvo« le nerazsodna raja, zanikamo. Kot povsod, tako so tudi na Koroškem dobri in slabi ljudje, več ali manj izobraženi, narodno zavedni in nezavedni, ravnih in sključenih hrbtenic. Hudo krivična pa je trditev, da so vse ustanove (družina, otroški vrtec, nižje šole, srednje šole, Cerkev) le sredstva, s katerimi se izvaja pritisk na ljudi, da postanejo le »poslušni delojemalci«. Prav tako je docela nesprejemljiva oznaka narodnih voditeljev, ker je neresnična, skrajno žaljiva in zlobna, pa naj list še tako citira Ivana Cankarja.
Znano je, da je Cankar z bojevito ironijo bičal tedanje slovenske razmere na umetniškem, kultumo-političnem, pa tudi na čisto političnem področju. Sekal pa je na vse strani, na desno in na levo, na narodne voditelje in na negodne stremuhe. Med drugim je v svoji pikrosti tudi zapisal:
»V najnovejšem času so se rodila bitja, katera bi Zola imenoval "strupene krote”. Z vso mogočo vnemo polivajo s pomijami vsakogar, ki jim sega čez glavo. V nemogočem srdu pljujejo žolč in strup, zvijajo se in kremžijo obraz, pa še zmenijo sc ne za ugovore ne za dokaze ne za preziranje... So namreč izkušeni in bistri ljudje! Nič ne de, da so še pred par leti bili "kozo” na Prulah, da se še poznajo na gimnazijskih klopeh sledovi njihovih hlač. Nič ne de, da v šoli niso pili modrosti, ker je tam nihče ne pije; nič ne de, da niso brali tistih stvari, o katerih tako resno in samozavestno govore in pišejo, kajti če bi bili preštudirali vse tisto, l<ar bi bilo po mojih mislih treba preštudirati takim glasnim vsevedcem, bi moral vsakdo izmed njih imeti Matjaževo brado... Tl ljudje vse vedo, in kar je glavno: vedo, da vse vedo. V teni je nevarnost. Taki samozavestni, vsevedni ljudje so brutalni, brezobzirni, so aktivni... Ti vsevedni ljudje so namreč tako samozavestni in tako brutalni, da so si pridobili nedotakljiv privilegij za svojo vsevednost!« (Ivan Cankar, Izbrana dela, X. zv., Ljubljana 1959, str. 32, 72, 80).
Sicer pa je razločevanje »ljudstva« in »naroda«, kot ga dela »Kladivo«, samovoljno in neznanstveno. Izraza »narod« in »narodna politika« sta strokovno izpiljena in imata točen pomen. Izraz »ljudska politika« pa naj kar velja za politično dejavnost, ki je »navezana na konkretno situacijo slov. ljudstva« in ki ne šari v zgolj abstraktnem svetu. Odgovorni politiki bodo zato vodili narodno in ljudsko politiko.
Ne gre za to, da bi »študente, ki narodnim svetnikom kakšno zatrobijo, lopnili po glavi«, pač pa da jih postavimo pred lastno odgovornost: načela, ki jih izpovedujejo, so zmotna; zahteve, ki jih postavljajo, so le deloma upravičene, ta In ona je prava utopija, nekatere pa so nečastne; obtožbe in obsodbe, ki jih izrekajo, so po večini neosnovane In tudi hudo krivične. Neznanstveno in docela zmotno Je pojmo-
Ob Sueškem prekopu že nekaj časa orožje miruje. Ni to zasluga ne Arabcev in ne Izraela. Če bi bilo odvisno od njih, bi topovi še vedno grmeli in bombniki s smrtonosnim tovorom še vedno preletavali prekop. Toda tisti, ki stoje za Egiptom in Izraelom, so obema vsilili mirovanje. Tako Sovjetska zveza kot Sev. Amerika sta prišli do spoznanja, da ne gre poveča-vati arabsko-judovskega vojskovanja, kajti prišel bi trenutek, ko bi se morali obe velesili soočiti. In kdo ve, kaj bi se iz tega izcimilo. Morda spopad z jedrskim orožjem svetovnega obsega. Tega si pa zaenkrat ne želita ne Moskva in ne Washington. Obe velesili imata namreč več ko preveč zadev, v katere sta medsebojno zapleteni.
KAJ TEŽI SEVERNO AMERIKO
Sev. Ameriko teži zlasti vojskovanje v Vietnamu. Nihče še ne more reči, kdaj bo tega spopada konec. Ker povzroča finančne in človeške žrtve, postaja vietnamska vojna v ZDA vedno bolj nepriljubljena. Klic po njenem končanju postaja v ameriški javnosti vse večji.
Drugo veliko ameriško zadrego predstavlja arabsko-izraelska napetost. Gospodarski interesi, ki jih izraža beseda petrolej, svetujejo ameriški vladi, naj ima dobre stike z arabskimi državami. Politični položaj pa sili Washington, da podpira Izrael, saj je edina postojanka na Bližnjem vzhodu, kjer imajo ZDA popolno zaslombo.
'ir
Predsedniške volitve v Cilu
Čile je ena redkih južnoameriških držav, ki že od leta 1932 ne pozna državnih udarov in se ponaša z demokratično izvoljenimi predsedniki. S Čilom se more kosati v Južni Ameriki edinole še Uruguay, ki pa prav sedaj doživlja svoje težke trenutke.
V	čiiu volijo predsednika države vsakih šest let. Na zadnjih volitvah je bil izvoljen za poglavarja države Eduardo Frai Montalva, po očetu švicarskega porekla. Politično pripada krščansko-demokratski stranki, ki je s svojim programom precej radikalna in skoro tekmuje s socialisti in komunisti.
Letošnje volitve za predsednika so bile določene za petek 4. septembra. Za predsedniško mesto so se potegovali trije kandidati: socialist Salvador AUende, demokristjan Radomir Tomič in neodvisni Jorge Alessandri.
Salvador Allende, 62 let Sitar, po poklicu zdravnik, po prepričanju pa marksistično nadahnjen socialist, je doslej propadel že na treh predsedniških volitvah. Podpirajo ga vsi levičarji: komunisti, socialisti, del antiklerikalnih radikalov, odpadniki iz de-mokrščanskih vrst in razni levičarski »ne-odvisneži«.
Radomir Tomič, 56 let star, je kandidat krščansko-deimokratske stranke. Dosedanji predsednik Frei namreč po ustavi ne sme več kandidirati. Tomič izhaja iz rodovine dalmatinskih Hrvatov. Je oče devetih otrok in programsko zelo blizu komunistom. Tudi Tita je že obiskal, naklonjenost pa kaže tudii do rdečega kubanskega diktatorja Castra. Kar se tiče podržav-ljenja čilskega gospodarstva, je na liniji socialista Allendeja, samo da pristaja na obstoj nekaterih zasebnih podjetij, če je to v korist družbe. Politični opazovalci menijo, da prav zato letos Tomič ne bo uspel. Levičarji bodo šli z AUendejem, vsi zmerni pa bodo Tomiču obrnili hrbet, ker
vati Cerkev kot zgolj svetno ustanovo, ki ni uspela vzpostaviti socialne pravičnosti, medtem ko je vsa njena vsebina in njen smisel v tem, da je Kristusovo skrivnostno telo, skupnost vere, upanja in ljubezni, ki ima. poslanstvo, da razliva Kristusovo življenje v verujoče in jih tako vodi k večnemu zveličanju. Nečastno je za mlade ljudi, ki trdijo, da hočejo prekaliti svoj rod v poštenju, izobrazbi in kulturi ter mu biti vodniki v bolj človeško bodočnost, če ne vidijo lepših idealov kot je »svobodno spolno izživljanje«, uveljavljenje »prepovedanih pravic«, to je ukinitev moralnih predpisov. Krivično je pljuniti na zaslužno delo prejšnjih rodov in točasnlh zaslužnih mož, zanikati vsako važnost obstoješim političnim in narodnim organizacijam, označiti Mohorjevo družbo za »mrliča«!
DR. RUDOLF KLINEC
mu ne zaupajo in se sprašujejo, v čem je razlika med njegovim in Allendejevim programom.
Jorge Alessandri je od vseh treh kandidatov naj starejši: ima že 74 let. Pred Freiem je že bil čilski predsednik od leta 1958 do 1964. Politično je neodvisen, podporo pa so mu obljubili desničarski liberalci in konservativci. Alessandri se zavzema za svobodno trgovino in je proti vsem oblikam podržavljenja. Alessandri, ki je samski kot Colombo ali Rumor, predlaga ustavno reformo, da bi dobil državni predsednik več moči proti parlamentu in obljublja, da bo spoštoval reforme svojega prednika na vzgojnem in poljedelskem področju.
Kdo bo zmagal na teh volitvah, je težko reči. Politični izvedenci menijo, da ima Alessandri dobre možnosti, da dobi največ glasov, ne pa absolutne večine. V tem primeru mora čilski kongres (parlament) v teku 50 dni izbrati med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Nepisano pravilo je, da se poslanci odločijo vedno za kandidata, ki je prejel relativno večino, tj. največ glasov. Toda to pot se bojijo Alessandrijevi pristaši, da se lahko povežejo v kongresu krščanski demokrati in marksisti ter vsilijo svojega kandidata.
V	dosedanjem čilskem kongresu (150 poslancev in 60 sanatorjev) so imeli desničarji 42 sedežev, krščanski demokrati 75 in združena levica 85. Konec tedna se bo že vedelo, koliko se je to razmerje sil spremenilo in v katero smer bo Čile zavil v prihodnjih šestih letih. O tem pa bomo poročali prihodnjič.
Madžarska slavi sv. Štefana
Na Madžarskem so 20. avgusta začeli s proslavami tisočletnice rojstva in krsta ogrskega kralja sv. Štefana. Cenkev obhaja njegov praznik vsako leto 2. septembra. V Budimpešti in to v Štefanovi baziliki, so 20. avgusta somaševali vsi ogrski škofje.
