LETNIK 30, ŠT. 5, STR. 97— 124 LJUBLJANA, MAJ 1981 5 1/1/t /S G P GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazorjeva # g ^ f ^ ^ n r s n -iz i a t u *U K O Č E V J E K o n s t r u k t o r Maribor p r i m o r j e a jdovščina Slovenija ceste tehnika ra m rv iira A,GRADIS stavbar maribor fTTIFTCTurgji namn,ii S G R A D B E N I VESTNIH GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE TU ISSN 0017-2774 St. 5 — LETNIK 30 — VSERINA-CDNTENTS Članki, študije, razprave Prof. Svetko L apajne: Articles, studies, proceedings RAZPOKE V OJAČENEM B E T O N U ........................................................98 CRACKS ON REINFORCED CONCRETE Mag. Boris M ajaron s sodelavci: OPTIM IZACIJA RAZPONOV ZA VISOKE G R A D N JE ................................ 102 M arijan Novak: POŠKODBE IN PORUŠITVE NA DALJNOVODIH 110 kV, 220 kV IN 380 kV V UNIČUJOČI ZALEDENITVENI UJM I NA PODROČJU B R K IN O V ....................................................................................................................112 DAMAGES AND COLLAPSES OF HU TRANSMISSION LINES CAUSED BY DESTRUCTIVE FROST AT BRKINI Iz naših kolektivov SGP PRIM ORJE, A jd o v šč in a .................................................................................. 116 From our enterprices SGP KRAŠKI ZIDAR, S e ž a n a ............................................................................. 117 SGP GORICA, Nova G o r ic a .................................................................................. 117 SGP GRADNJE, P o s to jn a ....................................................................................... 117 SGP KONSTRUKTOR, M a rib o r .............................................................................118 SOZD ZGP GIPOSS, L j u b l j a n a .......................................................................118 OZD G IP GRADIS, L j u b l j a n a ............................................................................119 Jubilej INŽ. VLADIMIR ČADEŽ — SEDEM D ESETLETNIK................................ 120 Jubilee prof. Sergej Bubnov Informacije Zavoda za raziskavo NEKAJ PRAKTIČNIH PRIMEROV RUŠENJ VISOKIH GRADBE- materiala in konstrukcij Ljubljana NIH OBJEKTOV Z M IN IR A N JE M ................................................................... 121 Proceedings of Institute for Danilo Belšak material and structures research Ljubljana U re d n iš k i o d b o r : N JE G O V A N BOŽIC, V L A D IM IR CADE2, JO Ž E E R Z E N , IV A N JECELJ, A N D R E J KOMEL, D R . M IL O S MARINČEK, S T A N E PAVLIN, ROMAN STEPANČIČ R e v i jo iz d a ja Zveza društev gradbenih inženirjev in teh nik ov Slovenije, L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le f o n 23 158. T e k . r a č u n p r i S D K L ju b l ja n a 50101-678-47602. T is k a t i s k a r n a T o n e T o m š ič v L ju b l ja n i . R e v i ja i z h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 180 d in , z a š tu d e n te 90 d in , za p o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 1500 d in . R e v i ja iz h a ja o b f in a n č n i p o d - G lavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV L ektor: ALENKA RAIČ T ehnični urednik: DUŠAN LAJOVIC ZI Z ČI p o r i R a z is k o v a ln e s k u p n o s t i S lo v e n ije . Razpoke v ojačenem betonu UDK 624.043.012.45 SVETKO LAPAJNE Znano je, da dimenzioniramo prereze ojačene­ ga betona s predpostavko, da natezno območje po­ poka in beton ne prevzem a nikakih nateznih nape­ tosti. Dejstvo pa je, da je celotni prerez ojačenega betona z razpokami slabo odporen proti strigu in da se z vsako razpoko zmanjša tud i zaščita proti koroziji jek la in s tem trpežnost upogibnega ele­ menta. Sledila so od evropskega kom iteja za beton osvojena načela za om ejitev dovoljenih m aksimal­ nih širin razpok, in to: za zaščitene objekte (visoke gradnje in podobno) w max = 0,3 mm za nezaščitene objekte (mostove in podobno) wraax = 0,2 mm za vodne objekte (rezervoarje, hidrotehniko) wmax = 0,1 mm Za naše konstruktorje se tedaj pojavlja vpra­ šanje, kako vnaprej preračunati pričakovano naj- večjo širino razpok, ali pa kako vnaprej določiti redukcijo dopustnih napetosti jekla, da se izogne­ mo pojavu preširokih razpok. Ta problem je od­ lično obdelan v francoskih predpisih za ojačeni be­ ton iz 1. 1960 te r je z istim rezultatom in isto teorijo prevzet tudi v novejše predpise iz 1. 1968, čeprav z delno modificiranimi oznakami. Namen članka je podati teorijo teh predpisov našim inže­ nirjem in istočasno tudi tabelo, ki si jo je avtor sam pripravil za praktično uporabo teh predpisov. Načelno razločuje francoski predpis dve karak­ teristični območji: Prvo je območje sistematskih razpok, v katerem beton ni sposoben sam prevze­ mati nateznih napetosti hkra ti z vgrajenim jeklom. Razpoke se bodo torej pojavljale v enakomernih razstojih, imele bodo tud i enake širine — vse se­ veda le približno. Jeklo bo v polni m eri napeto le na m estih razpok, vmes pa bo beton jeklo razbre­ m enjeval po svoji natezni sposobnosti in sposobno­ sti prevzem a teh sil s strigom. Drugo območje je območje nesistem atskih razpok, v katerem je upo- gibna natezna napetost v betonu nižja od natezne trdnosti betona. V tem območju pravzaprav jeklo sploh ne stopi v funkcijo, k er nosi ves nateg beton sam. Seveda se pa v betonu lahko pojavljajo kaka A vtor: prof. Svetko Lapajne, dipl. inž., L jubljana, Bogišičeva 1 lokalna šibka m esta in beton poči. Take razpoke pa so popolnoma odvisne od slučajnosti in se zato označujejo kot »nesistematske«. Meja Območij je določena z odstotkom arm iran ja glede na neposred­ no oklepajoči beton, katerega težišče se sklada s te ­ žiščem vloženih arm atur. Cim je o j > ßr K — , bomo aa ßr. imeli sistematske razpoke in obratno p ri co < . bodo razpoke nesistem atske ali jih ne bo! Število co predstavlja absolutno vrednost raz­ m erja površine arm ature in površine oklepajočega betona: Oznake A — površina jek len ih vložkov (Acier fr.) B — površina betona, k i oklepa arm atu rne vložke v obsegu, katerega težišče se k rije s težiščem vlož­ kov co — nasičenost a rm iran ja v absolutni vrednosti A c> = — co °/o ista nasičenost izražena v °/o B oa — napetost jek la na m estu razpoke (ponavadi ustreza računsk i napetosti statičnega računa, če p a sodeluje beton v nategu, bo nekaj m anjša; tako jam či našim form ulam nekaj v a r­ nostne rezerve) Ea — elastični m odul jek la /?z — trdnost betona na nateg. Po Švicarjih približno: 1,25 X Vßv Izraz je vzet varno, k er švicarski predpis predvideva fak to r m ed 1,25 in 1,50. % — Sprijem na trdnost m ed jeklenim i vložki in b e ­ tonom (privzeta na m eji popuščanja, ker je raz­ delitev predvidena enakom erna). Po francoski form uli je odvisna ta trdnost od natezne trdnosti betona in od nasičenosti z arm aturo! i] — fak to r povečanja sprijem nosti r zaradi vzorčaste površine jekla. Za gladka jek la 1,0, za vzorčasta 1,6 ! 0 — prem er jeklenih vložkov vv — širina razpoke A — m edsebojni razstoj razpok sr — znak za poprečje: d sr poprečni razstoj osr po­ prečna napetost Račun sistematskih razpok Tega računa se lahko lotimo le, če poznamo razdaljo med razpokami, označeno z d. V sim etrali med bližnjima razpokama prevzema beton del na­ tezne sile, ki pripada natezni trdnosti oklepajočega betona, na mestu razpoke pa beton odpove. Tako se m ora ta del sile prenašati z betona na jeklo in narobe po strižnih sprijemnih napetostih med be­ tonom in jeklom. Izenačenje strižnih in nateznih sil betona nam da: 4 A b ß z 0 T -i A B ßz ali zdjnin . 