Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. Slev. 105. V Ljubljani, v oett, sne o, mola m Leto XLVE ► SLOVENEC« velja m prttt sa vso strast Jego» ■JavlJe l» * Ljubljani: sa Mlo loto naprej. K is pol teta „ ., „ M*— ta oetrt lota „ . . „ *tr— ss n mesec H • • n 15'— Baloocemstvo oeloletao K240-. B Sobotna izdaja: b ecalo late . . .. . tMimuln«• > • k sa-_ InseraU: Kooatolpaa paUtvrsta (U sut široka hi 3 ram visoka aH Rja preatoc) sa oskrat ... p* K HI uradni nsglaal, pealsaa .....pe K Pri večjem saieMs pspasb Nntmanjit ogtea 5 9/1 M izhaja vsak dss IrvaendH p» iedellek (a ta po praaalfaa ob &. srl sjatral M" Uredništvo Jo ▼ Kopitarjevi slM Itev. 6/Ul. Bokopisl so se vra«ajs; aefrankjraaa pisma aa so sprejemajo. Drete, telet Str. 50, spran. itr. 328. Fantičem lis! za slovenski narod. Oprava Je v Kopitarjevi al. 8. — Bata poitse bratu ljubljanske št. 650 aa narodnlno Is it. 349 sa oglasa, avstr. In češke 24.797, ogr. 26.511, boan.-bsro. 7563. Demo^raclfa. Brez vzgojenih in zavednih mas jc demokracija v zraku viseč fantom. Demokracija pomeni dejansko udejstvovanje vsakega posameznika pri javnih poslih idržave. Kar je v času absolutizma bilo pridržano enemu samemu — vladarju, kar li« ofe času liberalnega parlamentarizma bil privilegij izvoljene in oblagodarjene peščicc meščanstva, to po demokraciji ipoetaja last in pravica vseh. Zato je od notranje vsebine mase, od njihove srčne in tanake kakovosti odvisna tudi usoda dcmokracijc. Usoda demokracije! Kajti sama sebi bo začela izpodkopavati tla s tistim trenutkom, ko sc v njej pojavijo teroristične tendence, In današnji čas je kakor ustvarjen za porajanje nasilnih sredstev, [Vse razpolženje, gospodarsko, socialno in politično, ustvarja vedno nove kali nezadovoljstva, ki se spreminja v nasilje ali pil .v silobran. Naše politične razmere so zastrupljene. Iz boja za prevlado načel postaja boj za nadvlado oseb, struj in strank. In ta boj ni boj, ki bi sc bojeval »z uma svitlim mečem«, to jc boj s koli, bodali in lažjo v časopisju, na shodih ter na cesti. Splošni gospodarski anarhiji je verna družica podivjanost mas. V strasti in sovraštvu postaja boj nepošten, krut in krivičen. Ne čudimo sc tem«. Množice delovnega ljudstva so v petih letih krvave vojne zahrepenele po osvoboditvi. Kapitalizem, ki je njegovo železno silo domala vsakdo čutil na svojem tilniku, jc postal predmet splošnega sovraštva. In ko je vojak iz strelskih jarkov, dostikrat lačen in raztrgan, bolan in pohabljen, odhajal domov, ga je nosila vesela zavest: Sedaj je kosec zla, svobodni smo. Sledilo pa je razočaranje. Hijene vojnega časa, oderuški vojni dobičkarji, so dobili doma novih pomaga-čev. fo zlo povojnega oderuštva ni manjše od vojnega. Nova imena raznih »uglednih« meščanov stopajo na dan, iz nemaničev, ki niso še nikdar poskusili trdo delati, postajajo milijonarji. In čem več jc teh, tem težje životari množica onih, ki delajo in nc odirajo. Spoznanje teh razmer razjeda srca premnogih. In iz tega izvirajo nasilni cilji, ki dostikrat niso niti mišljeni kot nasilje, marveč kot potreben silobran. Vendgr iz tega nc gre, da bi oznanjali konec dcmokracijc. Demokracija je res v nevarnosti, nc lc od spodaj, marveč tudi od zgoraj. Sloji, ki žive in padejo s kapitalistično osnovo, niti ne mislijo, da bi hoteli od svoje strani praktično udejstvo-vati demokracijo, vlado ljudstva.. Ti zavirajo prost razmah ljudskih množic. Ko bo zlomljena odporna moč meščanskega: ve-lekapitala, je s tem izbito tudi dno sodu, ki je danes še na tem, da eksplodira. In s tistim trenutkom je nevarnost eksplozije minula. Kot prepričani glasniki protikapi-talistične misli smo uverjeni, da bo socialna misel zmagala brez diktature. Diktatura se pričenja tam, kjer je misel demokracije poteptana. To nas uči Rusija. Tam jc demokracija prihajala prepozno. Ln še ta ni mogla biti drugega ko sredstvo meščanskega liberalizma, ki sc je pravkar otresel jarma carističnega absolutizma. Naš razvoj jc šel druga pota. S pomočjo diktature jc ij. pr. ruski proletarijat šele dosegel bolniško zavarovanje, ki je sicer žc davno doma pri nas in v vseh deželah zapadne Evrope. S pomočjo delavskih organizacij pa ie delavsko ljudstvo zapadne Evrope doseglo čc vse druge uspehe ko bolniško zavarovanje. In to sredi kapitalističnega gosprvlar?*??.. Demokracija vodi k ozdravljenju. Toda ljudske množice mor9to bit: m njo -ni-pravljene, da jo sprejmejo koi svojo. Po imenu namreč vlade, demokracija, v resnici se za njeno popolno udejstvovanje še borimo. Pravičnost pa jc predpogoj demokracije. To ni beseda, marveč potreba človeških src, ki so prav zato tako raz-ruvana, ker čutijo, da ni pravičnosti ne poštenja v svetu. Srčna vzgoja ljudstva ter brezobziren boj proti gospodarskemu izkoriščanju delovnih slojev — to je predpogoj za zmago dcmokracijc. Socialna beda jc splošna. Zadeva vse stanove, torej tudi kmetski stan. Ta stan pa sestavljata v glavnem dve plasti: plast gospodarjev in ona delavcev. Kdor zanikava to dejstvo, nc pozna dejanskega položaja, ali pa ne spada v današnje resne dni. Gospodarji ali posestniki in kmetski delavci imajo eno skupno črto, ki jih bistveno loči od razmerja tovarnarja in tovarniškega ali rudniškega dele in to jc: delo! Posestnik kot delavec proizvajata oba od zore do mraka ne samo v enaki meri, marveč tudi enako dobra: v potu svojega obraza ustvarjata poljske pridelke, telesno hrano, ki jc za obstoj človeške družbe prvi pogoj. Zato bi bilo po-grošeno, devati vprašanje kmetskega delavstva pod on klobuk z onim iz tovarn, rudnikov in premogovnikov. Socialna demokracija, ki skuša zanesti zadnje čase razdor in razredni boj med posestnike in kmetske posle in dninarje, je prezrla to dejstvo. Zato je njeno delo nesocialno in obsodbe vredno, Zatreti ga je treba v kali ne zalo, ker je socialdemokratično, marveč zato, ker povečuje socialno bedo in zlo, Razbij naravne in tesne vezi med posestnikom in delavcem in videl boš, da si uničil oba, vsled zmanjšanega proizvajanja poljskih pridelkov pa oškodoval vso človeško družbo. Razlika med kmetom in delavcem je pa ta, da dela kmet na svojem zase, delavec pa na drugem za druge in zase. Prvemu jc dan pogoj napredka, drugemu samo pogoj obstanka do smrti. Dokler se ni zaneslo potom oderuhov in trgovcev na kmete načelo gospodarskega liberalizma, toliko časa ni bilo govora o vpra-šanju kmetskih delavcev. Danes pa, ko je sebičnost splošna, se začenjajo spori tudi po vaseh na deželi. Kriv je včasi delavec, včasi posestnik, največkrat pa oba, ker sta navadno oba enako sebična in proti -60 ci s.Ust i Snega naziranja. Kmetskih dela vcev, dninarjev, poslov ni malo. Ako bi imeli natančnejšo statistike o k tujskih delavcih, bi videli, da je trditev, da tvorijo samostojni kmetski gospodarji v Jugoslaviji 82 odstotkov prebivalstva— bajka in baharija. Za te najbolj zapuščeno Hudi na deželi ne skrbi oikak zakon. Na starost jih dobijo občine v breme, to jo njih bodočnost. Socialna demokracija misli, da je tu tisto šibko mesto, kjer bi mogla zabiti klin v enotnost delavnega kmetskega stanu. Komunistični hujskači bi hoteli razplamteti nezadovoljnost kmetskih delavcev, nc morda zato, da jim oskrbe boljše življenje, ampak da dobijo orodje za svoje prevratne namene. Ne pomislijo pa, da je tako v interesu kmetskega delavca, kaor