Gospodarstvo. Uvoz vina v Nemško Avstrijo je zaašal meseca marca t. 1. v meterskih stotih: iz Fraacije 162, Grške 4012, Italije 10.636, Portugalske 20, Švice 9, Jugoslavije 663, Špaaije 543, Čehoslovaške 74, Madžarske 19.749. Vidimo torej, da je Madžarska uvozila tridesetkrat, Italija pa IOilgat več vina nego mi. Kje tiči vzrok? Meseca aprila se je uvozilo iz: Francije 76, Grške 429, Italije 11.876, Runuinije 111, Jugoslavije 788, Spanije 1278, Madiarske 11.222 meterskih stotov. Poljedelski minister Buhnirvger v Nemlki Avstriji je ob ^>;i;t-; ^^r-ri^n^ HpfKptp V mroračurvu med drugrim tudi iz- nosiii! ki se bo tudi oziral na opravičene želje producentov. Istotako se bo kletao aadzoretvo koKkor mogoče inteazivno jzvajaio. Tudi pri nas to ae bi škodovalo. Italijanski vinski eksporterji so prosili generalaega komisarja italijanskih železnk g. Torre, fia bi se jim zaižala tarifa za 50% za oao vino, ki prihaja v poštev za izvoz. Upajo aa ugodao rešitev svoje prošaje, ker forsira laška vlada izvoz viaa. Francija je leta 1923 izvozila 1,500.927 hl viaa v vred nosti 606,900.000 fraakov. Od te množine se je izvozilo: v sodih 1,273.051 hl, v stekkaicah 85.019 hl, šampanjca 143.247 hl, viaskih likerjev 101.610 hl. čebelarska podružnica pri Sv. Trojici v SIov. gpr. priredi dae 22. juaija po večeraicah ppdučao predavaaje v samostaaski dvoraai, združeao z razkazpvaajem pri samoslaaskem čebelajaku. Udi ia neudi vabIjeai. Predava gospod Juraačič. Izvoz živine in mesa v Avstrijo in Češko je zopet postal prav živahea. Nizozemska, ki je zalagala Prago z mesom in živiao, je okužena po aeki aovi aevarai kužni •bolezai. Govedo, ki oboli za to boleznijo, pogiae v treh dneh. Kuga se silao širi. Tudi Madžarska je okužeaa. Posebao sviaje ia ovce cepajo, kakor še baje aikdar poprej. Vsled tega so avstrijski in češki trgi aavezani na naš izvoz. Da je postal zadnji čas izvoz živahea, kaže že to, da n. pr. v mariborski klavaici koljejo za izvoz skoro aoč ia daa. Na mariborskem sejmu v torek, dae 10. junija, so kupci pokupili do malega vse vole. Mariborsko sejai&kio poročilo. Prigaalo se je: 15 koaj, 11 bikov, 134 volov, 388 krav, 9 lelet ia 1 ovea, skupaj 558 koiaadov. Povprečae ceae so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 13.50 do 13.75 D, poldebeli voli 13 do 13.25, plemeaski voli 12 do 12.50, biki za klanje 10 do 10.50, klavae krave debele 10.75 do 11.25, plemeaske krave 8.50 do 9, krave za klobasarje 6.25 do 7.75, mplzae krave 7,75 do 8, breje krave 7 75 dp 8, mlada živiaa 6.50 dp 12. * Mariborsko sejmsko poročilo. Na sviajski sejm dae 6.. juaija se je pripeljalo 308 sviaj, 3 koze ia 2 ovci, cene sp bile slcdeče: Mladi prašiči 5—6 tedaov stari komad 150—250 D, 7—9 tedaov stari 275—350, 3—4 rncsece slari 650—750, 5—7 aiescev 875—950, 8—10 mescev slari 1125—1200, 1 leto stari 1600—1850, 1 kg žive teže 16.25—17.50, 1 kg mrlve teže 20—23.75, ovce komad 200—225, kozc 225—300. Mcsae ccne v Mariboru. Volovsko mesp I. vrsle 1 kg 25 do 27 D, II. vrsle 22 do 24, Meso od bikov, krav, telic 19 do 21. Telečje raeso I. vrste 25 do 28, II. vrste 19 do 24. Sviajskomeso svcže 22.50 do 35. Tržac ceae v Mariboru juaija aicsca. V Maribora siaae 1 kg govekga mesa I. 25—27 D, II. 