0 4 T ft) Sprijem na trdnost r je sicer premosorazmerna natezni trdnosti ßz, odvisna pa je tudi od hrapavo­ sti jeklenih vložkov (rebrasto jeklo) in se z nasi­ čenostjo arm ature manjša. Francoski predpis na­ vaja formulo: 1,5 ßz r/ , 10 0 X — tn Anijn 1 + 10 (ti 6 Tj M aksimalna razdalja bo dvojna i + 6 »? I Poskusi kažejo, da je treba računati s popreč­ no razdaljo AST poskusi so ugo- Čim je dana poprečna napetost jekla in po­ prečna razdalja med razpokami, je širina razpoke tudi poprečno določena z izrazom: sr W = Oa 0,45 ßA 1 — (OJ Oa J E .,, 1 Skica napetosti in sil med dvema sosednima razpokama: Pomembno je dejstvo, da je širina razpoke vedno premosorazmerna prem eru jeklenih vložkov. Torej: proti večjim razpokam veliko tanjših vlož­ kov namesto m ajhnega števila debelih. Za prakso 0 si je avtor pripravil tabelo za razm erje ---- pre- w reza vložka proti širini razpoke na podlagi zgor­ nje formule: 0 _ E a _ rj üA /0 °a 3 («./„ + 10) joj - 45 V njej je nasičenost z jeklom m izražena v °/o namesto v absolutni vrednosti.0Izraz — z večanjem nasičenosti z jeklom ra- w ste, pri čemer se z večanjem nasičenosti relativna širina razpoke manjša! Račun nesistematskih razpok tovili po statistiki, da 95 °/o vseh m erjenih raz- stojev med razpokami spada v dolžine, k i so med 2/3 d sr in 3/2 z)sr. Ta eksperimentalno določena poprečna vrednost za razstoje razpok znaša 1,8- kratno minimalno razdaljo oziroma 0,9-kratno maksimalno razdaljo. Poprečna sila v jeklu: 0,45 ß2 \ ft) Ca J A Oa — 0,45 B ßz = A Oa P ri nesistematskih razpokah, to bo v prim e­ rih sorazmerno šibkega arm iranja betona, bo na­ čelno prevzel vso silo jeklenega vložka beton sam na dolžino A s prijem ljivostjo vložkov t _ 0 2 = A oa kot prej: r = 1,5 ßzV 1 + 10 co 0 _ Ta 3 ßz Tj (1 + 10 ft)) A Oa 0 T 2 v , , . P ri 3,0 m in enako p ri 6,6 m znaša indeks stroškov za konstrukcijo 1,10, p ri 9,0 m pa je 1,30. Glede n a višino so specifični stroški 4- in 8-etažne konstrukcije enaki (razen p ri velikih razponih), 12-etažne so do 6 °/o, 16-etažne pa do 12 %> dražje. Če tehnologija zahteva izenačeno m arko betona za stropove in zidove, je p ri ob jek tih do 8 etaž odločilna m arka za plošče, p ri večjih v išinah pa za zidove. K on­ stru k cije z izenačeno m arko betona so do 4,4%> dražje od m inim alne variante. Za stanovanjske objekte je izračunana tud i poraba predeln ih sten. V skupnih strošk ih objekta predstav lja vrednost variab iln ih delov le 1/5. Skupni stroški so najn iž ji p ri razponu 3,0 m, p r i 4,8 m so 1,1 °/o višji, p ri 6,0 m pa do 2,7 °/o. D alje narašča jo približno po 1 % za vsak ih 0,6 m povečanja razpona. Do razpona 6,0 m, ki omogoča že znatno variabilnost, so stroški v sprejem ­ ljiv ih m ejah tud i za stanovanjsko gradnjo. Izračunani param etri im ajo relativno vrednost in rab ijo predvsem za p rim erjavo m ed variantam i. V praksi bodo porabe m aterialov in stroški nekaj višji. Na podlagi izvrednotenih stroškov je možna v red ­ nostna analiza konkretn ih rešitev. R ezultati štud ije omogočajo pro jek tan tom izbor najp rim ernejše konstrukcije z optim alnim i param etri in oceno razlik v p rim erjav i z idealizirano varianto. Poškodbe in porušitve na daljnovodih 110 kV, 220 kV in 380 kV v uničujoči zaledenitveni ujmi na področju Brkinov v dneh 4., 5. in 6. novembra 1980 UDK 621.315.1 MARIJAN NOVAK Zaradi velike škode, ki jo je povzročila v na­ slovu navedena vremenska nesreča, ki je opusto­ šila obsežno področje gozdov in sadovnjakov v Br­ kinih, pa tud i vrsto objektov na tem ozemlju od telekomunikacijskih vodov in nizkonapetostnih električnih vodov do visokonapetostnih daljnovodov 110 kV, 220kV in 380 kV in zaradi nekaterih tudi netočnih in nestrokovnih poročanj okrog te naravne nesreče in njenih posledic, je potrebno o tem obvestiti našo javnost izčrpno, strokovno, pa ven­ darle tudi nestrokovnjakom razumljivo. V dneh 4., 5. in 6. novembra je posebno na področju Brkinov za snegom padal dež, ki je pri Avtor: M arijan Novak, dipl. gradb. inž., Inženirski biro E lektroprojekt, L jub ljana toplotnem preobratu v nižjih zračnih plasteh (in­ verziji) med burjo postopno ustvarjal izredno de­ belo ledeno oblogo — žled — na zasneženih povr­ šinah, na travnatih bilkah, grmovju, na drevju, pa tud i na različnih objektih: ograjah, antenah, sig­ nalnih, razsvetljavnih drogovih, še bolj pa na te­ lefonskih in električnih vodih od nizkih do naj- višjih napetosti. Pod izredno težo ledenega oklepa so se krivile, pokale in lomile, kakor to doslej za Brkine ne pomnijo, naravne in umetne konstruk­ cije vseh vrst in velikosti. Izpadi posameznih daljnovodov, ki so bili prvi znaki poškodb, so se pojavljali, kot je bilo to ugo­ tovljeno v zapisniku o kom isijskem pregledu ha­ varije daljnovodov, na področju Brkinov dne 6. 11. 1980 v naslednjih časih: Zaledenitev v Brkinih. »Delo«, 15. nov. 1980, str. 10 dne 4. 11. ob 19,21 DV 110 kV Divača-Pivka, dne 5. 11. ob 02,19 DV 220 kV Divača—Pehlin, dne 6. 11. ob 11,37 DV 220 kV Divača—Kleče. Vzdrževalne skupine Soških elektrarn Nova Gorica, TOZD Elektroprenos Divača, ki so takoj odšle na teren, so ugotovile na področju Brkinov večje ali mainjše poškodbe in porušitve na že ome­ njenih izpadlih daljnovodih pa tudi na DV 380 kV Divača—Melina, ki mi bil v obratovanju. V prvih obhodih ni bilo mogoče ugotoviti obsega škode zaradi od ure do ure slabših vremenskih razm er in sprotnega pojavljanja nadaljnjih vse večjih po­ škodb in porušitev. Že 6. 11. 1980 se je odpravila na pregled po­ škodovanih daljnovodov, še vedno med rosenjem dežja in burjo, ki sta sproti povečevala uničevalno ledeno oblogo, komisija, sestavljena iz zastopnikov Soških elek trarn Nova Gorica (SENG) in njiho­ vih TOZD kot investitorja, upravljalca in vzdrže­ valca daljnovodov, Inženirskega biroja E lektropro- jek t (IBE) Ljubljana kot p ro jek tan ta daljnovodov, Dalekovoda Zagreb kot izvajalca — graditelja dalj­ novodov, Inštituta za m etalne konstrukcije (IMK) Ljubljana ko t strokovne nadzorne ustanove, SO Se­ žana in Postaje LM Sežana kot družbenopolitičnih organizacij. Komisija je ugotovila naslednje: Na daljnovodu 380 kV Divača—Melina se je porušilo zapovrstjo 18 jeklenih stebrov, oblike »Y« (od teh 15 lažjih nosilnih in 3 močnejši napenjalni) od stojišča 39 do 56, pri čemer je uničena vsa opre­ ma daljnovoda med tem i stebri. Na DV 220 kV Divača—Pehlin so bili poško­ dovani (6) ali porušeni (9) jekleni stebri oblike »jelka« od stojišča 32 do 52 in uničena tudi oprema. Slika 1. Eden od pogledov v brkinskih naseljih v času zaledenitvene ujme Na DV 220 kV Divača—Kleče je bil poškodovan le steber št. 191 in vodnik. Na DV 380 kV Divača-—Italija so bile le manjše poškodbe opreme (distančniki ipd.) med stebri 1 in 13. Na D V 110 kV Divača—Pivka je porušen ste­ ber št. 88 in poškodovana oprema. Da bi dobila čim natančnejše podatke o dejan­ ski dodatni obtežbi ledu na vodnikih v času vre­ menske katastrofe, je komisija na terenu zbrala nekaj vzorcev ledene obloge, jih zm erila in stehtala. Na področju T ater je znašala teža ledene obloge 6 do 12 daN (kp) na dolžinski m eter vodnika (jeklo- alum inijasta vrv prem era 30,6 mm). P ri tem veljajo manjše vrednosti za južno pobočje, večje pa za sleme in severno pobočje. Glede na projektirano dodatno obtežbo po veljavnih predpisih l x g n pri DV 220 kV in 1,6 x gn p ri DV 380 kV (to je p ri tem vodniku okrog 1,0 kp/m oz. 1,6 kp/m), je največja dodatna obtežba ledu na vodnikih dosegala p ri­ bližno enajstkratno oz. sedemkratno projektirano dodatno obtežbo! P ri tem je treba vedeti o prej omenjenih jeklo- alum inijastih vodnikih prereza 490/65 mm2, da so uporabljeni na DV 220 kV enojni vodniki, to je, za vsako fazo ena vrv, medtem ko so p ri DV 380 kV uporabljeni snopasti vodniki, to je za vsako fazo po dve vrvi, vezani z distančniki v razdalji 400 mm, na D V 380 kV Divača—Redipuglia (Italija) pa so Slika 2. Polom ljene konzole na stebru 220 kV daljnovoda Divača—Pehlin obešeni celo snopasti vodniki s trem i vrvmi za vsako fazo. Že samo opisana dodatna obtežba pomeni ka­ tastrofalno preobremenitev vodnikov, obešalnega m ateriala (prav ta je na več m estih popustil) in konstrukcij stebrov, kaj