Komunistična vlada ni hotela zaostajati in je organizirala niz prireditev ob 1000-letnici nastanka madžarske države. Seveda daje poudarek kralju Štefanu kot vladarju, izogiba pa se poudarjanju zgodovinskega dejstva, da so se Madžari ohranili le zato, ker so se vključili po kralju Štefanu v občestvo krščanskih evropskih narodov.
Fanfanijev zasebni obisk v Trstu
Predsednik senata Fanfani se je na povratku iz Moskve, kjer se je udeležil kongresa zgodovinskih ved, ustavil za kratek čas tudi v Trstu. Njegov postanek je bil čisto zasebnega značaja; obiskal je svojega brata.
TUDI SOVJETSKA ZVEZA JE V ŠKRIPCIH
V nič manj hudih zadregah, če ne še večjih, pa je tudi Sovjetska
zveza.
Na prvem mestu jo mučijo odnosi do rdeče Kitajske. Oba komunistična velikana se brezobzirno borita za politični vpliv v komunističnem svetu. Zato je tudi tako hud boj za vsako komunistično stranko, za vsako komunistično državo.
Pri tem se je znašla Moskva v slabšem položaju. Sovjetski vpliv v Aziji pada. Tudi v Afriki in Latinski Ameriki je maoizem bolj cenjen kot moskovsko pojmovanje komunizma. Prisotnost kitajskega komunizma je čutiti na vsak korak, tudi v Evropi in Sev. Ameriki. Peking uspešno dopoveduje novim rodovom, da je komunizem iz Moskve nazadnjaški, usmerjen na kompromise z imperialisti in brez revolucionarnega zaleta. Kaj naj Moskva odgovori na ta očitek, ko pa povsem drži?
Dosti velika bolečina je za Moskvo tudi njeno vmešavanje v arabsko-izraelski spor. Egipt je kakor brezno. V tem oziru *se Sovjetski zvezi enako godi kot ZDA v Vietnamu. Arabci so za Moskvo enako slaboten zaveznik kot Južni Vietnamci za Washington. Zato sovjetski voditelji ne skrivajo želje, da bi na Bližnjem vzhodu prišlo vsaj do premirja. Morda jim je premirje sploh bolj všeč kot pravi mir, saj jim daje opravičilo za prisotnost v Sredozemlju.
Da se je v Moskvi nekaj spremenilo, dokazuje ravnanje z Naserjem. Ta je v začetku julija prišel v rusko prestolnico, da doseže povečanje pošiljk orožja. Toda rezultat obiska je bil povsem drugačen kot se je nadejal. Namesto da bi se vrnil domov z novimi obljubami vojaške pomoči, je moral pristati na načrt ameriškega zunanjega ministra Rogersa, naj za tri mesece utihne ropot orožja, Egipt in Izrael pa naj se pod vodstvom odposlanca OZN, Jarringa, začenjata pogajati za dosego miru na Bližnjem vzhodu. Devetnajst dni je bilo potrebnih, da se je Naser dal omehčati; devetnajst dni so ga Sovjeti zadrževali v Moskvi in ga imeli pod hudim političnim pritiskom. Končno se je Naser uklonil.
Za nameček pa ima Moskva še težave s svojimi sateliti, ki so povezani v »Varšavskem paktu«. Doktrina tovariša Brežnjeva o »omejeni neodvisnosti« socialističnih držav nikomur od sovjetskih zaveznikov ne ugaja preveč. Dose-daj so jo sprejeli le v Pragi, kjei je sedaj na oblasti suženjsko vdana skupina konservativnih komunistov, ki vidi v Moskvi varuha svojih lastnih položajev.
Imajo pa vse te omenjene zadrege ZDA in Sovjetske zveze za svetovni mir tudi svojo svetlo stran. Obema državama odkrivajo, da danes na svetu ni več vsemogočnih držav, ki bi lahko brezobzirno uveljavile svojo voljo, ne da bi se ozirale na razpoloženje drugih. Zato sta se začeli obe velesili iskati, pogajati in izmenjavati svoje poglede. Prvi sad tega sodelovanja je bil skupni pritisk na Egipt in Izrael, da začneta s pogajanji. Upajmo, da bodo sledili še novi skupni nastopi obeh velesil in da bodo v korist miru na svetu.
Seminar za tržaške pevce
in cerkvene pevovodje na Koroškem
Vzroki so zlasti v sistemu
Gotovo ste že bili kdaj na Koroškem v Avstriji. Če je tako, potem ste verjetno obiskali Osojsko jezero, pomudili ste se kdaj pri Mariji na Otoku na Vrbskem jezeru; pa Baško jezero s svojo lepo okolico vam prav gotovo tudi ni neznano. Bržkone ste poromali kdaj h Gospe Sveti in se zamislili ob Vojvodskem prestolu na Gosposvetskem polju. Kdo ve, kolikokrat ste bili že v Celovcu, središču naše lepe Koroške! Morda pa ne. Morda vam je bilo ljubše obiskati katero izmed treh dolin. Petje fantov na vasi v Bistrici na Zilji ja nekaj edinstvenega. Po Rožu ne morete mimo gospodinjske šole v Št. Jakobu, ne da bi okusili gostoljubja tamkajšnjih šolskih sester in gojenk. Še v Sele, ta prelepi, -pristno slovenski kraj v Karavankah, vas mora kdaj zanesti. In končno še Podjuna pod varstvom Matjaževe Pece in skalnatega Obirja.
O Podjuna, kako si lepa! In tvojo lepoto je uživalo kakih 60 tržaških slovenskih cerkvenih pevcev od 17. do 22. avgusta letos.
V Tinjah, slikovitem kraj-u v bližini Klo-pinjskega jezera, na nizki vzpetini za vasjo stoji župna cerkev in ob tej poslopje, ki je bilo menda svoj čas samostan. Zraven tega, ob robu prostranega smrekove^-ga gozda, se je pa v zadnjih letih dvignila lepa nova stavba Katoliški dom prosvete. In v tem domu smo preživeli nepozabno lep teden cerkveni pevci, pevke in pevovodje, člani Zveze cerkvenih pevskih zborov v Trstu.
V Tinje smo se pripeljali iz Trsta kar z osebnimi avtomobili, saj danes, ko smo vsi tako zelo motorizirani, za tako pot res ni težav. Kosilo nas je v ponedeljek že prijetno združilo. V prijazni jedilnici smo se razgledali po že bolj ali manj znanih obrazih. Takoj je bilo čutiti, da smo si ena družina, vsi veseli in dobre volje in ta dobra volja se nas je vztrajno držala prav do konca, kar je še prav posebno pričalo naše nenehno prepevanje.
Teden je bil namenjen študiju in razvedrilu obenem. Zato smo imeli v torek in sredo dopoldne, v četrtek popoldne in zopet v petek dopoldne strokovna predavanja in pevske vaje.
Bazoviški župnik M. Živic in rojanski kaplan Stanko Zorko sta na preprost način razložila pomen, vrednost in nujnost skladnosti glasbe in petja pri cerkvenem bogoslužju v današnji pokoncilski dobi. Lahkotno in zanimivo je govoril prof. Silvo Mihelič o glasbeni ritmiki, metriki in melodiji. Janko Ban je prijetno presenetil vse udeležence s svojimi predavanji in praktičnimi vajami za tehniko pevskega dihanja.
Pevske vaje je z vso požrtvovalnostjo in navdušenjem vodil prof. Mamolo, ki je skupno z dr. Karejem nosil velik del teže organizacije tega seminarja, in ki je, če se ne motim, tudi pobudnik tega vsestransko uspelega tečaja.
Kot rečeno, je bil teden namenjen ne le študiju, temveč tudi razvedrilu, zabavi, obisku koroških zanimivosti. Tako smo že v torek šli na Djekše, ki so najsevernejša Slovenska vas. Tamkajšnja župna cerkev, utrjena z visokim obzidjem iz časov turških vpadov, je zanimivost, ki je zares vredna ogleda. Pod mogočno lipo na trgu smo posedli h gostilniškim mizam in v družbi starega župnika in mladega nadučitelja zapeli vrsto naših lepih pesmi.
Vreme je bilo tako lepo, da smo v sredo popoldne mnogi šli na Peco, tako težka tura to že ni bila, čeprav meri najvišji vrh 2200 m. Od vznožja v bližini Šmihela do višine 1800 m smo se peljali s sedežnico. Le korajžni so potem dosegli mali vrh na jugoslovansko-avstrijski meji, a najbolj korajžni so skoro v diru pohiteli na glavni vrh Pece, od koder se nudi planincu čudovit pogled v Podjuno in v Mežiško dolino. Žal pa čas toga užitka ni dopuščal, kajti sedežnica vozi nazaj zadnjič že ob pol šestih.
Nekateri kolegi so se pa isti popoldan podali raje v Labotsko dolino, da so obiskali St. Andraž, bivši sedež sedanje mariborske škofije, in Št. Pavel, kjer so si ogledali znameniti samostan z bogato knjižnico.
V	četrtek sitno se peljali v oddaljeno Krko k sv. Hemi. Občudovali smo lepoto tamkajšnje veličastne cerkve, nekdanje stolnice krške škofije, ki ima pa danes svoj sedež v Celovcu. Sv. Hema, baje slovenskega rodu, je tam pokopana. Ob njenem grobu smo ob somaševanju naših -treh duhovnikov (gg. Živca, Zorka in Miklavca) tako živo sodelovali ne le z molitvijo,
temveč zlasti z našo lepo pesmijo, da je eden izmed Nemcev, ki je slučajno prišel k tej maši, dejal, da česa takega še svoj živ dan ni doživel.
Ostal nam je še petek. Ta popoldan je pa res vsak po svoje izrabil. Nekateri so šli v Celovec, mnogi tudi h Klopinjskemu jezeru, kjer v tem času mrgoli letoviščarjev.