22—24, III. 19—21. Teletiaa I. je pp 25—28, II. 19—24. Sviajsko meso je po 22.50—35. JKonjsko meso: 1 kg konjskega mesa 14—17. Kpže: 1 komad koajske kože 150—225, 1 kg gbveje kože 15—20, 1 kg telečje kože 30—32.50, 1 kg sviajške kože 12.50, 1 kg gornjega asaja 110—140, 1 kg podplatov 90—120. Perutaiaa: 1 kom. piščaaec majhen 15, večji 30, kakoš 37.50—50, raca 40, gos 100, puraa 120, domači zakc 15—50. črešaje sp po 15—18 din. žito: 1 kg pšeaice 3.50, rži 3.50, ječmeaa 3, ovsa 2—2.75, kpruze 3, prosa 3.50, ajde 3—4, fižola 5—7, kče 14. Mlevski izdelki: 1 kg pšeaieae moke št. 0 5.75—6, št. 1 5.50 do 5.75, št. 5 5, št. 6 4.50, št. 7 4, proseae kaše 7, ješpreaja 6.50, otrpbpv 2.50, korazae aioke 3.50—3.75, kpruzaega zdroba 4.50—6, pšeaičaega zdroba 7, ajdove moke št. 1 8, št. 2 7, kašc 6. Krma: 1 met. stot seaa 55—62.50, ovseae slaaie 40—50. Kurivo: 1 kub. meter trdih drv 200, Biehkih 175, trboveljskega premoga 42— 45, veleajskega 27—30, oglja 150—200. Zekajave: 1 kg salate zgodaje 1 kupček 1, 1 komad glavaate 1—2. Gosenice objcdle slavoaske slivnjake. Če se vpziš z žekzaico od Siska proli Brodu ob Savi, vidiš, da je sadao drevje aa levo ia desao po ravaiai ia hribih golo kpt v zimi. Posebao češplje so čisto gole. Na vejevju pa opaziš cele gaezde goseaic. Meseoa maja so se vsedle goseaice aa drevja ia so ga čisto obžrle. žalibog je tamkajšaje hrvatskp ljadstvo tako Jeao, da se prav aič ai pobrigalo, da bi uaičcvalo goseaičjo zakgp. Laaskp letp so goseaicc ol)žrle k male dcle krajev v Slavoaiji in Hrvatski. A letos so se tako razširik, da so uničile približao polovico sadnega drevja Slavoaije. Goseaice trcba sproti zatirati, da se ae morejo razmaožiti. Nova bolezen na rži. Zimska rž je letos dobro kazala. A po zadnjem deževju se je pojavila na klasovju aeka bolezen, ki ugonablja klasovje. Od spodaj gor začne klas rumeneti in se drobiti. Malo njiv je od te bolezni aeokuženih. Dobro bi bilo, da bi kak strokovnjak opisal to aovo bolezea in navedel siedstva v borbi proti njej. Kaj je storiti, ako toča pobije haielj? Došlo mi je pisaio iz Dravskc doliae, v kalcrem mi javlja luaeljar, da am je dae 2. t. m. toča skoro uaičila vso hmeljišče. Prosi me, aaj ani svetajeai, kaj aiu je storiti. Odgovoril scm mu takole: Ne obupavajte! Juhe ne jemo tako vroče, kakor se skuha! — Haielj je »kopriva, ki le malpkdaj »pozebe«. Svclujeai vam: 1. da pomagate hmelja takoj ali s čilskiai solitrom, ali z žvepleaokislim amoaiakoai, ali z apnovim dušikom ia sicer vsaki rastliai po 5—10 dkg. 2. da rahljate zemljo, obsipavate rastliao prav visoko ia prav pridap ia skrbao uaičajte plevel, 3. da prav skrbro aegujele ia k drogu privezujete aajvišji in aajkrepkejši poganek, kalerega bo okleščea haielj aa aovo pogaal; spodaji pogaajki se aaj na prilaeracm aicstu prikrajšajo v korist aajkrepkejšcmu. 4. Sreča v aesreei je, da scdaj še hraelj ai doraščea ia ima še loliko aioči, da bode svojo rast aadaljeval ia tudi aekaj malega obrod.il. Vrednost denarja. Ajneriški dolar stane 82—83 dia., francoski frank stane 4.27 din., za 1OO avstrijskih kroa je plačati 11 para, za 100 čehoslovašlcih kron 245 dia., za 1OO iialijanskih lir 365 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.95 centimov.