Poštnina plačana v gotovini.
***lrE.ainii% * * *
L/ KJIKJ Vlili.
VESTNIK
PROSVETNE ZVEZE V LJUBLJANI
Izhaja mesečno. — Celoletna naročnina s prilogo »Prosvetni oder« znaša 8 lir. — Naroča se: Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7.
ŠTEV. 9	SEPTEMBER 1941-XIX	LETO XX.
Bodimo si bratje!
Čas, v katerem živimo, nam nalaga posebne skrbi in tudi dolžnosti. Klic božji je, ki govori »otiraj bratovske solze!« Naš dnevnik »Slovenec« je nedavno prinesel članek, ki je primeren. da se prečita javno na društveni seji ali na sestanku. V ta namen ga ponatiskujemo.
Oznan i u j mo. skazuj mo in izvršilj-mo vedno in povsod pravičnost in ljubezen! To nam veleva ura, ki jo preži vi jamo. To je glas božji, ki nam kliče in govori iz bojnega groma.
Ali bomo ta glas božji poslušali in razumeli?
Zdaj imamo priliko pokazati, da ga razumemo. Nastopilo je pomanjkanje; živila so nam strogo odmerjena. Pa kdor jih ima s čim kupiti, si jih bo že preskrbel. A kdor nima?!
Revščine je bilo vedno dosti. Zdaj je bo na kupe. Poletje se bo že kako pretolklo; a zima, ki je vedno huda, ho letos še hujša.
Zdaj pokažimo, da smo si res bratje med seboj! Živeti moramo vsi! Saj nas je itak malo — ali naj še en del teh od hudega pogine? Kako moreš ti. ki imaš vsega za potrebo in čez potrebo, mirno in zadovoljno uživati, kar imaš, ko poleg tebe tvoj brat pogin ja? Ali si človek — ali kaj si?! Če si človek, in še bolj. če si kristjan, ne moreš tega mirno gledati. »Kdor ima premoženje tega sveta in vidi svojega brata v potrebi, pa zapre svoje srce pred njim, kako prebiva
ljubezen božja v njem?« vprašuje apostol ljubezni.
Treba je, da zastarele pojme o imetje času primerno prilagodimo in spremenimo. Zasebna last je seveda upravičena. To pove narava sama: tisti, ki pobijajo zasebno last ter hočejo, da je vse vseh, se v praksi saimi prepričujejo, da je popolna enakost vseh nemogoča, ker narava tega ne dopušča. A pravica do zasebne lasti ni absolutna in neomejena. Moje je in s svojim delam, kar hočem« tako tisti, ki imajo, mislijo. Prijatelj, ne tvoje, marveč božje je. Kar imaš. nimaš sam od sebe, saj nisi iz nič naredil. Stvarnik je vložil v zemljo zaklade, od katerih iživimo. A Stvarnik je namenil te zaklade vsem ljudem. Vsem, katerim je dal življenje. Če jim je dal življenje, jim je moral dati tudi pogoje življenja. Kako naj žive, če pogojev življenja nimajo?
Kdor torej več. ima, kakor potrebuje, je dolžan od svojega dati tistim, ki nimajo toliko, kolikor potrebujejo. Če ni dolžan iz stroge pra vtiče, je dolžan iz ljubezni. Summum ius je v tem primeru srninima iniuria. Najstrožja pravica — najhujša krivica. In ta krivica — kolikokrat se godi. a se imajo krivičniiki za največje poštenjake!
Boj umazani sebičnosti! Glejmo in učimo gledati v trpečem bližnjiku brata! To je tudi edino pravo rodo-ljubje in narodnjaštvo, resnična lju-
bežen do (lomovine. Kdo pa je domovina, če niso ljudje, ki tukaj prebivajo? Kaj mi hočejo sami hribje in doline — brez ljudi? Ti šele dado domovini dušo, življenje. Živela domovina; se pravi: Živeli moji rojaki, ki tu prebivajo! Zato si pomagajmo medsebojno, da moremo vsi živeti! Potem bo domovina živela. Drugače je »domovina« prazna beseda: bolj samoljubje. kakor bratol julije.
»Lepše je dajati, kakor prejemati.« trdi sv. Pavel in ima prav. Nič ni lepšega, nič slajšega, kakor drugim dobro storiti, trpinom gorje lajšati, lo tisočkrat odtehta zavest: »Imam!« — Imej! A imej za to. da rabiš po pameti in potrebi in da — daš!
»Dajte in se vam bo dalo, dobro.
potreseno, zvrhano mero! S kakršno mero boste namreč merili, s tako se vam bo odmerjalo.«
Vi govorniki nimate lepšega predmeta. kakor govoriti o pravici in ljubezni. Vi pisci nimate lepše naloge, vi javni delavci nimate lepšega poklica, kakor je to. Nič lepšega, nič bol jšega ne morete govoriti, pisati in delati. kakor sta pravica in ljubezen. Pravica in ljubezen nad vse!
Le pravica in ljubezen moreta lice sveta spremeniti. Brez teh dveh bo svet ostal jama razbojnikov. Napravimo povsod pravici pot. napolnimo svet z ljubeznijo in ga bomo pre-us t varil i!
Ali bomo razumeli ta božji volel-nik?...
Potreba organizacij*
1. Zdi se, da so nekateri duhovniki v naši škofiji začeli dvomiti, če so organizacije za katoliško življenje in posebej še za dušiiopastiirsko delovanje sploh potrebne. Iz tujine je val, ki se je dvignil proti pretiranemu organiziranju, pljusknil tudi med nas in je v zvezi z naglaševaii jem župnijskega o bčest vernega življenja in liturgično obnove, kar je oboje seveda dobro in prav ilno, vzbudil nekakšno ne-razpoložeinje in zamrzo proti organizacijam. kar pa je seveda zelo napačno in bi moglo postati močno škodljivo, zlasti še, ker najde takšno nerazpoložeinje prav hitro zaveznika v naveličanosti, ki se loti rada tistih, kateri so doživeli kakšno razočaranje v organizacijah, še prej pa v lenobi iu udobnosti. Proti takemu nastroje-11 ju, ki bi moglo povzročiti propad naših cvetočih organizacij, za katere so nas tujci občudovali in zavidali, je treba odločno poudariti, da so organizacije potrebne.
