Adriatic zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. KRIZA ali So številke, ki jih ni treba komentirati. V ponedeljek 3. junija smo v vsej Izoli komaj našteli 250 turistov, od tega pa jih je bilo v hotelu Delfin kar 150. V Simonovem zalivu so imeli 65 gostov, na Belvederju 19, v hotelu Marina 13 in v avtokampu Jadranka 6 gostov. V Delfinu se jim obeta kar presenetljivo dobra sezona, Belvedere in Marino rešujejo šolski izleti, v avtokampu pa pravijo, da se precej tistih Slovencev, ki imajo počitniške prikolice v Dalmaciji in Istri zanima za pogoje kampiranja pri njih. Še zanimivost, ki so nam jo povedali: Študentski tabor v Ankaranu je ( zaradi nizkih cen ali bližine meje ) skoraj povsem zaseden. Zasebne sobe samevajo, celo redni gostje odpovedujejo letovanje v naši lepi deželi. Akcija uničenja napreduje. države kar dobro ON) /MM (M m o Suj ^2 o z”» KRIZA VLADANJA ? Šušljalo se je že nekaj časa. na zasedanju občinske skupščine ( četrtek 30 5.) pa se je tudi zares zgodilo. Ko je prišel na dnevni red program dela izvršnega sveta so nekateri poslanci sprožili vprašanje zaupnice predsedniku in izvršnemu svetu. Toda, župan je strankarskim liderjem in poslancem pomahal s starim skupščinskim poslovnikom, ki pravi, da se pobuda za glasovanje o zaupnici sprejme, če jo podpre najmanj 10 poslancev v vsakem zboru. Takšne podpore pa ni bilo in tako imamo še naprej isti izvršni svet in njegovega predsednika, nimamo pa programa dela. saj so ga poslanci zavrnili.Mimogrede; kot kandidat LDS za novega mandatarja je bil menda že pripravljen naš sodelavec Gianfranco Siljan. Sejo skupščine so prekinili in jo nadaljevali čez teden dni ( 6,6.) vendar tudi tokrat ni manjkalo presenečenj. V pripravah je bilo namreč slišati o odpoklicu dveh članic IS ( Ivanka Kernel. Dunja Komljanec Stepanek ), na skupščini so potem glasovali le o slednji in njenega odpoklica niso izglasovali. Nevihta je mimo. oblaki so ostali. V koga bo naslednjič treščilo ? V ponedeljek (3.6.) se je v Izoli začel vsakoletni delovni tabor Višje šole za socialne delavce na lemo Droga in AIDS na Primorskem. Doslej so opravili nekaj anket pogovorov s strokovnjaki in srečanj z domačimi uživalci. O tem. kaj so odkrili in kaj predlagajo zasvojenim in takoimeno-vanim' odgovornim" bomo objavili v naslednjem MANDRAČU. Opozorilo prijatelja: Izogibajte se novih klošarjev , ki vlečejo na plus. Pazite na igle. V pričakovanju razpleta vladne krize ŠKARPENE KRADEJO, MAR NE ? Zgodilo se je 31. maja ponoči, začelo pa že malo prej. G B ribič iz Labina je po Izoli iskal prevoznika za ne preveč pošten "uvoz" ribiških mrež in vrvi iz Italije. V gostilni je srečal, še neznano osebo, ki mu je ponudila prevoz. Neznanec je GB. odpeljal na ladjo Škarpena, last Žarka Kovačiča, prižgal motor in radar nakar je G B. z ladjo odplul do Umaga. Tja je neznanec pripeljal še dva pomočnika ki sta za vsega 100 tisoč lir pristala.da spremljata G B. med vožnjo v Italijo. IZJAVA MESECA - 1. mesto Podatkov o tem, da bi naši učenci Kadili travo, nimamo, in menim, da gre bolj za poulične govorice kot za kaj resnejšega. Sodim, da mi v šoli nismo tisti, ki naj bi se ukvarjali s temi rečmi, temveč bi za to morala poskrbeti policija. Sonja Medved-psihologinja plovbo v Italijo in nazaj. Plovba pa ni trajala posebej dolgo, saj so jih po dobri uri in poi zajeli italijanski mejni organi in jih predali Postaji mejne milice v Kopru, ta pa izolski PMM. Preiskavo nadaljujejo, vmes pa je spregovorila tudi "ulica" in znala povedati vrsto stvari, od tega da so omenjeni prevažali prebežnike iz šri Lanke. do tega, da je šlo za kaj bolj mokastega. Dogodek pa je vsekakor opozorilo, da bo treba tudi za zavarovanje ladij storiti kaj več. PRVA KALADA HISASTRAHOV 4 IZOLSKI STRELCI VSE BOLJŠIH M ELBARCAIOL 6 500 SLADOLEDOV SÀL1JEEKREMÀ 7 TOMA PAPIČA_______2 VEBOOftNA NAGRADNA UGANKA___ i Sezona je Sla dokončno k vragu, pravijo naši turistični delavci, iz Evrope pa prihajajo ocene, da bi jo lahko še rešili, če bi se v Jugoslaviji pravočasno dogovorili, kaj bi sami s seboj. Toda, ker na reševanje jugoslovanske krize ne moremo kaj dosti vplivati poglejmo, kaj smo naredili na našem dvorišču. Uradno smo začeli turistično sezano in še bolj uradno smo se lotili vprašanja občinske vlade. Otvoritve sezone smo se lotili bolj na horuk, enako počnemo tudi z vlado. Edino spoznanje, ki kaj velja pa je to, da imamo na žalost več strank v občinski skupščini kot strank v hotelih. Slišati je celo, naj bi nekaj objektov v Simonovem zalivu bodo ( po vzoru Bernardina ) zaprli 1. julija, nič bolje ni na Be-Ivederju in drugod. Povsod krčijo število zaposlenih, investicije ni nobene, še plaže niso pripravljene, da bi sprejele kogarkoli. Premika se le pri gradnji va-lobrana za marino, pa še tam je dvomov in strahu čez glavo. Pa bi bilo dovolj, če bi se resno zavedli priložnosti, ki nam jo ponuja žalostni