Leto XIV. Hrastnik, 8. 3. 1978 Letna konferenca sindikata Steklarne Hrastnik Vsem delovnim ženam čestitamo za 8. marec — skupščina podjetja ■— svet ZK steklarne ; — konferenca ZSMS — skupščina sindikata — .uredništvo steklarja Poleg delegatov so se konference udeležili predsednik občinskega sindikalnega sveta ing. Ramšak, sekretar OOS Kovač Franc, vodje TOZD in sektorjev in direktor DO dipl. ing. Mrcina Maks. Tov. Janez Cigler — predsednik IOK OOS OZD Steklarne Hrastnik Poročilo predsednika konference tov. Janeza Ciglarja je nakazalo problematiko, s katero se je v svojem mandatu srečevala celotna sindikalna organizacija DO Steklarne Hrastnik. Med ostalimi .je navedel, da se je izvršni odbor -.sindikalne organizacije v svojem delovanju aktivno vključil v realizacijo Zakona o združenem delu. Aktivnost članov sindikata je bila- v obravnavi zakona o združenem delu konkretna in temeljita. Obravnava se je odvijala v vseh enotah proizvodnega procesa in se zaključila na zborih delavcev. Kot eden glav-' nih aktov je bil po predhodni razpravi na referendumu sprejet samoupravni sporazum o osnovah dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami ter e-notna merila stimulativnega nagrajevanja za DO kot celoto. Plan delovne organizacije je prvič v zadnjih letih šel v javno, razpravo pred iztekom poslovnega leta 1977. V planu so zajeti vsi cilji in naloge, ki jih mora kolektiv realizirati, če bomo hoteli plan za leto 1978 izvršiti. Predvsem naloga, da se uvede stimu-lativno nagrajevanje, zmanjša-proizvodni odpadek in poveča fizični obseg proizvodnje, je vredna vse pozornosti. Z izboljšanjem Sistema planiranja je treba doseči: izbiro asortimana izdelkov, ki bodo zagotovili boljše finančne rezultate. Doseči je treba tesnejše sodelovanje s trgovino v okviru poslovne skupnosti, predvsem pa uspešno zaključiti investicije po sanacijskem programu. Ugotovitev predsednika je bila, da je potrebno urediti probleme, ki so kadrovskega značaja in so zelo tesno povezani s problemi, ki se porajajo v sedanjem poslovanju. Sindikalna organizacija je zelo aktivno sodelovala pri združevanju z drugimi delovnimi organizacijami v poslovno skupnost. Že v letu 1977 je stekla predkandi-dacijska aktivnost, evidentiranih je bilo nad ,300 članov kolektiva za SIS in zbor združenega dela. Tov. Ciglar je menil, da so bili člani delovnega kolektiva zadovoljivo obveščeni o sprejemanju samoupravnega sporazuma, o dohodku in delitvi osebnih dohodkov, kakor tudi o pravilniku za stimulativne j si način nagrajevanja članov kolektiva, . (Nadaljevanje na 2. strani) Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirlunajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafijSna industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72). Delovno predsedstvo na letni konferenci sindikata Steklarne Hrastnik Letna konferenca sindikata (Nadaljevanje s 1. strani) Današnja -situacija pa kaže, da so še težave, ki jih mora komisija in sindikalna organizacija, glede nejasnosti ponovno obravnavati s člani kolektiva. Izrazil je tudi prepričanje, da je že Skrajni čas, da bo vsak delavec resnično nagrajen po svojem delu. Stimulativno nagrajevanje v nekaterih oddelkih pa je pokazalo rezultate predvsem glede večje proizvodnje, zmanjšanja odpadka, itd. Konferenci je tudi predlagal, da naj zavzame jasno stališče glede nočnega dela žena’ v TOZD I in TOZD II. Dejal je, da morajo DPO skupaj z odgovornimi službami v DO narediti vse, da dobi DO Steklarna Hrastnik poseben status v panogi nekovin, predvsem pa, da se