šele, če upoštevamo še težo nizov ledenih sveč na vodnikih, zaledenitev izolatorjev in samih konstrukcij. K er je na zale­ denele vodnike in konstrukcije p ritiskala občasno še močna burja, je bila katastrofa še hujša. Po veljav­ nih predpisih za daljnovode konstrukcij namreč ne računamo za istočasno obtežbo vetra in dodatno obtežbo snega oz. ledu. O jakosti oz. h itrosti burje v času nesreče so na razpolago le podatki z m ete­ orološke postaje Divača, k jer so sunki znašali do 28 m/sek, k a r je 100,8 km /uro oz. tlak 49 daN/m2. Komisija je takoj po pregledu grobo ocenila škodo na pregledanih objektih na okrog 80,000.000 dinarjev. Za čimprejšnjo vzpostavitev obratovanja po­ škodovanih daljnovodov imajo prednost 110 kV in 220 kV daljnovodi, 380 kV daljnovoda proti SR Hrvatski (Melina) in p ro ti Italiji (Redipuglia) še ne obratujeta in bi m orala biti v celoti nared do 1. m aja 1981 oz. do 1. januarja 1981. Investicijsko tehnična dokumentacija, tj. pro­ jekt za sanacijo poškodovanih brkinskih odsekov na DV 220 kV Divača—Pehlin in na DV 380 kV Divača—M elina je bil pripravljen v najkrajšem Slika 3. Porušen steber na 380 kV daljnovodu Divača— Melina možnem času že v začetku decem bra 1980. Odločitev o načinu sanacije je spričo časovne stiske zaradi obratovalnih potreb in nuje, pod vtisom katastro­ falnih posledic prestane vrem enske nesreče in ob upoštevanju stvarnih možnosti rekonstrukcije, še posebno težka in odgovorna. Zato mora biti seveda skupna rešitev vseh zainteresiranih odločujočih de­ javnikov. K er se pri odločanju o sanaciji same vsiljujejo misli o povečanju varnosti vsaj na rekonstruiranem odseku daljnovoda, je treb a tem eljito pretehtati trezno, ekonomično mero pri ukrepih, s katerim i naj bi to dosegli. Potrebna je kritična presoja prvotno privzetih obtežbenih param etrov, kritična presoja dejanskih obtežb v času vrem enske nesreče glede na velikost in n a pogostost nastopanja. O tem elji­ tejših ukrepih, k i jih rad i priporočajo nepoznavalci, denimo, o prestavitvi trase daljnovoda, o zamenjavi nadzemnega voda s kablom ipd. je treba takoj po­ vedati, da ne pridejo v poštev. Vsaka še tako dobro izbrana trasa daljnovoda, ki naj bi bila zaradi čim m anjših stroškov gradnje, kolikor je to mogoče, čim krajša, je vedno kompro­ mis vrste želja, teženj in zahtev: urbanistov, var­ stvenikov narave in kulturn ih spomenikov, gozdnih gospodarstvenikov, agrotehnikov, lastnikov, krajev­ nih skupnosti in drugih. Zato je pridobitev trase čedalje težji in dolgotrajnejši postopek, daljnovodi pa so, podobno ko t tudi d rug i objekti, prisiljeni um ikati se na m anjvredna zemljišča, čeprav so zato n jih gradnje tehnično zahtevnejše in dražje. Mnogo prednosti daje koncentracija več daljnovodov v skupne koridorje: zm anjšajo se gozdni poseki, upo­ rabijo se iste pristopne in obhodne poti, omogoči se enkratna efektivna zaščita TT vodov, lokacijski in odškodninski zahtevek je enostavnejši, ugod­ nejše je tudi krajinsko oblikovanje koridorja. Tudi za trase v brkinski ujm i prizadetih daljnovodov velja, da so se m orale prilagoditi vrsti zahtev. Za vse 380 kV daljnovode v Sloveniji je bil prvič p ri nas izdelan elaborat Oblikovanje in ure­ ditev koridorjev 380 kV v Sloveniji, k i je v pred- Slika 4. Izsek ledene obloge na vodniku daljnovoda logu trase upošteval v doslej največji m eri prej navedene zahteve. Povezava s kabelsko zvezo namesto dalj no vodne pride v poštev le za krajše odseke s posebnimi zahtevam i (napajanje gosto naseljenega mestnega področja ali povezave objektov znotraj elektrarn in stikališč). P ri nas je le nekaj takih zvez, a le nape­ tosti 110 kV. Je pa, denimo, p ri 380 kV okrog de­ setk ra t dražja, poleg tega p a še vezana na uvoz kabla. Osnovne značilnosti za dimenzioniranje vsakega daljnovoda se določajo na podlagi meteoroloških podatkov (tem peratura okolice, dodatna obtežba na vrveh zaradi ivja, snega ali ledu, hitrost vetra). K akor običajno so bile tud i za obravnavane objekte za potrebe projekta naročene in izdelane p ri Hidro­ meteorološkem zavodu SR Slovenije ustrezne štu­ dije o meteoroloških razm erah na začrtanih trasah. Š tudije so podale žal bolj splošne smernice in prem alo preciznih podatkov za samo traso posebej o oblogah na daljnovodih; zavod nam reč s svojo redko mrežo opazovalnih postaj ne more opravljati potrebnih sistematičnih opazovanj, v okviru elek­ trogospodarstva pa se doslej tudi še ni posrečilo organizirati ustrezne opazovalne službe. P ro jek tan t si je zato prizadeval dobiti več podatkov po izkuš­ n jah obratovanja obstoječih nadzemnih vodov, gozdnih gospodarstev, cestnih podjetij, železniškega gospodarstva in starejših domačinov. Vendar tudi ti podatki tem elje na nepreciznih zapiskih, ustnem izročilu ali spominu. Talko je v disertaciji dr. Vla­ dim ira Klemenčiča: Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom (1959) po pripovedih prebivalcev opisan kot važen klimatski dejavnik žled, ki včasih v do­ ločenih področjih polomi in uniči vse sadno drevje pa tu d i večje površine gozda, kakor na prim er v letu 1951/52. P ri projek tiran ju DV 380 kV je bil pomemben podatek tak ra t že sedemletna izkušnja v obratovanju DV 220 kV Divača—Pehlin, k i poteka vzporedno ali vsaj blizu. Vedeti je treba, d a za določitev dodatne obte­ žbe zaradi ivja, snega in ledu na vrveh velja po Slika 5. Izsek ledene obloge z nizom sveč na daljnovod- nem vodniku. Fotografije je prispeval Jože Ključevšek Pravilniku o tehničnih norm ativih za gradnjo nad­ zemnih elektroenergetskih vodov (Ur. list SFRJ, št. 51/1973), da se za normalno dodatno obtežbo vzame naj večja dodatna obtežba, ki se na zadev­ nem m estu pojavlja poprečno vsakih 5 let, za iz­ jemno dodatno obtežbo pa poprečno vsakih dvajset let. Podobni predpisi veljajo tudi v drugih državah. Preprosto povedano pomeni to, da ni ekonomično dimenzionirati celotne daljnovode na redke izredne katastrofalne vremenske razmere, k i privedejo na določenih odsekih daljnovoda tud i do porušitev, kajti stroški za obnovo takih prim erov so še vedno znatno manjši. Po vseh ugotovitvah o velikosti, obsegu in po­ gostosti pojavljanja takih vrem enskih razm er in iz n jih izvirajočih obtežb je mogoče z gotovostjo sklepati, da gre v tem prim eru za redko naravno katastrofo tolikšnega obsega, kajti po pripovedo­ vanju starejših občanov pomnijo podobno nesrečo pred kakšnimi 60 leti. Izhajajoč iz danih ugotovitev sledijo tud i sklepi oz. odločitve o ukrepih in načinu sanacije poško­ dovanih oz. porušenih odsekov daljnovodov. Oba prizadeta daljnovoda na brkinskem pod­ ročju se obnovita na dosedanjih trasah. Glede drugih ukrepov v zvezi s sanacijo je treba ločeno obravnavati DV 220 kV in DV 380 kV. Če je bil prizadeti 220 kV daljnovod projektiran na podlagi tak ra t dosegljivih meteoroloških podat­ kov za dodatno obtežbo po predpisih s faktorjem 1,0, je torej p r i v bistvu obstoječi razporeditvi stebrov (vstavljen je le 1 steber zaradi povesov) dosežena določena povečana varnost daljnovoda z delnim upoštevanjem povečanih param etrov za račun voda: dodatna obtežba s faktorjem 1,6 z ustreznim napetjem vrvi. Poleg tega je n a rekon­ stru iran ih stebrih ločeno samo za vertikalno ob­ težbo izvedena ojačitev konzol za dodatno obtežbo s faktorjem 2,5. P ri projektu DV 380 kV Divača—Melina je bila že v prvotnem pro jek tu za del trase na pod­ ročju Brkinov upoštevana povečana dodatna ob- težba s faktorjem 1,6 zaradi opozorila hidrometeoro­ loškega zavoda o pojavu žledenja le ta 1952 na B r­ kinih (čeprav brez določnejših podatkov), pa tudi zaradi slabše pristopnosti trase v zimskem času in zaradi pomembnosti 380 kV omrežja v celoti. Z nekaterim i ukrepi smo varnost poškodovanega dela daljnovoda še povečali: s povečanjem faktorja do­ datne obtežbe na 2,0 z ustreznim zmanjšanjem napetja vodnikov od 7,9 na 7,2 daN/mm2 in z za- UDK 621.315.