V	soboto smo se pri sv. maši skupno zahvalili Bogu za obilne dobrote tega nepozabnega dne, ki smo ga po zaslugi naših organizatorjev preživeli v Tinjah. Po slavnostnem kosilu smo zapustili Tinje v dolgi in strnjeni vrsti avtomobilov. Vračali smo se vsi z isto mislijo: vsem, ki so ostali doma, je treba ponesti vsaj delček tistega bogastva, ki smo ga bili mi deležni v preteklih dneh.
Udeleženka
Gonja proti brazilskemu škofu
Kathpress poroča, da pripravlja brazilska vlada nastop zoper znanega nadškofa Haiderja Camaro. Poročilo temelji na izjavi poslanca Raimonda Padilha: »Rdeči škof do danes še ni bil kaznovan, ker so znane njegove zveze z Vatikanom in Pavlom VI. Toda revolucionarna vlada tre-
Bralci pišejo
Eno je kričanje, drugo pa dejstva
Drago Košmerlj, bivši tržaški dopisnik ljubljanskega »Dela« je nedavno objavil v »Primorskem dnevniku« zelo zanimivo analizo stanja porabskih Slovencev, ki žive kot narodnostna manjšina na Madžarskem. Med drugim beremo v članku te ugotovitve: »Porabski Slovenci dejansko nimajo šol v materinem jeziku, v Vseh šolah poučujejo vse predmete v madžarščini, slovenskega jezika se uče samo kot poseben predmet. Vendar, po obstoječih predpisih morajo starši slovenskih otrok le ob vpisu posebej zahtevati, da se bodo njihovi otroci učili slovenščine. Če te zahteve ni, tudi pouka slovenščine kot posebnega predmeta ni.« In še: »Slovenci (na Madžarskem namreč, op. pisca) seveda nimajo nikakršnega lastnega glasila...«
Težko bi bilo dodajati kakršno koli pripombo gornjim žalostnim ugotovitvam. Dejstvo, golo in zgodovinsko dejstvo pa je, da socialistični režim nikakor ne rešuje vprašanj narodnostnih manjšin, nasprotno, skoro vedno postane navaden grobar njihovih pravic. Seveda, najlaže je v imenu internacionalizma, bratstva in enakosti med narodi in ljudmi likvidirati manjšinske probleme. Tako se dogaja v Rusiji, na Madžarskem, na Kitajskem itd. To pa ni niti več asimilacija, ampak čisto navadna tiha in perfidna operacija, ki se ji pravi narodnostni genocidij.
Po vsem tem lahko mirno sklepamo, da bi tudi pri nas bilo isto, ako bi kdaj prišla KPI na oblast v Italiji. Pri komunizmu velja dvojno merilo: kjer ni na oblasti, hoče bili največji in naj doslednejši čuvar narodnostnih pravic vsake narodnosti; ko pa je enkrat na oblasti, je njegova glavna skrb likvidirati vprašanja manjšin po zgledu Rusije in Madžarske. Ista usoda bi seveda doletela tudi Slovence v Italiji, če bi kdaj prišlo do tega, da bi tu zavladal komunizem...
J. K.
CGIL se je vendar zganila
Bral sem, da so delavci in uradniki sindikata FIOM-CGIL zahtevali, da so sindikalne objave in razglasi v podjetju IRET tudi v slovenščini. Vendar se torej sindikat, v katerem je včlanjenih ogromno slovenskih delavcev, začenja premikati. Do pred kratkim ni bilo namreč na prvomajskih povorkah ne duha ne sluha o slovenskih napisih, zadnji prvi maj pa smo videli enega ati dva. Tudi to je že nekaj! Če bo šel razvoj v to smer, bomo kmalu tudi v ulici Zonta v Trstu, kjer imajo sedež politični deportiranci, preganjanci itd., videli dvojezične napise in se pogovorili s stalnim slovenskim uradnikom, saj je končno skoro 80 % vseh članov slovenskega rodu.
Primorec
Jugoslavija se vedno bolj pogreza v močvirje inflacije. Gospodarska reforma je doživela polom na vsej črti. In najbolj tragično pri tem je dejstvo, da ni nikogar, ki bi se znal temu razvoju zoperstaviti. »Tedenska tribuna«, ki izhaja v Ljubljani, ta mračni položaj takole opisuje:
»Inflacija je že prekoračila predrefonm-ski rekord. Zapluli smo v nevarne brzice, iz katerih ne bo več rešitve. Življenjski stroški so v prvem polletju letošnjega leta porasli za 12 odstotkov, proračunski dohodek slovenske republike je za 30 odstotkov višji, uvoz se je povečal za 16,7 odstotka, domača industrijska proizvodnja pa le za deset odstotkov; devizni primanjkljaj devizne izmenjave s tujino je v vsej državi spet prekoračil 5 milijard (novih) dinarjev (tj. 250 milijard lir).
Naša samoupravna družba ni uspela zaščititi delavcev in upokojencev z nizkimi prejemki. Celo pred vojno so v kapitali-
nutno zbira dokaze zoper njega. Z očitki, ki jih je v inozemstvu trosil zoper Brazilijo, dela krivico brazilski viladi. Ne 'bo treba dolgo čakati dneva, da bo vlada izdajalca svoje lastne Cerkve eksemplarično kaznovala.«
Zborovanje slov. kapucinov
Slovenski kapucini so se zbrali konec julija na izrednem kapitlju. Naglašali so predvsem apostolsko-pastoralno delo v službi slovenske in vesoljne Cerkve. Kapucini imajo v Sloveniji 11 -postojank. Članov je 53, med njimi 39 patrov.
Najstarejši slovenski duhovnik
20. julija je minilo 75 let, odkar je bil posvečen za duhovnika koroški rojak Jurij Trunk, ki živi v ZDA. Zaradi svoje slovenske zavednosti se je moral po nesrečno izgubljenem koroškem plebiscitu pred petdesetimi leti umakniti v tujino. Jurij Trunk je 2. sept. dopolnil sto let in je najstarejši živeči duhovnik. Zanimivo je, da je še vedno duševno čil in redno dopisuje v »Ameriškega Slovenca«.
Počastitev sv. Fr. Ksaverija
Na letošnji svetovni razstavi v Osaki na Japonskem so počastili s posebno sliko in napisom tudi sv. Frančiška Ksaverija (1506-1552), prvega katoliškega misijonarja na Japonskem. Ta je dajal o Japoncih, da so najbolj znatiželjen in najbolj učljiv narod na svetu.
Združenje ital. cerkovnikov
V	zadnjih letih so v Italiji ustanovili več stanovskih združenj za cerkovnike. Lani je italijanska škofovska konferenca odobrila pravilnik za italijansko enotno stanovsko organizacijo cerkovnikov. Prvi vsedržavni kongres tega združenja bo v Rimu od 13. do 16. oktobra.
Prestavljen praznik
Škofovska konferenca kamboških in lao-ških škofov je z odobritvijo papeške kongregacije za bogoslužje prestavila praznik Vseh svetnikov in vernih duš dan med 15. septembrom -in 15. oktobrom, ko tamkajšnja ljudstva praznujejo po stoletni navadi »praznik prednikov«.
Dovoljenje laikov za delitev sv. obhajila
Sv. Sedež je dovolil brazilskim škofijam, da smejo v primeru potrebe -deliti 'sveto obhajilo -sposobni laiki. Po redovnih hišah smejo deliti sv. obhajilo •predstojniki in -predstojnice ali njih namestniki. Po oerikvah smejo deliti sv. obhajilo sposobni laiki, če ni na razpolago duhovnika ali če je toliko obhajancev med sv. mašo, da bi se obhajanje zavleklo predolgo, če bi obhajal samo duhovnik. V primeru potrebe smejo laiki nositi sv. obhajilo tudi bolnikom na dom.
Podobno dovoljenje so dobile tudi francoske škofije. Kako naj se izvaja to dovoljenje v praksi, določajo krajevni škofje.
Porast duhovnih poklicev na Kubi
španska 'poročevalska agencija Prensa Asociada poroča, da se je število krstov in cerkvenih porok močno dvignilo. Tudi obisk nedeljskih 'božjih služb neprestano raste. Na duhovniški poklic se pripravlja 47 bogoslovcev. Vseh duhovnikov je zdaj okoli 200, med njimi je 80 Kubancev, drugi so pa inozemci. Po bolnišnicah zdaj deluje 120 bratov in sester.
amu v času povečanja življenj skih 'Stroškov z -uvedb o draginj skih doklad, ki so bile za vse enake, uspeli bolj zaščititi delavce kot sedaj mi. Ni naključje, da nam ljudje obračajo hrbet, da jih imamo že
750.000	v -tujini v službi kapitalistov, da je ogromno usposobljenih Slovencev, ki bi jih potrebovali v domači proizvodnji, že v tujini in da se ta proces nadaljuje.
Smo potrošniška družba, ki pozablja, da je potrebna pred žetvijo setev. Ne -upo-števamo več zdrave kmečke pameti, da brez dela ni jela in da brez truda ni letine. Vsi smo prizadevni v gneči okrog sklede, neodporni pa do zahtev za večji delež -delovnega učinka.
Naša p-roizvajalnost, -tudi v Sloveniji, je daleč pod povprečjem v evropskih razvitih državah. Tudi naš turizem, o katerem upamo, da bo poleg naših delavcev v tujini znižal devizni primanjkljaj, postaja nekonkurenčen. Za domačega turista so cene nedosegljive, za tujega pretirane. Tudi pri hrani je podobno. Medtem ko so še pred leti hodili k nam Korošci jest in pit, se je sedaj obrnilo: Slovenci odhajajo onstran meje na obede in izlete.