V okrožnici »Non abbiamo bisogno« z dno 29. junija 1951 je zapisal papež Pij XI. tudi tele besede: »Ni je ne iniciativ nositi, ne dejavnosti, od najbolj duhovnih in znanstvenih do najbolj tvornih in 'mehaničnih, ki ne bi potrebovala organizacije.« Tudi za
versko in apostolsko delovanje so potrebno organizacije. Papež Pij XI. je v nagovoru na zastopnike verskih organizacij dne 27. avgusta 1955 na široko utemeljeval, zakaj so te organizacije potrebne. »Namenili ste se, — tako je govoril v tem nagovoru — da boste čim bolj okrepili in spopoluili svoje organizacije. Ni je misli, ki bi bila bolj koristna, bolj potrebna, zakaj zadene namreč samo bistvo stvari; tudi dobri Bog nam v vsem, kar je, govori, da se moramo organizirati.« Nato papež lepo razlaga, kako je vse vesoljstvo organizirano, kako tudi v svetu, ki se imenuje neorganski. občudujemo organizacijo. Potem pa nadaljuje: »Organizacija je neizogibna. \ naših dneh vidimo, da se vse organizira, celo zlo. Zle sile se organizirajo na tako silen način, da se njihova moč grozno pomnoži in da deluje na daljave. Potrebno je. da se tudi dobro, tudi dobre sile. tudi plemeniti podvigi organizirajo. Če ni organizacije, kaj še ostane? Ničesar razen par-tikularizem in individualizem: ne-
* Pastoralna inštrukcija za ljubljansko škofijo je prinesla tudi lep članek, ki govori o potrebi organizacij. Ta članek je vprav sedaj postal aktualen, zato ga v celoti ponatiskujemo.
srečni besedi! O njima velja, kakor je dejal star avtor, da sta frigida ver-ba — mrzli besedi!«
V nagovoru na akademike iz Južne Amerike dne 28. decembra 195? je potrebo strumne organizacije v Katoliški akciji Pij XI. takole utemeljil: »Ni dvoma, da more tudi delo posameznikov veliko koristiti: nikogar ni. ki bi hotel tako delo ovirati ali mu celo nasprotovati: toda prav tako je gotovo, da bo le dobro izpeljana in disciplinirana organizacija imela polne uspehe in da je le z učinkovito vzporeditvijo sil vseh poedincev mogoče dosegati pomembne in trajne uspehe.«
Jasne in določne so papeževe besede o potrebi organizacije tudi v verskem živl jen ju in za apostolsko delovanje. Pripomniti pa moramo, da je tako govoril o potrebi organizacije papež Pij XI.. ki je tudi župnijsko običestveno živl jen je tako globoko utemeljil in tako močno naglasil kot še noben papež pred njim.
2. Cerkvena tradicija nam priča, da so društva vernikov v Cerkvi nekaj navadnega, da so skoraj redno dušno-pastirsko sredstvo. \ 19. stoletju pa so se bujno razvila tako imenovana katoliška društva, to so društva, ki sicer niso cerkvena, a jih Cerkev svojim vernikom priporoča. V naši škofiji so se verska društva poživila, katoliška pa razvila zlasti po Leonovi okrožnici Rerum novarum. Obojna
društva so stala že pred svetovno vojno na zgledni višini.
Kan. 684 cerkv. zak. določa v soglasju s cerkveno tradicijo, da so hvalevredni tisti verniki, ki se vpišejo v društva, ki jih je cerkev ustanovila ali vsaj priporočila, to se pravi cerkvena in katoliška društva. \ skladu s kan. 684 še točneje določa št. 258 Zak. l j. šk.: »Močno se priporoča vsakemu verniku, da vstopi v kakšno cerkveno organizacijo in tam deluje. —• \ prvi vrsti se priporočajo organizacije Katoliške akcije, potem pa tudi verska društva. — Hvalevredni so tudi tisti verniki, ki vstopajo v katoliška društva in tam delujejo.«
5. Iz navedenega jasno sledi, da nimajo prav tisti duhovniki, ki mislijo, da se jim v dušnem pasti,r-stvu ni treba meniti za društva. Škodljivci pa so brez dvoma tisti, ki cerkvenim in katoliškim društvom naravnost nasprotujejo.
Bolj kot kdaj poprej so ta društva danes potrebna.
Dušni pastir, ki bi zanemarjal cerkvena in katoliška društva, ne more spolnjevati svoje dušnopaslirske dolžnosti v zadostni meri.
Budno moramo stati na straži, da nam ne bo kdo rušil naših organizacij. pa naj bi to skušal napraviti zavestno z namenom, da škoduje cerkveni stvari, ali pa iz nekega neuravnovešenega sanjarstva. Podirati je lahko, dosti teže je zidati.
Nedelja, dan Gospodov in dan počitka
(V. 1.)
(1L predavanje zoper ljudske napake.)
Z nedeljo krščanstvo stoji in pade. Kadar in kolikor bo nedelje konec bo tudi krščanstva. Kdor ni v nedeljo kristjan, nikoli ni kristjan. Te besede beremo v Pastoralni instrukciji za ljubljansko škofijo na strani 214.
Da bi se nedelje zopet pravilno praznovale in da se ne bi več skrunil Gospodov dan, zato so poklicana tudi Prosvetna društva, da store svojo dolžnost. Predvsem morajo svoje
članstvo seznaniti s to božjo postavo, katera izvira naravnost od Boga. Ker posega nedeljski počitek v družabno življenje narodov, zato se ne poteguje za praznovanje nedelj samo Cerkev, temveč tudi vise socialne ustanove. Celo tisti ljudje zahtevajo danes nedeljski počitek, ki so očitali nekoč cerkvi, da krati s to zapovedjo delavcem zaslužek. Marksisti, kakor komunisti priznajo, da je nauk o ne-
deljskem počitku človeški družbi potreben. Če bi Bog ne dal te zalpovedi, bi jo moralo človeštvo samo dati. S tega vidimo velik socialen pomen praznovanja nedelje. Le čudno se nam zdi, da prav ti ljudje, ki priznavajo nedeljo za dan počitka, skrunijo nedeljo z opuščanjem službe božje in z grešnim r az vese 1 j e van j em.
Ko je Bog dal prvemu človeku postavo z besedami: »Spominjaj se sobotnega dne, da ga posvečuješ,« je imel namen, da človeški razum, na ta dan Boga časti in ga moli. za kar je potreben čas. Obenem je imel tudi namen, da bi ta dan človek počival in ga praznoval, zato pa je določil tudi kazen za one, ki ne bi tega izvrševali.
Glavni namen praznovanja nedelje je, da se spomnimo božjega stvarje-nja, da se spomnimo človekovega namena na zemlji, kakor pravi lepo sveto pismo: »\ šestih dneh je namreč Bog ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih. Sedmi dan pa je počival, torej je Bog blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.« Mos. 11. 20. 11. V tem glavnem vzroku so obseženi vsi drugi vzroki, radi katerih je bil ukazan počitek sedmega dne. Pred Kristusom so bili vsi narodi nagnjeni k praznim in krivim veram. Da bi se ljudje utrjevali v pravi veri. zato je Bog določil praznovanje sedmega dne. Ljudje naj bi se ta dan spominjali počitka v Bogu in večnega počitka, po katerem hrepenimo onstran groba. V starem zakonu se pa pravičnost ni mogla drugače doseči, ko po zaslužen ju Odrešeniko-vein. Zato je nedeljski počitek obujal tudi upanje v prihodnje odrešenje.
Nadaljnji vzrok zakaj je bil ukazan počitek sedmega dne in njega praznovanje, pa je bil tudi ta. da bi si ljudje okrepili telesno zdravje in moč. Varovati si telesno zdravje in moč je tudi božja zapoved. Mojzesova druga knjiga 25. 12 pravi: »Šest dni delaj, sedmi dan pa prejenjaj, da poči je tudi tvoj vol in osel. in tla se oddahne sin tvoje dekle in tujec,« in V 5. 14: »Sedmi dan je sobota, to je počitek Gospoda tvojega Boga.i Ne
delaj na ta dan nobenega dela. ne ti. ne tvoj sin. tie tvoja hči. ne tvoj hlapec. ne tvoja dekla, ne vol. ne osel. nobena tvoja živina in ne tujec, ki je znotraj tvojih vrat. da počije tvoj hlapec in tvoja dekla, kakor tudi ti.« Tako pravi torej božja postava, da je počitek sedmega dne postavljen v zdravje našega telesa.