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1981 (30) St. 5, str. 112—116 M arijan Novak, dipl. gradb. inž. POŠKODBE IN PORUŠITVE NA DALJNOVODIH V UNIČUJOČI ZALEDENITVENI U JM I V BRKINIH V DNEH 4., 5. in 6. 11. 1980 V navedenih dneh se je v B rkinih v izjem nih v re­ m enskih razm erah ustva rila na d rev ju in konstruk­ cijah izredno debela ledena obloga, ki je povzročila velikansko škodo v sadovnjakih, gozdovih in na tele­ fonskih te r e lek tričn ih vodih. V času katastro fe iz­ m erjena dodatna obtežba na vodnikih je dosegala se­ dem do e n a js tk ra t pro jek tirano . S kupna odločitev o načinu sanacije poškodovanih daljnovodov je na podlagi ocene o velikosti in pogostosti obtežb v času katastrofe, da se poškodovani daljnovodi obnovijo na dosedanjih trasah z ukrepi, ki p ri tem omogočajo, da se na ob­ novljenih odsekih doseže, v m ejah ekonom ičnosti, čim višja stopnja povečanja varnosti daljnovodov. m enjavo enega nosilnega stebra z napenjalnim (zmanjšanje napenjalnega polja). Z opisanimi ukrepi v zvezi z obnovo poškodo­ vanih daljnovodov je bilo z razmeroma majhnimi dodatnim i stroški doseženo sorazmerno precejšnje realno povečanje varnosti v m ejah ekonomičnosti, ki pa nikakor ne zagotavlja popolne varnosti tudi ob zelo redkih vrem enskih nesrečah take silne moči, kakršna je bila brkinska v novem bru 1980. UDC 621.315.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1981 (30) No 5, p.p. 112—116 M arijan Novak, dipl. grad. inž. DAMAGES AND COLLAPSES OF HV TRANSM ISSION LINES CAUSED BY DESTRUCTIVE FROST AT BRKINI Due to ex trao rd inary w ea ther conditions at B rkini in th e days from 4th to 6th November, 1980, a very th ick layer of ice on the trees and various structures caused trem endous dam age in the orchards, forests and on the telephone and transm ission lines. A t the tim e of catastrophy the m easured additional load on the lines exceeded seven to eleven tim es the norm al load. Taking into consideration the estim ated size and frequency of loads a t the tim e of catastrophy, the owner, the experts and the authorities finally came to a decision to reconstruct the dam aged transm ission line on th e existing route. Econom ical aspects as w ell as the h ighest possible increased safety of the transm is­ sion line w ill be provided on th e reconstructed sections. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Ođ lopate do sodobne tehnologije 35 le t dela in u s tv a rjan ja od lopate in sam okol­ nice do bu ldožerja in nakladača, do sodobnih tra n ­ sportnih sredstev in opreme, to je b ila težka pot de­ lavca, ki je iz »nič« u stv a ril novo sodobno delovno organizacijo SG P Prim orje. S povojno izgradnjo po­ rušene P rim orske je podjetje v letu 1949 zaposlovalo že 2300 delavcev. V naslednjem obdobju je podjetje zg ra­ dilo vrsto velik ih objektov. C em entarno Anhovo, Že­ lezniško postajo na Jesenicah, Bolnišnico v Sežani, od­ seke cest P lan ina—Grčarevec, Senožeče—Divača, odsek na cesti L ju b ljan a—Zagreb, T rojanski klanec, P rešer­ novo cesto v L jubljan i, P redor pod Panovcem , dalje železniško progo, elek trarne, vrsto proizvodnih objek­ tov za lesno industrijo , vinsko klet v Vipavi, gostinske objekte, šole, stanovanjske objekte itd. Samo v zadn jih desetih le tih so zgradili: 8 šol in šolskih centrov, 1 športnorekreacijsk i cen­ ter, 11 otroških vrtcev, 3 hotele, 2 tu ris tičn a centra, 1 garažno hišo, 1870 stanovanj, 29 km kanalizacij, 12 km vodovodov, 27 km h itr ih cest in 78 km drugih cest, 268.460 m2 arm iranobetonskih hal in 60.540 m 2 drugih industrijsk ih objektov. S proizvodnjo p refabrikatov za gradnjo in d u strij­ sk ih h a l se je tržišče razširilo n a območje celotne J u ­ goslavije. Z aradi vlaganj v proizvodno osnovo in v oprem ljenost razpolaga podjetje danes z velikim i s tro j­ n im i zmogljivostmi, z 2000 ton voznega parka te r z oprem o za najzahtevnejšo gradnjo nizkogradbenih in visokogradbenih objektov. V letošnjem jubilejnem le tu so se tu d i prvič vključili v izvajan je večjih investicij­ sk ih del v tujin i, k je r naj bi v srednjeročnem obdobju doseglo zaposlitev 15 °/o kapacitet. Z ustavno uskladitv ijo in z organiziranjem tozdov je b il naprav ljen nov korak v razvoju sam oupravnih in proizvodnih odnosov. O rganizirani v 7 tozdov in de­ lovno skupnost skupnih služb z več kot 2000 zaposle­ nim i so sposobni kakovostno in v roku zgraditi najzah ­ tevnejše gradbene objekte. Vse to pa jim je omogo­ čilo uspešne poslovne rezultate, višji standard zapo­ slenih te r uspešnejši razvoj n a vseh področjih, vključno šport, rekreacijo , ku ltu rno dejavnost idr. Za projektante so vsi objekti pomembni P ro jek tiva — tako skrajšano im enujejo pro jektivni sektor, ki dela v okviru DSSS v Ajdovščini, je že pol leta v novih prostorih. Delovni pogoji so se zelo iz­ boljšali. Le okrog petindvajset jih je ponavadi, vendar pa im ajo zaradi m ladosti k a r p recejšn je am bicije p ri delu. Ne zadovoljijo se samo s p rip rav ljan jem arm atu re za njihove tozde. Trenutno je v največjem razm ahu g rad ­ n ja šolskega cen tra usm erjenega izobraževanja v A j­ dovščini (dijaški dom z 240 ležišči in šola za 800 učen­ cev — skupaj skoraj 900 m 2 površine). A rhitektonsko gradbeni del nač rta so naprav ili njihovi p ro jek tan ti. N am esto nenehnega p ro jek tiran ja podvozov, n ad ­ vozov, podhodov ipd. so si zaželeli kak velik objekt, kaj takega, s čim er se postavljajo večje delovne o r­ ganizacije. Priložnost se je pokazala p ri razpisu za sol­ kanski most. M lada skupina za p ro jek tiran je mostov se je vzburila. Ta objekt m ora b iti naš, saj je n a našem terenu. O hrabren i z zadnjim i uspehi p ri načrtih za m ostove na ljub ljansk i obvoznici in v Rožni dolini so se lo tili zasnovalnega načrta za m ost čez Sočo. Raz­ m ere so tu drugačne, dim enzije so spoštljivejše (102 m razpetine loka, 50 m višine nad vodo in 238 m skupne dolžine mostu). V prvi rund i so zm agali — objekt je njihov. Zdaj začnejo naslednje runde. Toliko o dveh njihovih najnovejših uspehih. Ven­ dar dobro vedo, da je za n jih pomemben tud i n a j­ m anjši m ostiček za pešce, tud i tis ti m ali industrijsk i objekt — za katerega v šali rečemo, da bo dva kam iona načrtov za en kam ion betona. Vse je delo in vse je pomembno. V ir: Glasilo PRIMORJE, ap ril 81. SGP KRAŠKI ZIDAR. SEŽANA Dela v preteklem letu TOZD G radbena operativa, sestavljena iz sektorjev Sežana, Gorica, Kozina in L jub ljana, deluje v okviru delovne organizacije SGP K rašk i zidar Sežana in v SOZD IMOS Ljubljana. L ani so dosegli dva pom em bna uspeha. V roku in z velikim i napori so zgradili hotel v Lipici in šolski kom pleks v D utovljah. V Lipici so dokončali še hlev za konje in sam ski stanovanjski blok. V Sežani so pričeli z gradnjo ku ltu rnega centra in m ejnega prehoda F er­ netiči Dokončali so vodovodno linijo K riž—T abor z rezervoarji. V sek torju Gorica so dokončali proizvodno halo A lum inij v Komnu, k jer so pričeli graditi še stano­ van jsk i blok. Končali so o troška v rtca v B iljah in Ko­ stanjevici te r pričeli z gradnjo novih v P rvačin i te r Bukovici. Za prototipni ob jek t m ontažno opečne g rad ­ nje so v Bukovici zgradili pritličje. V Š tan je lu in Vo­ grskem so izvajali sanacijska dela v okviru spom e­ niškega varstva. V sek torju Kozina so v M ateriji dokončali tovarno pletenin, tovarno M ehanotehnika in nov obrat Droge m otela v Kozini. V H rpeljah so zgradili halo z anek- V G radišču. Zaključili so z deli v Piam i in dokončali stanovanjski blok v Divači in telovadnico te r prizidek som za K ovinar, Hrpelje. S tanovanjske bloke so za­ čeli g rad iti v H rpeljah in v Podgradu. V sek torju L jubljana grade stanovanjske objekte A 4 v Fužinah in B 2 ea Vodm atu. Dokončali so objekt za vodenje m estnega prom eta ob Celovški cesti te r pričeli z gradnjo