Ko je v saboru (skupščini) v Zagrebu neki poslanec vprašal, ali bi bilo možno, da -bi npr. Ford pri nas gradil tovarno, je -dobil odklonilen odgovor, češ da bi to pomenilo gradnjo moderne tovarne is sodobno organizacijo in visoko produktivnostjo ter visokimi osebnimi dohodki, kar bi slabo vplivalo na razpoloženje v domačih tovarnah. To je žalostna resnica. Krivično bi pa bilo, za to obsojati le delovne organizacije ali pa delavce, saj ti v tujini dokazujejo, da so učinkoviti ustvarjalci. Vzroki so predvsem v sistemu.«
Bral K. Kerševm
Vse prijatelje misijonov obveščam, da zaradi bolezni dokončno zapuščam delo v zunanjih misijonih v Kongu, kamor sem prišel v začetku majnika leta 1949. Po zdravljenju v Evropi prve mesece lanskega leta sem se okrepljen zopet vrnil na teren. Ker sem zadnji čas ponovno oslabel in postal nezmožen za delo, je bil zdravnik odločno mnenja, naj zapustim to deželo, kjer bi mi on, v primeru možnih komplikacij, zaradi pomanjkljive zdravniške službe ne mogel pomagati.
Zato torej odhajam od tukaj. Hvaležen sem dobrotnikom, ki so dolga leta plačevali za list naročnino. Zadnja tu prejeta
Vinogradništvo je v naši -deželi najvažnejša kmetijska panoga iz dveh vidikov: po vrednosti pridelka in po 'možnosti bodočega razvoja.
Posebno v zadnjih letih sta dva deželna zakona korenito pomagala k ustanovitvi novih čistih trtnih nasadov. Prvi zakon (št. 29 iz leta 1967) nudi visoke prispevke ali posojila za nasad ali obnovo vinogradov, dočim drugi (št. 33 iz leta 1965) predvideva izdatno podporo za obrambo trt pred vremenskimi nezgodami an sicer v prvi vrsti pred točo. Vinogradniki iso se doslej v znatni meri posiužili teh ugodnosti. Na 2.732 prošenj je bilo razdeljeno 1,619.000.000 lir za 2.821 ha čistih nasadov. Tako 'se je površina čistih nasadov v zadnjih desetih letih povečala kar za eno četrtino.
Vinogradniške površine v tukajšnji deželi so porazdeljene takole: čisti nasadi v videmski pokrajini 5.554 ha; v pordenon-ski 8.440; v goriški 2.044 in v tržaški 416 ha, skupaj 16.454 ha. Poleg čistili nasadov pa je še 18.570 ha trt v mešanih nasadih. Na vsej tej površini so lansko loto pridelali
1223.000	stotov grozdja.
Slovenski otrok v slovensko šolo !
Pravzaprav je čudno, da moramo vsako leto voditi akcijo pri slovenskih starših, da svoje otroke vpišejo v slovenske šole. Toda žal je med nami toliko narodno mlačnih družni, ki se rajši odločijo za italijansko šolo kot slovensko, da je omenjena akcija nujno potrebna, če hočemo ohraniti svojo slovensko bit in svoj jezik kot narodna manjšina v Italiji.
Mimo bi morali biti časi, ko so se premnogi slovenski starši v letih hujšega pritiska iz narodne mlačnosti ali nezavednosti ali iz strahu izmikali pripadnosti slovenski skupnosti in otroke vpisovali v neslovensko šolo. Kajti izkazalo se je, da so otrokom napravili kaj slabo uslugo. Danes bi ti ljudje veliko laže prišli do službe, če bi poleg italijanskega obvladali še slovenski jezik. Na vsak korak slišimo izjave mladih ljudi slovenskega porekla, ki obžalujejo, da slovenščine po krivdi staršev ne obvladajo in jim je zato v obmejnem pasu otežkočen dostop do donosnih služb.
Prav v današnji številki našega lista išče trgovska firma »Import-Export« iz Gorice uradnico ali uradnika, ki naj bi obvladala italijanski in slovenski jezik. Kaj to pomeni? Da več velja tisti, ki je šel skozi slovensko šolo in se je priučil obeh deželnih jezikov kot tisti, ki je šel le skozi italijansko.
Ozrimo se okrog sebe in vsakomur, ki je slovenskega rodu, svetujmo, naj svojega otroka vpiše brez pomisleka v slovensko šolo. Rok za vpisovanje v prvi razred osnovne šole je od 1. do 15. septembra. Otrok bo svojim staršem za pravilni vpis ostal hvaležen vse življenje. Pa tudi vest staršev, da so storili svojo dolžnost, bo ostala mirna.
iezanistil Kinu
številka je od 14. maja, ki prinaša vest o hitri in prerani smrti nadebudnega mladca Petra Špacapana, kar je tudi mene zabolelo v dno duše. Zdi se mi, da sem fanta že kje srečal, prav gotovo pa njegovega očeta, kateremu in vsej družini izražam na tem mestu svoje iskreno in občuteno sožalje. Božja pota niso naša pota...
Mene bo pot najprej zanesla, kot navadno, v Belgijo. Ne maram vas vezati, da bi me z vašim listom lovili po vseh mojih potih, čeprav sem nanj resnično navezan.
Karel Kerševan CM, mis, brat
Najboljše vrste vina, ki jih pridelujejo v deželi so: tokaj, merlot, riesling, beli, sivi in črni pinot, kabernet, refošk in pikolit.
Močno oporo vinogradništvu predstavljajo zadružne -kleti, katerih je trenutno deset in lahko predelajo 600.000 hi vina na leto.
Osnovo za nadaljnji razvoj vinogradništva tvorijo trsnioe, ki zasedajo 350 ha površine. Med temi je najbolj znana in organizirana zadružna trsnica v Rauscado (severno od Casarse), ki posluje tudi z inozemstvom; samo ta trsnica ima na razpolago okrog 20 milijonov ukoreninjenih sadik.
Strokovnjaki so mnenja, naj bi se kakovost vin še izboljšala, naj bi zasadili nove vinograde v prodelih, ki so za to primerni, naj se uvedejo novi načini gojitve in predelave ter vpelje sodelovanje na zadružni podlagi pri prodaji vinskega pridelka. Vinogradi in vino naj bi dosegli takšno stopnjo kakovosti, da bi se še lažje in uspešneje uveljavili na evropskem skupnem trgu, kjer se jim obeta lepa bodočnost.	Inž.	Janko Košir
OKNO V DANAŠNJI SVET
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllillllll11llllllll1lllllllll!llllllllllllil1!lllllllllllllll!llilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllillll!
Spominska svečanost ob snominu bazenskih žrtev
Slovenske politične in kulturne organizacije iz Trsta in Gorice se bodo v soboto, 5. septembra oddolžile spominu bazoviških junakov. Po položitvi skupnega venca bodo spregovorile žive priče predvojnega in medvojnega trpljenja našega naroda. Nato bodo pevci s pesmijo počastili svetli spomin bazoviških junakov in vseh tistih, ki so svojo žrtev in svoje trpljenje darovali slovenstvu in naši pravičnejši bodočnosti. Spominska svečanost bo pri spomeniku na Bazovici. Vabimo vse, ki jim je mogoče priti, posebej pa predstavnike naših kulturnih, političnih in športnih organizacij.
Začetek komemoracije: točno ob 16. uri.
Vinogradništvo v naši deželi napreduje
Tabor tržaških skavtinj ob Kolpi
Dvanajstkrat smo skavtinje iz Trsta že taborile v planinskih krajih. Mislile smo si: morje in vročino imamo doma. Na taboru pa se naužijemo isvežega zraka in planinskega sonca. Enkrat pa smo le želele poskusiti, kako bi se taborilo v dolini.
Ni nas privlačevala deroča in mrzla Sava, ne mirna in globoka Krka, odločile smo se za plitvo in toplo Kolpo. Izsledile smo primeren kraj ob njej pri Adlešičih, se pogodile s kmeti za najemnino trate in se zadnje dni julija v avtobusu z vso opremo odpeljale za štirinajst dni v Belo Krajino. Večini izmed nas je bila Dolenjska in dežela onstran Gorjancev nepoznana. Čeprav smo že marsikaj slišale o Belokranjcih, pa jih od bliže še nismo poznale. Zato nas je toliko bolj gnala radovednost, da Belo Krajino in njene prebivalce vidimo od blizu.
Pred nami so že šle tri starejše skavtinje pripravljat tabor. Ko smo ostale prišle na kraj, smo se takoj lotile postavljanja šotorov, opreme kuhinje, ureditve »hollywooda«, vhoda v tabor. Že naslednji dan je bilo vse pripravljeno, da se je začelo redno življenje na taboru, kakor smo določile in pripravile doma.
Razdelile smo se v štiri vode: v postrvi, ščuke, sulce in žabe. Vsak vod je imel svojo voditeljico, ki so se letos res dobro izkazale. Skrbele so za svoje vode, čutile zanje odgovornost in zanje naredile, kar So mogle. Obenem pa so bile složne med seboj.
Pri maši smo vsako jutro aktivno sodelovale, prepevale, brale berila, poslušale versko misel duhovnega voditelja, vsak dan skoro vse -prejele obhajilo. Jutranjo molitev, zahvalo po maši smo letos imele vsak dan drugačno, posebej sestavljeno v ta namen.
Dopoldne smo imele sestanke. Najprej smo se hotele seznaniti z Bello Krajino v zemljepisnem, zgodovinskem in kulturnem oziru. Bile smo ob meji med Slovenijo in Hrvaško. Na desnem bregu že prebivajo Hrvati. Imenuje se Bela Krajina zato., ker so včasih moški in ženske nosili bele obleke. Že 1. 1906 pa je znani narodopisec Ivan Sašelj, ki je bil večji del svojega življenja župnik v Adlešičih in je veliko napisal o Beli Krajini, izjavil, da bo »bela« kmalu še po imenu. Danes belo obleko, ki velja za belokranjsko narodno nošo, oblečejo samo še ob slovesnih prilikah.