položaj naše dosedanje domovine. Če kdo, potem ima slovenska obala, in še posebej Izola, priložnost, da zvabi v svoje objekte in na svojo obalo vsaj domače turiste in kakšnega pogumnega tujca. Logika je preprosta:kKopenska in morska meja sta blizu, v neposredni bližini ni nobenih vojaških enot, ljudje tega konca že dolgo nismo izražali kakšnih preveč nacionalno obarvanih strasti. Oa takšno razmišljanje ima svojo težo govori tudi dejstvo, da sta marini v Portorožu in Ko- mtn m* m**J MU? Merim* mm (mm MT« UCH M imi asm mom KAKRŠNI ČASI, TAKŠEN PRAZNIK Praznik pomladi je zadel le v tem. da je bil organiziran v spomladanskem času, ni pa dosegel komercialnega namena, ki je Je pred nekaj leti privabljal v Izolo številne majhne in velike podjetnike. Marsikateri med njimi je namreč v preteklosti prav tukaj dočakal priložnost za dober zaslužek. Uradni začetek turistične sezone - ta naziv so organizatorji dodali fešti že pred leti - letos ni imel posebne vsebinske vrednosti. Od obubožnih Izolanov ( nič bolje pa ni v Kopru ali Piranu ) pač ni mogoče pričakovati, da bodo napolnili turistično blagajno. To se je jasno pokazalo na letošnjem prazniku, saj so obiskovalci ( bilo jih je seveda nekoliko manj kot lani ) zvedavo opazovali stojnice in skrivoma odganjali otroke od vabljivih balonov in slaščic. S praznimi žepi se pač ne da delati čudežev. Pričakovanja trgovcev, da bodo blago prodali Tržačanom pa se tudi niso uresničila, saj je bilo teh komaj za vzorec. Nič kaj optimistične ugotovitve letošnje tešte pa že ne dajo spati Izolskim gostincem in turističnim delavcem. Pričakovanja in obljube, da se bo z vlaganjem v marino položaj izboljšaj so lahko tolažba, vendar zagotovo ne v najkrajšem času. Slabe napovedi turistične sezone gredo tako najbolj na roko delavcem Mehana. Iplasa, 2. oktobra. Gabbiano in Ferrotehne. upokojencem in najmlajšim, saj so na promenadi strokovno ugotavljali, da bo letos prostora na plažah več kot preveč. Kakorkoli že. o izolski fešti bo treba v prihodnje razmišljati na drugačen način, saj bo. kot vse kaže. predvsem praznik domačinov in tistih, ki se tako počutijo. Z nekaj malega eurodinarskega cvenka v žepu bo morda celo komercialno uspešen. Ob množici novonastalih kava-barov in okrepčevalnic ni hudič, da bi nanj lahko pozabili. Saj je v Izoli družabna in pivska tradicija doma. Pa nasvidenje, domačini, kolikor nas je še ! V. Ostrouška pru sta ta trenutek polno zasedeni. Spremljanje naših strankarskih razprav o občinski vladi zagotovo ni tako zanimivo, da bi turisti zgolj zaradi tega prišli k nam. Bolj bi potrebovali kakšno skupno propagandno akcijo ali vsaj pameten prospekt. Sezona se je uradno začela, po malem pa tudi neuradno, saj so pri nas že nekateri predsezone! in šolarji. Pa jim na recepcijah hotelov ne ponudimo niti najosnovnejših informacij o Izoli, ne povemo jim, kaj bi lahko zgodovinsko zanimivega videli, ne povemo jim za zabavišča, kaj šele za druge lokate. Zato je nujno potreben turistični dogovor na občinski ravni, in seveda občinska uprava, kakršnakoli že je. Lahko se namreč zgodi, da v slabem letu dni nova, še boljša vlada,ne bo Imela komu vladati. P.S. Naši turistični sosedje, Italijani, skoraj vsako leto zamenjajo vlado, pa jim zaradi tega še ni propadla nobena turistična sezona. Se bo nam to posrečilo že v prvem poizkusu ? Mei Postali ste obrtnik, zastavili ste si ambiciozne načrte, imate obetaven program, manjka pa vam dober svetovalec, ki bo poskrbel za vaše finančno poslovanje, zavaroval vaš denar in vam pomagal z ugodnimi krediti. Prav zato smo ustanovili in zdaj že uspešno posluje PRIMORSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA F I B A d.o.o. Koper Seveda pa smo veseli vsakega občana, ki zaupa našemu znanju in poslovnosti, pa na| pri nas le ureja svoje finančne obveznosti, odpre žiro račun, varčuje ali plačuje z našo plačilno kartico. GARANT NAŠEGA POSLOVANJA JE NOVA BANKA Ljubljana. Obiščite nas v poslovalnici ali v upravnih prostorih na koprski Ogrlici ( pjoleg Metalke ) ali pa pokličite po telefonu št. 23-969 VESELI VAS BOMO ! TURIZEM, KAJ JE 1 IN PIL NJE PRELESTI Letošnji praznik pomladi nam je. razen žalostnega začetka sezone, prinesel še izjemni arhitekturni podvig. Celo občinska vlada je inaugurirala zmazek, ki je s strani še najbolj podoben drvarnici, od spredaj ( pogled z občine ) spominja na barake ob vznožju žičnic na naših visokogorskih smučiščih, kjer prodajajo karte in napitke, pod nadstreškom pa daje pogled navzgor občutek, da si v kakšni drugorazredni menzi. Avtorjem bi tako uspešno koketiranje z alpskimi pokrajinami zavidala marsikatera mediteranska dežela, zato predlagamo, da "novost" takoj uvrstijo v kakšen turistični prospekt. BRAVO !!! Neva Zajc Med zaključevanjem številke smo izvedeli, da tudi inšpektorji niso navdušeni nad novo pridobitvijo, še posebej zato, ker nikakor ne ustreza pogoju, da ga je