V novem zakonu je sicer prenehalo praznovanje sobote, pa je nastopilo praznovanje nedelje. V zroki praznovanja so torej splošni in trajajo vse čase in se raztezajo na vse narode. Praznovanje nedelje je torej prav tako božja zapoved in ne samo a|>ostol-ska ali cerkvena. Ta postava ni nikdar prenehala, prav tako kakor ni postava o ne ločljivosti in popolni enotnosti zakona nikdar prenehala. Obe postavi sta bili dani od Boga in to celo brez ozira na izvirni greh. O obeh velja beseda Gospodova, nikar ne mislite, da sem prišel razvezat postave ali prerokov, ne razvezat. ampak dopolnit sem jih prišel (Mat. 5. 17).
Sveto pismo izrečno omenja, da se ne smejo ob nedeljah opravljati sledeča dela, orati in žeti. pobirati mano za vsakdanji živež, kuhati in drobiti jedi ali mleti jih. \ Mojzesovi drugi knjigi beremo celo. da sobotni dan ne užigaj ognja v vseh svojih prebivališčih in da je prepovedano nabirati drva: »Prigodilo se je pa. ko so bili Izraelovi otroci v puščavi in so našli človeka, ki je drva nabiral na sobotni dan in so ga s kamenji obsuli in je umrl. kakor je bil Gospod zapove-dal.« Dalje je bilo prepovedano nositi in prenašati bremena, tlačiti tla-čilnice, nakladati, kupovati in prodajati itd.
Sveta cerkev pa sedaj dovoljuje ob nedeljah in praznikih kuhati, potovati, ribariti itd. Kakor vidimo, je bila določena v Mojzesovi postavi smrtna kazen za vse te prestopke: Kdor koli ta dan kako delo opravlja, bodi umorjen. Praznujte mojo soboto, zakaj sveta vam bodi! Kdor jo oskruni, bodi umorjen. Kdor ta dan opravlja kako delo. njegova duša bodi pokončana izmed srede svojega ljudstva«
Tako beremo v Mojzesovi II. knjigi 51. 14. Iz tega vidimo, kako važna je bila in je še danes ta postava, labko rečemo, da je največja med vsemi postavami. Sveti Tomaž A k vinski pravi: »Duša pa. ki iz prevzetnosti, to je s premislekom, ka j stori zoper Gospoda. bodi potrebljena izmed svojega ljudstva. Ker je besede Gospodove zaničevala in njegovo zapoved uničila. Zaradi tega bodi pokončana in naj nosi svojo hudobijo. Prigodilo se je pa. ko so bili Izraelci v puščavi in so našli človeka, ki je drva nabiral sobotni, dan. so ga pripeljali pred Mojzesa in Arona in pred vso množico in so ga zaprli v ječo, ker niso vedeli, kaj naj bi z n jim storili. In Gospod je rekel Mojzesu: Smrti mora umreti ta človek. Obsuje naj ga s kamenjem vsa množica zunaj šotorišča. in ko so ga ven peljali so ga s kamenjem posuli in je umrl. kakor je bil Gospod zapovedal.« Nehote se vprašamo, čemu je bila kazen tako stroga in velika. S smrtjo se vendar kaznujejo največji zločini. Nedeljski počitek je velikanske važnosti. Ta dan je določen od božjega Stvarnika, da se človek spomni Njega, ki ga je ustvaril, da se spomni namena, za katerega je ustvarjen, da ne pozabi na nebesa, na neumrjočnost svoje duše, da poskrbi za zveličanje svoje duše. da popravimo škodo, ki jo je morda duša vsled neprestanega telesnega dela utrpela. Sami vidimo, da tisti, ki ob nedeljah ne počiva, ni več človek, temveč živina. A tudi telo se mora odpočiiti. Z neprestanim telesnim delom se telesne sile izrabl jajo in bi tako tudi človeštvo z neprestanim delom oslabelo. Človek pa mora biti hvaležen Bogu. ki ga je ustvaril in zato mora skrbeti za zdravje in za svojo telesno moč.
Opravljanje hlapčevskih del ob nedeljah in praznikih je za slehernega, rekel bi. bližnja priložnost. Delo pa se nam kar samo vsiljuje. Zato ni nič lažjega kot prelomiti to postavo. Človek se pa tudi privadi telesnim delom tako. da so mu duševna dela zoprna. In če ne bi bilo nedelje, ljudje ne bi čitali. ne bi poslušali pridige, se ne bi udeleževali nedeljske službe božje
in drugih kulturnih prireditev. V takih ljudeh pa je požel jen je po dobičku silno veliko. Za človeka je torej velika nevarnost, da se ne loti dela tudi v nedeljah in praznikih. Iz lastne skušnje vemo, da se je med zadnjo svetovno vojno tu 111 lam za-tisnilo oko in kmalu ni bilo več nedeljskega počitka. Posledice še danes čutimo.
Iles je. da je bila smrtna kazen določena za izvoljeno ljudstvo in ko je to ljudstvo prenehalo biti izvoljeno ter so razni narodi vstopili v cerkev božjo, tedaj so izgubile veljavo sodne postave, ki so bile dane Izraelcem. Smrtna kazen se v krščanstvu ni izvajala. Toda prav ta smrtna kazen je nam v novem zakonu priča, kako stroga je zapoved o praznovanju nedelje in kako ostro Bog kaznuje tiste, ki jo prelamljajo. Izkušnja uči, da tiste kmetije, kjer so ob nedeljah in praznikih delale, propadejo. Podjetja. iz katerih dimnikov se kadi v petek in svetek. prej ali slej propadejo. Družine, ki ne poznajo Gospodovega dne, izginejo iz rodne grude. Pravijo, da je bila zadnja svetovna vojna, pa tudi sedanja, posledica skrunitve Gospodovega dne.
Poglejmo še nekoliko vzroke, ki privedejo človeka, da opušča božjo službo, da skruni nedeljo z grešnim veseljačenjem in s hlapčevskim delom. Moderno življenje s svojim prometom. industrijo je že velika ovira v verskem življenju. Kmet laže izpolnjuje verske dolžnosti in zato tudi njegovo delo v nedeljo lahko počiva. Narave se naužije že med tednom pri delu. Čuti se vedno odvisnega od Boga. ki daje. da sije sonce o pravem času. da pada rosa in dež izpod neba in ki varuje kmetovo delo pred nevihto in točo. Mestni človek, pa je udan materializmu in je udan uživa-njaželjnosti. da celo v planinah, kjer se vrši nalašč zanje služba božja, ne pride zraven. Zato ti izleti ubijajo dan Gospodov. In taki zgledi vlečejo tudi v delavskih krajih in zato je vedno število onih, ki ne hodijo k maši, po vseh župnijah večje. Tudi
pomanjkanje strah u božjega vodi k Gnečiščevanju nedelj in praznikov.