izdela program za saniranje stanja, v katerem se kolektiv nahaja. Že pred leti smo sklenili, da se bodo vse-sile vključile v to, da se izboljšajo delovni pogoji zaposlenih, posebno pa- pogoji dela zaposlenih žena. Prav tako nas čaka precej dela tudi na področju družbene samozaščite. Opaža se tudi neodgovornost in neustrezen odnos do družbene lastnine. Na teh področjih bo morala aktivno delovati tudi sindikalna organizacija. DELO REKREACIJSKEGA ODBORA Poročilo je podal predsednik odbora ing. Guzaj Jože, ki je nakazal probleme, s katerimi se je odbor v svojem mandatnem obdobju srečeval. Potrebno je poudariti, da so bili uspehi, doseženi na tem področju, zadovoljivi. Vendar pa nikakor ni zadovoljiva množičnost. Prav tako se je rekreacijski-odbor srečeval s stalnimi finančnimi problemi. Sredstva so bila še bolj skopa kot v preteklem letu in pokazatelji kažejOj da v letu 1978 ne bo nič boljše. Navedel je tudi uspehe športnikov Steklarne: fia peteroboju je bilo doseženo 2. mesto, na steklarskih igrah v Pa-fačinu so bili kegljači 2., strelci pa so osvojili 3. in 4. mesto in nogometaši 5. mesto. V okviru občine so se naši športniki udeležili 17 tekmovanj. Ugotovljeno je bilo, da je večja aktivnost pri tekmovalnem športu kot pa pri športni rekreaciji. Ing. Jože Guzaj je govoril v prvem delu predvsem o rekreaciji naših članov kolektiva Problem'je" tudi dotrajana oprema, potrebno bo najti sredstva, da se zagotovi normalno delo rekreacijskega odbora v kolektivu. V letu 1978 je Steklarna Hrastnik organizator peteroboja — glede tega bo potrebno povečati množičnost na področju športne rekreacije, da bomo potem lahko izbirali najboljše tekmovalce za posamezne nastope in tekmovanja. Predvsem pa naj novo izvoljeni, izvršni odbor konference ,sprejme stališče glede nadaljnjega financiranja športne dejavnosti. V razpravi, ki je bila zelo konkretna, so ' sodelovali:. Ciglar Janez, čičič Risto, Guzaj ing. Jože, Leskovšek Jože, Vidovič Franc, Savič Momir, dipl. ing. Us Aleksej, Godicelj Dora, dipl. ing. Mrcina Maks, Kovač Franc, ing.. Ramšak, Janežič Alojz, Premec Jože, Jeran Ignac. Tov. Ciglar Janez je v razpravi opozoril na problem samskih domov, premajhnega: vlaganja v stanovanjsko izgradnjo, kar; tudi povzroča fluktuacijo delovne sile. Poudaril je tudi, da niso samo osebni dohodki vzrok, da nam ljudje odhajajo iz delovne organizacije, urediti bo potrebno tudi medsebojne odnose v nekaterih oddelkih, konkretno pa v finanč-no-računskem sektorju. Tov. Risto čičič je v razpravi govoril o izvajanju sanacijskega programa Glede neurejenosti delitve a-sortimana v steklarski industriji je bilo že veliko dogovorov. Na tem področju je potrebno sprožiti akcijo po sindikalni liniji, prav tako pa je treba vključiti tudi gospodarsko zbornico. Tov. čičič Risto je dejal, da ne moremo biti zadovoljni z izvajanjem sanacijskega programa. Problemi se vse prepočasi rešujejo. Menil je, da je potrebno komercialni sektor kadrovsko izpopolniti, ker s sedanjim delom nikakor ne moremo biti zadovoljni, na kar kaže tudi zatrpanost v tovarni. Vsak član kolektiva se mora aktivno vključiti v reševanje, problemov, kajti z zamenjavo generalnega direktorja ne bomo dosegli boljše stanje, če si ne bomo vsi za to prizadevali. Ing. Guzaj Jože je menil, da ne moremo reči, da je akcija v zvezi s sanacijskim, programom ostala na mrtvi točki. V TOZD je bilo marsikaj storjenega glede zmanjševanja delovne sile. Poudaril je tudi, da s takšnimi osebnimi dohodki, kot jih imamo, kadrov prav 'gotovo ne bomo dobili. Vendar pa se moramo zajedati, da je najprej potrebno ustvariti dohodek, šele potem pa lahko govorimo tudi o povečanju osebnih dohodkov. Zavedati pa se moramo tudi, da se vsega ne da storiti čez noč, ampak da je to proces, ki zahteva določen čas. Tov. Momir Savič je med drugim dejal: »Danes je najbolj pomembna živa beseda kot sredstvo informiranja članov kolektiva.