moč prestavljati. Škoda za Delamaris, ki je očitno hotel dobro. Opinione num. 2 PUGNO IN UN OCCHIO A ISOLA In occasione della Festa di primavera e' stato aperto ad Isola nella piazzetta presso la riva Kidrič un mercatino che potrebbe essere accetato di buon grado se alle bancarelle e ai chioschi non fosse stato affiancato, proprio in riva al mare, una specie di tozzo capanno in legno con un pesante tetto in tegolo e tanto dì camino. Un impianto che potrebbe essere installato in una spiaggia o comunque in un posto fuori dal centro-citta'. In questo caso, invece, si pou' ben dire che e' stata ferita I' estetica, cosa che non e' mai accaduta ancora ad Isola. Finora e' stata sempre salvaguardata la fisionomija urbanistica, rinnovando o construendo lodevolmente il centro cittadino senza scostarsi dalle vetuste caratteristiche. Questo nuovo immobile rompe I' armonia dell' ambiente circostante e addirittura interrompe la vista al meraviglioso specchio di mare prospiciente, turbando notevolmente I' incantevole panorama marino. D. Scher Več kot Briškolada v Ljubljanski POKAL JE OSTAL DOMA Grozila je že naravna katastrofa lokalnih razsežnosti, pa se je vse le izteklo v splošno zadovoljstvo prisotnih, saj pokal ni odpotoval v Koper ampak je ostal razstavljen pri Dejanu oz. Kraljici, žrtev zmagovalnega zadovoljstva, odojek, pa je končal v želodcih prisotnih. Bilo je nekaj ur zagrizenih bojev, nekaj sodov piva in flaškonov vina. dobra ura zabave Francija Blaškoviča ( Gori uši Winetou ) in blizu 200 prisotnih, ki so žurali korektno in mirovniško. Sicer pa so stvari potekale dokaj presenetljivo. Že v prvem kolu sta najprej izpadla Marija in Vito. ki sta zbrala najmanj točk. skupaj z njima pa tudi zmagovalca prve briškolade. Buldožer in Dino ter nepričakovano fair par Fredi in Stojče. V drugem kolu je nato pobralo še veterana Frančežeta in Ikota ter nekajkratna zmagovalca Nikolo in Stevota. V finalu so se torej iz oči v oči pomerili: Bandelj- Kvasič ( Koper ) in Karlo-Guliver ( Izola ). Končalo se je tako kot smo povedali v naslovu. Hvala bogu. In Manitou (Winetou ) Vsi tekmovalci so dobili darila, ki so jih prispevali zasebniki od blizu in daleč. (M@WD Gino Gobbo story M (nadaljevanje) Počasi končujemo pripoved Gina Gobba, dolgoletnega direktorja izolske Mehanotehnike, ki je to mesto zapustil v, nič kaj običajnih okoliščinah, pod pritiski politike in njenih nosilcev izven in znotraj kolektiva. Pripoved je nastala v dobrih dveh urah in jo, neavtorizirano, objavljamo v spomin, bolj kot s kakšnimi prizemnimi, revanšističnimi nameni. Takšna je bila želja intervjuvanca in mi jo z veseljem spoštujemo. MEHANOTEHNIKA GRE V SVET Vzorce naših izdelkov smo redno pošiljali na liste inštitucije, ki so bile zadolžene za jugoslovanski izvoz, vendar nismo o njihovi usodi nič izvedeli ali pa so nam jih neodpakirane vračali nazaj. Tako smo spoznali, da si moramo pomagati sami. Odpravili smo se na velik sejem igrač v Nurembergu in tam se je vse skupaj začelo. Začeli smo navezovati prve stike s tujimi partnerji, takrat pa je prišel naš inš pektor za zunanjo trgovino in nas ostro opozoril, da nimamo dovoljenja za trgovanje s tujino. Seveda je sledil prepir iz katerega smo izšli kot zmagovalci, saj je takrat veljala usmeritev v izvoz za vsako ceno in tako se je tudi inšpektor vdal. Na sejem smo odšli z našim ELEKTROPIONIRJEM ( igračo, ki je še danes znana mladim znanstvenikom op p. ) in čeprav je bilo kar nekaj zanimanja zanjo smo doživeli drugačno presenečenje. ŠNABEL iz Trsta ( njegov oče je imel tovarno krtač iz katere je nastal kasneje Iplas ) nam je povedal, da ima v Ameriki partnerja za električne vlakce, ki je pripravljen odkupiti 200.000 komadov letno, če mu zagotovimo, da bo prva pošiljka narejena že čez osem mesecev. Čeprav o električnih vlakcih nismo imeli pojma smo pristali, saj je šlo za izjemno količino igrač. Mnenje št. 1 HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI Razhajanje v stališčih o namembnosti enega najlepših poslovnih prostorov v starem mestnem jedru je prvi mah najbolj škodilo krajevni skupnosti, zdaj pa dogodki že dobivajo pravo podobo. Nestrinjanje predsednice sveta KS Zorke SosiC s soglasjem k spremembi namembnosti poslovnega prostora je dobilo tudi publiciteto v javnosti, vendar se zdi, da je odločitev izvršnega sveta dokončna. Predsednica je sicer pripravila poslansko vprašanje za zasedanje skupščine, ki pa je bila zaradi zapletov pri sprejemanju programa izvršnega sveta prekinjena in se bo nadaljevala ta teden. Za kaj pravzaprav gre? Izvršni svet je sprejel sklep o spremembi namembnosti poslovnega prostora iz tekstilne dejavnosti v dejavnost gostinstva. Zasebnik naj bi v njem uredil klasično kavarno visokega razreda. Ulični svet, ki se je sestal šele po sprejetju tega sklepa, pa se je izrekel proti takšni spremembi namembnosti. Najbližji stanovalci, ki pravijo, da