Društva posebno prosimo, da po svoji moči poskrbe in pripomorejo k lepi službi božji ob nedeljah in praznikih. Da naj preprečijo v svojih župnijah, da ljudje ne bodo postajali zunaj cerkve. Neko društvo je sklenilo, da bo pri svojih skioptičnih predavanjih pokazalo tudi diapozitiv, to je sliko onih. ki stoje zunaj cerkve. To se je že parkrat zgodilo in ta nerodnost je izginila iz župnije. Dobro je tudi, če dušni pastir na glas zmoli. Očenaš za tiste, ki stoje zunaj cerkve. koncem pridige. T udi to pomaga.
Katoliška prosvetna društva naj se prizadevajo, da ne bodo s svojim delovanjem nikdar ovirala posvečeva-nja nedelje in praznikov. Njihova dolžnost je. da ljudi navajajo v cerkev, ne pa da bi jih vlekli od Cerkve proč. Vse društvene prireditve mora jo biti usmerjene posvečevati ju nedelje in praznikov in službi božji. Ako društvo napravi enkrat v letu romanje ali izlet, naj skrbi za službo božjo. Po možnosti pa naj bodo ti izleti taki, da lahko vsi opravijo doma nedeljsko dolžnost. Deviza naših društev bodi: nedelja je dan Gospodov in dan počitka.
Člani društva naj sumi opominjajo in svarijo svoje sosede pred nepo-
trebnim delom. S tem bi lahko marsikaj preprečili in duhovniku to delo olajšali. Poznam fantovski odsek, ki je nekemu delavcu, ki si je ob nedeljah zidal svojo hišico, priskočil na pomoč na ta način, da 11111 jo v sobotah zvečer in druge večere \ tednu pomagal kopati, voziti, samo da ni delo več vršil ob nedeljah in praznikih.
\ ažno je tudi. da vsi člani pozna jo § 12. zakona o zaščiti delavcev, ki govori: Ob nedeljah je v vseh obrtnih. industrijskih, trgovinskih, prometnih. rudarskih in njim podobnih podjetjih pomožnemu osebju prepovedano delati. Ob teh dneh se mora zagotoviti pomožnemu osebju odmor najmanj 36 ur. če je en dan praznik, odnosno 60 ur. če sta dva dneva praznika drug za drugim. Za ostale prazniki- se prepušča svobodnemu sporazumu delodajalca in delavcem, da določijo. kdaj naj se dela in kdaj ne. kakor tudi koliko časa naj v teh dneh traja prekinitev dela. Članstvo naj skrbi, da se ta postaiva izvršuje. K jerkoli pa se v nedeljo brez potrebe dela. bodisi pri javnem zidanju hiš ali cest, naj se pa vselej naznani sreske-mu načolstvu ali Inšpekciji dela v Ljubljani, Delavska zbornica. Društva na delo, da damo nedelji zopet sloves Gospodovega dne.
Knjižnica
Ali imate v vaši knjižnici knjigo, kjer dobite odgovor na vprašanja, ki mučijo človeštvo prav dandanes? To je prekrasna »Knjiga o življenju«, ki jo je napisal dr. Aleš l 'še nični k in je pravkar izšla kot 10. zvezek n jegovih Izbranih spisov, ki se naročajo pri Ljudski tiskarni v Ljubljani.
»Pomladni viharji« (Fantovska mladost) je naslov vzgojni knjigi, namenjeni fantom kot pouk in navodilo za čisto, zdravo življenje in veselo mladost. Knjiga ima 204 strani in stane
21 L.
Andrejčikov Jože: Žalost in veselje. II. izd.. 210 str., broš. L 10.63, vez. L 13.70.
Družinske večernice. 1>2 str., broš. L 7.60.
Emil I' rolih: Materi. 112 str., vez. L 13.-.
Jurčič Josip: Sosedov sin. Med dvema stoloma. Miniaturna izdaja z ilustracijami. 217 strani, vezano L 11.40.
Kossak Zofja: Križarska vojska. I. del. 412 str. voz. L 41.80.
Kožar France: Izpod zemlje (Pesmi). 72 str., broš. L ".60. voz. I. 11.40.
M a jem va Marija: Sirena. 414 str., vez. L 50.40.
Meško ksaver: Mladini srcem. III. zv.. II. izd.. 65 str., broš. L 7.60. vez. L 12.20.
Meško ksaver: Dela. 1. zv. Mir božji. Ob tiliili večerih. 515 str., vez. v plat. L 58.—, vez. v usnje L 45.60.
Mišič dr. Fr.: Izbrane pesmi pohorskega pevca in pesnika Jurija Vodov-nika. 77 str., broš. L. 9.15.
Novšak France: Alenkina čebelica. (Otroška povest.) 79 str., broš. L 7.—.
Pečjak Rudolf: Rokec. (Povest za mladino.) 111 str., broš. L 5.80, vez. L 6.85.
Prešeren France: Pod oknam. Ilustrirana izdaja. 52 str., broš. L 15.50, pol usnje L 19.—.
Pucova Mira: Obraz v zrcalu. 400 str., broš. P 45.70, vez. L 49.40, pol-usnje L 54,-—.
Sofoklej: Edip kralj. Antigona. 158 str., kart. L 15.70, vez. L 19.80, usnje L 51.20.
Stanek Leopold: Iz lepih starih dni. 72 str., kart. L 11.40.
Šeligo Joža: Cesta. (Pesmi.) 72 str., broš. L 11.40.
Vladanov: Pričarani ženin, komedija v 5 dejanjih. 85 str., broš. L 11.40.
\ odnik Anton: Skozi vrtove. (Pesmi.) 92 str., vez. L 18.25.
Vovk Jožu: Zaplankarji. 115 str., kart. L 15.50.
Nova knjiga o materi
V založbi Naši obrazi je izšla nova zbirka leposlovnih sestavkov z materinskimi motivi pod naslovom Materi, ki jo je spisal mladi režiser Emil Frelih. (Sir. 10". cena 15 L.) Emila Freliha poznamo po nekaterih člankih v dnevnikih ter po zadnjem nastopu na recitacijskem večeru mladih v Frančiškanski dvorani, kjer je bral dve zgodbi iz te, tedaj še rokopisne knjige: Zdaj vem. zakaj, in Gospa Olga. Zdaj je v »spomin svoji materi . kot pravi posvetilo, zbral 15 svojih stvaritev na materinski motiv ter jih
obdal — na režiserski način — z lepimi »kulisami«: s prvim posvetilom slovenski materi sploh:
l ebi. slovenska mati, Tvojimi hčeram iin sinovom, naj dnevi zaši je jo zlati, lepšim, srečnejšim domovom!