Močno se kaže vpliv Uskokov, to je Hrvatov in Srbov, ki so se v času turških napadov tod naselili. Avstrijski cesar jim je to dovolil pod pogojem, da v času turških napadov branijo Belo Krajino in s tem Avstrijo. Naselili so se v teh krajih kot kmetje, ki so se med napadi spremenili v vojake. Tako smo razumele, zakaj se vasi imenujejo Fučkovci, Jankoviči, Pribinci, Vlaščaosko selo itd., kakor tudi številni priimki zvenijo po srbsko oz. hrvaško: Cvitkovič, Ilenič, Žunič itd. Tudi govorica zveni marsikdaj po hrvaško. Uskoški Hrvati in Srbi so se polagoma poslovenili in so sprejeli katoliško vero, le vasi Bojanci in Marindol sta ohranili srbski značaj in pravoslavno vero.
Referate so pripravile naše voditeljice: Ivica je predavala o Beli Krajini v zemljepisnem oziru in o njeni zgodovini; Vera o narodopisju, o krajevnih običajih, o zelenem Juriju, kresovanju, o običajih ob rojstvu, poroki, smrti; Alenka o belokranjskih pisateljih in pesnikih (Otonu Župančiču, Vinku Beličiču, Janezu Trdini, ki je pisal o Gorjancih); Magda o lepem vedenju; Gabrijela o skrbi za zapuščene otroke v Trstu. Duhovni vodja je govoril
o apostolatu laikov v misijonih. Dr. Stanko Janežič, ki nas je obiskal, je govoril vsem o razmerju fantov in deklet, starešina pa o idejah T. de Chardina. Akade-mičarka iz Ljubljane je razlagala o veroučnih načrtih med mladino v Sloveniji.
Kar smo slišale pri predavanjih, smo skušale še na drugi način izpopolniti. Tako smo enkrat vse obiskale družino Cvitkovič, kjer so nam pokazali belokranjske noše. Nekatere so jih tudi oblekle in smo se z njimi fotografirale. Gospa nam je pokazala izdelke domače tkalske obrti. Razložila je, kako belijo lan in konopljo. Pokazala nam je več fotografij, kako žene tkejo, in fotografijo o običajih, katere nam je razlagala.
Na sprehodih smo obiskale srbsko vas Marindol in znameniti grad Pobrežje ob Kolpi. Zgraditi ga je dal leta 1550 general Ivan Lenkovič za obrambo proti Turkom. Na tistem kraju iso Turki vdirali čez Kolpo na slovensko ozemlje. Turki gradu nikdar niso mogli zavzeti. Po štiristo letih pa je bil ta mogočni grad v zadnji vojni požgan. Obnovili so le majhen del.
Enkrat smo naredile celodnevni izlet z avtobusom. Obiskale smo Metliko, kjer smo si ogledale »Belokranjski muzej«. Ravnatelj Jože Dular nam je razložil njegove zanimivosti. Potem smo se odpeljale na Gorjance in smo prišle z avtobusom prav na Trdinov vrh. Nebo je bilo oblačno in zato nismo imele razgleda. V restavraciji pri »Gospodični«, znanem studencu, smo se okrepile in veselo zapele. V Novem mestu smo si ogledale frančiškansko in kapiteljsko cerkev ter zanimivi »Dolenjski muzej« ter galerijo slik.
Kopale smo se navadno po dvakrat na dan v Kolpi, pred kosilom in po popoldanskem počitku. Plavale smo in se učile plavati, se potapljale, se igrale na vodi z žogo in se vsestransko zabavale.
Vsak večer smo se zbrale ob tabornem ognju. Prepevale smo skavtske 'in narodne pesmi, rajale, plesale kolo »Lepa Anka«, »Milanovo kolo« in druge skupne plese, uprizarjale belokranjske pripovedke in vsakovrstne skeče; enkrat smo pripravile prizor o Uskokih, Aškerčevo »Mea Kulpa«, vse s turbani (brisačami) na glavi. Zaključile smo taborni ogenj z molitvijo, v kateri smo izražale Bogu svojo zahvalo in prošnje. Pripravil jo je za vsak večer posebej naš duhovni vodja.
Enkrat je prišlo k tabornemu ognju več deklet in žena iz vasi v narodnih nošah in so nam pokazale razne belokranjske plese (kolo) in so z nami prepevale. En večer so bila pri nas tudi dekleta veroučne skupine iz Mengša.
Zadnjo nedeljo našega bivanja na taboru .smo povabile vaščane iz Adlešičev na zabavni popoldan. Prepevale smo, plesale kodo, pokazale več prizorov in skečev ter jim nekoliko postregle.
Predzadnji večer smo šle v vas in zapele podoknico družini Cvitkovič, ki nam je v marsičem šla na roko, da je bilo naše bivanje na 'taboru prijetno, in župniku Štrusu, ki je v svoji dobroti storil za nas vse, kar je mogel.
Proti koncu tabora nas je presenetil s svojim obiskom pomožni škof iz Ljubljane dr. Stanko Lenič. Zapele smo mu v pozdrav več pesmi in mu postregle s planinskim čajem.
Na dan odhoda smo pri maši še posebno veselo prepevale in se prisrčno zahvalile Bogu, da smo mogle preživeti dva tedna v gostoljubni Beli Krajini ob prijetni Kolpi.
Jn
Ponovna oskrumba spomenika bazoviškim žrtvam
Te dni so neznani pajdaši znova oskrunili spomenik bazoviškim junakom na bazoviški planoti. Kot že nekajkrat pred leti, so neznanci tudi tokrat razbili ploščice, na katerih so imena štirih herojev. Vandalski napad, izvršen 'tik ob 40-letnici ustrelitve naših fantov, je najbrž delo peščice desničarskih skrajnežev, ki so v svojih dejanjih (isti so verjetno pomazali razna poslopja v Trstu, med njimi tudi tiskamo »Primorskega dnevnika«) povsem osamljeni in izolirani od vsega ostalega tržaškega prebivalstva.
Poroka
V	soboto, 29. avgusta sta se poročila v Marijini cerkvi na Vemiedisu v Trstu učiteljica Marija Ferluga in Marko Udovič. Pri poroki je pel rojanski cerkveni pevski zbor, pri katerem je nevesta pridno sodelovala. Slovesnosti se je udeležilo veiliko ženinovih prijateljev iz vrst Slovenske -demokratske zveze iz Trsta in Gorice. Novo-poročencema želimo veliko sreče in božje pomoči v skupnem življenju.
Bazovica
Dne 8. septembra, na praznik Marijinega rojstva, bo pri nas vsakoletna večerna procesija. Že od leta 1949 se ta dan Marijini častilci zbiramo ob Mariji in jo prosimo za duhovno obnovo naše župnije.
Letos bomo dodali še poseben namen. Molili bomo, da bi pastirski obisk — ki bo 4. oktobra — prinesel vsem župljanom veliko blagoslova.
30. avgusta sta se v boljunški cerkvi poročila Ladko Komar, ki je član našega cerkvenega pevskega zbora, in Tatjana Turko iz Bol junca. Cerkveni pevski zbor in Slomškov dom iskreno čestitata in voščita vso srečo v novem življenju.
Seja repentabrskega občinskega sveta
V	petek, 28. avgusta se je sestal repen-tabrski občinski svet. Še pred obravnavo točk dnevnega reda je župan Miha Guštin odgovoril na nekatera vprašanja, ki so mu jih stavili trije svetovalci opozicije. Potem je občinski svet imenoval člane občinske komisije, ki bo ugotavljala kmečke delavce, in potrdil sklep občinskega odbo-
V	ponedeljek, 1. septembra pa se je prav tam pričel enotedenski simpozij, na katerem so ugledni strokovnjaki razpravljali
o	možnosti izbruha mednarodnih spopadov in sporov.
Knjiga o življenju svetnikov
Pred kratkim je izšel v Ljubljani drugi del knjige »Leto svetnikov«. Vsebuje življenjepise svetnikov od začetka aprila do konec junija v skladu z novim svetniškim koledarjem. Vključeni so tudi daljši temeljiti članki o velikem tednu, veliki noči in o vseh praznikih velikonočne dobe. To obširno in vsebinsko bogato knjigo vsem z veseljem priporočamo. V kratkem bomo
i	njo lahko postregli tudi na upravi našega lista.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu vljudno vabi na mesečno
SV. MAŠO ZA EDINOST
ki bo v ponedeljek, 7. septembra ob 18. uri v kapeli Marijinega doma v Trstu, ul. Risorta 3. Sledil bo ekumenski razgovor. Zlasti lepo vabljeni udeleženci letošnjega ekumenskega potovanja v Bosno in Hercegovino, ki bodo ob tej priliki lahko poravnali stroške in dobili zadnja navodila za pot, ki se bo začela v ponedeljek, 14. septembra ob 7. uri s trga pred sodno palačo.
Vizitacije tržaškega nadškofa
V	nedeljo, 13. septembra bo tržaški g. nadškof msgr. Saratin začel z nedeljskimi vizitacijami po župnijah. 13. septembra bo obiskal Katinaro; nato po vrsti župnije Boršt, Ricmanje, Bazovico, Pesek, Konto-vel in Mačkovlje.
Jernejevo na Opčinah
Ob 40. obletnici
BAZOVIŠKIH ŽRTEV
bo v nedeljo, 6. septembra ob 10.30 v bazoviški cerkvi maševal ljubljanski pomožni škof dr. Stanko Lenič.
ra za dva najema kamnolomov. Svetovalci 'so nato jizvoliili občinsko volilno komisijo. Razpravljali in sklepali so še o ojačen ju vodovoda, o gradnji zadružne mlekarne, o gradnji novega šolskega poslopja, o novem načrtu za parkirni prostor, o postavitvi odra za plese na repen-tabrskem trgu in o regulacijskem načrtu.
Mednarodni srečanji v Devinu
Preteklo soboto, 29. avgusta se je v devinskem gradu zaključilo mednarodno srečanje o znanstvenih vprašanjih razorožitve in nadzorovanja orožja. Zasedanja se je udeležilo 60 izvedencev iz 17 držav.