imajo v neposredni soseščini čisto zadosti gostiln in podobnih lokalov zdaj razmišljajo predvsem o tem, ali je šlo le za tolažilni sestanek uličnega sveta ali pa bo njihovo nasprotovanje celo kaj zaleglo. V njihovem imenu zato izvršnemu svetu naslavljamo naslednje vprašanje: Ali nam ob spreminjanju namembnosti tega poslovnega prostora lahko navedete vsaj en razlog, ki nima neposredne zveze s čistim denarnim ( proračunskim ) interesom, temveč z interesom mesta in njegovih prebivalcev ? in ko smo ravno na avtobusni postaji. Denar je tudi glavni krivec, da je prišlo do zastojev pri ureditvi trgovine Pletenine v bivših prostorih Kroja. Sežančani se novemu lokalu ne želijo odpovedati, vendar ga trenutno ne morejo dokončati. Njihove težave so seveda občutili gradbinci in zato so pred slabim mesecem prenehali z deli. Predstavnik zavoda za urbanizem in predstavniki Pletenine so se sicer dogovorili, da je treba dela dokončati, hitrost pa bo seveda spet odvisna od denarja, ki ga bodo za la namen lahko zbrali v sežanski Pletenini. Kakorkoli že, deske, s katerimi so trenutno zabita okna in vrata, gotovo ne služijo ugledu mesta, ki bi rado živelo od turizma. V.O. AVTOBUSI BREZ VOZNEGA REDA Izolska avtobusna postaja ( nekdanja Slavnikova poslovalnica ) bo približno do sredine junija le odprta. Novo adaptirani poslovni prostori so dobili tudi novega lastnika, delniško družbo, ki bo imela na skrbi prodajo voznih kart, delovala pa bo tudi kot turistična agencija. Z obnovo prostorov so sicer začeli že decembra, in načrtovali , da bodo dela končali marca vendar se je zataknilo pri denarju in tako naj bi vrata poslovalnice le odprli sredi tega meseca. To. da so potniki, ki Slavniku dajejo kruh, bili pol leta brez informacij in da so morali po vozovnice v Koper, pa očitno ni bil zadosten razlog za, vsaj provizorično rešitev problema. Upoštevaje povečan interes za poslovne prostore v starem mestnem jedru in glede na pripombe vseh vrst. ki jih s tem v zvezi naslavljate tudi nam. bomo v naslednji številki MANDRAČA natančneje predstavili ideje upravljalcev poslovnih prostorov glede razvoja trgovinske, gostinske in druge uslužnostne dejavnosti v starem mestu. Če pa imate kakšna konkretna vprašanja jih lahko dostavite na uredništvo MANDRAČA ( KS Staro mesto ). Potrudili se bomo. da boste dobili ustrezne odgovore in pojasnila. IZJAVA MESECA - 2.. mesto V zvezi z zaupnico IS smo zdaj v klinču oziroma v klincu. ( župan Zvonko Grahek) TISKARSKE TEŽAVE Takoj po vrnitvi domov smo se lotili dela in v šestih mesecih smo imeli tehnološko rešene vse probleme razen tiskanja. Partner je namreč izrecno zahteval potiskane lokomotive, mi pa smo poznali le nalepke, medtem ko nam je bila tehnologija tiskanja popolna neznanka. Problem je bil v tem, da so bile lokomotive zelo razgibane, skoraj brez ravnih površin, pri nas pa ni bilo nikogar, ki bi nam lahko pomagal. Tako nam spet ni preostalo drugo, kot da gremo po izkušnje čez mejo. Žal pa so to povsod skrivali kot poslovno skrivnost in začelo nas je skrbeti, kako bomo izpolnili pogodbo Potem mi je RICCI iz Trsta obljubil, da za dva milijona lir omogoči, da se sprehodimo skozi tovarno, ki je imela to tehnologijo izdelano V industrijsko špijonažo sta šla TONCETIČ in PIŽENT in že drugi dan smo izvedeli v čem je štos. Gre namreč za tiskanje z ovalnim gumijastim modelom, ki se prilagaja podlagi. Zdaj je bilo treba le še vpeljati to tehnologijo. Prvo pošiljko lokomotiv smo poslali v ZDA z nalepkami, že naslednja pa je bila potiskana. Partner je bil zadovoljen, saj mu je posel cvetel, da je bilo veselje. S 1000 smo prišli celo na izdelavo 10.000 lokomotiv na dan. ameriški trg pa je bil še naprej nenasiten. Da bi se izognili odvisnosti od enega partnerja, ki sam niti ni mogel pokriti celega tržišča, smo sklenili ekskluzivne pogodbe s tremi prodajalci v ZDA. vsi pa so poslovali po načelu komisijske prodaje. Njihove zahteve so bile vse večje in ko so zahtevali že podvojitev proizvodnje smo mi zahtevali podvojitev strojnega parka. Ena njihovih bank je res prispevala kredit in mi smo se z njim kar dobro opremili. Takrat pa so se zame začenjale prve težave POLITIKA POSEŽE V MEHANOTEHNIKO Že leta 1971 sem se nameraval upokojiti, vendar so me na občini prepričevali naj ostanem še en mandat in jaz sem. na žalost, pristal. Z dobrim poslovanjem so namreč rasli apetiti po plačah, podpihovali pa so jih najrazličnejši ljudje. Enega prvih 'pučev' je vodil PRITOŽNA KNJIGA _______ Neverjetno, koliko stvari se živemu človeku pripeti. Seveda, če se zgodijo poslancu ali novinarju je to javni dogodek, to kar se dogaja takoimenovanim ordinary people, pa največkrat ostane njihova intimna stvar. MANDRAČ odpira to rubriko z namenom, da intimne stvari postanejo javne. Nikar ne varčujte s svinčniki in glasilkami. Obveščajte nas! NEBO Stanovalci 6 ( Sest ) let starega bloka v Valenčičevi