tudi posestnika, da vlada med njima skladnost. Kmctskemu delavcu je treba pomagati in pri tem bodo prišli v poštev: Agrarna reforma: Posestva, ki se bodo parcelirala iz veleposestev, naj se dajo v prvi vrsti kmetskim bajtarjem in kajžar-jem, ki ničesar nimajo in ki tako hrepene po krpici svoje lastne zemlje, iz katere bi mogli še vsaj za silo rediti svoje družine. Načelo, da naj se pri izpeljavi agrarne reforme, popravijo stare krivice izza razkosavanja skupnih zemljišč, naj bi se izvedlo samo v toliko, v kolikor se tiče krivica takih, ki imajo premalo zemlje. Kdor ima dovolj zemljišča, naj ga agrarna reforma prezre, magari, da je bil pred leti tudi osleparjen za kak četrt orala. In to žc iz ljubezni do reveža in iz socialnega čuta i Notranje naseljevanje: Kakor čujemo in čitamo, so cele pokrajine naše južne domvine prazne in čakajo na hohod ljudi, ki bodo zasadili plug v zemljo, zadeli mo-tiko na rame in ustvarjali nova dobra in bogastva. Koliko naših najboljših, najrevnejših in potrebnejših bi šlo doli, ko bi imeli predpogoj obstanka. Tu bi bilo treba izbrati najprej gotovo ozemlje, ga par-celirati in naseliti ljudi. Predpogoj vsega pa je, da gre z našimi ljudmi na jug obenem naše gospodarsko orodje, živina in gotova množina obratne glavnice. Brez tega bo ostala kolonizacija na papirju, socialno zlo sc bo večalo, in odgovornim činiteljem bo postalo nakrat kar čez noč vroče ob zelenih mizah. Naj bi razumel ta klic in opomin vsak, ki vsaj prib'ižno ve, da je danes tričetrt na dvanajst v socialnem oziru. ■—- Najžalostnejšc poglavje je ono o naraščaju kmetskega delavca. Mati in oče sta na polju, v gozdu ali senožeti kot dninarja, Deca — sama sebi prepuščena — postopa, dela škodo, trpinči živali, skratka: Izpostavljena je vsem najslabšim vplivom, izmed katerih morala ni za zadnjem mestu, Naprej govoriti o tem, bi bilo preveč. Kdor le od daleč premisli posledice take vzgoje, ta bo pritrdil, da spada v vsak večji kraj na deželi otroško zavetišče. P šoli §e povabi otroka na vrt, da se it kosilcc in kos kruha. Nato naj deca pc skoči, naj se uči in izobrazuje ter varuje srčna nežnost. Drugače bi izgledal sve* po dvajsetih letih, če bi bili izročeni otro kmetskih delavcev plemenitemu riadzo' stvu. Dežela nam bi rodila potem vse ve» dobrih, zdravih, krepkih in značajnih ljudi. Kdo bo izpeljal to? Socialisti? Komu nisti? Sad njihovega dela smo videli na Zaloški cesti. To delo čaka tebe, organizirani kmetski in delavni stan; ne bo lahko, ker tega ti ne bo nihče daroval. Boj or ganiziranega krščanskega ljudstva nas pripelje do teh ciljev. ž. LDU Trst, 6. maja. Listi poročajo o italijansko - jugoslovenskih pogajanjih iz iz Rima od 3. t. m.: Včeraj sc je vršila v palači Braschi seja ministrskega, sveta pod predsedništvom ministrskega predsednika Nittija. Seje se jc udeležil tudi minister zunanjih stvari Scialoja, katerega prihod v Rim so nekateri smatrali kot znak, da. se je dogovorjeni sestanek 5 Trumbičem zopet odložil za nekoliko časa,. drugi zopet kot znak, da bo Scialoja Spomini starega dekiefa. Francoski spisal Rcnč Bazin. Frevcl F. P. Hrast (Dalje.) Rdeča orhideja, -Mali, noč jc nevarna, čuvaj dobro!« »Da, gospod Paremont,« »Prepričaj se, čc so vrata po cvetlič-njakih povsod zaprta; bojim se, da ne bi bilo viharjev: zvezde gledajo nocoj tako nekam posmehljivo izza oblakov.« »Da,, gospod Paremont.« »Ob štirih zjutraj te pridem zamenit ,,, Nikar ne zaspi... Pa na peč lepo pazi... pod 12 stopinj nc sme biti, ker se pa obeta nocoj mrzla noč, pa dvigneš lahko toploto tudi na trinajst ali štirinajst stopinj.« Gospod Paremont je že napol odprl steklena vrata, držeč z eno roko za kljuko, drugo pa molel ven in držeč visoko svojo četverooglalo laterno, sc šc enkrat obrnil nazaj in dostavil z nekim milim, drgetajočim glasom, kakor pesnik, ki recitira svoje verze: »Pomisli, mali, da imamo v cvetju petero »cattlevae trvanae«, najlepših, kar jih je v Parizu.« Odgovoril mu jc fantov smeli in za vrtnarjem, ki je zapiral vrata, sc jc čulo nekaj vrtnarskih izrazov, smešno pomeša- nih 1 latinskimi besedami: \ »In »brassavola digbyana«, na to nc i misliti? Prava sova jc ta cvet, pa sc zdi kot kanarček, ki napenja svoj greben! Vrtnar jc odšel. Mali Tricotel — Je-ronim mu jc bilo ime, čistokrvno pariško dete — jc ostal sam v vejnatem cvctlič-njaku med tisoči orhidij, ki so jih debele šipe varovale pred močnim mrazom, pred smrtjo. Vedel ]c za svojo odgovornost, kolikor pač more vedeti fantč šestnajstih let, ki ni imel nikoli več kot tri franke v žepu, ob nedeljah, za kosilo v gostilni in za gledališče. Drugo jc dajal očetu, kakor se spodobi. Njegov oče je bil tisti slepi fija-kar v Ternah — saj ga poznate, gotovo vas jc že kdaj na večer vozil: vljuden in prijazen človek — saj se spominjate! — in. postsrežlfiv, čc je vedel, da. dobi napitnino in ki je, ko ste ga plačali, primaknil roko z denarjem čisto blizu desnega očesa, Mislil jc, da vidi na to oko; drugi ljudje so pa mislili drugače, Pa naj bo žr kakor hoče, gotovo je, da sc jc prikazal očka. Tricolet na cesti samo zvečer, po sedmih, ko so ulice žc bolj r>raz.ne. Napre-gedaj vrše pogajanja med Rimom in Belgradom v svrho določitve podlage za pogajanja, da se tako it vnaprej poravnajo nekatera navskrižja, ob katerih bi se mogla pogajanja razbiti. Smatra se, da bo rešitev jadranskega vprašanja padla še pred odhodom ministrskega predsednika Nittija na konferenco v opaa-i, ki se bo vršila dne 25. maja. Mesto, kjer se bo vršil sestanek z jugoslovanskim odposlanstvom, ni še določeno; ker je Trumbič izrazil željo, da bi sc vršila pogajanja na nevtralnih tleh, se smatra, da sc bo v ta namen izbralo kako mesto blizu italijanske meje, toda na švicarskih tleh. O stališču, ki ga zavzame italijanska vlada na predstoiečih pogajanjih, piše doslej samo »Epoca« ki pravi: »Če smo prav obveščeni, bo italijanska vlada vztrajala pri pogajanjih s Trumbičem na zahtevi po italijanski državni oblasti nad Reko. Ker morje olajšuje stike in obrambo, bi padle vse zahteve vojaškega značaja, ki so delale rešitev še bolj težavno, če se izpolni ena najbolj vročili narodnih želja,« LDU Berlin, 8. maja. (DunKU) Ka-fcor doz»ava »Deutsche Allgemeine Zei-tong*, so se začela pogajanja o jadranskem vprašanju med italijanskim ministrom za zunanje posle Scialojo in jugoslovanskimi mirovrtima delegatoma Pašičem in dr. Trumbičem dne 7. maja v Pallazi ob Lago Maggiore. nr!am SHS. Tajen dogovor med Avstrijo in Srbijo. LDU Trst, 6. maja. Z ozirom na članek »Vedette d' Italla« pod naslovom »Tajen dogovor med Avstrijo in Srbijo«, ki vsebuje zavratni napad na Srbijo, češ, da je zagrešila, izdajstvo na zaveznikih, kateri članek je povzel in objavil tudi tukajšnji »II Piccolo«, je poslal tukajšnji delegat kraljestva SHS, g. Bruno Marko-vič, ravnatelju »II Piccolo« pismo, ki ga je objavila tudi »Edinost« in ki se glasi: »Gospod ravnatelj! Včerajšnji »Piccolo« je objavil na uvodnem mestu dopis z Reke »Un accordo segreto fra 1'Austria e la Serbia« (»Tajen dogovor med Avstrijo in Srbijo«), Ne prihajam, da bi ga ovrgel, ker smatram, da ne zasluži tega- Vse prošlost Srbije, daljna kakor tudi najbližja, je najboljša opovržba. Nikdar, gospod ravnatelj, odkar obstoji, ai Srbi'a izdala nobenega svojega zaveznika. Njena lojalnost in njena zvestoba sta