« Savič Momir je poudaril predvsem pomembnost žive besede kot sredstva za informiranje. Glavno vlogo pri tem morajo odigrati vodje oddelkov in brigadirji. O-pozoril je na dejstvo, da so vodilna mesta zasedena z delavci, ki imajo v. d. odločbe in opozoril, da mora sindikat analizirati obstoječe stanje, predvsem pa najti u-strezno rešitev pri nagrajevanju vodilnih delavcev, če je to edini problem v tej situaciji. Novo izvoljeni IO konference si bo moral prizadevati tudi na področju nočnega dela žena. Pred-lagal je, da se tudi izboljšajo pogoji dela za zaposlene žene na nočnih izmenah. Dipl. ing. Aleksej Us se je plodno vključil v razpravo Dipl. ing. Us Aleksej je poudaril, da je bil sanacijski načrt odobren in potrjen, vendar si bomo v kolektivu morali sami prizadevati za odpravljanje težav, s katerimi se srečujemo. Tu pa ima pomembno vlogo tudi sindikat. Potrebna bi bila tudi večj a odgovornost za izvrševanje nalog in zadolžitev. Meni, da je čutiti' u-padanje delovne discipline. Poudaril je tudi dejstvo, da je problem Steklarne Hrastnik pravzaprav problem celotne steklarske industrije, ki se nahaja trenutno v težkem položaju. Vendar bi morali v prvi vrsti najti skupen jezik med steklarnami samimi. Tudi na tem področju bo nujna vloga sindikata. .. Leskovšek Jože je kritično o-cenil problem kadrovanja v TOZD I. Prav tako je omenil problem, da se še vedno ne ve, kdo bo pravzaprav vodja TOZD I, kako bo s socialno: Varnostjo delavcev v tem TOZD v bodoče. Prav tako bo potrebno hitrejše in učinkovitejše informiranje članov kolektiva, da ne bo prišlo do dezinformacij.' Tov. Godicelj Dora je dejala; da;smo pri graditvi delovne organizacije pozabili na delavca. V delovni organizaciji ni primernega prostora za zbor delovnih ljudi,, kar tudi vpliva na kvaliteto samega zbora. Opozorila je tudi na zatrpanost v obratih. Kadre, ki jih mi šolamo, je treba znati obdržati, jim dati zaupnico, da ne bodo odhajali od nas, kakor se to dogaja sedaj. V naši delovni organizacije je tudi precej delavcev iz drugih republik, zato bo potrebno najti u-strezen način informiranja, tako da bodo tudi oni razumeli informacije, da se bodo lažje vključili v našo srediho. Poiskati pa je potrebno tudi rešitev, da se bodo lahko v prostem času vključili v športno in kulturno dejavnost. f ^ jasi m. : 1 ’tsIl -, 1... ji 1 S 1 m tl 1 4 § lig / - - II 1 a / --i:v m^t Direktor DO dipl. ing. Maks Mrcina je v svoji razpravi.govoril o težki situaciji v steklarski industriji Jugoslavije Dipl. ing. Mrcina Maks je poudaril, da bomo morali sklepe bolj aktivno spreminjati s papirja v dejanja. Tudi on se je stri-njal z mnenjem, da je celotna steklarska industrija v težkem položaju. V pogledu reševanja notranjih problemov so" bili že Sprejeti konkretni zaključki. Izdelana bo analiza, kako je s prodajo, odpremo, pravilnim uskladiščenjem izdelkov. Kajti z nepravilnostmi na tem področju'nastajaj o številni problemi, povečuje se lom, izguba, zatrpanost. v obratu. Ena izmed ugotovitev je bila, da bo potrebno določene službe hitreje razvijati. Eden izmed pozitivnih Steklarne Hrastnik premikov pa je prav gotovo tudi, da se bo ta razvoj odvijal v poslovni skupnosti. Vendar pa se moramo zavedati, da problem ne bo takoj.