nato z lepo risbo materinske ljubezni Franceta Godca, is posvetilom svoji materi ter s predgovorom \ i de Panterjeve, ki je o knjigi zapisala: »Pisatelj, ki je posvetil knjigo svoji mrtvi materi, nam je živo orisal trenutke iz življenja žene-niatere. V njegovih besedah se zrcali iskrena ljubezen otroka do matere. Iz nje vstaja po njegovih občutjih svetla podoba matere, ki ji srce utripa za blagor otroka in človeštva.« Nato razporedi nekaj citatov o slovenski materi pisateljev .Moška, Cankarja, Stritarja, Pajkove, Kvedrove in Preglja. Nato šele sledi njegov uvod, v katerem je prepričan, da bi bila knjiga materinih žrtev večja in težja od mašile knjige, da je svojo knjigo pisal, kakor mu je narekovalo srce, ki je občutilo materino ljubezen in njeno bolečino ter želi. da bi vsakdo prebral knjigo z istim občutjem in bi v težkih trenutkih poletel v spominu k ženi. ki mu je dala življenje, živela zanj in trpela, kot izzvenjajoče akorde pa je dodal knjižici lepe, klene in globoke misli iz pisem svoje matere ter svoj epilog z zaključkom: ? M a t i je sila. ki ne pozna zaprek, je moč, ki zmore tudi čudeže!«
V ta okvir je vključil svojih 15 zapiskov, ki so pisma, hipni zapisek, črtica, zasnove za novelico oz. feljton, največ pa opisov resničnih dokumentov materinske skrbi, pa tudi sinov-ske l jubezni do matere-vdov e. Tu je pismo materi v onostranstvo, izraz osamel osti v zapuščenem domu; spoznanje materinega žrtvovanja, ko noči in noči prebedi ob bolniški postelji sina; opis materinega bivanja v bolnišnici. prenašanje bolezni in vrnitev na dom: reminiscenca ob kolodvoru, ko vidi zgarano slovensko mater na poti v bolnišnico, pa se mu ponesreči
poanta: »Narod itn zemlja potrebujeta takili mater« (bolnih?)- Potem slede spornimi iz tujine (Zdaj vem, zakaj), dogodek iz cerkve sv. Štefana, kjer je na materin god pri maši: hudo mlad zapisek »Za mamico-mrtvo«. Nato nekaj planinskih spominov z rahlo zvezo z ljubeznijo do matere: Pozdrav s planin. Planike s simboliko: Planika -— Mati višin, Mati — Planika nižin! ter tura na Jalovec (Življenje je lepo). Vse te črtice so čustvene, osebne zveze pisatelja z njegovo materjo, do-čim zadnje tri (Rezika, Vrnitev, Olga) hočejo biti objektivne movelice z materinskim motivom: ko maiti skoči v vodo. da reši življenje hčerki, pa utone; ko čaka vrnitve sina iz vojske in jo dočaka ob smrtni uri: in prizor iz gledališkega življenja, ko gospa Olga igra Madame Butterfley, pa ji resnično umira sin.
Knjiga je napisana in urejena zelo čustveno, včasih naravnost ginjeno in je dokument resnične sinovske ljubezni do matere, njene ljubezni in žrtve. Kot taka zasluži gotovo populariziranje ter ima veliko snovi, primerne za materinske dneve. Veliko manjša pa je umetniška vrednost. Frelih še ni prišel do svojega indivi-
dualnega sloga, temveč je še ves v neizrazitem, splošno rabljenem izražanju. kar uvršča njegovo literaturo v vrsto feljtonov, ne pa še v pravo literaturo. Njegove zgodbe so čustvene in resnične, toda z ginjemostjo in resničnostjo ter veliko srčno dobroto, ki sije iz vseh zapiskov, zakriva umetniške slabosti. Je to vse bolj Me-škova literatura, kakor eankarjamska: iz stvarnosti še daleč ne zna odkriti takili duhovnih presenečenj, kakor jih Cankar v svojih materinskih črticah in kakor se tudi včasih posrečijo 11. pr. Plestenjaku (Potrebuježi). Frelih govori z lepim besedami o lepi stvari, manj pa je v njem ustvarjalne moči. Nekajkrat se pokaže tudi ta (V cerkvi sv. Štefana. Našel sem spoznanje. Rezika. \ bolnišnici) toda tudi v teh je ostal bolj pri zasnovi, ne da bi privzdignil pravo poanto, ali pa se je izgubil v ganjenosti koledarske romantike (Vrnitev).
Če tako ta knjižica ne pomeni velikega literarnega uspeha najmlajših, je pa po svoji čustveni in vsebinski plati lep spomenik slovenski materi in sinovski ljubezni do nje ter je že zato v današnjih časih še posebej priporočljiva.	td.
Dopisi
V nedeljo 7. septembra so ob pol 4. popoldne v Prosvetnem domu na Krki igrali študentje iz Žalne krasno dramo iz študentovskega življenja »Luč z gora«. Čisti dobiček je bil namenjen revnim dijakom.
Slovenska krščanska ženska zveza vrši v okviru Ljubljanske province nemoteno svoje delo v smislu Katoliško akcije. — Vse svoje moči bomo
po naših društvih posvetile tudi dobrodelnosti. Elizabetna konferenca, dobrodelni odsek prosvetnega društva ali kongregacija je skoraj v vsaki župniji. Vse žene in dekleta na j po svojih močeh z njimi sodelujejo. Stiska je povsod velika. Pomagati je treba zlasti bolehnim in obnemoglim ter revnim in delavskim družinam s številnimi otroki.
Vsebina: C.: Bodimo si bratje! — Potreba organizacij. — V. Z.: Nedelja, dan Gospodov in dan počitka. — Knjižnica. -— Nova knjiga o materi.
Dopisi.
SEPTEMBER	1941/XIX
Vzgoja gledalcev
Že nekajkrat smo v naši prilogi poudarili, da mora biti naše igranje tako, da lx>mo z njim vzgajali svoje ljudi in jih usmerjali po načelih, iki nam jih narekuje narodnostna in verska pripadnost. Jasno je, da mora biti ta vzgoja načrtna in dobro premišljena, da bodo ljudje imeli res 'kaj koristi od n je, da jih s svojimi igrami ne bomo le še bolj zbegali in spravili s tira. Zato si moramo priti najprej sami na jasno, s kakšnimi in katerimi igrami moremo vzgajati svoje gledalce. Zlasti igrski vodje po deželi naj dobro premislijo naslednje odstavke, da ne bo večnih pritožb o nepravilni izbiri i grškega sporeda.
Ce torej hočemo, da bo naše igranje res smiselno in za občestvo koristno, moramo paziti predvsem na troje:
1.	igra mora biti taka. da jo gledalci razumejo,
2.	igro morajo razumeti zlasti igrski vodja in igralci in
5. za igro morajo biti dani odrski pogoji.
Oglejmo si nekoliko nadrobneje te tri zahteve in sprevideli bomo, da so vse tri velike važnosti in pomena.