čisti, beli, svetli, brez najmanjšega madeža. Tekom te vojne ji niso priznali tega samo njeni zavezniki, ne samo Evropa, temveč ves svet. V tem pogledu je njena čast »gia fatta«. Tudi »Vedetta d' Italia« z g. Draškovičem je ne bo za-teranila, Hotel bi reči samo toliko, da je pokojna habsburška monarhija tekom te vojne nekolikokrat ponujala Srbiji nc kakih tajnih dogovorov, temveč poseben mir — celo v trenutku, ko jc bila srbska vojska pri Skadru — mnogo, mnogo ugodnejši nego »avvantaggi« (koristi) iz »tajnega sporazuma« »Vedette P Italia« et Co. Srbija jo s preziranjem zavračala vse te ponudbe sovražnikov. To naši zavezniki vedo prav dobro. Nekega dne, ko se diplomatski arhivi iz velike vojne izroče javnosti, se bo videlo jasno, »ko je« — kakor pravi srbska narodna pesem — »vera, ko li nevera«. Tisti dan pa bo — zagotavljam Vam, gospod ravnatelj — Srbija ponosno in s povzdignjeno glavo smela pogledati v oči vsakomur. S spoštovanjem, delegat kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. — B. Mar-kovič 1. r. General Garibaldi pride v Dalmacijo. „ LDU Split, 8. maja. V zaderskih italijanskih krogih se trdovratno širi govorica, da bodo italijanske vojne ladje te dni izkrcale v zasedeno ozemlje italijansko brigado Alpi, ki bi ji zapovedoval general Peppino Garibaldi. Garibaldi bi v dogovoru z guvernerjem Millom in d' Annun-ziem ne držal zasedenega že okupiranega pasu, temveč bo zasedel še druge dalmatinske kraje. LDU Split, 8. maja. (DDU) Z zanesljivo strani se trdi, da je v Zadm opažati pripravljanje za nameščenjo novih čet. Krvavi spopaoi na Reki, LDU Milan, 7. maja. (DunKU) Po neki brzojavki »Corriere della Sera« je prišlo med karabinjeri, ki so hoteli zapustili Reko in d' Annunziu zvestimi četami do krvavih spopadov. Na obeh straneh jc bilo nekaj ubitih in ranjenih. Stavke kovinskih delavcev v Trstu. LDU Trst, 5. maja. Stavka kovinskih delavcev sc nadaljuje. Pogajanja med trgovci in trgovskimi uslužbenci so t,c prekinila. Med uslužbenci pri kemičnib tvor- nlcah in industrijalci ni bilo novih pogajanj. Bančni uslužbenci vztrajajo pri svojih zahtevah in se nc nameravajo povrnili na delo, preden se ne izpolnijo njihove zahteve. Nekatere banke so naročile uradnike iz Italije in javile stavkujočemu urad-ništvu, da bo odpuščeno, če se ne povrne do 6. maja na delo. Upor v Viarcggiu. LDU Trst, 6. maja. O krvavi vstaji v Viaroggiu poročajo listi: V mestecu Via-reggiu so je vršila včeraj tekma med dvema športnima kluboma iz Viareggie in Lucce. Pri igri je prišlo do hudega pretepa med obema strankama, ki ste se dejanski spopadli. Vmešalo se je tudi občinstvo in spopad ie dosegel take mere, da ;c morala posredovati orožniška patrulja. Ker je neki orožnik ustrelil razsojevalca pri igri, se jc množica obsnlla proti orožnikom in jih razorožila. Množica je nato naskočila mornariško vojašnico, se polastila orožja, ki ga je tam našla, in za-selda vse dohode v mesto in železniško postajo ter potrgala vse telefonske in brzojavne žicc. Pozneje jc množica naskočila tudi orožniško postajo in jo zažgala. Tramvaji so bili ustavljeni in razbiti, prodajalne vlomljene in oropane. Oboroženi uporniki stražijo ob križiščih in železniški progi. Orožniški oddelki, ki so hoteli vdreti v Viareggio v kamijonih ali peš, so bili razoroženi. V mestu se jc proglasila splošna stavka. Vlaki nc morejo skozi mesto, ker je postaja v rokah upornikov. K tem dogodkom poročajo iz Firenze: Vojaške oblasti so poslale močne čete iz Pise, Lucce, Carrare in drugih bližnjih mest proti Viareggiu. Čete, kakih 2000 mož, se bližajo upornemu mestu v popolni vojni opremi in v spremstvu oklopnih avtomobilov. Z morske strani blokirajo mesto štiri torpedovke. Položaj je zelo kritičen, ker razpolagajo uporniki z veliko množino orožja in ker nameravajo čete kolikor mogoč; preprečiti prelivanje krvi. Rušila. Boji z boljševiki LDU Amsterdam, 8. maja. (DunKU) — Po neki časniški vesti iz Varšave, se boljševiki in Poljaki okrog Kijeva neprestano bore. Poljaki prodirajo v velikem polkrogu. Obramba proti Poljakom. LDU Moskva, 8. maja. (DKU) Glavna odbora menjševikov in ruske socialno-demokratske stranke sta v svoji izredni seji ugotovila, da je obramba Rusije proti poljskemu vpadu narodna dolžnost vseh Rusov brez razlike strank in sta svoje pristaše pozvala, da prispevajo z vsemi silami, da se Poljaki odbijejo. Čehoslovaške čete ▼ Sibiriji LDU Pariz, 5. maja. John Clayton, posebni dopisnik lista »The Chicago Tribune«:, poroča iz Moskve pariški izdaji »Tribune«, da so Japonci pričeli začetkom aprila z aktivnimi operacijami proti Nikolajevsku, ki stoji ob ustju reke Amur. Japonci trdijo, da je njihova vojaška akcija proti ruski armadi potrebna zato, da se krije evakuacija čeLoslovaških čet. V čehoslovaški skupini se nahaja tudi prvi jugoslovenski polk. Clayton pa pripominja, da ee Japonci ne gledajo baš prijateljsko s Čehoslovaki in tudi Amerikanci so v precej napetem razmerju z japonskimi četami. Motivacija Japoncev da nikakor ne drži; njihov napad ima čisto druge namene. Sam češki general Sirovy pravi, da bo morala češka armada nastopiti energično proti Japoncem, če bodo le-ti legio-narje tako »podpirali«. Kaj natančnejšega se iz Claytonovega poročila ne da posneti. Vprašanje Spitzbergov. LDU Moskva, 8. maja. (DKU — Brezžično.) Ruski ljudski poverjenik za zunanje posle Čičerin je javil norveškemu ministru za zunanje posle, da stoji ruska sovjetska vlada slej ko prej na stališču, da nobena odločba glede Spitzbergov brez soglasja ruske vlade ni veljavna. Za vso škodo, ki bi nastala Rusom po ukrepih norveške vlade, kot sedanje posestnioc otočja, bo Norveška odgovorna. Rok za odgovor podaljšan. LDU Pariz, 8. maja. (DKU — Havas.) Tajništvo mirovne konference je mažar-ski mirovni delegaciji rok za odgovor na mirovne predloge zaveznikov podaljšalo za pet dni. PolMCnt novim. Spor 7. Italijo. Vsa znamenja kažejo, ! da se bližamo odločilnemu trenutku v jadranskem vprašanju. Naša mirovna delegacija bo stopila v direktna pogajanja. 7, italijanskimi delegati. Narod bi*moral dati svojim zastopnikom silno oporo v enolnl volji, cla bočo varovati svoje življenjske pravice. Pa kakor vsekdar, tako sedaj dajejo gotovi ljudje duška svoji brezmejni slrankarski strasti s tem, da brez dokazov in razlogov napadajo in sumničijo zastopnike SLS v vladi. Na dnevnem redu je zopet izdajstvo, stara pesem, ki se ponavlja že desetletja. Dr. Žerjavovo glasilo si je nadelo žalostno vlogo, da zlorablja to emlncntno narodno vprašanje v strankarske namene. Za hrbet pada vladi v tem vprašanju iu piše namenoma laž, da bi zvodilo javno mnenje proti zastopnikom SLS, Ponavlja prostaSko laž: »Besede dr. Korošca na zadnjem zboru SLS so nas že uverile, da Reko prodajajo.