hale Izolirka. Za letošnje leto so sprejeli p lan proizvodnje, ki je za 8 °/o večji od doseženega v lanskem letu. V ir: Glasilo KRAŠKI ZIDAR, št. 44. SGP GORICA, NOVA GORICA V lanskem letu ugodni poslovni rezultati Celotni prihodek znaša 2141 m ilijonov d in in je za 29 % večji kot v letu 1979. Navzlic povečani nep la­ čani realizaciji in nedokončani realizaciji, je celotni prihodek 6 % nad planiranim . Če upoštevam o fak tu ri­ rano realizacijo, interno realizacijo in povečanje n e ­ dokončane realizacije glede na leto 1979, je obračunana realizacija v le tu 1980 dosegla 2,360.790 tisoč din. Po podatkih Splošnega združenja gradbeništva je indeks podražitev cen stanovanjske in industrijske gradnje te r obrtniških del glede na 1979. leto 36 % Po­ rast obračunane realizacije v istem obdobju je 32 %>. To pomeni, da fizični porast proizvodnje nazaduje ob 1 °/o povečanju zaposlenosti v letu 1979 za 4 %>. P orabljena sredstva znašajo 1508 m ilijonov din in so za 26 °/o večja kot v le tu 1979 Dohodek znaša 633 m ilijonov din. Večji je za 34% . Čisti dohodek v višini 458,5 m ilijona din p a je porastel za 34 %. M asa osebnih dohodkov je večja za 21 % te r enaka višini dogovor­ jen ih družbenih m eril o razporejanju dohodka. Glede na uro enostavnega dela je rast neto OD v prim erjav i z letom 1979 16 % (od 23,59 din/h na 27,24 din/h). Pov­ prečni mesečni čisti dohodek na delavca v le tu 1980 je znašal 9460 din. Število zaposlenih n a podlagi u r se je povečalo glede na leto 1979 za 1 %. K valifikacijsk i ko­ ličnik je ostal nesprem enjen in je 1,92. Gradnja tovarne v Somboru — po planu Izgradnja največjega somborskega gospodarskega objekta, tovarne hrane, poteka po predvidenem p ro ­ gram u. To je velik kompleks z okrog 30.000 m 2 ko­ ristne površine, ki bo dokončan konec 1982. leta. P ri polni zm ogljivosti bo mogoče predelati v h rano pol m ilijona p itan ih prašičev in okrog 40.000 govedi. P red ­ računska vrednost izgradnje tovarne je b ila nekaj čez m ilijardo dinarjev. Zaradi podražitve oprem e idr. bodo dejanski stroški sedaj ustrezno višji. Vir: VESTNIK, št. 2/81. Naše delo na Cerkniškem Z otvoritvijo Blagovnega cen tra v C erknici je bila opravljena velika naloga. Do III. faze je bil objekt zgrajen z zamudo. Težave so nam reč nastopile že pri sam em izkopu, ko so naleteli na k raške vrtače. Med gradnjo samo p a je prišlo še do štev iln ih sprem em b projekta. No, pozneje se je stan je popravilo in z ve­ likim i napori je bilo delo končano v dogovorjenem roku. P red rokom so zgradili tud i o troški v rtec za 240 otrok. K er je ob jek t vezan na bližnjo stanovanjsko so­ sesko z ogrevanjem , je zopet nastopil problem , ker iz­ vajalci niso uspeli dokončati kotlarne, da bi objekt lahko ogrevali. Vsa gradbena in obrtn iška dela so de­ lavci G radnje ob pospešenem delu opravili že pred 29. novem brom , tako da so nato še cele š tiri mesece čakali na tehnični prevzem. TOZD Gradbeništvo — Ilirska Bistrica Konec septem bra 1980 se je začela izgradnja no­ vih prostorov DO T ransport Ilirska Bistrica, ki bodo služili za servis tovornih vozil. G lavni izvajalec del je SGP Slovenija ceste—Tehnika iz L jubljane. V red­ nost del znaša ca. 40,000.000,00 din. Obsega m ontažno arm irano betonsko konstrukcijo enoladijske hale tipa SGP SCT tlorisne površine 72,10 X 24,60 m, prizidek klasične izvedbe velikosti 18,55 X 28,60 m te r dvoetaž­ n i boks za obratne p isarne in garderobe. P ritlič je p ri­ zidka je nam enjeno družbeni p rehrani, p rostori v n ad ­ strop ju pa poslovni dejavnosti .Dela ne potekajo po term inskem planu, p redrsem zaradi vrem enskih raz­ m er te r delno zaradi pom anjkljiro sp ro jek tiran ih in ne­ usklajenih načrtov. V N everkah končujejo upravno zgradbo z menzo, V K nežaku pa so pričeli graditi stanovanjsk i blok, v katerem bo tud i am bulanta. Center usmerjenega izobraževanja v Postojni To gradbišče je sklop objektov: učilnice, učilnice z zakloniščem, učne delavnice, telovadnice in veznega dela .O bjekt učilnice bi m orali končati že letos, m edtem ko m orajo b iti učne delavnice končane že z začetkom novega šolskega leta. O bjekt bo do konca m arca p ri­ prav ljen za m ontažo lep ljen ih nosilcev. Zamude, ki so nastale v zim skem času bo treb a nadoknaditi s priza- devnejšim in bolj organiziranim delom. Vir: Glasilo GRADNJE, m aj 1981. [ SGP KONSTRUKTOR, MARIBOR Začeli so graditi industrijsko cono v Hočah Za njegov nadaljn ji, h itre jši in skladnejši razvoj vseh vej gradbene dejavnosti, s katero se ukvarja , si je SGP K onstruk to r pridobilo lokacijo za izgradnjo v Hočah. P rv a faza zajem a izgradnjo delovnih prostorov za potrebe tem eljn ih organizacij K ovinar in M izarstvo te r betonarno. Ob tem so predvideni še skupni pomožni objekti: tran sfo rm ato rska postaja, ob jek ti za oskrbo s toplotno energijo, prostori za p rehrano delavcev med delom, skladišče vnetljiv ih tekočin, skladišče plinov, dovoz na cesto, skupna park irišča te r ostali kom unalni objekti. Poleg tega je v izdelavi zazidalni načrt, k i p red ­ videva izgradnjo objektov druge faze industrijske cone v Hočah. V te j fazi bodo gradili p rostore za delovne enote M ehanizacija, sodobno tovarno arm irano-beton- skih m ontažnih elementov, objekte za tesarsk i obrat in druge zgradbe, k i so kot sprem ljajoči objekti pro­ izvodnih prostorov nepogrešljivi. Doslej so si pridobili zem ljišče za izgradnjo vseh objektov p rve faze, začeli so grad iti halo za TOZD K o­ vinar, betonarno in trafo postajo s kablovodi. Še ved­ no pa nim ajo reešnega odvodnjavanja površinskih vod in oskrbe energetskega ob jek ta s kurivom . Izdelava te dokum entacije kasni zaradi številnih nerešenih prob­ lemov, na ka te re sami ne m orejo vplivati. B etonarna bo zgrajena v stolpni izvedbi in tehno­ logiji švicarske firm e AMMAN. Bo povsem av tom ati­ zirana te r sposobna zm ešati 120 m3 betona n a uro. S tem bodo k rite vse potrebe po transportnem betonu za n jih in za druge odjem alce na m ariborskem pod­ ročju za p rihodn jih 10 let. K betonarn i sodi še izgrad­ n ja labora to rija , dispečerska postaja, usedalnik za m e­ hansko čiščenje vod te r ured itev prom etn ih površin. D vorana za TOZD K ovinar bo im ela 11.624 m 2 bru to površin. To bo proizvodna dvorana s 4 polji po 15 m, dolžine 153 m in z dvoetažnim prizidkom po vsej dolžini. V ob jek tu bodo lin ije za proizvodnjo fasadnih elem entov »Benetton«, za sm etiščne naprave, dvižna in protipožarna v rata , za zak lan jan je jeklene konstruk­ cije, k ljučavničarsk ih izdelkov te r d rug ih izdelkov iz proizvodnega program a. P rikazana izgradnja bo kolektivu omogočila p re ­ selitev vseh delovnih p rip rav v nove prostore, boljšo organizacijo dela, s tem pa tu d i razširitev proizvodnih zmogljivosti. Nov objekt v Bresternici B resternica bo km alu bogatejša za še en družbeno pom em ben trgovsko poslovni objekt. Zasnovan je v obliki črke U .V n jem bo sam opostrežna trgovina z delikatesnim oddelkom in m esnico te r skladišča. Iz a t­ r ija je dostopen kava bar. Del ob jek ta je bil predviden za ekspozituro banke, ven d ar to še danes ni dokončno odločeno. V objektu je tud i la stna kotlovnica na lahko kurilno olje. K onstrukcija objekta je zanim iva kom binacija a r ­ m irano betonskih tem eljev, železne konstrukcije p r it­ ličja, zapolnjene s fasadno opeko in izložbenimi stekli, lep ljen im i nosilci za prem ostitev stropnih strešnih ra s t­ rov in klasične strešne konstrukcije z e tern it kritino. S tropna konstrukcija je vstav ljena m ed strešno-špi- rovce tako, da je m ed špirovci nam eščena toplotna izo­ lacija, tervo l m ed dvem a slojem a PVC folije in s spodnje stran i obite z lad ijsk im podom. Poševnine v p rostoru so opleskane z brezbarvnim sandolinom, lep­ ljene konstrukcije pa s tem nim in kot konstrukcijsk i elem enti lepo izstopajo. V ir: Glasilo KONSTRUKTOR, št. 