- rešen, Sele potem, ko bomo ustvarili dohodek, bomo lahko razpravljali o stanovanjih, samskem .domu, rekreacij itd. Kajti vedno je le ena osnova — dohodek. In naša naloga je, da u-stvarimo čimvečji .dohodek. Opozoril je tudi na probleme samozaščite. Potrebno 'si bo prizadevati, da se bodo : vloge na tem področju zavedali vse. Izrazil je mnenje, de mora biti ta akcija začrtana tudi kot stalna naloga sindikalne organizacije. m Ing. Ramšak. Silvo je opozoril, da morajo člani ZK aktivno delovati v : sindikalni organizaciji. Prav tako se je potrebno izogibati zapiranju TOZD v lastne okvire. Kolektiv mora imeti lastne o-predelitve do svojih kadrov, ki jih potrebuje. Te predloge mora posredovati kadrovski komisiji pri DPO v okviru SZDL Hrastnik. V kolikor kolektiv meni, da so mu potrebni: kadri, potem je tudi potrebno zagotoviti, ustrezni osebni dohodek. ■. Janežič . Alojz .se ..je .v razpravi dotaknil odnosa krajevna, skupnost' — kolektiv. Opozoril je tudi na prostorske probleme. Prav tako pa se je dotaknil tudi problematike kadrov. Poj avlj a se namreč problem, moške delovne sile za težaška dela,' zaposlovanje pa je tesno povezano tudi s stanovanjskimi problemi.' . ■K ■Mi i i \|l' I z 1 m . ¡IKjE | m M— MU ‘v* ~"Y)f ‘ 1 1 Sp 'M % ■Mg »> / ! if.v. -S w 1 Franci Kovač —¿ekretar občinskega sindikalnega sveta: Hrastnik je v svoji razpravi govoril tu-" di o vse večji vlogi kluba samo-upravljalcev • Kovač ¿Franc j e. opozoril ;na to, da je potrebno sklepe hitreje in Smele je-uresničevati.: Na .-tem pod-/ :ročju pa bomo mnogo dosegli tudi s pbsjpešemm izobraževanjem-Pri tem pa bodo. morali, pomembno vlogo odigrati -tudbklubi samoupravi j aleev. Pohvalil je dosežene rezultate na področju športne dejavnosti. Predlagal je, da se ustanovi komisija, ki bo u-■gotovila, kaj je-bilo storjenega na področju uresničevanja Zakona o 'združenem, delu. Predlagal, je tudi /ustanovitev komisije za ekonomska vprašanja, inovacije in nova-torstvo. . MRH— I" ^ I *....T jem pri urejanju novega pravilnika zagotoviti višjo osnovno postavko ter na ta način zmanjšati fluktuacijo v steklarskem poklicu. Na konferenci so bili sprejeti. naslednji sklepi: 1. Sindikati Smo dolžni zahtevati, da se vsi samoupravni, akti v letu 1978 uskladijo z določili Zakona o združenem delu. Predlog sprememb -samoupravnih aktov so dolžne pripraviti strokovne službe. Od komisije za izvajanje zakona o združenem delu se zahteva, da poda poročilo 10. konference o svojem delu. 2. Pospešiti je treba delo na področju dohodkovnih odnosov, hkrati pa si prizadevati za takšen sistem -nagrajevanja po delu, ki bo temeljil na pravičnejših in realnih odnosih. Komisija za stimulativno nagrajevanje je dolžna analizirati potek- in rezultate svojega dosedanjega dela, iskati mora nadaljnje rešitve, ki bodo vplivale najboljše razpoloženje v delovni organizaciji. 3. , Zlasti IO konference OOS mora pospešiti - delo' na urejanju medsebojnih odnosov med TOZD, ker je čutiti, da le-ti niso najbolj-, ši in niso povsem vsskladu z Zakonom o združenem delu. 4. Na področju formiranja poslovne skupnosti-marketing je treba odločno pospešiti delo. -Kar najhitreje je treba rešiti kadrov- j ska vprašanja, tako v DO. kot tudi v poslovni skupnosti; Temeljito: je treba pripraviti perspektivni program dela poslovne skupnosti, v najkrajšem času čla- Alojz Janežič je v svoji razpravi govoril predvsem o delegatskem \ sistemu M Premec Jože je ozozoril na to, da delovne ljudi ob vseh teh problemih- že