« Dr. Korošec je na shodu zaupnikov SLS odločno poudaril sveto pravico naše države do zasedenih krajev; pod njegovim predsedstvom jc bila sprejeta soglasna resolucija, ki najodločneje protestira proti laškim pretenzijam po Reki in jo reklamira za Jugoslavijo. Dalje piše to »resnicoljubno« glasilo dr. Žerjava, da »je SLS po svojih zastopnikih v centralni vladi zapustila ua« narodni program«. Resnica je pa le ta, da se je prejCnja liberalno-socialistična vlada odpovedala suvereniteti nad Reko z znano ponudbo od 20. januarja 1920. Ponudila je ententi poravnavo v tem smislu, da bodi mesto Reka avtonomo pod »Zvezo narodov«, železnica, kolodvor, pristanišča pa last »Lige narodov« pod upravo Jugoslavije. Kje je izdajstvo? Kje je prodaja? »Domovini« se pridružuje v sumničenju tudi »Jugoslavija«, ki tudi odklanja »nameravano izdajstvo sedanje vlade«, katero »je pripravljena storiti radikalno-klerikalna vlada«. Mi konstati-rarno žalostno dejstvo, da Jugoslovani sami podpirajo Lahe s tem, da lancirajo v svet izmišljene vesti z namčnora, da bi omajali stališče njim neljube vlade. Kon-statiramo dalje, da se SLS ni nikdar oddaljila niti oficielno niti na kak drug način od smernic, ki jih ji je začrtal v tem našem življenjskem vprašanju shod zaupnikov. Naš zunanji minister dr. Trumbič, član vlade torej, je te dni sam izjavil: Mednarodni odnošaji, ustvarjeni brez naše volje, so nas primorali, da se prilagodimo žrtvam na nekaterih točkah, kjer je naše narodnostno pravo nesporno, vendar oni osnovi res življenjski interesi, katere vsi enako pojmimo — naj se tičejo severa ali pa juga Jadranskega morja — ti interesi ne morejo biti predmet pogajanj ali odstopitve. — Imamo oficielno izjavo. Kljub temu gre gonja naprej. V dobi velikih odločb živimo, pri nas mislijo nekateri pa le na to, kako bi strankarsko strast razpaljali. + Pogajanja za koncentracijsko vlado. Parlamentarna zajednica je stala od začetka na stališču, da je v sedanjem položaju koncentracija sil v vladi potrebna. Jugoslovanski klub je v vseh krizah zagovarjal to stališče. Le vladoželjnost in izključno strankarsko stališče demokratske zajednice je preprečilo že v prejšnji dobi koncentracijski kabinet. Hoteli so imeti strankarski kabinet. Doživeli smo absolutistični režim koalicije demokratov in socialistov, ki se je vsled nesposobnosti in strankarske korupcije sam ujedel. Dr. Vesnič se .sedaj trudi, da bi ustvaril primerno platformo za novo koncentracijo. Demokrati bodo morali popustiti od svoje intrasigentnosti, da se ta platforma najde. Poroča se, da zahtevajo demokrati kol pogoj za vstop v kabinet izvedbo agrarne reforme, ureditev uradniških plač, ureditev jadranskega vprašanja in odpravo draginje. Da ima koncentracija sploh kak pomen, je nujno potrebno, da se stranke zedinijo na to, da bo parlament res stvarno delal. Med prvimi točkami delovnega programa pa mora biti volilni red, ki ga mora parlament tudi sprejeti. To je temeljna zahteva, za katero se morajo stranke zediniti. -f Vesničev program. LDU. Belgrad, 8. maja. Dr, Milenko Vesnič je formuliral v petih točkah program, na čigar podlagi naj bi se sporazumeli vsi parlamentarni krogi. Te točke so: 1, Likvidacija stanja, ki je nastalo vsled vojne. Kot najnujnejša državna potreba se označuje parlamentarna rešitev zakonskih predlog o invalidih in moratoriju, 2. Z ozirom na ureditev odnošajev naše države z drugimi državami se morajo ratificirati mirovne pogodbe, sklenjene v Versaillcsu, St, Germainu, Neuillvju in San Remu. 3, Volilni zakon se mora rešiti v parlamentu ter tudi doseči soglasnost v vprašanju načrta nove ustave. 4. Ureditev odnošajev delavcev in državnih nameščencev napram državi, da se preprečijo razne zlorabe, ki ovirajo normalen razvoj države. 5. Sprejetje proračunskih dvanajstin, da sc zagotovi finančo ravnovesje države/ -r "Rcforrmstična* struja med hrvaško duhovščino izdaja svoj lisi pod naslovom »Preporod-. Danes to gibanje vodi znani župnik Stjepan Zagorac, ki jc doslej obiskal šc vsako novo strujo in stranko na j Hrvatskem. To gibanje jc istovetno z re-| formističriim gibanjem odpadlih duhovnov n.i češkem. Zalo ^Slovenski Narod« s posebnim poželjenjem poroča o njem ter na koncu vzklika: * Značilno jc, da sc nc kažejo pri nas v Sloveniji šc nobeni znaki. sličnega pokreta. Ali je to dobro ah slabo znamenje?« — Za svobodomiselce bo to precej slabo znamenje, dobro pa za katoliško ljudstvo in njegovo duhovščino. -j- Pola nemške socialne demokracije. V Berlinu se je te dni vršila državna konferenca socialnodemokratične stranke. Zaključni govor je imel državni kancelar Miiller: x.Ro je neodvisna stranka po Kappovem puču prišla k meni z zahtevo, da se ustanovi delavska vlada, sem to odklonil. Takrat sem smatral delavsko vlado na demokratičnem temelju za nemo. gočo. Inozemske vlade in nevtralne države so zgrajene na kapitalistični podlagi in imajo več zaupanja v meščansko-kapitalistično nego v delavsko vlado. Komunisti nosijo veliko odgovornost pred nemško zgodovino, ako se že enkrat ne nehajo igrati s puči. Izbrali smo demokratično ustavo, toda s tem še ni rečeno, da pridemo v kratkem času do socializma. Sedanji volilni boj moramo vodili pod geslom* Pod socialističnim praporom za republiko !« — Promocija, Promoviral je g. Karel Lavtar, doma iz Lise pri Celju, na dunajskem vseučilišču za doktorja vsega zdra. vilstva, — Komisija za upravo kranjske de« želne imovine. Dež. uprava je imenovala za načelnika komisije za upravo kranjske deželne imovine primarija dr. Vinka Gregoriča. — Štajersko obmejno poveljništvo in obenem mestno poveljništvo v Maribortl je zopet prevzel general Maister. — Za geren*a v Železni Kaplji je imenovan posestnik in gostilničar Peter Pi-s k e r u i k , za prisednika pa dr, Jakob H o d ž a r , vodja okrajnega sodišča v Železni Kaplji. — V odseku ministrstva prebrane ▼ Ljubljani je imenovan za tajnika III. razreda Branislav V u č e t i č. — Iz sodne službe. Prestolonaslednik regent Aleksander je na predlog pravosodnega ministra podelil podpredsedniku višjega dež. sodišča v Ljubljani dr. Ant R o g i n i IV. anovni razred. — Vrhnika. Dne 16. t, m. priredita orlovski odsek in orliški krožek na Vrhniki na vrtu Rokodelskega doma javno telovadbo z vrtno veselico. Spored: 1. ob 3. uri popoldne javna telovadba. Nastopijo odsek, krožek in obojni uaraščaj. Igra orkester SDZ. iz Ljubljane. 2. Veselica s srečolovom in šaljivo pošto. Za jed in pijačo dobro preskrbljeno. Med ljudstvom vlada veliko zanimanje za to prireditev. — Francoski general I. jugoslovanskemu polku. Francoski general Janin, repre-zentant entente v Sibiriji, je poslal ob Novem letu prvemu jugoslovanskemu polku ta-le pozdrav: »Ob Novem letu 1920 sem preverjen o vrnitvi vseh v njih domovino. Obenem pošiljam Vara, kakor tudi častnikom in vojakom poverjenega Vam polka svoje najiskrenejše želje in svoj prisrčni pozdrav. General Janin.« To vest posnemamo iz »Našega lista«, glasila jugoslovanskega polka, ki izhaja v Irkutsku, iz številke z dne 23, januarja 1920, ki je dospela šele danes, — Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Mariborski vlak št 35 a, ki prihaja v Ljubljano ob 14-51, ima zvezo s tržaškim vlakom št. 87 a, ki je dosedaj odhajal iz Ljubljane ob 14-30, pa bo odslej odhajal ob 15'1, tako da bo čakal na mariborski vlak 10 minut. Ako pa bo imel mariborski vlak zamude več kakor 10 minut, ga ne bo čakal. Kar se tiče objave prihoda in odhoda vlakov, pripominja obratno ravnateljstvo: Stranke, kavarne in gostilnice, občinski uradi po deželi naj si nabavijo stenski vozni red, ki se dobi na postaji Ljubljana, glavni kolodvor za 10 kron. Vse eventualne izpremembe pošilja ta postaja brezplačno vsem naročnikom stenskega voznega reda, kjer so vsi zabeleženi, — V pojasnilo. Z ozirom na notico v »Slovencu«: »Za vsako pomarančo en dan zapora,« se ugotavlja, da z dotičnim Antonom Ježom ni istoveten g. Anton Je5!, sedaj stanujoč v Ljubljani, Vipavski trg. — Preskrba invalidov. Zadnje čase smo čitall v slov. dnevnikih o zaposlovanju invalidov in so se pri tem izrazito izgovarjale merodajne oblasti, čeS, da jim ni mogoče upoštevati premnogoštevilnih prošenj in želja invalidov, ker jim baje primanjkuje razpoložljivih službenih mest. Nekaj je res nu tem, vse pa tudi ne! — Teh revežev jo zares veliko, toda službenih mest vendar vsaj toliko, da bi sc zamoglo prccoj.