3/81. Po zbranih podatkih iz zaključnih računov 62 TOZD enovite delovne organizacije GIPOSS inženiring in 7 DSSS združenih v SOZD ZGP GIPOSS so leto 1980 dokaj uspešno zaključile vse združene delovne orga­ nizacije. Izjem no visoka ra s t cen v zadnjem če trtle tju 1980 je močno vplivala tu d i na prikazane finančne re ­ zultate. U poštevati p a je treb a zaostrene razm ere na tržišču, ki povzročajo problem e p r i p resk rb i s surovi­ nam i, reprodukcijsk im m ateria lom in rezervnim i deli te r pospešen izvoz. Š tiri TOZD so poslovanje v letu 1980 zaključile z izgubo. P odrobna analiza gospodar­ je n ja v lanskem le tu bo podlaga za odpravo pom anj­ kljivosti, obenem pa tem elj za oblikovanje dokončnih p lansk ih ukrepov za učinkovito poslovanje v letošnjem letu. Želimo še več inovatorjev Inovatorji SGP Ingrad, Celje so lani s svojim i ide­ jam i posegli na ta le področja: — izdelava p rik ljučka odsesovalne naprave pri preg ibn i krožni žagi, — izdelava regulacijske šablone za prileganje veznega okovja n a okenska krila, — uporaba posebnega obešenega odra p ri oblaga­ n ju fasad v g radn jah s tunelsk im i opaži, — izboljšava tehnologije izgradnje poslovno-stano- van jskega ob jek ta v Domžalah, — izboljšava m ontažnega sistem a Ingrad — g rad ­ n ja v več otažah, Poslovni rezultati SOZD ZGP Giposs v letu 1980 1980 v tisoč din 1979 Indeks Celotni p rihodek 19,255.456 15,024.226 129 P orab ljena sredstva 14,243.443 10,850.092 131 Dohodek 5,112.013 4,174.162 122 Čisti dohodek 1,525.964 1,109.520 138 Del čist. doh. za osebne dohodke 19.033 18.950 100 Del čist. doh. za stanov, gradnjo 2,640.587 2,255.236 117 Sredstva za akum ulacijo iz čist. doh. 198.798 164.241 121 A m ortizacija po predp. stopnjah 384.232 318.783 121 Število zaposlenih 398.710 322.254 124 — izdelava ja rm a na nak ladaču ULT, — izboljšave p ri izdelavi arm iranobetonskih m on­ tažnih strešnih plošč, — prem estitev opažne m ostne konstrukcije z ro l­ kami, — izboljšava dvižnih opažnih hidravličnih miz, — vgraditev dodatne h itre jše p restave na m ost­ nem žerjavu. S kupni p rih ranek pri predlogih, ki so že realizi­ rani, znaša 2,980.938,00 dinarjev . P rem alo pa je pobud iz neposredne gradbene operative. Tu je še m arsikaj nedorečenega, ideje sicer velikokrat so, vendar vedno ne zaživijo. Delavce, ki im ajo predloge, kako izboljšati delovni proces ali dopolniti delovne priprave, je treba podpreti in jim nuditi pomoč, k ar je tudi dolžnost organizatorjev proizvodnje. Izločitev TOZD Gradbeništvo Drava iz delovne organizacije GP Stavbar Na podlagi predhodne odločitve delavskega sveta tem eljne organizacije G radbeništvo D rava v P tu ju je bil oprav ljen referendum o izločitvi te TOZD iz se­ stava delovne organizacije GP S tavbar, M aribor. K er se je k a r 86 % delavcev odločilo za izločitev, je s tem nedvoum no izkazana njihova pripadajoča sam oupravna odločitev za novo obliko, način in pot nadaljn jega dela. V ir: GIPOSSOV VESTNIK št. 1/81 Jelovica in Gradis-LIO skupaj v tujino L anskoletni potres v južni Ita liji je porušil cela naselja. Zgraditi bo treba nova, tako da bodo p reb i­ valci iz začasnih bivališč p rihodnjo zimo že preživeli v svojih stanovanjih . Približno 100.000 m2 teh površin bosta izdelala Jelovica in G radis. P ro jek t in razpored it­ ve so delo strokovnjakov iz Jelovice, konstrukcija ob­ jek ta pa bo Gradisova. Izdelanih je tr in a js t v rs t p ro jek ­ tov stanovanjsk ih provizorijev. O bjekti bodo grobo m ontirani, zap rti in zastekljeni, obrtniško in končno obdelavo pa bo prevzel investitor. M ontaža naj b i se začela v p rv i polovici m aja. Poleg del v južni I ta liji bo enak postopek uveljav ­ ljen tud i p ri izdelavi celotnega naselja na gradišču COL-202 v Iraku , k je r bo potrebno postaviti približno 36.000 m 2 stanovanjskih površin. V rednost izvoza za približno sto starih m ilijard p red stav lja odgovorno nalogo za oba partnerja . center na Jesenicah, g radnja turističn ih stanovanj v Č rtenju, g radnja hotelskih objektov itd. Stanovanjska soseska S-31 v Mariboru Na tem Gradisovem gradbišču je živahno in bodoči obrisi stanovanjskega bloka že dobivajo svojo podobo. V stavbi bo 108 stanovanj. Končana naj bi bila do konca leta, druga z enakim številom stanovanj pa konec prihodnjega leta. Želijo si, da bi G radis doibl tu d i še ostala dva bloka v bližini, saj so si dobro ured ili g rad - biščne prostore. O pažujejo z NOE opaži, prav ijo pa, da bi m orali razm išljati o sodobnejših opažih, če naj sledijo stanovanjski gradnji. Sprem lja jih v rsta prob­ lemov. Tako so m orali v najbolj neugodnih vrem en­ skih razm erah san ira ti te ren in zam enjati več kot tisoč m 3 zemlje. N ačrti so nepopolni. Ko dobe spremembe, tud i te ne drže več. P a m ateriala jim prim anjkuje. Ker­ ni določenih debelejših profilov betonskega železa, mo­ rajo porabiti veliko več drobnejšega. T renutno je n a j­ več ji problem pom anjkanje delavcev, predvsem tesar­ jev in železokrivcev. Navzlic vsem oviram gradisovci hitijo, da bodo do roka zgradili stanovanjsk i blok, ki ne bo imel več kot štiri nadstropja. Tako se bodo vse štiri zgradbe lepo vključile v novo okolje, obkro­ ženo z nizkim i stanovanjskim i hišami. š e druge novice iz mariborske gradbene enote — V Sladkem v rh u so gradisovci ponovno pričeli z gradnjo v tem kraju . Sedaj gradijo stanovanjski blok z 49 stanovanji. V rednost gradbenih in in šta la te r­ skih del znaša okrog petdeset m ilijonov din. — Na gradbišču G radbeni finalist v M ariboru so pričeli z izgradnjo nove industrijske hale, skladišča in drugih sprem ljajočih objektov skupne površine 26.000 m 2. V rednost celotne gradnje je približno 76 m ilijonov dinarjev. — Investito r D ravske elek trarne M aribor se je od­ ločil za gradnjo novega sodobnejšega cen tra za ob­ močno vodenje. V rednost p rve faze znaša 45 milijonov dinarjev. Dela so že v teku. Podpisan je sporazum o temeljih srednjeročnega razvoja gradbene cone v Kopru Nedavno so p redstavnik i SGP Stavbenik, SGP Gorica; G IP Gradis, SGP P rim orje in VGP H idro pod­ pisali sporazum o usk la jen ih tem eljih srednjeročnega razvoja gradbene cone v K opru in se dogovorili o skupni g radnji obratov gradbene dejavnosti (centralna betonarna, železokrivnica, obrat betonskih izdelkov, obrate za vzdrževanje in centralno skladišče). Govor je bil tud i o pristopu k skupnim vlaganjem v razvojno raziskovalno delo n a področju uvedbe novih tehnologij v gradbeni?tvu koprske regije. Vse manj gradbišč pod Mežakljo G radisov jeseniški TOZD pridobiva vse več del zunaj Jesenic. Na Jesenicah im ajo trenutno m anjša dela v železarni in blagovno skladišče za železnico. V Ko­ roški Beli gradijo v stolpičih 72 stanovanj. V C rten ju p ri K ran jsk i gori se končuje gradn jo počitniških sta ­ novanj. V K ran ju je naj večje gradbišče stanovanjska soseska P lanina, ki jo grade skupaj z G radbincem . Del soseske, ki ga gradi G radis, bo im el 390 stanovanj. G rade tud i nov objekt za socialno medicino in higieno K ranj. Na Rudniku u rana Žirovski v rh se dela precej intenzivno. Jeseničani pa grade tud i na gradbišču po­ slovnega cen tra Slovenijales v L jub ljan i. V tekočem srednjeročnem obdobju so na G oren j­ skem predvidene naslednje zanim ive investicije: p re ­ dor pod K aravankam i, nova jek la rn a na Jesenicah, ki bo naj večja investicija v Sloveniji, g radn ja tovarne jek lenega korda za Savo K ranj, g radn ja h idrocnetral M avčiče in Kobarid, avtocesta Naklo—L jubljana, sta ­ novan jska g radn ja na Jesenicah in v K ran ju , poslovni Kidričeva nagrada za diplomsko delo Na Visoki ekonom ski šoli v M ariboru je d iplom i­ ra l A lbert P rapro tn ik , d irek tor TOZD Celje, ki je p re ­ je l K idričevo nagrado za diplomsko delo: N ačrtovanje poslovanja proizvodne funkcije v G IP G radis TOZD GE Celje. V obrazložitvi je navedeno, da je