Dorasli gledalci
Če že samo na to pomislimo, ikar smo zapisali v zadnji številki, da niso vsi kraji na isti ravni izobrazbe, nam bo takoj jasno, da ne moremo iste igre z istim uspehom igrati na vseh krajih. Tu jo bodo ljudje razumeli, tam bo šla osnovna misel mimo njih in se bodo kvečjemu mogli ustaviti ob nekaterih nevažnih podrobnostih. Zgrešili bodo jedro, ko se bodo lovili za lupino. Ni dolgo tega. kar so naši odri bili še posebno .ponosni, če so postavili na deske kako Shakespearovo tragedijo, Hamleta ali Macbetha, ali kako drugo težko in globoko dramo (Prva legi ja in podobno), ki zahteva res izbrano in dosti izobraženo gledalstvo. Gotovo na našeim podeželju spričo šibke igre igralcev in nepopolnega igrskega vodstva gledalci niso mogli imeti nič posebnega od vrhov svetovne dramske produkcije, saj jim je bila igra tuja, nezgovoma iin nerazumljiva. Nič ni čudnega, če so desetkrat bolj nživali ob Revčku Andrejeku ali Mlinarju in njegovi hČelri, kajti to dvoje jim je bilo blizu, domače in razumljivo. Lahko so se vživeli v dogajanje.
mogli so čutiti z osebami na odru in se zavzeti za injihove usode. In še več! Prepričan sem. da bi Shakespeare klavrno izgubil, če bi med ljudmi naredili glasovanje v temle smislu: Katera igra vam je bolj ugajala? Ali Hamlet ali Črna žena? Pretežna večina bi nedvomno glasovala za Črno ženo, čeprav verno, da je le dramatiziran spaček in ničvreden tvor v našem igrsikem repertoarju, ki ga je treba čimprej odstraniti. Toda prav to dejstvo, da so se gledalci laže navdušili za Črno ženo kot za Hamleta, nam zadosti jasno dokazuje našo trditev, da je treba l judem dati nekaj takega, kar bodo mogli razumet' in iso z ljubeznijo okleniti. Če jim bomo poskušali reis nekaj takega dajati, jih bomo lahko ipoča6i vzgojili tudi za težje in bolj zapletene probleme življenja, kmalu bodo znali tudi v težjih in globljih igrah najti jedro in ga izluščiti iz lupine ter ga s koristjo zaužiti. Potem nam ne bo treba več tožiti, da je naše ljudstvo povrhno in brez prave presoje, potem ibo ljudstvo saimo izločilo in zavrglo predstave, kot smo jih videvali doslej in se spotikali obnje. Koliko je bilo že rečenega o igrali dvomljive vrednosti, kot so prav Črna žena. Mlinar in njegova hči in podobne. In kakšna je korist vsega tega? Ta, da so se odri res že kar sramovali uprizoriti Mlinarja, toda to j;m še ni branilo, da ne bi nekje med staro šaro ste krnili neke druge igro, k', je bila mogoče še za spoznanje slabša in plitvejša od prejšnje. In zakaj -tako? Zato iin samo zato, ker iso naši podeželski igrski vodje vse premalo pazili na to, da je tudi pri igranju potrebno merilo, ki ga daje zdrav okus ,iin primerna izobrazba. Kjer tega dvojega ni v zadostni meri, se je seveda treba nasloniti ma preskuse ne voditelje, na strokovne članke po raznih listih in podobno.
Res sta dve težavi, ki sta pri izbiri igrskeiga sporeda najpogostejši pri naših odrih. Ponekod so preigrali že vse igre, dobro in slabe, kar jih je kdo napisal, in si reis ne vedo več pomagati ne naprej ne nazaj. Edini izhod je še ta. da k jer koli za vsako ceno i zt akne jo kakršno že koli igro, ki še ni bila na njihovem odru, ne oziraje se na njeno vrednost in primernost. Druga težava pa se nastavlja odrom, ki so doslej le še prav malo delovali in je pred njimi cela grmada naj-raznovrstnejših iger in dram, tako da ne-
izkušen igrski vodja ne vidi dreves spričo silnega gozda. Navadno je v tem drugem primeru velika nevarnost, da se "tak igrski vodja da zavesti zapeljivi misli, ki mu jo vsiljuje spomin na kako uspelo igrsko pnirediitev v kakem drugem kraju. Odloči so torej za igro, ki je kje drugje pod čisto drugačnimi okoliščinami lepo uspeta, in jo poskusi postaviti tudii na domačem odru. Tu je seveda le prerad polom in neuspeli. Zakaj? Zato, ker njegovi ljudje še niso dorasli tisti igri, moral bi jim -najprej nuditi nekaj lažjega, bolj domačega, moral bi jih vzgajati.
V zadnjih letih je pri 'nas igrska produkcija tako narasla, da niti za to poklicani in primerno razgledani ljudje ne morejo imeti popolnega vpogleda v to obilico i,grških tekstov. Koliko je skrivnih prevodov, ki se širijo med odri v rokopisih, koliko prav takih originalnih del, ki niso nikoli še prišla pred oči treznega in razgledanega ocenjevalca, ki bi jim mogel po njihovem zaslužen ju odmeriti vrednost. Nič ne pomaga naše odre svariti pred tem. Kot bi ognju priliva] olja, ti še enkrat rajši igrajo kaj takega, kar so na skrivaj dobili, kot pa kaj takega. kar je priznano in priporočeno.
Kdaj bo konec takega nesmotrnega in neurejenega igranja? Mogoče res ne prej, dokler me bo vsako društvo moralno in gmotno obvezano, da igra samo take igre, ki so dovoljene, ki jih je centrala odobrila. Za vsako uprizoritev prepovedane igre in vsako samovoljnost pa naj bi društvo nosilo sramoten pečat pred drugimi društvi z očitnim ukorom in mogoče tudi gmotno kazen.
Boste rekli, zakaj pa igra izide, če je ne smemo igrati? Res je veliko iger izšlo v tisku, ki so sicer etično in versko neoporečne in bi jih iz tega razloga prav lahko in brez škode zaigrali, toda njihova umetniška stran je tako bleda in revna, da bi bilo mogoče desetkrat bolj pametno, da bi .nikoli ne izšle. Toda to je stvar pisatelja! Če sam nima toliko okusa in osebnega ponosa, da ga ni sram kaj takega očitno prodajati, potem mu vsaj mi odrski delavci pokažimo, da njegova igra ni nič prida, in je ne igra jmo.
Koliko pa je pisateljev, ki so znali pod lepo obleko umetniško neoporečne igre skriti strupeno etično a,l.i versko misel, ki se zaje v srca in duše gledalcev ter rodi škodljiv sad! Zakaj take knjige izhajajo? Zato, ker nismo vsi katoličani in Slovenci. Tudi Bog je ustvaril užitne in strupene golhe. Od mas pa je odvisno, kakšne trgamo in jemo. Strupene so sicer navadno na pogled lepše, vendar vemo, da so škodljive in jih zato puščamo vnemar im se jih na daleč izognemo. Kdaj iliomo storili isto tudi s strupenimi gobami v naši igrski produkciji?
kajti ni mogoče zahtevati od vsakega posameznega igrskega vodje, da bo .podrobno poznal vse pisatelje in igre in jih znal primerno izbirati. Tak seznam — posebno še, če bi se odri ravnali po njem -je res nujno potreben, zahteva pa veliko delavcev. En sam ga skoraj ne more sestaviti zaradi preobširnega gradiva. Veliko je pri nas v tem pogledu napravil že profesor Kuret s svojimi sodelavci v reviji Ljudski oder in v posameznih knjižnih izdajah. Delo je torej začeto, treba ga bo samo čimprej izpopolniti in dovršiti. Tudi pisatelji so že bili nekajkrat poklicani in povabljeni, naj svoje rokopise iger predlože v pretres in presojo poklicanim ljudem, preden jih dajo v natis. Tudi posamezne založbe so že bile opozorjene, da je v njihov prid. če ne zalagajo iger. ki niso napisane v primernem diuhlu in s primerno vednostjo. Toda vse to je bilo, kot bi metal bob ob steno. Pisatelji, katerim je bila igra vrnjena s pripombo, da ni zrela za tisk. so jo kljub temu tiskali. Založbe pa se. mislim. sploh niso zmenile za opozorilo in so mirno zalagale naprej tisto, kar jim je obetalo trgovski uspeh in gmotno korist.