šnjo število invalidov nastaviti. Treba jo lo clobrc volje uporabljati in izvesti naredbo cclokupno tmiuuno vlade z dno 20. nov. 1018, št. 115, točka 2, črka n in h — in pomngano bo marsikateremu revežu - invalidu, kajti tudi v njih vrstah se najdejo moči in sposobnosti, ki »^J l/jl./.vivuuil1 o odgo varja !c vsestranskim zahtevam in tako koristile državi. Nikakor so pa no moremo strinjati z mislijo ln izvedbami, da sc nekaterim, mani opra- .ičenini podeljujejo mesta, reveže-invalide pa zapostavlja. Enako jc tudi pri podelitvah raznih tobakarn. Kjer jo lo količkaj udobno, to se pravi bolje situirano mesto, že jo ni deležen invalid — ali se mu pa podeli tako, kjer mora postaviti barako z ogromnimi stroški iu so zadolžiti. Tiidi se je vpeljala nova metoda, da se dvenm opravičencema podeli ena trafika. Zlasti se pa odlikujejo nekateri hišni gospodarji a svojo dobrosrčnostjo, da ne-čejo zasigurati lokal invalidu, ter ga raje drugače vporabijo, da tako ne more biti deležen invalid podeljene mu tobakarne. Apeliramo na občinstvo, razno urade in privatna podjetja in kličemo: Pomagajte invalidom in pomagano bo tudi Vam in državi! Končno prosimo še poverjeništvo za socialno skrbstvo, da izpelje in objavi naredbo, po kater1 bi bila kreditirana vožnja onim inval,',"*n, ki hodijo v Ljubljano radi protez in jih tako obvaruje ne-malih potnih ^trr.škov po železnici. — Splošna organi?"'•ijs vojnih invalidov za Slovenijo — Policijska ura. Za dobo poletnega žasa je policijska ura za Ljubljano, Maribor in Ptuj za gostilne do 23., za kavarne pa do 24. ure. Za vse druge kraje v Sloveniji pa je policijska ura za gostilne do 21., za kavarne pa do 22. ure. — Laneni sukanec za čipkarice. Težko pričakovani sukanec razdeljujejo čipkarske šole vsem čipkaricam, katere imajo čas in v kolikor jih ne zadržuje poljsko delo. Sukanec na vretencih ni za čipke in škoduje le dobremu imenu naših čipk, ker postanejo čipke že po prvem pranju cunja-ste, — Popravek, V včerajšnjem članku »Krščansko žensko društvo« naj se bere med odbornicami namesto Evge-nija Galetova -r- Evgenija G o g a I o -v a. — Izpuščeni 6ta po tiskovni pomoti v istem članku imeni odbornic gdčne Cilke Krek in gc. Marije poverjenik R e m -č e v e. Ontellamisis® novice. lj Žrtev svojega poklica. V bolnišnici Je Umrl v soboto 8. majnika 1920 gospod Maks Leveč, mestni cestni nadzornik, kateri je bil, kakor smo poročali, smrtnone-varno ranjen ob požaru na glavnem kolodvoru. Nevarno poškodovanega gospoda Levca so prepeljali v bolnišnico, kjer ie ležal v nezavesti do 8. t. m. ob pol 1, uri popoldne, ko je izdihnil svoio dušo. Rajni Leveč zapušča vdovo s 7 nepreskrbljenimi otroci. Rajniku časten spomin, njegovim pa naše sožaljel lj Vsak ljubitelj resne glasbe naj po-eeti jutrišnji koncert Glasbeno Matice orkestr. društva, ki se prične točno ob uri zvečer v Unionu- Vstopnice v trafiki v Prešernovi ulici. (k) lj Dijaško orlovsko okrožje vabi na Slavnost, ki se vrši 16. t. m. v Ljubljani. Razen javne telovadbe, ki se vrši ob 4. popoldne na rakovniški terasi, bo zvečer ob 8. v veliki dvorani Uniona komerz na čast bratom Orlom iz drugih krajev. Mladi Orli - dijaki so vsem, ki bodo prišli gledat njihovo popoldansko telovadbo na Rakovniku, porok, da bodo poleg malega izpre-hoda izven Ljubljane imeli še lep užitek. Pri telovadbi svira rakovniška godba pod vodstvom g. kapelnika Dolinarja. Zvečer na komerzu sodeluje orkester dravske divizije z veščim dirigentom g. dr. Čerinom na čelu. Podrobnosti naznanjajo lepaki. lj Prosvetno društvo za kolodvorski okraj vabi vse svoje člane in prijatelje k velezanimivemu predavanju, ki ga priredi v torek, dne 11. maja na verandi hotela »Union«. Začetek točno ob osmih zvečer. Predava msgr. Steska. (k) lj Odborova seja »Katoliške Lige« se vrši v ponedeljek dne 10. maja ob 4. po- Roldne v društvenih prostorih v Ljubljani, lestni trg št, 8, I. (k) lj Promenadni koncert. Godba Dravske divizije priredi danes pri ugodnem vremenu promenadni koncert od pol 12. do pol 13. v Zvezdi, lj Društvo za mladinske domove vabi uljudno svoje člane k seji, ki se vrši v torek, dne 11. t. m. ob pol 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni, I, nadstr. — Ker je seja nujna in važna, prosimo, da se je udeleže vsi člani in oni, ki uvidijo, da je lepa vzgoja mladine srečna bodočnost slovenskega naroda. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Poni-kvar, posestnikova žena, 59 let. — Ana . Potrebuješ, delavčeva hči, 3 leta. — Jernej Žargi, tapetnik, 30 let. — Silva Zore, hči trgovskega sluge, 3 leta. — Frano Viz-jan, bivši pekovski pomočnik, 82 let. — Ivan Rus, hiralec, 77 let. — Cirila Škoda, hči kovinskega strugarja, 10 mesecev. Ivan Močnik, kočar, 54 let. — Luka Crn-kovič, zasebnik, 50 let. lj Zadruga krojačev, krojačič, modi-stinj, krznarjev za mesto in za okolico Ljubljane naznanja slav. občinstvu, da so vsled vedno naraščajoče draginje pomočniki zahtevali zopetno zvišanje sedanje plače, in sicer z dnem 10 tnaia t. L za 30 odstotkov, vsled česar so mojstri in mojstrice tern potom zopet prisiljeni povišati cene svojim cenj. naročnikom. Načelstvo. lj I. medicinski ples v korist strokovni knjižnici »Društva jugoslovanskih medi-cincev v Ljubljani«, ki smo ga vsled izrednih razmer morali odgoditi, se vrši v petek, 14. maja. Pričetek, kot označeno na vabilih. K zanesljivi udeležbi vabimo najvljudneje vse, katerim smo vposlali vabila. — Odbor D. J. M. (k) lj Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima v nedeljo dne 16. maja 1920 dopoldne ob pol 10. uri v veliki dvor -m' hotela »Union« svoj redni občni zber z že objavljenim dnevnim redom, h kr.tere/nu sc vsi hišni posestniki in pocestnice ponovno vabijo. Občni zbor jim nudi priHko, da s polnoštevilno udeležbo pokažejo svojo nezadovoljnost s svojim slabim sedanjim položajem, ki se sistematično od dne do dne slabša. Obisk je pa tudi potreben, da podkrepimo s tem našo organizacijo in ji pridobimo ugled pri oblastih. Z udeležbo na občnem zboru pa člani tudi dokažejo, da so vsaj nekaj pripravljeni sodelovati v interesu splošnosti in s tem priznajo požrtvovalnost društvenega odbora, ki jim bo podal natančno letno poročilo o vsem svojem delovanju. Občni zbor aaj pokaže solidarnost in stanovsko zavest hišnih posestnikov in naj bode pravo mesto, kjer vsak posestnik poda lahko svoje na vete. Kdor se občnega zbora, ki raj bode obenem shod vseh ljubljanskih hišnih posestnikov, ne udeleži, ne zasluži, da bi se n e-gove gmotne razmere zboljšale in dobil zopet svoje lastninske pravice nad svojim ogroženim imetjem. lj Ing. D. Gustinčič nam je poslal iz Trsta sledeči popravek: Ni res, da je pobegnil ing. D. Gustinčič na italijanskem avtomobilu, res pa je, da se je preselil tri dni pred ljubljanskimi dogodki, t. j. dne 21. aprila, za stalno v Trst. Iz Ljubljane se je odpeljal z redno potnico in na avtomobilu dr. Tomšiča. Ij Roparski napad v Šolskem drevoredu. Te dni se je izvršil v Šolskem drevoredu roparski napad. Ponoči je napadel neznanec nekega moža, ga oplazil s palico po glavi, mu iztrgal denarnico in vzela ga je noč, lj Zgubila se je od hotela Tratnik do južnega kolodvora ali pa z opoldanskim vlakom do Drenovega griča ženska ročna torbica z vsebino: zlata zapestnica z uro, potem ženska zlata ura, dolga zlata ženska in moška verižica. Nagrada 2000 K, katera se dobi pri g. Korene, Frančiškanska ulica 6. (k) Narodno gledišč. Opera« 10. maja, ponedeljek: Zaprto. 