ulici ( Livade ) so nam poslali te Čudovite fotografije kot dokaz strokovnosti Stavbenikovih gradbincev in lastne nesreče. Ob prevzemu stanovanj so namreč pismeno dostavili vse pripombe o neustrezni gradnji, potem pa se je začel križev pot od izvajalcev do občinske skupSčine, Stanovanjske skupnosti in sodiSča. Rezultat vseh teh njihovih akcij je le zasebna toZba edine od devetih strank, ki ima lastniško stanovanje, povsod drugod pa so jih gladko odslovili. Le na izvrSnem svetu so jim menda ponudili podporo v sporu. SodiSče zadrZuje obravnavo Ze skoraj štiri leta, edini delavec izvajalca, ki je doslej priSel na "mesto zločina” pa je izjavil, da je priSel popravit le notranje napake, medtem ko je za zunanje kriv arhitekt. In kaj je narobe? Ob vsakem deževju zamaka v vseh nadstropjih ( celo stanovalci v 3.nadstropju so morali postaviti pragove na vhodnih vratih, da jim voda s hodnika ne zamaka stanovanj ), zamaka zunanja stena, skozi glavni vhod morajo vstopati z dežnikom, s strehe odpadajo strešniki, podstrešje je polno malte, stene iz kopelit stekla imajo velike razpoke in grozijo, da bodo zgrmele na mimoidoče. Stavbenikova' pa medtem v soseSčini Se naprej gradijo enake ali še slabše bloke, družbena in zasebna imovina pa veselo propada. Tudi dejstvo, da v sosednjem bloku stanuje vodilni Stavbenikov moZ, ne prispeva k rešitvi vseh teh teZav. Za izvajalski monopol se pač splača potrpeti. Kaj pa stanovalci, ki imajo le monopol nad lastnim ali družbenim drago plačanim stanovanjem ? HOTEL VEDRO NAJ ŽIVI SAN REMO ! Se sreča, da so festivali, ki trajajo pozno v noč. Sanremskemu festivalu se ima zahvaliti L.B. s Kidričevega nabrežja, da ni bil deležen prekopavanj po stanovanju. Komisija stanovanjskega podjetja je namreč neuspešno iskala napako v vodovodnih inštalacijah in grozilo je že, da se bo stanovanje spremenilo v gradbišče. Pa je bil k sreči festival v San Remu, stanovalci so bili budni bolj pozno v noč in v tišini so odkrili napako. Vsega je bil kriv priključek na enem od strojev. Napako so seveda odpravili sami in to za bistveno manj denarja, kot bi veljala ta "nepotrebna” investicija. KANALMALVERZACIJA Nenavadna so pola kanalizacije. Kolektor 2. ki bo verjetno razrešil marsikateri problem Izole bo. glej ga vraga, prišel kar prav tudi nastajajoči marini. Seveda ga ne financira marina, čeprav je bilo že v pogovorih s prvim nosilcem projekta ( Kompas ) posebej zahtevano, da mora tisti, ki mu občina odstopi prostor za marino, poskrbeti za izolsko infrastrukturo. Nekaj podobnega se dogaja z legaliziranim črnograditeljskim naseljem Mala Seva. Sprejet je bil sklep, da morajo graditelji sami poskrbeti za infrastrukturo, zdaj pa se že govori o tem. da je najboljša varianta usmerjanja kanalizacije proti Piranu ravno čez omenjeno naselje. Sreča, mar ne. KAVČIČ, prvi štrajk pa je podpiral JAVORŠEK. Lela 1972 so šlrajkali orodjarji, ki sem jih nekako Se prepričal v to, da moramo investirati tudi v prihodnost, leta 1973 pa je bil znani štrajk za plače, ko so delavci zahtevali povišanje OD za 20 odstotkov. Pjasnjeval sem, da moramo zmanjšati proizvodne stroške, pripravili smo tudi elaborat, ki pa so ga delno realizirali le v skupnih službah in tehničnem vodstvu, drugod pa nič. Tudi država se je obnašala podobno kot danes, saj smo mi ustvarjali devize, država pa je te naše devize delila celo naši konkurenci za uvoz igrač iz tujine. Namesto delu in razvoju, smo se vse bolj posvečali samim sebi. Jakomin iz MK ZKS mi je predlagal, naj pripravim novo vodstvo in takrat smo predvideli, naj bi bil MIKLAVEC tehnični direktor, OREL naj bi bil direktor komerciale. JUST pa tehnični vodja oz. vodja proizvodnje. JAHTA IN HIŠA Medtem pa so zunaj tovarne veselo kuhali. V Tovarišu je izšel znani članek, ki je imel za cilj mojo degradacijo in, priznati moram, da mu je uspelo. Pod taktirko občinskega sekretarja MIKLOŠIČA se je začela gonja v stilu, da sem z denarjem MEHANOTEHNIKE zgradil hišo ( še zdaj je družbena last ) in kupil jahto ( neverjetno, kaj vse ima lahko takšen naziv ). Fotoreporterji so stikali okrog hiše in iskali kaj monumentalnega, potem pa totografirali vhod v garažo, ki se je zdel še najbolj primeren za prikaz neupravičenega bogatenja. Iskal sem zaščito na različnih koncih a je nisem našel. Na članek v Tovarišu nisem mogel odgovorili niti v Komunistu, ki ga je takrat vodil Krivokapič. Poklical sem Guzeja in Bekeša ( starejšega ) naj onadva kaj naredita v mojo zaščito, a zaman. POPIT pa je na mojo prošnjo odgovoril tako. da je predlagal vso stvar častnemu tovariškemu razsodišču Tisti, ki me je tožil naj bi mi tako tudi sodil. Tako smo prišli tudi do rednega sodišča. Medtem pa sem že napisal odpoved na delovno mesto in ostavko na funkcijo P.,,... ' • .»