In tako se dogaja, da je bilo doseženo skoraj prav nasprotno, kot smo s temi povabili in opozorili hoteli doseči. Skrivno širjenje iger cvete bolj kot kdaj koli. društva pa igrajo vsevprek, kar jim pride pod roke, rajši pa slabšo stvar kot boljšo.
Kje je torej krivda?
Mirno ugotovimo, da na nas igrskih vodjih in odrskih delavcih samih. Nikar ne iščimo krivcev drugod. Naša dolžnost je, da s primernim igrskim sporedom vzgajamo gledalcu zdrav okus in ga navajamo na to, da bo znal presojati, kaj je zrno, kaj pleva. Zato pa si moramo priti najprej mi. igrski vodje in odrski delavci, na čisto o tem, če je naš okus res zdrav in nepokvarjen, če je naša izobrazba res dorasla vsem zahtevam, ki jih nudi vodstvo igranja na naše rame. Koliko smo že sami zakrivili, da je naše gledalstvo tako napačno izbirčno pri igrah, ko smo mu leto za letom nudili predstave brez prave izbire in presoje, kjer se nam je včasih zdel gmotni uspeh važnejši od idejnih koristi in vzgojne vrednosti.
Prav tako pa bi grešili s tako izbiro igrskega sporeda, ki je današnjemu človeku tuja in skoraj smešna. Koliko je iger, ki so pač kljub svoji tehnični nebogljenosti in idejni naivnosti pred četrt in pol stoletjem še lahko doživljale uspeh in so imeli ljudje tudi nekaj od njih. Danes pa bi spričo svojih šibkosti prej odbijale kot privlačevale. Efekt igranja takih iger bi bil pač malo v skladu z našimi načeli pridobivanja in osvajanja in čeprav ni v njih nobene negativne tendence. Opustimo torej take igre in jih igrajmo kvečjemu kdaj ob kakem pri-
mernem jubileju ali drugem slovesnem dogodku, ki naj nas spomni lepih starih
časov.
Zapomnimo sii, da smo naredili veliko več, če smo zna 1 i ljudi s svojim igrskiim sporedom vzgajati, jim nuditi etičnih in versko nravirih misli, kakor pa, če smo se znali prikupiti gledalstvu s tako izbiro iger, !ki je bila neizobraženemu An nekritičnemu občinstvu všeč. Z vsakim takim prikupovanjem smo samo za vel ik korak nazaj in z vsako tako igro, ki je igrana samo na ljubo gledalcev, smo podrli spet nekaj, kar so so uvidevnejši in pamet-
Teater mora
Teater vara, to je res. Saj celo vsak videz vara. Oder z gledalci naj bo nekaj, kar v resnici m,i. Tudi dejanje ina odru ni vselej resnično — juinalk se n ^ zahode zares. V itej prevari je tudi bistvo teatra. Ko v resnici varani in ljubosumni Canio v resnici ubije Coloimbino — to ni več igra, ni več teater, ampak življenje. Prevara torej čez vse — istoj! Čez vse ne!
Teater mora biti resničen, četudi vara. Četudi teater ini življenje, mora biti življenjski. O nekom igralicu Hamleta v ljubljanski drami je kritik napisal, »da je hlinil Hamleta«. litin,il? Saj ga mora! Ali naj bo pravi Hamlet, iko ito biti ne morei?
je razlika; in hlimba in prevara gresta samo do neke meje, čeznjo ne. Ce igralcu ni treba solza ,i,n vzdihov, ker se ga vsa stvar ne tiče, kajpak njegove solze ne bodo pristne in vzdihi se nun ne bodo izvi jali iz dna srca, a ponarejeni ne smejo biti in solze ne imačkime. Sovražnik na odru sov raži iin ne ljubi, prijatelj na odru no sovraži, ampak ljubi. Ker talko je, odkar svet is to j i, in tudi teatrova prevara tej resnici ne more do živega. Kaj vse je v pravljicah izmišljenega in nemogočega, toda v vsaki pravljici je dobro delo vredno plačila in v sleherni pravljici se hudobija kaznuje. Tudi slikarjem je marsikaj dovoljeno: zakaj ne bi slikali neto,a z rumeno in vode z rdečo in •travnika z modro, če to terja harmonija barv? Toda ljudi, iki imajo usta na tilniku, slikarji ne slikajo. Sliikar, iki bi naslikal Boga grdega, bi ne igrešil samo pred Bogom, ampak tudi pred umetnostjo in svojim poslanstvom. V vsaki umetnosti stoii nad svojevol jnostmi, prevarami in izmišljen in am i zalkon relsinice, ki umetnino ureja, ji daje smisel in jo dela človeka vredno. Laž kot vladajoče počelo nima mesta v nobenem človekovem dejanju, enako tudi v umetnosti ne.
Vsaka umetnost je izraz lepote. Lepota pa je nekaj svetega, neomadeževanega od naših zlih namenov, zatorej resnična in dobra. Če naj umetnost zajema iz te višje lepote, ji ne sme tajiti njenega s es trst v a z resnico.
nejši 'igrški vodje trudili, da bi postavili. — Seveda ne sme naša izibira igriškega sporeda iti čisto mimo gledalcev. Moramo se ozirati ipri izbiri na to, da bo igra ljudem razumljiva, igrati ipa moramo le itake stvari, ki so v skladu z našimi načeli, kajti vsako igranje na naših prosvetnih odrih mora služiti ituidi ideji, imeti mora torej jasno in (koristno ljudsko vzgojno tendenco. Ni pa treba dn celo bolje je, da ta tendenca ni kričavo kra-marsko razstavljena. Naj jo vlsak gledalec na tihem ujame v svoje srce!
(Dalje prihodnjič.)
biti resničen
Vsaka umetnost je od človeka in za človeka. Upošteva naj torej človeka, njegove lastnosti iin potrebe. Ta človek seveda ne »me biti zel človek. Samo dober človek je dika stvarstva, zel človelk je spaka v vesoljstvu. Samo dober človek naj bo torej merilo umetnosti, človek, ki greh sovraži iin ljubi resnico.
Vsaka umetnost je temdeinčna. Nauk, ki je trdil, da je umetnost sami sebi v namen, je pobit. Umetnost ima socialno poslanstvo in nujen učinelk in vpliv. Gotovo tendenca ne sme biti nasilna (zlasti če je banalna), vendar pomanjkanje sleherne tendence inapravlja delo prazno. Mi pa terjamo, da inikakšna stvar na svetu ne sime biti človeštvu v škodo; ceilo človeka (ta je humanim občutkom najbolj pri srcu) iz družbe izločimo, če goiji do družbe sovražno tendenco. Kaj ne bomo tudi od umetnosti zahtevali, da je njena tendenca človeštvu le v prid?