11. maja, torek: »Trovatore«. Abon. E. 12. maja, sreda: »Poljska kri«. Abon. D. 13. maja, četrtek: »Trovatore«. Izven ab. 14. maja, petek: »Poljska kri«. Abon. B. 15. maja, sobota: »Faust«. Abon. A. 16. maja, nedelja: »Jevgenlj Onjegin«. Izven abon. Drama. 10. maja, ponedeljek: »Sneg«. Abon. C. 11. maja, torek: »Za narodov blagor«. (V prid akademski menzL Igiajo akademiki.) JESENICE, BLED IN BOHINJ OSTANEJO JUGOSLOVANSKI. LDU Belgrad, 8. maja. Jugoslovenski poslanec in delegat na mirovni konferenci v Parizu dr. Otokar Rybaf izjavlja, da njegov interviev, ki ga je »Slovenski Narod« z dne 7. t. m. posnel po zagrebškem listu »Novosti« ki ki so ga objavili ludi nekateri drugi listi, ni točen. Jeseniška kotlina, Bled in Bohinj ne spadajo v vmesno državo, Zahteva se le demilitarizacija teh krajev, Nittijeva izjava glede načelnega sprejetja spomenice z dne 9. decembra 1919 ni od 25. januarja, marveč od 25 aprila. POGAJANJA ZA KONCENTRACIJSKO VLADO, Belgrad, 8. maja. (Izvirno.) Politični položaj je še vedno nejasen. Demokrati še niso izjavili, ali se odrekajo svoji zahtevi, da mora vlada najprej demisijonirati in da se šele potem nadaljujejo pogajanja za sporazum. Kljub temu se pogajanja nadaljujejo, Demokrati zahtevajo za sebe ministrstvo za notranje stvari. Njihova kandidata sta Draškovič in Timotijevič. VPRAŠANJE USTAVE. Belgrad, 8. maja. (Izvirno.) V parlamentarnih krogih sodijo, da bo akcija za sestavo koncentracijske vlade naletela na resne ležkoče, ko bo prišlo pri pogajanjih na vrsto vprašanje ustave. Pribičevič je v tam pogledu centralist ter smatra načrt ustave, kakor ga jc izdelal dr. Smodlaka in kakor ga hoče imeli Slojan Protič, za pogrešen. Demokrati so se v tem vprašanju razdvojili. Doslej sicer pogajanja te niso došla do te točke, toda zdi se, da bo tvorilo to vprašanje resno zanteko pri sestavi koncentracijske vlade. ZA PRESKRBO ŽELEZNIČARJEV. LDU Belgrad, 8. maja. V ministrstvu za promet so začeli proučavati, kako bi se dala izvesti oskrba železničarjev in njih rodbin in kako bi se jim olajšalo življenje, Ni izključeno, da se osnuje centrala železničarskih zadrug na zadružni podlagi. BIVŠI SRPSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK PONESREČIL. LDU Belgrad, 8. maja. Včeraj je v Knez Mihajlovi ulici podrl avtomobil vojnega ministrstva bivšega srbskega ministrskega predsednika Alekso Jovanoviča. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer je na posledicah poškodb kmalu potem umrl. MAŽARSKA NE BO PODPISALA MIROVNE POGODBE. Dunaj, 8. maja. »VViener Allgemeine Zeitung« poroča iz mažarskega vira, da se je mažarska vlada odločila, odreči ratifikacije mirovne pogodbe. Ako bo ententa skušala izvršiti na Mažarske pritisk, da bi podpisala mirovno pogodbo, bo sedanja mažarska vlada odstopila ter bo sestava nove vlade poverjena grofu Appcnyiju. Tiaršsfcika m šport. N^ometna tekma. Danes ob 18. uri na igrišču S. K. Ilirija nogometna tekma: S. K. Victoria: S. K. Ilirija. Blagajne se odnro ob 17. uri. Vstopnma: Sedež I, vrste 16 K, II. vrste 12 K. stoiišče 6 kron, za dijake in č'ane proti legitimaciji 3 K. — Ob vsakem vremenu! (k) Gospcdffrsfuo. g Pogoji za izvoz blaga v inozemstvo. (Uradno.) Na podlagi člena 4 sklepa ministrskega sveta, IV., št. 4858 od 17, aprila t. 1., ki ureja izvozno trgovino in ki je objavljen v »Službenih Novinah« št. 91 od 27. aprila t. 1. se določa, da se izvoz blaga v inozemstvo more vršiti samo z nastopnimi tujimi valutami: ameriškimi dolarji, angleškimi funti, švicarskimi sranki, francoskimi franki, belgijskimi franki, španskimi pe-zetami, holandskimi goldinarji, italijan-simi lirami ali grškimi drahmami. Ta tuja valuta se more položiti samo v čekih, ne pa v efektivnem novcu, izvzemši vrednost do 1000 francoskih frankov. Za način zavarovanja valute veljajo dosedanji predpisi, po katerih je delala inozemska centrala. Izjemoma se z ozirom na razlago v sklepu ministrskega sveta I, št. 3245 od 19. novembra 1919 in I, št. 12.614 od dne 5. aprila 1920, dopušča izvoz pekmeza in suhih sliv za dinarje, nemške marke in češkoslovaške krone. Podpis: Finančni minister Velizar Jankovič m. p. I, št, 18.073. Belgrad, 28. aprila 1920. I?pred sedata. Osr. Rostohar kontra Ufottr. Ljubljana, 8. maja 1920. Ljubljansko okrajno sodiščo je pričelo danes ob 9. uri dopoldne nadaljevati razpravo o znani tožbi, katero je vložil dr. Mihajlo Rostohar proti inženerju Uhlifu. Razpravo vodi g okrajni sodnik Avsec, dr. Rostoharja zastopa dr. Oblak, inženerja Uhlifa dr. Vo-dušek. Sodnik ugotovi, da temelji tožba na izreku inženerja Uhlifa, kateri je rekel pisatelju dr. Kraigherju v kavarni Union, da si je pridobil dr. Rostohar milijone in da si je dal nositi erarično blago na dem. Sodnik začne zaslišavati priče. Prva priča dr. Kraigher Izpove: Obvestil sem dr. Rostoharja o tem, kar mi je pripovedoval g. inžener Uhlif; vsa stvar mi jc bila zoperna. , , „ Priča prof. dr. Fran Ramovš pove: Inže-ner Uhlif mi je pravil o kavarni Union, da je izginil na glavnem kolodvoru denar, katerega bi bil moral Rostohar zapleniti in da si je dal dr. Rostohar nositi perilo na dom. Rekel mi je tudi, da bi rad dognal, kdo je tistih 25 milijonov vzel. Nisem dobil vtisa v drugem razgovoru 7 inženerjem Uhlifem, da si je dr. Rostohar te milijone prisvojil, pač pa sem dobil ta "vtis v svojem prvem razgovoru z inženerjem Uhlifem. Glede na prvi razgovor z inženerjem Uhlifem v kavarni Union pripomnim, da sem sc pri zaBliSanju 19, maja 1919 glede na čas morda zmotil tn se jc mogoče vršil razgovor že pred Božičem in ne v februarju, kakor sem to takrat trdil. Po prvi razpravi mi je pripovedoval inžener Uhlir pred kavarno Union, da no gre veS za 25 milijonov, marveč za 8 denarnih pisem in za perilo iu da je bilo zaplenjenega 14.800 kron denarja ,od katerega je dobila narodna vlada le 7000 kron. PoStni nadoficijal Adolf Hclman. ki posluje zdaj v Vratislavi (Požun) izpove nemško: V noči od 31. oktobra na 1. novembra 1918 sem se pripeljal v službi iz Trsta v poštnem vozu na ljubljanski glavni kolodvor. Moja služba je bila, da sem lcartiral denarna pisma. V LJubljani je vladala velika zmeda. Vstopil je porotnik z več vojaki, ki so preiskali posamezno vse osobje in so vzeli nekaterim kolegom 418 kron, par čevljev, škornje in so preiskali tudi vse nahrbtnike. Grozili so nam b samokresi. Ko je častnik naSel direktno denarno vrečo, jo nameri! proti meni snmokre« in zaklieal »Sie gerieboner Gauner, warum s>en Sie mir d as nicht! Geben Sie alle Geldor herausl« Cel dogodek sem si precej, ko se je izvršil, v glavnih točkah zapisal v svojo beležnico. Zaznamek ce —t«..:. _ tr T tn nnlri nnrnr'-nik 7qr)lenil buisi . -» i^jv*... i *... j- --— r - —, , v zastopstvu slovenske vladu direktno denarno vrečico Treta I. na Dunaj 4G v skupni vrednosti 105.C25 kron; tudi so bila zaple-niftna Dri.nnror.ena nisma. in sicer sta bili dve namenjeni v Maribor, dvo v Gradec in eno v Berlin. Potrdilo o tem jiovzctju se ni dalo. Zraven jo bil še drugi častnik, neki narednik iu več voinkev« Po odhodu vlaka jo sestavil priča koncept poročila; dotični častnik je vtaknil v svojo bluzo pisma in odnesel de-narnc vrečo; celotna vrednost jo znašala 148.920 kron. Itelman ju sjioznnl dr. Rostoharja. koi tistega častnika, kateri je takrat posloval. Bivši nadporoi nik Jarec, zdaj pri mestnem magistratu, izpove: »Posloval som kot namestnik poslujočegu častnika na glavnem kolodvoru. Prišel jo dr. Rostohar z listkom, 'oš da so nameravajo odpel jati sumljivi rradniki Kreditnega zavoda na Dunaj s 7 milijoni, toda, dasi so niso odpeljali, jo dr. Rostohar preiskaval poštni voz. Naravnost jezil sem so, ker jo vlak zaradi njega toliko časa čakal. Uradnik so je prvotno upiral preiskavi; čez kako uro je dr. Rostohar zapustil voz. Nosil jo nekake pakete seboj. Revident Gro-gorec mi je pripomnil: »Denar *e imajo!« Dr. Ro3iohar m' je pa rekel: »Vidiš, pa ga imam!« Videl sem, da si je dr. Rostohar nekaj zapisnvpl; opozoril sem ga celo, naj si denarna pisma zabeleži. Priča Holman pravi: »Nisem zapazil, da bi si bil dr. Rostohar kaj zapisovat, dasiravno sem stal vedno za njim.« Gledo na narednika Bara pravi priča Jarecr »2e imo feldvebel mi ni ugajalo; čudno so mi jo tudi zdelo, ker me je »ta« feldvebe! pričel tikati.« — Sodnik pripomni: »Takrat jo vladala fraterniteta.« Priča Franc Bar, trgovec s pisalnimi stroji, takrat narednik, izpovo: »Dr. Rostohar me jc povabil, naj grem z njim, češ, da pridejo iz Trsia milijoni. S pištolo v roki smo prišli v voz. Pregledali smo ga in konfiscirali nekaj erarifnih stvari. Dr. Roslohar je grozil uradniku p pištolo v roki in ga vprašal, kje Ima denar skrit. Gospod doktor je držal v roki pisma s 30.000 K in vrečico s 100.000 K. Potem sem našel 3 pakete, takrat sem zakričal: »2e imamo krištuše!« Helmann lii potrdil prejema denarnih pisem, govoril jo le, da bo dal potrdilo. Točno se spominjam, da smo bo peljali s kolodvora na štaciisko poveljstvo z majhnim lnksus avtomobilom, in sicer šofer, dr. Rostohar, blagajnik v sokolski obleki in menda še dva ali trije Sokoli oboroženi s puškami, Jaz sem sta! na stopnjici. Dr. Rostohar me je 20. novembra 1918 ustavil na cesti in vprašal, kako f,e mi godi. Dr. Vodušek: »To je za to važno, ker je rekel dr. Rostohar, da se več ne sjjominja na tistega feldvebelna, kateri je bil v vagonu z njim.« Priča Joža Potokar jo pregledal na šta^ cijskem poveljstvu s sodanjem kontrolorjem čekovnega urada Rosmanom pisma. Napravil so je o njih majhen listič zapisnik, katerega ja pisal dr. Rostohar. Polkovnik Ljudevit Pour se ne ve spominjati na podrobnosti tistih dni. Vozil sa jo vedno okoli, kor so mu jc vedno javilo o kar kem spopadu ali ropu. iilagajno so bile večkrat zaplenjene tn 6o jih od finance sprejeli. Priča major Martin Colarič zaslišan o okolnosti, če bo je takrat trpelo, da so častniki kupčovali, izpovo: »Prepovedano jo bilo. toda godilo se jc. Ko smo leta 1917. prišli v Kormin, jo dobil, kdor jo kaj hotel, vse za zdaj neverjetno nizko ceno. Če bi bil kdo takrat založil za blago 20.000 kron, bi dobil lahko zdaj za njega dva milijona. Takrat, ko so so umaknili Italijani za Piavo, jo bilo vsega dovolj. Meni se je tudi ponudilo, da naj so udeležujem kupčijo z vinom, kot aktiven častnik sem to odklonil. Tako kupčijo so bile zelo odiozna stvar in sem jih zato izročil svojim zaneljivim podčastnikom. Verjetno je, da so delali proviantni častniki na svoj račun kupčije, dasi je bilo to prepovedano in odiozno, se je to trjielo. Take kupčijo Je delal tudi poveljnik 2. artnade, za to so jo razpustili. Ko je prišel dvorni vlak v Kormin, 60 vlačili vso v njega, neki vedno pijani akcesist je bil zato odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono, dasi taka odlikovanja v XI. činovnem razredu niso bila.« Priča Ernest Fabjani z Bleda potrdi, da so je dr. Rostohar ves zanimal za nakup vile Planinka na Bl*du. Pričo. Ernest Pegan, trgovec v Trs»u, pove, da jo naročil Rostoharju leta 191«., da naj za njega kuni kako primerno vilo ali hišo. Priča Anton Kos izpove: »Ko smo se izbrali drugič, rezervni častniki pri Mraku, jo prisedel ludi g. inž. Uhlif, rekoč- Ju, to jo že nesramno, kakor se godi v Ljubljani. Grem v Prago, da tamkaj informiram svojo krogo. Go\oril Je tudi o dr. Rostoharju na nek način, kakor da bi bil dr. Rostohar Pogačnikov podrepnik. Iz njegovega govora sem posnel, da je bii dr. Rostoharju sovražen.« Na predlog dr. Oblaka glede na očitek, da vodi dr. Rostoharja pohlep po denarju, izpove priča prof. dr. Ramovš: »Takoj v po-četku ko se je ustanovila vsouciliška komisija, je dr. Rostohar v njej jako požrtvovalno in brezplačno sodeloval. Ko je pa nastal* ta tožba, je bil jako deprimiran in je začel Iz-ostajati od spJ.« V Sodnik prebere nato pričevanje Henrika Frejvvalria, ki ie bil zaslišan v Pragi. Ob pol 2. popoldno prekine sodnik razpravo. Popoldne ob 4. nadaljuje okrajni sodnik g. Avsec razpravo in naznani, da se bodo pre-čitali spisi iz akt«, kateri ob&ega velik volumen. Zunanji urad Nemške Avstrije je poslal vladi za Slovenijo oster dopis, v katerem opisuje dogodek temeljon Holmanovega raporta in vprašuje, ča je šlo za roparski napad ali za kako odredbo vlade in se zahteva, naj se zadeva kazensko pravno ugotovi. Na podlagi tega dopisa je lakratni predsednik narodno vlado gospod Pogačnik odgovoril, da gre za roparski napad in da vlada ni odredila nobene zaplembe denarnih pisem. Spis je odstopila vlada državnemu pravdništvu, katerega je odstopilo vojaškemu pravdništvu, ki je po vojnem sodišču uvedlo preiskavo proti neznanim storilcem. V tej preiskavi je bil 15. januarja 1919 zaslišan tudi dr. Rot>tohar. ki je izpovedal, da je imel nalog zapleniti zaloge avstro-ogrske banke. Z nadporočnikom Jar-com st.a skupno izvedla revizijo in zaplenila 3 "aket.o računskih knjig; zaplenjeno reči so so izročile finančni komisiji. Vojaško pravdništvo je na to ustavilo preiskavo proti neznanim storilcem in jo poročalo državnemu pravdništvu v Ljubljani, da Jo dr. Mihajlo Rostohar nuino osumljen uradne poneverbo liS.OOO kron.' Polici|a: p. nadkomisar Gerzi-I nič in kanclist Hal-o sta izvedla pri tr. dr. 1 Rostoharju preiskavo. Oh 'ei priliki ie dr. Rostohar izpovedal, da je bil kot proviantni častnik v zvezi z raznimi trgovci. ' Sodnik pravi: »Zdaj bomo obdelali se srajco in nahrbtnike,« in pristavi: : Dr. Bo-stohnr toži inž. Uhlira zaradi izreka, da ti je dal dr. Rostohar po vojakih nositi na dom na nepošten način erorično blago in da ju dni češki častnik arhitekt Frehvald dva vojaka aretirati. Frciwaltl jc prišel v skladišče pivovarne Union, kjer jo videl, da .se \ se vprek pleni. Freiwald je aretiral dva vojaka, l>i sin nesla d\c culi. Tista dva vojaka tta bajo rekla, rta sta dalala to v prid dr. Rostoharja. Vojaka je izročil orožnikom. »Na mojo urgen-co,« pravi sodnik, »mi je poročala orožni ška brigada, da nista bila pri orožnikih zaslišana. Pri vojaškem sodišču sta bila zaslišana čoto-vodja Iglič in poddesetnik Strguljc. lglič jo izpovedal, da