v svojem diplom ­ skem delu izdelal originalni model za p lan iran je g rad ­ bene dejavnosti na podlagi predpostavk elem entov in ­ dustrijske proizvodnje, k je r je izhodišče p lan iran ja na količinskih osnovah, k i naj zam enja dosedanji neučin­ kovit način vrednostn ih osnov. Poleg tega je izdelal tud i predlog in teg rirane r a ­ čunalniške obdelave p lan iran ja , kalkulacij in obračuna gradbene dejavnosti. Obrazložitev je zaključena z oce­ no, da im a delo teoretične in p rak tične vrednosti. V ir: GRADISOV VESTNIK, št. 275—277 Bogdan Melihar JUBILEJ Inž. Vladimir Čadež — sedemdesetletnik Letos p raznu je svojo sedem desetletnico V ladim ir Čadež, dipl. inž. gradbeništva, naš vodilni strokov­ n jak s področja gradbene zakonodaje, izkušeni g rad­ beni inženir in organizator velikih gradbišč v SR Slo­ veniji, ak tivn i in plodni delavec v okv iru Zveze d ru ­ štev gradbenih inženirjev in tehn ikov Slovenije od ustanovitve do danes. Š tevilne družbeno koristne in strokovno kvalite tne akcije, ki jih je Zveza d ruštev gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije izvedla v času svojega več kot 30- letnega delovanja, so bile izpeljane n a pobudo in pod njegovim neposrednim vodstvom v času, ko je bil predsednik zveze. Tudi zunaj delovanja zveze na svo­ jih službenih m estih je inž. Čadež vseskozi uspešno deloval, težeč za čim uspešnejšim razvojem gradbeni­ štva v S loveniji in v SFRJ. Č eprav je začel svoje stro ­ kovno udejstvovan je že p red vojno k o t m lad obetajoč inženir na univerzi v L ju b ljan i ko t asisten t ta k ra t enega izm ed vodilnih strokovnjakov n a področju sta ­ tike konstrukcij in arm iranega betona v Jugoslav iji prof. M. K asala, se je pozneje usm eril v reševan je pe­ rečih problem ov gradbene zakonodaje, to je na pod­ ročje, k je r tako v S loveniji kot v Jugoslav iji deluje zelo m alo strokovnjakov gradbenikov, čeprav je to področje izrednega pom ena za uspešen razvoj g radbe­ ne stroke kot celote. G radbeni strokovn jak i pogosto zanem arjajo to področje, k e r n i izrazito gradbeno teh ­ nično, vendar im a to dejstvo lahko daljnosežne posle­ dice za celotno področje g radbeništva, tu d i za najožja specializirana področja stroke. Za uspešno reševanje problem ov gradbene zakonodaje je treb a znatno več znanja in izkušenj, ko t jih im ajo ozko usm erjen i spe­ cialisti. Poleg solidnih teoretičn ih osnov je treb a im eti tud i veliko p rak tičn ih izkušenj in tu d i široko družbeno in gospodarsko razgledanost. Vse te kvalite te je inž. Čadež pokazal m ed svojim dolgoletnim delom v p rid razvoja našega gradbeništva in d ružbe n a svojih de­ lovnih m estih in v okviru delovanja v Zvezi društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Po diplom i 1936. le ta do okupacije le ta 1941 je opravljal razna dela kot p ro jek tan t in izvajalec, p red ­ vsem n a področju arm iranega betona. V času okupacije — od ustanovitve OF le ta 1941 je aktivno sodeloval kot n jen član, na jp re j v organizaciji OF na bivšem h idrotehničnem oddelku banske uprave v L ju b ljan i in nato na gradben i faskulteti v L ju b ­ ljani. Po osvoboditvi se je za k ra jš i čas zaposlil v osvo­ bojenem Trstu, nato pa se je vključil v obnovitvena dela po vojni prizadetih podjetij na Š tajerskem — v železoindustrijsk i družbi Z reče in železarni M uta kot delegat m in istrstva za industrijo Slovenije. L eta 1959 je bil im enovan za pomočnika repub li­ škega sek re tarja za industrijo , zadolženega za g radbe­ ništvo in industrijo g radbenega m ateriala. V tem času je organiziral sektor gradbeništva. L eta 1962 je dal pobudo za izdelavo sodobnih predpisov za gradnjo v seizm ičnih območjih, ki so bili v SR Sloveniji sp re­ je ti že p red potresom v Skopju. Leta 1964 so bili ti p redpisi z m anjšim i dopolnitvam i uveljav ljen i za ce­ lo tno področje SFRJ. K ot pom očnik rep. sek re tarja za in d u strijo je bil dalj časa p redsednik upravnega odbora Zavoda za raziskavo m ateria la in konstrukcij. Na tem delovnem m estu je b il do le ta 1969, ko se je vključil v g radn jo avtocest p ri pod je tjih Gradis, S lovenija ceste in P rim o rje A jdovščina. Ta pod je tja so za ta nam en ustanovila posebno obliko organizacije GAST pri Slo­ ven ija cestah zarad i koordinacije del p ri g radnji po­ sam eznih odsekov avtocest. K ot d irek to r te o rgani­ zacije je deloval 10 le t od p ričetka gradnje prvega odseka V rhnika—P osto jna do dovršitve del n a odseku Dolgi m ost—V rhnika. S p renehan jem delovnega raz­ m erja v ja n u a r ju 1980 je po 43 le tih ak tivne zaposlitve šel v pokoj. K ot p redstavn ik Izvršnega sveta skupščine SR S lovenije je bil od avgusta do konca le ta 1963 odgo­ voren za pravočasno in kvalite tno izgradnjo Vlas, sa ­ nacijo objektov v občini Idad ije in za sanacijo ob jek­ tov v Skopju po po tresu istega leta. Od ustanovitve strokovne zveze gradbenih inžen ir­ jev in tehnikov Slovenije, zlasti od le ta 1953 dalje, je ak tivno sodeloval, nazadnje ko t predsednik in nato kot podpredsednik zveze. P red 17 le ti je dal pobudo, da se po prek in itv i v le tih 1961—1962 oživi G radbeni vestn ik in omogoči redno izhajan je edine slovenske gradbeniške revije po novih program skih osnovah. Od leta 1963 G radbeni vestn ik redno izhaja. V tem času je nap isal 36 člankov in p ritegn il k sodelovanju vrsto piscev. Od le ta 1970 da lje je ak tivn i član uredniškega sve­ ta strokovne rev ije N aše građevinarstvo, v k a teri tud i o b jav lja gradbeno zakonodajo. Za delo v republiških in zveznih strokovnih d ru ­ štv ih je p reje l naslednja p riznan ja : zaslužni član S a­ veza građevinskih inžen jera i tehn ičara Jugoslavije; častn i član Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov S lovenije; častni član Saveza inžen jera i tehn ičara Jugoslav ije in častn i član Saveza građevinskih inže­ n je ra i tehn ičara Jugoslavije. O dlikovan je b il z redom dela, redom b ra ts tv a in enotnosti in redom republike s srebrnim vencem. Inž. Čadež je še vedno zelo delaven in aktiven, zlasti v uredniškem odboru G radbenega vestnika, k je r je n jegov prispevek k rednem u izhajan ju rev ije in p ridob ivan je strokovnih člankov izredno pomemben. T udi sicer je inž. Čadež p riso ten p ri obravnavi štev il­ n ih problem ov našega gradbeništva, vedno z javn im i in konkretn im i stališči. Ob njegovem ju b ile ju želim o inž. V ladim irju Ča­ dežu še veliko le t zd rav ja in plodnega dela v korist gradbeništva in našega družbenega razvoja. Prof. Sergej Bubnov INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XXII-5 Maj 1981 Nekaj praktičnih primerov rušenj visokih gradbenih objektov z miniranjem* Uvod Situacija je vidna iz spodnje skice (slika 1). Pogosto se srečujem o s potrebo po porušitvi visokih gradbenih objektov, ki so bodisi odslužili svojim n a ­ menom ali pa so toliko poškodovani, da predstav lja jo nevarnost za okolico. S lednja se pokaže še zlasti kot posledica velikih naravn ih ka tastro f ali pa tud i kot posledica vojne. E na od najučinkovitejših, na jh itre jš ih in relativno najcenejših m etod rušen ja tak šn ih objektov je rušen je z uporabo razstreliva. R ušenje visokih objektov je možno izvaja ti z ozi­ rom na sm er porušitve na tr i načine: a) objekt pade v določeno smer, b) ob jek t pade v skrajšan i določeni smeri, c) ob jek t se poruši »vase«. Način samega rušen ja je odvisen predvsem od okolice te r kvalite te m ateriala, iz katerega je grajen. V splošnem velja pravilo, da se takšen objekt poruši pod a) in b) po metodi »podiranja dreves«. V smeri, v katero se naj poruši, se izm inira izbojni klin. Ta k lin sega p ri okroglih ob jektih (tovarniški dimniki, stol­ pi) do 1/2 oboda, če so grajen i iz opeke ozirom a 2/3 obo­ da, če so grajen i iz betona ozirom a arm iranega betona. Če želimo porušiti ob jek t v sk rajšan i določeni sm eri, uporabljam