-c/ * JR ^ -,. ; "? ; - - IZOLSKI STRELCI VSE BOLJŠI Strelišče je namreč zaradi smetišča vsak dan krajše. Vsi bi načrtovali marino, smetišče pa nikogar ne privlači. ( M.Makuc ) Polnih 37 let obstoja in delovanja šteje izolska strelska družina N.H. Darko Marušič. Razen s tekmovalnimi dosežki so se še pred nekaj leti lahko pohvalili s streliščem za malokalibrsko orožje, ki so ga urejali s prostovoljnim delom članov ter pomočjo obalnih delovnih organizacij in obrtnikov. Ničkoliko delovnih ur in materiala je bilo vloženega v objekt, ki je bil namenjen za urjenje in usposabljanje strelcev s celotnega obalnega območja. Objekt je bil praktično dokončan, manjkali so le še leseni elementi za strelsko halo ( na sliki zadaj ) in pleskanje te iste. Takrat pa... Takrat pa je prišel sklep občinske skupš čine, da je treba (že končano) gradnjo strelišča ustavili, ker je ta del zemljišča namenjen za razširitev občinskega smetišča. Istočasno so strelci dobili tudi zagotovilo, da jim bodo na občini našli drugo lokacijo in zgradili novo streliš če. Toda obljube so eno, stvarnost pa drugo. Danes je strelišče praktično že uničeno, nove lokacije pa ni, neurejeno smetišče se je razširilo že na vsega 150 metrov od prvih stanovanjskih hiš in njegovo bližino prebivalci Livad še kako dobro čutijo. Stranke, z zelenimi vred, se do problema smetišča obnašajo kameleonsko, dogovor na Obali se zdi vse bolj utopija, urbanisti pa imajo preveč opravka s turističnimi in mestnimi gradnjami, da bi se lotili tega problema. Zgodba ima žalosten konec. Streliš če bo v celoti zasuto v približno dveh letih, na robovih smetiš ča vrtičkarji sadijo vrtnine, ki jih morda občani kupujemo tudi na tržnici, prav kmalu bo treba tudi smetiš če dokončno preseliti. Luknja v vodo je bila dokončno izvrtana. EL BARCAIOL II Brenta, che ha fatto assurgere a fama internazionale la figura del "barcaiol”, e' un fiume dell'Italia settentrionale che non interessa neanche da lontano la citta' di Isola. Pero' tanto ”la brenta” quanto ”el barcaiol” a Isola non mancano certo di popolarità'. Le piogge di questa triste primavera, infatti, ci hanno fatto toccare con mano le nostre contrade e "la brenta” e ”el barcaiol”. Per qualche giorno abbiamo assaporato la vita lagunare. Volontà’ divina?... Non lo sappiamo. Pero' sappiamo con certezza che tutte quelle "brente” d’acqua portate via dai novelli "barcaiol” dalle strade e dagli scantinati della nostra cittadina sono una "volontà’ cretina”. La collina isolana un tempo era terrazzata. E questo non perche’ il contadino isolano fosse fesso e visceralmente legato alla zappa. Ne era costretto, poveretto, dalla natura dei suoi miseri poderi. Passano gli anni e il tutto deve essere modificato. "L’agricoltura deve estendersi” - era la frase di rito che echeggiava per la valle isolana. E i terrazzi?... Sono stati gentilmente concessi alle cartoline d’epoca... E oggi?... Oggi siamo in balia di Giove Pluvio. Quando questi ci dispensa acqua a catinelle c questa, a sua volta, ci porta amorevolmente la terra dalla collina, liberata dai murricciol i dei terrazzi che per secoli l’hanno tenuta prigioniera, a valle la canalizzazione va in "tilt”. Cosi’ la collina diviene ogni anno più’ brulla, più’ povera, pero’ in compenso Isola si arricchisce di "brente” e di "barcaioi”. Gianfranco Siljan © JAIIOR JAVOR COMMERCE - Obrtna cona Livade Telefon: 61-726 Trgovina z največjo izbiro vezanih, panel, ivernih, lesonitnih in opažnih plo&č, različnih oblog, parketa ter notranjih in vhodnih vrat. Odprto vsak dan od 7 - 15 ure ob sobotah pa od 8-12 ure. PONOSNI SMO NA TO, KAR VAM LAHKO PONUDIMO. A GRAMIK UG0DN0..UG0DN0..UG0DN0.. UGODNO Ves gradbeni material, ki ste ga doslej kupovali na sto koncih boste dobili v noši trgovini ob vstopu v obrtno cono Livade . Ob delovnikih od 7“ do 15" ob sobotah pa od 8* do 13°° IMsftifi) KOLORCEK ŽEGER ZDRAVKO Izola. Ob pečini 9 TEL. 066 / 61-986 TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI in ČISTILNIMI SREDSTVI kol sle jo od nekdaj potrebovali Odprta je vsak dan od 8"” do 12” in od 15” do 19” ob nedeljah od 15” do 19“ ure Telefonska naročila sprejemamo tudi izven urnika trgovine, večja naročila po potrebi pripeljemo tudi na dom. Zlahka nas boste našli, saj smo ob poti k stari bolnišnici zraven hladilnice Delamarisa. r—--------------------------------------------------------—-------------------------------—---------------------------------------------_ T'II"!!1' ''iil!lt'm'Ilill?ll'|!|l:!l"!i':;l!-ITl!'l!;!llimilIlil.r1!!!.li!!lll!L,!lll,.l-:ìiTiMl!:ll..ilillll!l"!!l,l!i"ll!{!!