Poštnina plačana v gotovini Spod. in abbon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO : 34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.500 Letna naročnina ................L 3.000 Letna inozemstvo................L 4.000 Poštno čekovni račun : štev. 24/12410 { Wk Leto XXII. - Štev. 35 (1115) Gorica - četrtek, 3. septembra 1070 - Trst Posamezna številka L 70 Razmišljanja ob dunajskem listu »Kladivo« Ameriške in sovjetske zadrege Pripadniki slovenske manjšine v Italiji pozorno zasledujejo razplet bolestne krize, ki jo doživljajo koroški Slovenci. Čutijo se soprizadete. Niso samo krvne vezi, iz katerih se poraja zaskrbljenost, pač pa tudi istovetnost usode narodnih manjšin, izpostavljenih podobnim teževam in pritiskom. Kakor so uspehi in pridobitve slovenske manjšine v Avstriji razlog za ponos in pobuda k novim stremljenjem pri slovenski manjšini v Italiji, tako so koroški porazi in polomije vir razočaranja in malodušnosti na Primorskem. In obratno. Narodne manjšine istega pokole-nja, dasi živijo v mejah različnih držav, so krvno in psihološko zelo tesno medsebojno povezane, medsebojni vplivi, dobri in slabi, so često usodnega pomena. Zato pa si morata manjšini stati tesno ramo ob ramenu v boju za dosego manjšinskih pravic, se podpirati, si izmenjavati izkušnje, pa tudi se opozarjati na napake in kvarne poteze. Na Koroškem se vedno huje stopnjuje spor med določeno skupino visokošolcev na Dunaju, ki že snubijo v svoje vrste celo same gimnazijce v Celovcu, in med drugimi vodilnimi izobraženci. Mladi so stopili na plan sprva z »Mladjem«, zdaj pa s »Kladivom«. Pot, ki so jo drzno ubrali, ni samo pot protesta in upora proti nekaterim osebam in ustanovam, niti ne samo odpor proti »nekrščanskemu in nečloveškemu ravnanju«, pač pa nekaka »kulturna revolucija« v malem, ki stremi po zrušitvi vsake avtoritete in po uničenju verskih in nravnih vrednot. S tem pa so »mladi« prešli meje svoje ožje zemlje in ogrožajo dobrine, ki so svete vsem Slovencem. OB PRVI ŠTEVILKI LISTA »KLADIVO« »Na Koroškem je fletno...« — »Prgišče dunajskih študentov in celovških dijakov« je z denarno pomočjo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pričelo izdajati list »Kladivo«, ki naj bi bil glasnik njihovega nezadovoljstva in protesta zoper nedemokratičnost javnega življenja. Slovensko »ljudstvo« na Koroškem je le »pokorna in ponižna« raja, brez »kritičnih in samozavestnih ljudi«. Zanje mislijo razne družbene institucije; Cerkev in šola jih vzgajata v »strokovne idiote«. Nad ljudstvom stoji »narod«, to je skupina ljudi, ki se proglašajo za narodnjake, zlasti če to služi njihovim »profitarskim interesom«. Tl narodnjaki spočenjajo visoke misli, programe hi ideologije, ki jih potem širijo po verskih in prosvetnih listih med ljudstvo; oklepajo se nekih »starih zaprašenih tradicij, ki jun pravijo svetinje«; umaknili so se »na zgolj ideološko področje«, ki nima nič skupnega z življenjskimi potrebami koroških Slovencev. Dokler ne bodo ti narodnjaki zamenjali svoje »narodne politike« z »ljudsko politiko«, ki bo temeljila v »konkretni situaciji slov. ljudstva«, bodo plavali v oblakih, pa naj objavljajo še tako zveneče izjave, programe in sklepe. Ko so visokošolcl tako nakazali svoje načelno stališče in ga podprli s številnimi Cankarjevimi citati o »ocilindrenih narodnjakih«, sledi osrednji članek »Pastirjem zmanjkuje ovac«. Članek naj bi bil odgovor spisu »Dvakrat Korotan«, ki ga je dr. Janez Hombock objavil v lanskem koledarju Celovške Mohorjeve družbe. Članek vsebuje poleg težkih napadov na osebo msgr. Hombocka, na Mohorjevo družbo in na dunajski dijaški dom »Korotan« celo vrsto drznih načelnih izjav, po katerih naj bi odklanjali »katoliški kompleks: vero, moralo. Cerkev« ter klerikalni postulat »Iracionalne avtoritete«; nasprotno zahtevajo, naj se vendarle odpravijo moralni predpisi glede čistosti hi krščanske askeze, tako da se Človek lahko svobodno spolno izživlja; takisto odklanjajo koroške »voditelje«, ki sicer že trepečejo v strahu, da jim drugi iztržejo vajeti iz rok. KAKO NAJ SODIMO O LISTU »KLADIVO«? To bi bila kratka vsebina prve številke »Kladiva«. Kako naj jo ocenimo? Zamisel izdajati dijaški list je sama na sebi dobra, znamenje življenja je, obljuba za bodočnost. Toda list, ki izhaja z denarjem neke politične organizacije, je že pogojen. Njegov polet je nesvoboden, okrnjen. Da si mladina želi glasila, v katerem bi se razpisala, izpovedala v slogu sodobnega oporekanja svoje nezadovoljstvo in zahteve, se odprla dialogu in tudi ustvarjalni polemiki, iskala novih poti, novih možnosti za rešitev žgočih vprašanj, bo pozdravil vsakdo, ki iskreno želi, naj mladi rod dozori v sposobnega ustvarjalca jutrišnjega sveta in zgodovine. Problem je le v tem, kakšno je glasilo in kateri so nameni, ki jih hoče uresničiti. Da na Koroškem »ni fletno«, vemo vsi. Da bi bilo vse »ljudstvo« le nerazsodna raja, zanikamo. Kot povsod, tako so tudi na Koroškem dobri in slabi ljudje, več ali manj izobraženi, narodno zavedni in nezavedni, ravnih in sključenih hrbtenic. Hudo krivična pa je trditev, da so vse ustanove (družina, otroški vrtec, nižje šole, srednje šole, Cerkev) le sredstva, s katerimi se izvaja pritisk na ljudi, da postanejo le »poslušni delojemalci«. Prav tako je docela nesprejemljiva oznaka narodnih voditeljev, ker je neresnična, skrajno žaljiva in zlobna, pa naj list še tako citira Ivana Cankarja. Znano je, da je Cankar z bojevito ironijo bičal tedanje slovenske razmere na umetniškem, kultumo-političnem, pa tudi na čisto političnem področju. Sekal pa je na vse strani, na desno in na levo, na narodne voditelje in na negodne stremuhe. Med drugim je v svoji pikrosti tudi zapisal: »V najnovejšem času so se rodila bitja, katera bi Zola imenoval "strupene krote”. Z vso mogočo vnemo polivajo s pomijami vsakogar, ki jim sega čez glavo. V nemogočem srdu pljujejo žolč in strup, zvijajo se in kremžijo obraz, pa še zmenijo sc ne za ugovore ne za dokaze ne za preziranje... So namreč izkušeni in bistri ljudje! Nič ne de, da so še pred par leti bili "kozo” na Prulah, da se še poznajo na gimnazijskih klopeh sledovi njihovih hlač. Nič ne de, da v šoli niso pili modrosti, ker je tam nihče ne pije; nič ne de, da niso brali tistih stvari, o katerih tako resno in samozavestno govore in pišejo, kajti če bi bili preštudirali vse tisto, l