o ustrezno število nabojev z zakas­ n itv ijo n a polovici višine objekta. V prim eru, če želimo porušiti objekt tako, da pade »vase«, razporedim o m ine koncentrično po celotnem obodu. N atančnejša splošna napotila je mogoče n a jti v razn ih m inerskih priročnikih in učbenikih, vendar je p ri vsakem takšnem delu treb a upoštevati specifične razm ere in pogoje za vsak konkreten p rim er posebej. Rušenje tovarniškega dimnika V železarni Jesenice je bilo potrebno porušiti do- služen tovarniški dim nik višine 38 m in p rem era pri dnu 2,9 m. G rajen je bil iz opeke .Debelina sten je znašala 0,57 m. Dim nik je sta l tik ob hali s ta re v a lja r­ ne. * Na zahtevo Zavoda za raziskavo m ateria la in konstrukcij L jubljana, objavljam o ponovno ta p ri­ spevek z dodatnim i fotografijam i. U redništvo Rušenje dim nika je prevzel ZRMK TOZD Geo­ tehnika L jubljana. Odločili smo se za m iniranje. Po­ d reti ga je bilo treb a v natančno določeno sm er, ki je bila edina prosta in možna. Nekaj podatkov iz projekta rušenja Višina izbojnega klina: hA = nR X aR = 3 X 0,433 = 1,299 1,3 m nr = število v rs t v rtin = 3 aK = razdalja m ed posameznimi v rtinam i = 0,866 X X aB = 0,866 X 0,5 = 0,433 m aB = razdalj a m ed v rtinam i = 0,5 m 1B = globina v rtin e = 2/3 X 575 = 390 mm Celotno področje izbojnega k lina naj obsega 1/2 oboda dim nika. P rem er m inskih v rtin 0 B = 32 m m prem er razstreliva 0 S = 28 mm izbojnica W = 0,57 m Število teoretično potrebnih v rtin = n = — -+ 1 = ; a B 1 1445 + 1 = 10,08 500 Privzeto: n = 13 v rtin pomožni v rs ti: 2 X 6 v rtin , / skupno število v rtin : N = 13 + (2 X 6) + 2 = 31 v rtin Količina razstre liva v eni v rtin i: L = aB X 1B = 0,5 X 0,39 = 0,195 ~ 0,2 kg Skupna količina razstreliva: LSK = 5,7 kg V rsta razstre liva : AMONAL »V« 28/100 In jic iran je razstreliva : električni tren u tn i in m ili- sekundni detonatorji. Zaščita p ro ti razm etu: gum ijasti trakovi. Skica razporeda v r tin (Sl. 2): Uspeh ru šen ja je bil odličen, saj ni bila povzro­ čena n ikak ršna škoda na sosednjih objektih. D imnik je padel natančno v odrejeno smer. Slike 3., 4. in 5. prikazujejo rušenje dimnika Slika 3 Slika 4 Slika 5 Rušenje razglednega stolpa v Zavrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah N eurje, ki je divjalo v le tu 1978 po severovzhodni Sloveniji, je med drugim poškodovalo tudi leseni raz­ gledni stolp na Z avrhu p ri L enartu v Slovenskih go­ ricah. Visok je bil 22 m etrov. V ihar ga je nagnil toliko, da je p redstav lja l stalno nevarnost za gosto naseljeno okolico. Po tem eljitem prem isleku je bilo odločeno, da se razgledni stolp poruši. P revzeli smo rušen je tega stolpa in sicer z m in i­ ranjem . Rušenje samo pa je predstav lja lo tud i določe­ no nevarnost, saj je bil razgledni stolp toliko nagnjen p ro ti stanovanjski hiši in tako blizu, da bi jo zaneslji­ vo poškodoval v prim eru, če bi se p revrn il proti njej. S tolp smo rušili tako, da je padel v strogo določeno smer, ki je b ila edina prosta, toda v obratn i sm eri od njegove nagnjenosti. Razstrelivo smo nam eščali v vrtine, ki smo jih predhodno zavrtali v vseh vozliščih spodnjega dela stolpa. Razen tega smo rušili stolp po principu »podi­ ran ja dreves«, to je tako, da smo v tis ti smeri, v k a ­ tero bi naj padel, izm inirali k lin višine ca. 8 m. V celotni konstrukciji je bilo po p ro jek tu treba nam estiti 60 min, ki so b ile m edsebojno povezane z električnim i vodniki in oprem ljene z m iliinpolsekund- nim i detonatorji. Uspeh tega rušen ja je bil izreden in ni bila po­ vzročena tudi najm an jša škoda. Slike v času del prikazu jejo potek tega rušenja, ki je bilo opravljeno v pičlih 12 urah. Slika 6. Situacija razglednega stolpa ZAVRH Slika 7. Slika 8 Sliki 9. in 10. prikazujeta fazi rušenja Slika 9 Slika 10 Slika 12 Sliki 11. in 12. prikazujeta porušeni stolp Navedena prim era nam nazorno prikazu jeta , kako je možno hitro in uspešno opraviti tovrstne naloge. Danilo Belšak, dipl. inž. rud. Slika 11 Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana n. sol. o. LJUBLJANA - DIMIČEVA ULICA 12 TELEFON 344 061 TOZD — INŠTITUT ZA MATERIALE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INŠTITUT ZA KONSTRUKCIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — GEOTEHNIKA LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INŠTITUT ZA GRADBENO FIZIKO IN SANACIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INŠTITUT ZA CESTE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — STROJNIŠTVO LJUBLJANA, n. sub. o. DS — SKUPNE SLUŽBE PODROČJA DEJAVNOSTI ZAVODA: — raziskave, preiskave in tehnološka obdelava vseh vrst materialov, — teoretične raziskave in reševanje problemov iz prakse pri masivnih, kovinskih, lesenih in drugih objektih, konstrukcijah in konstrukcijskih delih, — patologija konstrukcij, raziskave vzrokov poškodb in sanacija, — gradbena fizika in zaščita zgradb, — geotehnika in geomehanika, inženirska geologija, — cestogradnja, — razvijanje strojnih konstrukcij za gradbeništvo. Jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih m aterialov z m edna­ rodno udeležbo Term in: 28. september (ponedeljek) — 4. oktober (nedelja) 1981 v Gornji Radgoni M oto sejma: »KAKO GRADITI CENEJE?« Program sejma: Prikaz in ponudba dosežkov na naslednjih področjih: — prostorsko in gradbeno planiranje in projektiranje — ponudba in sklepanje pogodb za izvajanje investicijskih del doma in v tujini — gradbeni materiali — tehnološki poteki — stroji, oprema in orodje za vse faze in vrste gradbenih dejavnosti, vključno z zaključnimi, montažerskimi in obrtniškim i deli (v ospred­ ju naj bo tkzv. drobna mehanizacija) — prikaz in ponudba izdelkov in storitev vseh ostalih z gradbeništ­ vom povezanih dejavnosti Strokovna posvetovanja in predavanja Inform acije: GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, LJUBLJANA PE POMURSKI SEJEM 69250 Gornja Radgona, tel.: (069) 74 000 Gospodarsko razstavišče, 61000 Ljubljana, Titova 50, tel.: (061) 311 022, teleks: 31127 gr yu V okviru jugoslovanskega sejma gradbeništva in gradbenih mate­ rialov z mednarodno udeležbo, ki bo v Gornji Radgoni od 28. 9. do 4. 10. 1981, prireja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Gospodarsko razstavišče v sodelovanju z Gradbenim centrom Slovenije, Splošnim združenjem gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije ter Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij: POSVETOVANJE O SISTEMIH GRADNJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV Posvetovanje bo v Gornji Radgoni 29. in 30. septembra 1981 Posvetovanje ima namen, da informira strokovno javnost o dosežkih, izkušnjah in problematiki pri uporabi in razvoju posameznih gradbenih sistemov, ki se v sedanjem času uporabljajo za gradnjo stanovanjskih objektov v Jugoslaviji. Zaključki posvetovanja naj bi dali dolgoroč­ nejšo orientacijo in pobude načrtovalcem in izvajalcem stanovanjske graditve pri programiranju nadaljnjega tehnološkega razvoja. Vse informacije: ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Erjavčeva 15, Ljubljana telefon: 061 23158 I Slovenija ceste tehnika n. sol. o., Ijubljana, titova 38 P R O IZV O D N I PRO G RAM SCT: • VSE VRSTE NIZKIH IN VISOKIH GRADENJ V TUZEMSTVU IN INOZEMSTVU • AVTOCESTE, MOSTOVI, PREDORI IN LETALIŠČA • INDUSTRIJSKI, POSLOVNI, STANOVANJSKI, TURISTIČNI OBJEKTI IN KOMPLEKSI Z INFRASTRUKTURO • STROJI IN KOMPLETNA OPREMA ZA KAMNOLOME, GRAMOZNICE IN ODPRAŠEVANJE ASFALTNIH BAZ @ PROIZVODNJA GRADBENIH POLIZDELKOV, ASFALTA, BETONA, APNA ITD. PROJEKTI IN INŽENIRING ZA VSO NAVEDENO DEJAVNOST INFORMACIJE: SCT — TOZD INŽENIRING 61001 Ljubljana Cesta VII. korpusa 1 telefon: (061) 349 361 telex: yu set 31493 Gradnja severne vpadnice Ljubljane Foto: STRNAD PETER Gradnja hotela SAVA v Rogaški Slatini Gradnja II. etape hitre ceste v Mariboru Razširitev jeklolivarne v Litostroju