Ìl j NEKATERIM JE USPELO 100 kilometrov TOMA DODIČA ZAČELO SE JE Z VOZIČKOM Salija Ekrem, slaščičar iz Izole je s 50 dinarji začetnega kapitala in z veliko dela ustvaril vraga in pol Prijetno je bilo kramljati s Šalijo Ekremom. Izolanom. ki je to postal pred skoraj 40-timi leti. Davnega 1952 se je. še ne 21 let star. preselil iz rodne Banjice ( občina Gostivar. Makedonija ) v Piran, dve leti kasneje pa v Izolo. "Začetki niso bili niti najmanj obetavni, se spominja teh časov Salija. saj sem bil s 50 dinarji v žepu vojaške uniforme eden mnogih v lovu na srečo imenovano delo in s tem preživetje. Začet sem s prodajo bombonov, ki sem jih sam izdeloval. Svoje " proizvode " sem prodajal v Kortah. Maliji. Padni. Gažonu in Šmarjah. Seveda sem celotno 'tržišče" takrat prepešačil. Leta 1954 sem ponudbo popestril s sladoledom in se po zaslugi italijana Fučiča. ki mi je odstopil sladoledni voziček, za tiste čase kar sodobno opremil. Potem sem v sedanji Koprski ( prej Vidalijevi ) ulici dobil prostor velik 16 kvadratnih metrov, kjer sem lahko postavil eno mizo in dva stola. Bil sem presrečen, izpolnila se mi je življenjska želja. Poleg slaščic, ki sem jih pekel v Pittonijevi ulici, so se Izolani zanimali predvsem za torte, ki sem jih pripravljal po naročilu. Razumevanje mojega dela s strani občinskih oblasti in Bruna Klančiča, nekdanjega direktorja Mavrice, je bilo odločilno, da sem leta 1963 prišel do prostorov, kjer je nastala prva sodobna slaščičarna na Obali. Še danes je tam. le da sem jo 13 let pozneje opremil po zgledu italijanskih slaščičarn.. Od proizvajalca opreme. Alda Bossija sem dobil tudi posojilo. V tej slaščičarni ( Kidričevo nabrežje op.) sem med prvimi ponudil kosate po italijanskem receptu. Seveda sem se moral lastniku recepta oddolžiti z občasnim delom " Z odprtjem sodobne kuhinje in nato leta 1981 slaščičarne Galeb je Salija Ekrem. ki bo čez dober mesec tudi uradno postal upokojenec, kot prišlek iz Makedonije, dokazal, da v življenju lahko uspeš le s trdim delom. Tradicijo slaščičarstva bosta v Izoli nadaljevala njegova sinova Tačko in Adnan. ki sta se z dosedanjim delom že dokazala. In še to: V 40 letih je strokovno znanje v njegovi slaščičarni pridobilo 40 delavcev, slaba polovica od teh pa je. potem ko so se izučili poklica začela z delom na svoje. Kot pravi Salja danes z uspehom opravljajo težak slaščičarski poklic. Salija vedno zatrdi, da so domačini njegovi najpomembnejši gosti, saj se mora predvsem domačinom zahvaliti za to. kar je ustvaril danes. Ob tem pa se v javnosti nikoli ni postavljal je. kljub možnostim, v 40 letih zamenjal vsega 1 ( en ) avtomobil. v oslrouška KDOR SPREGLEDA NE DOBI SLADOLEDA MANDFTAČ Je najboljši s sladoledom. Še boljši je, če sladoled dobite brezplačno. Dobro poglejte to stran in če ste na njej odkrili natisnjeno kepico sladoleda jo izrežite in v slaščičarni na Kidričevem nabrežju boste dobili brezplačno kepico pravega sladoleda. Vsega skupaj jih je 500. Morda je ena tudi za vas. Ste 2e kdaj teki na 100 km? Ne? Sam sem lo poskusil v soboto 25. maja ko sem se udeležil tradicionalnega 100 kilometrskega teka od Firenc do Faenze. Ta tek |e letos štel tudi za prvo svetovno prvenstvo. Ko sem uredništvu Mandrača omenit da se bom udele2il tega teka so bil vsi presenečeni, pa ne le oni. Kljub mnogim dvomom sem se vseeno odpravil v Firenze, ki so me pričakale v soncu, pdne turistov vendar brez nekdanjih uličnih pevcev in slikarjev Ko sem dan pred Startom stal na štartnem mestu, sem se spomnil, da dobro leto tega nisem mogel preteči niti od Kulturnega doma do Avtocampa zdaj pa je bilo pred mano 100 kilometrov poti Kaj bom povedal znancem in uredništvu Mandrača. enemu od treh sponzorjev ( pomagai so mi Se pri AMD Izola in Šport Mala ). če ne bom prišel do cilja? Naslednji dan je Slo zares. Start p bi ob 16 uri. po ozvočenju pa so sporočil, da nas bo šlarlalo 3600. Obleko spravimo v avtobuse, ki vozijo za nami po progi, malo zatem slšimo znak za Start. V prejšnjih letih je prišla do cilja v Faenze tretjina udele2encev. Bom letos tudi jaz med njimi? Najprej tečemo po ulcah Firenc in po nekaj kilometrih se gneča razredči, tako. da imamo malo več zraka za vdihavanje. Ob progi nas vspodbujaio gledalci, tudi okrepčevalnice s pjačo in hrano so gosto postavi pne Po tridesetem kilometru poti se je začel najle2ji del. 20 kilomtrov dolg vzpon, med katerim sem Se največ razmišljal o tem da sem obleko verplno spravil v napačni avtobus. In res. Ko sem prišel do vrha p sonce 2e zahajalo, ohladilo se p. toplo obleko pa sem imel v avtobusu, ki p bi napovedan Sele za čez dve uri. Tako dolgo nisem mogel čakali, hkrati pa sem vedel, da se lahko podhladim in takrat bom res moral odstopiti. Toda. prepnčal sem se. da se čude2i res dogajajo. Nekai kilometrov kasnep sem srečal pniatelp iz študentskih let ki je ravno hotel odlo2iti anorak v avtomobil Seveda mi je takoj pomagal. Bil sem 2e na 60-tem kilometru, pa nisem ču8l bolečin, bla je polna luna in svetlo. Pri 70-tem kilometru sem začutil prve bolečine, zato sem se na prvi okrepčevalnici dal zmasirat Tako mi je prijalo, da b najraje zaspal vendar je blo treba naprej. Bolela me p vsaka mišica in čutil sem vsako kost Vse pogostep sem se ustavljal a p blo Se slabše Kilometrske oznake so ble vse bolj redke, tu in lam sem dob tel koga in skušal