jc bil na razpolago gospodu dr. Rostoharju za prevažanje blaga z glavnega Rostoharja za prevažanje blaga z glavnega in državnega kolodvora in da mu je dovolil noki častnik vzeli s seboj, če jni kaj ugaja. Poddesetnik Strguljc je bil Igličev adjutant pri iskanju srajc, pravi sodnik in jo \/.el s seboj, kar so mu dovolili: dovoljenja nisem prosil, ker je bilo to samoobsebi umljivo. Poročnik Sitar zaslišan je izpovedal, da jc dal dovoljenje kakemu vojaku vzeti kaj s seboj. Vojaško sodišče je na to ustavilo postopanje, ker če smejo \cliki krasti, zakaj bi ne ameli tudi mali, pripomni pikro sodnik. Ob 5. uri ~0 minut popoldne zaključi Sodnik dokazovanje,- Zastopnik dr. Rostoharja dr. Oblak predlaga. naj so spozna inž. Uhlif krivim. Zagovornik inž. Uhlira dr. Vodušek pov-darja v svojem zagovoru: »Stvar jc samn-posebi priprosta. Kar tiče tistih 25 milijonov, je stvar zastarela. Uesede »Zanjka se zadrgu-je,« se ne more subsumirati pod kak kazenski paragraf. Preostaja še tožba, da si je dr. Rostohar prilastil 110.000 kron. Pri razpravi dno 13. avgusta 1918 sem jaz sestavil in vložil pripravljalni spis, v katerem sem konstatiral, da jc nastala diferenca 141.600 kron; s tem spisom nima g. Ulilif nobene zveze. Čc je s »um kdo kaj zakrivil, sem zakrivil jaz. V tej točki je tožba zgreSena. Sieor se jc podal dokaz resnice v celem obsegu. Kdor pozna ccl položaj dne 1. novembra 1918 na južni železnici ve, da je vse živelo in govorilo o 25. milijonih. Gospod Uhlif je zasledoval, kaj jo s tem; ker je moral g. dr. Rostohar o tem vedeti, naj bi bil podal kratko izjavo o tem v časopisih. Odločno moram zavračati očitek. da ;e vodila inž. Uhlira sovražnost, če govorim c- dr. Rostoharjovi krivdi, storim to le Teoretično, ker jc bilu preiskava proti njemu ustavljena. Moje osebno prepričanje je', da si jc dr. Ro:;tohar res prilastil tistih IJK.OOO K j u sloji,' da je dobila finančna oblast 7000 kron in da torej manjka lil.000 K.'" rZagovornik se sklicuj«: na pričevanje priče llrlma na in graja, ker ni dr. Rostohar na kolodvoru, kjer sc. bili častniki, sestavil zapisnika o sprejemu denarnih pisem. Zapisnik se jo sestavit šele na zahtevo gospoda Potokarja. In g. dr. Rostohar bi bil moral povedati g. Po-tokarju, da sc je nekaj zgodilo, ker so pisma izginila. O gospodu H aru tudi gospod dr. Rostohar ni črhnil besedico; dno 27. junija 1919 jo pa. čisto natančno vedel, da jo šel llar z njim v voz. Delal jc kot proviautni častnik kupčije, kar jc bilo strogo prepovedano; »Zna-ča.jni možje niso delali tako,« jo rekel kot. priča zaslišani g. major Olarič. Dr. Rostohar je imel že leta 1917. 18.000 kron; če jo.bil v sili in stiski, bi bil moral ostati na tej črti, toda ni ostal pri tem, marveč je nakupoval za nizko ceno mast. v Banatu, katero je drago prodajal bednemu prebivalstvu v Trstu. Po preobratu je imel očividno več, kakor 48.000 kron. Saj je ponujal za vilo S0.000 K, za hišo pa 40.000 kron in rekel: »Denar bo takoj.« Po mojem prepričanju bi prišel vsak kazenski senat do prepričanja, da si jc dr. Rostohar denarna pisma prilastil. Kar tiče Freivvalda, sta se vozila inž, Uhlir in arhitekt Froivvald proti Dunaju. Tnž. Uhlif si je zapisal, kar mu jo gospod pripovedoval. Kar je napisal, je gospod Frehvald prebral in popravil: Kar jo dodal, jc najhujše. In Froivvald v Pragi kot priča zaslišan je izpovedal: »Resnica je, da sem tako dogodek pripovedoval, kakor rta je k. inž. Uhlif zapisal, kar jc še popravil in podpisal.« Dr. Rostohar nato vstane in pravi: .Kot adiuta.nl, se.m imel takrat, v tistih rlnch mnogo važnejših reči, kakor tiste milijone. Mogoče jc, da sem zamenjal dogodke, toda vodoma r>e„ Vtaknil nisem nikdar pisem v žep. kpr čc bi jih bil vtaknil, bi jih bil moral najti. Vršilo so je to vse v prevratu, ko je obstajala velikanska nevarnost, da sc vse zruši, kar smo imeli. Kdo je vzel pisma, ne vem. Jaz jih nisem. Kar tiče pohlepa pn denarju, ki sc iti i očita., opomnim, da smo imeli pri nakuppova-nju velikanske stroške. Kupil sem mast v Ba- natu po 7 kron, moj feldvebrl jo jo prodal v Trstu Judom po '17 kron. Prodajali smo, da s nI o krili svojo stroške. Kar jo ostalo, sem dal k svojim prihrankom, ki niso bili veliki, ker moji tovariši so si prihranili milijone. Takrat, ko sem revidiral vagon, nisem nosil bluze, marveč plašč, ker jo bilo mrzlo. Sudnik dr. Avseo pripomni: »Dno 1. novembra 1918 je bilo zelo vroče!« Končum z opazko: »Oku ,-il sem vse, kar mora okusiti revni slovenski dijak pri svojih študijah. Dovršil som visoko šolo in bil na tem, da pridem na slovensko vseučilišče. Ko som bil na tem, da se mi ielja izpolni, mi pa vrže moj nasprotnik pest smrdljivega blata v mene, da me onemogoči, dasi si je pri nas pridobil lepo premoženje. Lahko bi bil vprašal meno naravnost, kaj je s temi 2o. milijoni, toda sovražil me je, kor som ga na povelje odstranil.« Dr. Vodušek pravi, da to ni prava bojna metoda, napadati nasprotnika tako, kakor je to sloril dr. Rostohar. Inž. Ulilif: »Gospod dr. Rostohar pravi, da som vrgel pest smrdljivega blata v njega.. Tudi jas sem oficir in kot Čeh sem moral v mažarskem polku, v katerem seru služi', požreti vse psovke, a katerimi so nar. obklada-li. Prišel sem z najboljšim namenom v Slovenijo. dr. Rostohar je pa bil pred prevratom ■ goreč. Avstrijec. Nobene maščevalnosti nisem | imel proti njemu. Pozoren som na vse postal, ker sem videl na štacijskem poveljstvu odprle blagajne;« Okrajni sodnik Avsec vstane nato. rekoč: »Razprava je zaključena. Sodba so razglasi jutri ob 11. dopoldne.« a Mestni magistrat v Ljubljani v sporazumu z odsekom za prehrano dovoljuje, da smejo mesarji v mesnicah z ozirom na večje režijske stroške prodajali goveje meso I, vrste po 28 K in II. vrste po 26 K. Cene na stojnicah ostanejo iste, kakor so bile do sedaj, to jc L vrste 26 K in II. vrste 24 K. a »Vnovčevalnica živino in mast« opozarja ccnjcno občinstvo, da ima v za logi večjo množino jajce, ki jih prodaja v svoji trgovini v Stritarjevi ulici po 1 K 15 vin. za komad. Vsaka stranka more dobiti do 50 komadov. a Splošna gospodarska zadruga za Sldvcdjo v Ljubljani. V torek dne 11. maja se prične zopet delili sledeča živila: masi, slanina, olje, kis, testenine, cikorija, jc-šprenj, kava, žitna kava, prekajeno meso, med, koruzni zdrob, pšonični zdrob in sol. Nadalje sc dobi tudi milo, sveče, pralni prašek, Sidolin in krtače za ribati. Cena in določena množina posameznega blaga so razvidne pri vhodu v prodajalno. Posodo za olje, kis in med jc prinesti s seboj. Delitveni red jc sledeči: V torek 11. maja 1—150, v sredo 12. maja 151—300, v potek 14. maja 301—450, v soboto 15, maja 451—600, v ponedeljek 17. maja 601 do .750, v torek 18. maja 751—IDO0; v sredo .10. maja 1001—1150, v četrtek 20, maja 1151 do konca, v petek 21, maja in soboto 22. maja zamudniki. Pogreša se Anton Kljun od bivšega L R. 17, tj. Komp., doma iz SI a v in.j pri Ilruševju, pošta Postojna. Njegov »*dnji naslov: A. K., vojni plenik — Taškent, 4. polk. Az. Rusija. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti na naslov: J. Žagar, Ljubljana, Semenišče. Iščejo so slarši otrok Arčon Marije, lA tet., Gabrijele, 'J let in Konice, H let iz Rotift pri Gorici. Kdor ve, kje so nahajajo, naj javi Posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani, Dunajska ces