Da se povrnemo k teatru. Teater je najbolj živa umetnost. Material ji ni gluhi kamen ali mrtva črka, material ji je živo telo in živi glas. Kolikšen sikolk je od tiskanega igrsikega besedila do preproste lutkovne predstave in (kolikšen od to do igre iz živimi ljudmi! Igralci sproti ustvarjajo najrazličnejše like •— kipe in slike —-, ,k,i pa, niso ibrez zveze imed seboj, kakor če se gredo otroci »figure metat«. Vsak igralec zase nudi od začetka do konca čudovito linijo, podobno melodiji posameznega glasu v veeglasnam petju. Vsi skupaj pa vsalk trenutek nuidijoi čudovito sozvočje, podobno istočasnemu sozvočju več glasov. Najipeetrejša, najbogatejša vseh umetnosti je gledališka umetnost in zato njena moč najisilnejša. V bitju in usodi drugih (na odru) spoznavamo sebe in razumevamo bližnjega, ki nam je bil prej daleč; v borbi sporov in problemov prodiramo globlje ik bistvu ljudi in reči; prolbleimi, ki iso naim bili prej nepomembni, zraslo; tuje ideje se nam približajo. Igra nas ne le uči, ampak tudi bodri; ne daje nam samo novega znanja, mairveč tudi novo moč. — Zato mora biti teater resničen.
Znameniti dramatiki
Paul Claudel
Paul Cilaudel (izg. klodel) se je rodil 6. avgusta 1868 v Villeneuve-sur-Fere. Prvo mladost je preživel na deželi, študiral ipa jo v Parizu, kaimor se je preselila vsa družina. Kot mladenič je bil Claudel — kot vsa njegova okolica — brezverec. Petnajstletnemu je pri razdelitvi nagrad najboljšim učencem učitelj Renan, brezverski Jezusov življenjepisec, preroško dejal: Kdo ve, morda je med vami tudi kateri, ki se bo pozneje dvignil proti meni in trdil, da sem na mladino kvarno vplival? Reis se je zreli Claudel izneveril Renanu in ga neštetokrat javno bičal.' V Križevem potu (ki ga je letos o veliki noči objavljal »Slovenec«) ga je postavil na sramotni oder iz besedami: Anin hlapec ga udari in Re-nain ga poljubi — namreč Jezusa. Z 18 leti, na božič 1886, Claudel zadobi vero in postane vizor živega kristjana ne samo v zasebnem življenju, ampak tudi kot pesnik. »Isti čas sta se mi prebudila duša in pesniški talent.« Življenje, vera in umetnost so Claudelu izza spreobrnjenja eino.
Po srednji šoli je študiral na univerzi pravo in nato nadaljeval s političnimi študiji. Leta 1892. je začel svojo diplomatsko kariero. Kot ugleden diplomat je obredel ves svet: bil je v New Yo.rku, Pragi, Frainkfurtu, Rimu, Riu de Janeiro, Washingtonu, Toikiu.
Sv. Tomaž Akviniski, grški dramatik Aishillos, Shakespeare, Vergil, Dante, Dostojevski pa sv. pismo — ito so Claude-lovi viri. Zlasti sv. pismo. Bere ga samo latinskega. Sv. pismo mu je bistvena prvina življenja. Tako je tudi njegovo literarno delo izraz njegovega katolicizma. V literaturi je glavni zastopnik novo-idealistične vernosti, naslanjajoč se na katoliško dogmo. Razdor med človekom tostrainstva im človekom, ki posveča svoje življenje nadčutnemu svetu, je glavna vsebina njegovih stvaritev.
Prva drama 21 letnega mladeniča je Teto idor (Zlatolasec), ne še čisto v smislu katoliškega prizadevanja. Sledile so: La Ville (Mesto; socialna drama), L' Kchauge, Le Repos du sepitieme jour, Partaige du Midi, L'Annotnce faite a Mn-rie, L'Otage (Talec; odlomek ie preveden v »Domu in Svetu« 1928), Le Pain dur, Le Pere humilie, Le Soulier de Sat iin.*
Najibolj znana izmed njih jo L'Annonce faite a Marie (Marijino oznanjenje; le-
* Slovenski naslovi omenjenih Claude-loviih dram bi bili: Zlatolasec, Mesto, Menjava, Počitek sedmega dne, Delitev na jugu, Oznanjenje Marijino, Talec, Trdi kruh, Panižaini oče, Svileni čevelj.
ta 1926. je izhajala v »Domu in Svetu« v prevodu Antona Debeljaka), misterij žrtve in odpuščanja, greha in zadostitve, poln preproste poezije Ln svetopisenisKe himnike. Svetnica Violana in Mara, poosebljena zloba, si stojita nasproti, Violana čudežno oživi Marino dete. Mara jo v zahvalo ubije. Potem ljubavna žaloigra med Violano in Jakoliom. njenim zaročencem: nevesta je gobava, zato se mora ljubljenemu ženinu odreči; a ravno odpoved jo šele napravi svetnico. Potem Violanin oče, kot očak krepak v svoji veri, ki roma v sveto deželo: zakaj njegova naloga v domovini je že dopolnjena; in Peter Craon, stavbenik gotskih katedral, umetnik in borilec z Bogom. Vso dramo, mojstrovino po svojih značajih in dejanju, preveva silna vera srednjega veka. Srednji vek. ki ga je prejšnja raeionalistična doba zaničljivo imenovala »temnega«, je Claudelu izgubljeni raj edinosti vere.
Največje in morda najznačilnejše Clau-delovo delo pa je Soulier de Satin (Svileni čevelj). Ze po obsegu je to mogočna drama: igrati bi jo bilo treba štiri večere zapovrstjo. Enotnosti kraja ne pozna, dogaja se na treh kontinentih in na morju. Cas ji je spet, kot v Marijinem oznanjenju, ena izmed najbolj cvetočih dob katolištva: barok. Nasproti srednjemu veku pa je to ena izmed najbolj razburkanih dob v zgodovini, ko je >protesta ntizem dovršil svoja osvajanja v prostoru in času, ko humanisti zopet najdejo antiko, ko Vasco da Gama odkrije Azijo, ko Krištof Kolumb iz osrčja voda vidi prihajati nov svet, ko Kopernik odpre nebesno biblijo, ko Avstrija zavrne islam, ko je na Beli gori premagan pro-testantizem in ko Michelangelo dvigne kupolo sv. Petra«. Prav tako pestro je osebje igre: naipovednik, jezuit, don Pe-lagio, dona Prouheze, don Camilio, španski kralj, don Rodrigo, Kitajec, neapeljski poročnik, dona Musiea, angel varnih, kapitan, dvojna senca, luna, sv. Nikolaj, poljubni svetnik, podkralj, Naša Ljuba Gospa Sedmerih Mečev, Japonec, redovnica itd. Ze po tem seznamu je videti, kako se drama prav za prav dviga v brezčasnost, kako ji je zgodovinsko ozadje skoraj odveč. Pesnik sam pravi, da je »kraje in čase strnil, kakor se v zadostni razdalji različna ločena gorovja stope v en sam horizont«. In ta pogled »v zadostni razdalji«, pogled iz vesolja, ne iz neposredne bližine, je za Claudela značilen. On motri vse dogajanje pod vidikom večnosti. Tu se mu šele odkriva prava drama človeka in človeškega rodu. Naturalizem, ki kratkovidno motri svet iz najkrajše perspektive in ni zmožen ujeti celotne slike sveta, pa je Claudelu tuj.