Od nekdaj so Openci radi počastili v cerkvi -svojega farnega zavetnika sv. Jerneja. Tudi letos je slovesno pritrkavanje openskih zvonov naznanjalo praznik, na predvečer pa je daroval sv. mašo škofov vikar dr. Škerl ob številni asistenci duhovnikov.
Posebno pa je bilo slovesno na nedeljo. Zaradi dežja sicer ni moglo 'biti procesije, a vse drugo je bilo v cerkvi zelo veličastno in pesem o sv. Jerneju, ki je staro izročilo, muzikalno predelavo pa ji je dal skladatelj Stane Malič, je izzvenela v vsej polnosti.
V	nedeljo, 30. avgusta popoldne je bila kulturna prireditev v župnijskem Finžgar-jevem domu. že nekaj let se taka kulturna prireditev ponavlja, kakor so sklenili prosvetni delavci društev, -ki delujejo v okvira župnij. Ne samo ples in druge -družabne prireditve, tudi kulturni program naj društva pripravijo in to prav za farni praznik.
Na prireditvi je najprej župljane pozdravil g. kaplan Franc Pohajač in jim v veseli obliki napovedal -program. Opozoril jih je tudi na glasbeno šolo Finžgarjevega doma, v katero se -lahko gojenci vpišejo do 20. septembra. Potem je zaigral ansambel TAIMS, ki je že sad te šole. Domači cerkveni pevski zbor je nato pod vodstvom skladatelja in pevovodje Staneta Maliča zapel najprej himno openske župnije — pesem o sv. Jerneju, nato pa še pozdrav. Skavtinje so pod vodstvom Alenke Rebulove prijetno zapele nekaj pesmi, nato pa še odigrale veseli prizor. Spet so igrali mladi muzikantje, nakar je ponovno pel cerkveni pevski zbor. Ob koncu so nastopili trije najmlajši: eden je igral na orgle, njegov bratec na baterijo, sestrica pa je pela. Njihov »Moj očka ima konjička dva...« je sprožil val odobravanja.
Sproščeno je posamezne točke povezoval Joži Peterlin, ki je napovedal prihodnjo prireditev', ko bo odkrit v domu Finžgarjev kip — delo akad. -kiparja Franceta Goršeta, napovedal je popravilo dvorane, vabil župljane, naj radi prihajajo v svojo župnijsko dvorano na kulturne prireditve ter naj se spomnijo Finžgarjevega doma ob raznih prilikah s svojimi darovi, da bo mogoče dom vzdrževati in prirejati čim boljše prireditve.
Openci smo hvaležni vsem, ki so nam
pripravili tako -lep praznik: gospodu žup niku za tako lepo slovesnost v cerkvi, našim prosvetnim delavcem pa za prosvetni program. In seveda hvala tudi vsem tistim, ki so poskrbeli za družabni del ob pogrnjenih mižali, g. Jankotu in ge. Eli -ter še vsem drugim. Po uvidevnosti in gostoljubnosti vodstva zavoda Marijanišče smo mogli posedeti ob pogrnjenih mizah v notranjih prostorih, ker je bilo slabo vreme. Zaključili smo nedeljsko praznovanje v veselem in prijetnem razpoloženju z željo, da bi bilo vsako leto tako lepo. ★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 6. do 12. septembra 1970
Nedelja: 9.35 Po domače z ansamblom Maksa Kumra. 10.50 Mc Pheetersovo popotovanje, serijski film. 12.00 Baletna predstava s prireditve Splitsko poletje. 13.00 Skrivnosti morja. 13.30 Avtomobilske dirke - prenos z državnega prvenstva. 15.15 Neukročena meja, ameriški film. 16.30 Barcelona: Evropsko prvenstvo v plavanju.
Ponedeljek: 17.30 Barcelona: Evropsko plavalno prvenstvo. 20.35 Hipohonder - TV drama.
Torek: 16.30 Barcelona: Evropsko prvenstvo v plavanju, 19.30 Prvi koraki: Vladimir Samec. 20.35 Tretji mednarodni festival športnih in turističnih filmov - prenos iz Kranja. 22.10 Koncert orkestra italijanske televizije.
Sreda: 15.30 Odbojka Jugoslavija : ZDA. 17.30 Barcelona: Evropsko prvenstvo v plavanju. 19.20 Veje v vetru, reportaža. 20.35 Rotterdam:	Nogomet Feyennord:
Estudiantes (Buenos Aires). 22.10 Monty Sunshine Band na mednarodnem jazz festivalu v Ljubljani.
Četrtek: 17.00 Barcelona: Evropsko prvenstvo v plavanju. 19.00 Barcelona: Prenos waterpolo tekme. 20.50 A. J. Cronin: Primeri dr. Finlaya. 21.40 Večer s Pavletom Zidarjem.
Petek: 1625 Mc Pheetersovo popotovanje. 17.30 Barcelona: Evropsko prvenstvo v plavanju. 19.15 Barcelona: Prenos vaterpolo tekme. 21.05 39 stopnic, angleški film.
Sobota: 15.00 Državno atletsko prvenstvo. 18.00 Barcelona: Evropsko prvenstvo v plavanju. 19.20 S kamero po svetu: Indija. 20.35 Posnetek finalne waterpolo tekme iz Barcelone. 21.50 Skrivnosti morja. 22.15 Močnejše od življenja, film.
 ....................umni,,,,,n, ............................................  im......Mi    ....................................................................umnim iimmmmm,..................milili
IIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllHIIIIHIIHIIUIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIHIIIHIlUIIIIIIIIIIIIIHIIIIHHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllHIHIIllllllHIII
t Msgr. Janez Hladnik
9i V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
Primanjkovalo mi je 10.000 -pesov, ki sem jih pa drugi dan že imel in je tako -bila sklenjena kupčija za prvi del Slovenske vasi.
Prav tisti dan, 30. -marca 1949 je bil pokopan moj bratranec Jože Hladnik. Nisem mu mogel izkazati zadnje ljubezni, ker sem moral iti na dražbo. Prejšnje -popoldne ga pa nismo mogli zakopati, ker je tako strašno lilo, da ni bilo mogoče skopati groba v Lomas de Zamori, prav v bližini novo kupljene zemlje. Tako je bil -prav tisti -dan prvi Slovenec zakopan na pokopališču, kamor naj bi mu sledila nadaljnja vrsta odpoklicanih.
Pol leta kasneje sem dokupil še osem hektarjev po oeni 8 pesov na kv. mater.
Nato smo zemljo razdelili v gradbišča. Pol leta kasneje so že začeli rasti sloven-
ski domovi na tisti zemlji. P-renekatera družina, ki bi nemara nikdar ne prišla do lastnega doma, si ga je zgradila brez posebnih težav. Zemljo so dobili vsi petkrat oeneje kot so jo plačali drugi tam okoli. Nihče ni imel nobenih težav za lastninsko pravico in tudi ne z odplačevanjem.
Takoj naslednjo nedeljo smo spet zbrali zainteresirane in že zložili tudi denar, ki je znesel čez 30.000 pesov.
Napovedanega dne sem šel na dražbo.
V	mojem imenti je govoril argentinski -prijatelj, ki se je na to razumel in je kupil zemljišče po 7,90 pesov kv. meter.
Obenem pa je bila kupljena zemlja tudi za skupne javne -potrebe v celoti čez
9.000	kv. metrov za igrišče in bodoči -slovenski dom.
Vse pisarniške posle je vodil notar dr. Josip Lesar.
Najtežji problem pa je bila odobritev parcelacije, ki jo je -po posredovanju tedanjega predsednika občinskega svčta Rutina Ponzanettij-a občina odobrila. Rešil nas je Ponzanetti velikanskih skrbi in nepotrebnega stroška, kajti občinski možje
so upali izvleči od nas kakih 100.000 pesov na -ta račun. 18. oktobra 1952 je bila razdelitev podpisana, nakar so vsi dobili lastninsko pismo.
SLOVARJI
Že v taboriščih so se naši ljudje učili španskega jezika, toda ko so prišli v Argentino, so nujno potrebovali slovarja.
Tudi na to sem mislil. Pa je tudi mislil na to diplomirani bogoslovec Janez Pekolj iz Dobrniča in sva tako skupno pripravila najprej slovensko-španski slovar v nekoliko manjšem obsegu, ki je izšel že leta 1948.
Tiskala ga je tiskarna Cordoba. Stavec je bil Stanko Barreto iz Trsta, ki je delal tudi za »Duhovno življenje« in je res skrbno ter z razumevanjem najino delo še dopolnjeval.
Vse bolj zares smo pa vzeli špansko-slovenski slovar, ki je izšel v obsegu Lan-genscheidovih slovarjev ter imel res bogat besedni zaklad ter frazeologijo.
Izdaja tega slovarja se je zavlekla do leta 1950..
Tiskati sem ga dal v 3.000 izvodih. Pr-
vih tisoč sem jih dal vezati in so šli v razprodajo, vse ostale so mi pa zapravili.
VARUH MLADOLETNIH
Pač nisem predvideval zapletkov, ki mi jih je vseljevanje naših beguncev prineslo. Najprej so bili problemi s tistimi, ki so bili bolni na pljučih. Večino sem srečno rešil. Enega pa so mi poslali nazaj v Evropo. Enako je bilo z obolelimi na očeh. Po cole dneve sam zgubil s tekanjem, da bi jim dobil pravico do naselitve.
Največ skrbi pa so mi prinesli mladoletni. Nekateri so prišli s kom, ki -je mogel prevzeti zanje varuštvo. Toda bilo je -tudi veliko takih, ki niso imeli nikogar, posebno 'tisti med 21. in 22. lotom, ker po argentinskem zakonu je človek šele z 22 leti polnoleten.
Ti moj Bog, koliko sitnosti sem imel s tisto mladino, moškega in ženskega spola! Najprej jih je bilo treba dobiti z ladje in potem urediti vse sitnosti na »Juz-gado de menores (Sodišče za mladoletne) in potem še eno leto ali več vsaiko toliko odgovarjati zanje. In koliko se mi jih je kar zgubilo, kdo ve kam. Ne vem, če mi
je kdo od tistih bil hvaležen za mojo »očetovsko« skrb.