teči z njim Začelo se je danili in prepevanp pte me je razbudilo. Daleč naprej p 2e blo videti Faenzo, na 95-tem kilometru sem spil zadnji čaj. ko pa sem pritekel do oznake 99 kilometrov so me prevevat nepopisni občutki Še dvesto, sto metov do glavnega tga Faenze in potem CL J Za 100 kiloiTPkov sem poteboval 13 ur in 25 minul, na dlj pa sem prišel kol 589-k Hvala vsem ki so mi omogočili, da častno zastopam Izolo na tem tekmovanju, da do2ivim lastno potrditev in. da si zastavim nove. Se višje cilje. LA "PUNTA” DI ISOLA-PUNTO DI VERGOGNA Probabilmente vi chiederete come mai un ancaranese nato a Poia si mette impunemente a criticare Isola (divenuta suo luogo di residenza), sputando veleno sull'aspetto esteriore della citta', suil'imagine di alcune vie, sulle facciate di certi edifici, sulle case quasi-pericolanti, sui parcheggi, su questo e su quello. Che cosa mai vorrà' adesso con questo articolo dallo strano titolo? La risposta e' semplice. Visto che in uno dei Mandracchi dei mesi scorsi avevo lanciato un appello ai cittadini di scriverci proponendo itinerari "turistici” o meglio "non-turistici” e che finora ci sono state alcune iniziative, anche se non firmate, vorrei soffermarmi brevemente sul problema (perche' problema e') della zona della punta di Isola. La nostra spiaggia comunale. Anche se in seguito alle note vicende jugoslave quest'anno probabilmente non saremo testimoni di un vero e proprio boom turistico (casomai di qualche altro bum - non turistico) la spiaggia con tutta probabilità' rimarra’ li. Comunque cercate di avvicinarvi dalla parte dell'ex ospedale soltanto di giorno perche' di notte vi potrebbe accadere, specialmente dopo qualche bicchierino, di cadere giù' in mare visto che non ci sono ringhiere. Intendiamoci, questo vale soltanto per gli adulti. I bambini-tanto, chi se ne cura... (o almeno cosi' sembra qui a Isola) Gente, ma vi siete mai chiesti a quali pericoli si va incontro? Se andate poi verso la parte del nuovo (ora neanche più' tanto nuovo) bagno dei paraplegici state bene attenti anche di giorno - potrebbe infatti accadere di inciampare in qualche apertura semimimetizzata e finire (per sempre) nel buco nero dcU’univcrso Isola. Mi chiedo ingenuamente se ora, "visto che ci siamo liberati da quel tanto criticato regime monocolore”, qualcuno risponderà' per questo stato delle cose... Poi se decidete di andare avanti, verso il faro, potrete notare che la spiaggia comunale e' casomai un deposito di detriti (vari tipi di ghiaia e di sabbia e vetri rotti, più' tutto il resto). La punta e' dunque un vero punto di vergogna. Mi rendo ben conto che il comune non ha abbastanza soldi, ma, e' anche vero che nei tempi che furono, nel vecchio regime, la gente era capace di azioni volontarie. E gli anziani potranno sicuramente ricordare che ancora quand'erano giovani i loro nonni, molte cose (ad esempio la pulitura del mandracchio) venivano fatte insieme in vere e proprie azioni di lavoro. Non sarebbe il caso di far rivivere certe buone tradizioni del passato, concretamente organizzando un'azione di ripulitura della spiaggia - il "Comune” potrebbe a sua volta offrirci almeno un'ombra di bianco o di rosso o almeno una gassosa... Troppo, vero? . » Andrea Sumenjak CRNA LUKNJA (NZ) Danes vam razkrivamo novo mestno znamenitost, ki jo boste zlahka našli. če se odpravite na sprehod ob obali, mimo Svetilnika do kopališča za slepe in slabovidne oziroma mišično obolele. Dve kvadratni odprtini poleg zgornje ograje , od koder je lep pogled na Tržaški zaliv, sta tam že nekaj let. Sprva sta bili pokriti z desko, potem vso zimo odkriti, na pozno pomlad pa ju je nekdo pokril z nekakšnim mrežastim oknom. S tem dejanjem je nekdo premeteno ugnal vse, ki so računali na 'jamarske podvige' ali padce v nenavadno globino, ki se ponuja pod odprtinama ali pa na preizkuse prostega pada različnih predmetov. Čemu ali komu je ta črna luknja namenjena, ne vemo. če pa se vam ob pogledu nanjo porodi kakšna uporabna zamisel, nam sporočite. P.S. Med oddajo članka v tisk smo opazili dva specialca v potapljaških uniformah, ki sta skoraj po letu dni. omenjeni luknji zacementirala. Hvala! NA BAREDIH JE BIL PRAŠIČ Lovci so ob tem gotovo pomislili na tistega, ki ga vsak konec tedna čakajo na preži pri Lini, pokvarjenci so pomislili na kaj hujšega. V resnici pa je šlo le za odojka, ki so ga organizatorji in sofinancerji asfaltiranja dveh krakov ceste veselo pospravili ob likofu. Dela so izvajalci namreč dokončali v dogovorjenem roku, tudi sofinanciranje je še kar dobro šlo in, ko bodo končno dobili še plačila zamudnikov, bodo pod akcijo lahko naredili črto in se lotili nove. Na hribu se na te stvari namreč spoznajo. TAPETNIŠTVO Brenčič Drago Tomažičeva 18 IZOLA 7. junija bomo zavihali rokave, potem pa vsak dan od 7-15 in ob sobotah od 8-12 ure. Prepričali se boste, da nam gre delo dobro od rok. « y