Poseben problem je nastal, kadar je kdo prišel z napačnim imenom. Urediti njihov položaj, bodisi na novo ime, ali pa spraviti ga nazaj na pravo staro ime, to niso bile mačje solze. Ne le pota, tudi denarja me je stalo.
Potam pa še carina!
Niso prišli vsi goli in bosi. Marsikdo je kaj s seboj prinesel in včasih tudi stvari kaj vredne in ki so -bile pod carino.
Nekaterim sem rešil stvari, vsem pa nisem mogel. Vsak od tistih srečnih mi je prej veliko obljubil, toda pozneje so navadno vsi izginili brez sledu. Pač trgovski ljudje, od katerih ne smeš nikdar pričakovati hvaležnosti, ker -so pač le hladni računarji.
RIBNIŠKI PUŠELC
Tekom prvih mesecev leta 1948 so prišli iz italijanskih taborišč skoraj vsi. Toda bilo je tudi v avstrijskih taboriščih kakih
4.000	beguncev, ki so živeli v večni nevarnosti, da se jim kaj nevšečnega zgodi.
(Se bo nadaljevalo)
Seja goriškega občinskega sveta
V ponedeljek, 31. avgusta se je novi goriški občinsfci svat sestal na svoji prvi seji in po uvodnih formalnostih izvolil novega župana v osebi Michale Martina in šest odbornikov ter dva suplenta, od ka-katerih je eden dr. Damjan Paulin iz Štan-dreža, izvoljen na listi Slovenske demokratske zveze. V občinskem svetu je manjkal drugi izvoljeni svetovalec iste liste dr. Andrej Bratuž. Kakor smo zvedeli, se je temu mestu odpovedal iz nepojasnjenih osebnih razlogov. Zato bo to mesto pripadlo dr. Slavku Bratini, ki je na volitvah bil tretji po številu preferenčnih glasov.
Precej je bilo govora o Slovencih kot manjšini, o njih vlogi in o odnosih do velikih strank posebno levega centra. Edini, ki se je negativno izrazil o vseh manjšinskih problemih, je bil že stari znanec odv. Pedroni. Najbolj ga je pogrelo, ko je dr. Paulin začel svoj govor in pozdrav v slovenščini. Vidi se, da ga je razvoj časov znatno prehitel. Dr. Paulin je navzlic razgrajanju odv. Pedronija korajžno ,podal svojo izjavo in napravil na vse zelo pozitiven vtis resnosti in dostojnosti.
Zelo smo se čudili, da se predstavnik PSI dr. Sanzin v svojih posegih sploh ni dotaknil slovenske problematike. Ali te sploh ni? Kaj pa slovenski volivci, ki so mu na njegove obljube dali svoj glas? Iz-gleda, da je uradni PSI po volilni kampanji popolnoma pozabil nanje ter da ga je sram uradno izgovoriti besedo Slovenec. Ne, tega res nismo pričakovali od uradne linije PSI.
Kot znano, je Slovenska demokratska zveza pristopila k levemu centru, to je koaliciji strank KD, PSI, PSU in PRI. Na podlagi predhodnih sporazumov pričakujemo Slovenci v Gorici zanimanje občinskega odbora za rešitev perečih problemov, ki se nas še posebno tičejo. V prvi vrsti je gradnja novega šolskega poslopja za slovenske šole v ulici Čampi, topono-mastika, poimenovanje cest po zaslužnih Slovencih, vprašanje razlastitev itd. Zavedamo se, da ne pretiravamo v svojih zahtevah. če se komu zdijo pretirane, naj se zaveda, da. kdor prosi malo, ne dobi ničesar. Zato pa bomo po svojih predstavnikih lojalno sodelovali v občinski upravi, prepričani, da 'bo ta naredila vse, kar bo v njeni moči, da ustreže našim zahtevam.
Štandrež
Poroka. Ugledna družina Budal je praznovala konec avgusta poroko svoje hčerke Nevice z Brunom Coceani iz Ločnika. Nevesta je odlična študentka na vseučilišču v Trstu, obemen pa že dolgo let tudi delavna članica štandreškega cerkvenega pevskega zbora in naše dramske družine. Mnogokrat je uspešno nastopila na odru v župnijski dvorani in na prostem in tako sodelovala pri kulturnem udejstvovanju prosvetnega društva »Štandrež«. Hvaležni ji izrekamo iskrene čestitke in prisrčna voščila.
Romanje na Sv. Višarje. Kakor vsako leto, smo tudi letos v nedeljo 30. avgusta skupno poromali na Sv. Višarje. Dež in megla nas nista ustavila; z avtobusom in osebnimi avtomobili nas je preko 70 romarjev prihitelo pod hrib, kjer nas je železna barčica ponesla v višave. Povsod je biilo hladno in vlažno, v cerkvi pa svetlo in toplo. Srečali smo se s številnimi romarji iz Dolenjske, Vipavske, Soške doline, Koroške in Furlanije. Vrstile so se maša za mašo, pesem za pesmijo in še prehitro je prišel čas slovesa od svetega kraja. Obiskali smo še Belopeška jezera in se radostno prepevajoč vrnili domov.
Iz Benešfce Slovenije
Nova številka »Emigranta«
Z zadovoljstvom smo vzeli v roko novo, četrto številko »Emigranta«, glasila društva izseljencev Beneške Slovenije, ki postaja čedalje bolj zanimiv. List, ki izhaja v obliki revije, govori o emigrantskih problemih delavcev izpod Matajurja, o socialnih problemih Benečije, objavlja pesmi z izseljeniško tematiko (zelo dobre poezije objavljata Dino Del Medico ter Žvan. Dino Del Medico je obenem duša »Emigranta«), Nekaj sestavkov ima glasilo tudi v furlanščini ter v italijanskem jeziku in obvešča tako tudi sosede o narodnostnih, socialnih in ekonomskih problemih deželice, ki se vije od Terske pre-
ko Nadiške doline do Klodiča pod Kolovratom.
»Emigrant« se tako pridružuje »Domu« (tromesečniku v izdaji slovenskih krajevnih duhovnikov) in štirinajstnevniku »Matajurju« (ki izhaja že skoro ves povojni čas). Lepo bi bilo, da bi se tudi slovenska duhovščina Kanalske doline odločila za izdajo kakšnega farnega lističa po zgledu rezijanske fare. Zabniška in ukljanska fara bi se lahko povezali v skupnem lističu in imeli tako vse večji vpliv tudi v deželnem merilu. Nedvomno je v Kanalski dolini veliko problemov (servituti, gospodarstvo itd.), pa tudi značilnosti, ki je nima vsak okraj (turizem v mednarodnem smislu, svetovišarska božja pot, itd.). Lepo bi bilo, da bi se o vsem tem pisalo ir. obveščalo domače farane pa tudi druge, ki se za Kanalsko dolino tako zalo zanimajo.
Prisotnost beneških Slovencev v deželni konzulti
Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovenije bo v novi deželni konzulti za izseljeniška vprašanja prisotno, tako 'kakor je to v deželnem svetu zagotovil odbornik Stopper svetovalcu Slovenske skupnosti dr. Štoki. Vendar pa 'bo Društvo prisotno z enim predstavnikom tako kot tudi Pal Friul ter Alaf (društvi izseljencev italijanskega rodu). Društvo izseljencev Benečije je skupaj z ostalima dvema organizacijama zahtevalo vsaj tri predstavnike v tem važnem organu in je v tem smislu poslalo deželnemu odboru tudi posebno spomenico.
Res je sicer, da je najprej važno biti prisoten kot polnopravni član slovenskega društva, toda tudi število igra večkrat važno vlogo, zato bi moral deželni odbor vzeti v pretres zahtevo beneških izseljencev in imenovati več njihovih predstavnikov v deželno konzulto za izseljeniška vprašanja. Zvedeli smo, da je v -tem smislu interveniral tudi deželni svetovalec Slovanske skupnosti dr. Štoka.
SDZ bo sodelovala v goriški občinski upravi
Prej eh smo s prošnjo za objavo:
Kakor ie za pokrajino je vodstvo SDZ ratificiralo programski dogovor, ki zadeva goriško občinsko upravo, in s tem potrdilo svoje odkrito sodelovanje v obsegu strank leve sredine.
Slovenska demokratska zveza prevzema tudi odgovornost v tem pogledu ne samo v občinskem svetu, ampak tudi v občinskem odboru.
Vodstvo SDZ ugotavlja nadalje z zadovoljstvom dejstvo, da vsebuje program točke, ki se bistveno tičejo problemov slovenske manjšine, in upa, da jih bo občinska uprava leve sredine dosledno rešila.
RAZNO
Ugodnosti za obrtnike
Deželna uprava je smatrala za potrebno, da podpre razvoj obrtništva v deželi in je v ta namen pripravila zakon, ki predvideva razne ugodnosti za obrtnike. Ta poseg ima precejšen pomen za nadaljnji razvoj te panoge, saj je v deželi 25.000 obrtniških podjetij, ki zaposlujejo okrog 61.000 delavcev.
Novi zakon predvideva najprej prispevke za plačevanje obresti na posojila, ki so jih obrtniki najeli za povečanje svojega podjetja. Isti deželni zakon nudi prispevke za kritje obresti na posojila, ki so jih obrtniki ali obrtniške zadruge ali konzorciji najeli za svoje poslovanje, obratovanje in izvoz izdelkov.
Posebne enkratne podpore so predvidene za obrtnike v goratih predelih.
Zadruge v deželi
V tukajšnji deželi obstaja 1.109 zadrug, ki so porazdeljene takole: v videmski pokrajini 518, v tržaški 264, v pordenonski 219 in goriški 108. Zanimivo je, da na Tržaškem prevladujejo zidarske zadruge (60%) in prav tako na Goriškem (45%), dočim so v ostalih pokrajinah v večini kmečke in potrošne zadruge.
Zadruge, ki žalijo uživati določene finančne olajšave, morajo biti vpisane v deželni register, ki je bil ustanovljen z deželnim zakonom št. 4 leta 1968.
ŠTUDIJSKI DNEVI SLOV. IZOBRAŽENCEV
Kakor smo poročali, se prično študijski dnevi slovenskih izobražencev v soboto, 5. septembra ob 17. uri. Društvo slovenskih izobražencev, ki te dneve organizira, ponovno vabi k udeležbi in priporoča točnost.
Uro pred pričetkom zborovanja bo prva spominska proslava bazoviških junakov pred spomenikom na bazoviški gmajni. Prireditelji vabijo, da bi udeleženci študijskih dni prišli eno uro prej v Bazovico in na poti v Drago ob spomeniku počastili žrtve nasilja nad našim narodom pred 40 leti.
Društvo slovenskih izobražencev tudi vabi k nedeljski sv. maši na kraju zborovanja, ki jo bo ob 9. uri daroval pomožni škof ljubljanske škofije, dr. Stanko Lenič. Kmalu po končani maši se bodo začela predavanja. Popoldanska predavanja se bodo v nedeljo začela ob 16. uri.
Kot vsako leto, bo tudi letos v času zborovanja v stavbi razstava zamejskega tiska.
Prireditelji prosijo, da bi se vsi udeleženci takoj oglasili v pisarni v Dragi in sporočili, ali žele prenočišče in hrano.
RADIO
•A T H B T A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih) .
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 6. do 12. septembra 1970 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za kitaro. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Modra puščica«. Dramatizirana zgodba. Prvi del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 V. Bartol: »Lopez«. Drama v treh dejanjih. 17.30 Revija zborovskega petja. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Glasba iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske ljudske epike. 20.45 Lesjakov ansambel.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po želj ah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.35 Slovarček sodobne znanosti. 17.55 Vaše čtivo. 18.30 Zbor »Costanza e Concordia« iz Rude. 20.35 Pesmi od vsepovsod. 21.00 Pripovedniki naše dežele: Z. Piščanc: »Premagana«.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 18.30 Komorni koncert. 19.10 Naši pomorščaki - srečanja in spomini. 19.45 Zbor »Slovenski madrigalisti« iz Ljubljane. 20.35 R. Strauss: »Intermezzo«, opera v dveh dejanjih.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 R. Vodeb: Po sledovih nekdanjih kultur v Italiji (11) »Paestum, mesto grških templjev«. 13.30 Glasba po žaljah. 17.20 Sodobne popevke. 17.35 Mladina in šport. 19.10 Higiena in zdravje. 20.35 Simfonični koncert. Vodi Aladar Janes iz Vidma. 21.50 Glasba v polmraku.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 F. Antonini: Otroške sanje in njih pomen (6) »Konflikti v otroških sanjah«.
13.30 Glasba po žaljah. 17.35 Na počitnice. 17.55 Kako in zakaj. 18.30 Simfonična glasba deželnih avtorjev. 18.45 Južnoameriški motivi. 19.30 G. Godoli: Življenje na drugih svetovih - domneve in možnosti - 11. oddaja. 20.35 F. Tozzi: »Uradnikovi spomini«. 21.20 Havajske kitare. 21.30 Beethovnove komorne skladbe.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Izlet za konec tedna. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Glasbeni mojstri. 17.35 Okno v svet. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«.
20.30 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 11.50 Veseli motivi. 12.10 N. Kuret: Slovenski in furlanski običaji - 4. oddaja.
13.30 Glasba po željah. 15.15 L. Davanzo: »Vama pot« - oddaja o prometni vzgoji. 16.05 Operetne melodije. 16.45 Pravljice in pripovedke naše dežele. 17.00 Znani pevci. 17.35 Umetniki odgovarjajo. 17.55 Moj prosti čas. 18.30 Moški vokalni kvartet pod vodstvom prof. U. Vrabca. 19.10 R. Dolhar: Alpske poti in smeri (11): Kmiška špica. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Sloviti procesi v Trstu: Spremenljivi obraz resnice.
Širile »Katoliški glas"
ZA KMETOVALCE
Cepljenje proti slinavki
Tudi letos je ministrstvo za zdravstvo odredilo obvezno cepljenje vse goveje živine, ;ki je stara nad tri mesece. Cepljenje proti slinavki bodo izvedli v času od 15. septembra do 15. decembra 1970 s triva-lentnim cepivom. To delo bodo opravili občinski ali posebej pooblaščeni živino-zdravniki. Če kdo želi imeti potrdilo o opravljenem cepljenju, ga lahko dobi pri občinskem živinozdravniku. Pristojbina za cepljenje, ki jo določi pokrajinski živino-zdravniški urad v sporazumu s sindikalnimi in kmečkimi organizacijami, je v breme živinorejcev.
S tem cepljenjem, ki ima zaščitni pomen, zavarujemo živino pred boleznijo. Necepljene živali bi ostale izpostavljene napadu slinavke, ki občutno zmanjša proizvodnjo mleka aM celo povzroči pogin; poleg tega 'bi bolna Kval postala nevarna za ves ostali okoliš. Zato naj se vsak živinorejec zaveda važnosti tega cepljenja ter naj rade volje sodeluje z živinozdrav-nikorn pri tem važnem opravilu.
Nikdar ni prepozno
V Oviedu v Španiji je bil sprejet med dominikance 85-letni penzioniran rudar. Novi dominikanec je vdovec, oče desetih otrok, od katerih je šest duhovnikov.
★
Podgora. Sporočamo, da je romanje, ki je bilo najavljeno za 5. in 6. september, prestavljeno na naslednjo nedeljo zaradi stavke avtobusnih šoferjev. Obenem obveščamo, da je še nekaj prostih mest, zato pohitite z vpisom.
DAROVI
Za »Katoliški glas«: Rozina Sfiligoj iz Štmavra 2.500 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Mirošič 2.000, Vincenc Križmančič 5.000, Antonija Križmančič 3.000, ob poroki Stojana Ra-žem in Silvane čač 17.000, ob poroki Franka Persinovič in Sonje Grgič 12.300, Marija Marc 5.000, udeleženka pevskega tečaja v Tinjah 1.000, M. K. 10.000, v spomin pok. Jakoba Grgič iz Gropade 2.000 lir.
Za Marijanlšče na Opčinah: Antonija Vatovec 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: novoporo-čenca Marija Ferluga in Marko Udovič 10.000 lir.
Za cerkev sv. Cirila in Metoda v Sto-jakovem: Jože Marc 1.500 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBVESTILA
Romanje na Višarje in Brezje. Apostol-stvo molitve v Gorici pripravlja za rožno-vensko nedeljo (prvo v oktobru) romanje na Višarje in Brezje. Odhod iz Gorice v soboto 3. oktobra ob 13. uri na Sv. Višarje, tam prenočitev, naslednji dan po sv. maši odhod preko Trbiža in Kranjske gore na Brezje. Javiti se je treba do 20. septembra. Tisti, ki imajo samo prepustnice, morajo takoj pri vpisu položiti 650 lir za dovoljenje vstopa na italijansko-jugoslovanski meji. Prispevek za vožnjo objavimo naknadno. Vpisovanje se zaključi že 20. t. m. zato, da bo mogoče pravočasno rezervirati ležišča na Sv. Višarjah.
Duhovna obnova za goriške družbenice
in druga dekleta in žene bo pri uršulinkah v nedeljo, 13. septembra po naslednjem sporedu: Ob 9'* začetek s prvim premišljevanjem, ob llh drugo premišljevanje. Sledi kosilo. Ob 15,30 tretje premišljevanje in ob 18. uri zaključek s sv. mašo. Obnovo bo vodil priznani govornik in duhovni voditelj g. Krapež iz Velikega Dola. Vse toplo vabljene.
Romanje na Barbano. Pri g. Arturju Koshuti, ul. Mameli 8, se nadaljuje vpisovanje za romanje na Barbano, ki bo 15. septembra. Odhod s Travnika ob 8h, odhod iz Gradeža ob 18,30. Cena vožnje z avtobusom 700 lir.
Izlet v Logarsko dolino. SKPD »Mirko Filej« iz Gorice pripravlja za nedeljo, 27. t. m. izlet v Logarsko dolino. V primeru slabega vremena se program med vožnjo po želji udeležencev lahko spremeni (npr. ogled Velenja in Celja). Vabljeni vsi člani društva, člani in članice pevskega zbora »Lojze Bratuž«, pevci nasploh in prijatelji društva. Prijave za izlet sprejema uprava »Katol. glasa«. Vpisovanje se zaključi 20. septembra.
★
Solidna trgovska firma »Import-Export« v Gorici išče uradnico oz. uradnika, ki obvlada italijanski, slovenski in po možnosti tudi nemški jezik. Zainteresirani naj se zglasijo na telef. štev. 5471 v Gorici.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
POTUJETE V RIM ? VABITA VAS SLOVENSKA HOTELA
HOTEL "BLED.. HOTEL "DANIELA
a
Via Santa Croce in Gerusalenime, 40 00185 Roma - Telef. 777-102
Via L. Luzzattl, 31 00185 Roma - Telef. 750-587
CENIK
Enoposteljna soba s kopalnico in	zajtrkom	3.350	lir
in	pol penziona	4.700	lir
in	celim penzionom	6.000	lir
Dvoposteljna soba s kopalnico in zajtrkom	2.750	lir	na	os.
in	pol penzionom	4.100	lir	»
in	celim penzionom	5.000	lir	»
Zajtrk	450	lir	»
Kosilo	1.500	lir	»
Večerja	1.500	lir	»
Na gornje cane 18 % postrežnine in 1 % davka.
Cene za skupine - neto cene:
pol penzion coli penzion
3.800 lir 5.000 lir
Dinar konvertibilen za jugoslovanske državljane!
PRIČAKUJEMO VAS - DOBRODOŠLI!
(Lastnik: V. Levstik)	Izrežite	in	shranite!