prevzema tudi apatičnost,/..zapiranje v samega - sebe. Občuti se premajhno sodelovanje in vzajeihnost 'in medsebojno so- (P Sr ¡Illili i % delovanje. Novo izvoljeno vodstvo bo moralo najti tudi dodaten vir financiranja za poživitev' rekreacij ške dej avnosti. Jeran Ignao je dejal, da bo potrebno angažirati vse brigadirje, da bodo sposobni posredovati problematiko in informacije svojim ljudem. Potrebno pa bo tudi osnovnim proizvajalcem steklar- I - -hi H M upravičenih, (dvojnih) investicij. S tem v Zvezi je potrebno tudi načeti vprašanje monopolističnih .odnosov tudi glede stimulacije izvoza, sindikati morajo nastopati z enakimi stališči, da bi se dosegli boljši pogoji pri izvozu. 6. Na področju delegatskih odnosov: ni čutiti kvalitete dela v odnosu baza — delegat (informiranje :in dogovarjanje), zato je treba z novo mandatno dobo to delo postaviti na kvalitetno raven, od delegatov pa zahtevati večj o. angažiranost. Pri bodočem delu je treba delegate usposobiti, da bodo kos svojim nalogam in za kar so bili izvoljeni. Koristiti klub samoupravij aleev — izvesti seminar za vše delegate. 7. Ker je Z novo organiziranostjo družbena samozaščita sestavni del delovanja splošne narodne za-ščite, je naloga sindikata, da te-, mu vprašanju posveti kar največ pozornosti. Sindikat se mora zavzemati, da se program družbene samozaščite v celoti prenese na . člane kolektiva.: 8. Ker je na področju splošne informiranosti in obveščanja čla- .inov kolektiva čutiti določene pomanjkljivosti, se zadolži IO konference, da najde najprimernejše oblike obveščanja, ki bo sprejemljiva za celotni' kolektiv. Vodilo informiranja naj bo predvsem živa beseda. 9; Glede vprašanja nočnega dela žena je treba s skupnimi močmi v sodelovanju z ostalimi zainteresiranimi kolektivi najti kompleksno Tešitev. Dotlej pa je potrebno nadaljevati' z dosedanjim načinom reševanja -tega vprašanja. f Jr .A «gagi': ISP' »k mm /\ ■‘i članice kolektiva pozorno sledijo razpravam na Jetnr konferenci. Silvo Ramšak, predsednik občinskega SS Hrastnik /e ' med drugim dejal, da morajo člani ZK biti najbolj aktivni v sindikatu Ignac Jeran na letni konferenci sindikata storjenega dela in o- kadrovski zasedbi,/ Zlasti: sindikat s trenutnim stanjem nikakor-ne more; biti zadovoljen, kajti že se postavlja vprašanje socialne varnosti delavcev, 5. Na podlagi diskusije je bilo ugotovljeno, dalje treba čimprej pristopiti k povezavi .a,’: ostalimi sindikalnimi ^organizacijami ste-• klarške industrije in .s skupnimi 'močmi reševati dokaj težavno .situacijo, v kateri se nahaja celotna steklarska industrija, S skupnimi dogovori, prek gospodarskih zbornic ter ostalih institucij .je 'treba pristopiti k reševanju vprašanj nelojalne konkurence ih ne- potrebno/je posvetiti več pozornosti in najti... materialna 'Sredstva za dvig Standarda zaposlenih:'stanovanja, samski domovi, družbeni prostori. 10. Na področju družbene dejavnosti, zlasti športne rekreacije ima IO konference nalogo, da najde sredstva in način za finan-ciranje tovrstne dejavnosti. . Prav tako naj IO- konference na eni svojih sej prediskutira kadrovsko sestavo odbora za športno rekreacijo in neaktivne člane v sodelovanju z osnovnimi organizacijami sindikata posameznih TOZD ..tudi zamenja. OBVESTILO Cenjene naročnike naših uslug obveščamo, da lahko koristite naše avtobuse: — v primeru, da jih potrebujete za prevoz oseb na pokopališče Dol in obratno (ob smrti sodelavca), zaračunamo samo ceno prevoza 425,00 din. V ceno je vključena samo ena ura prevoza, pa čeprav se na imenovanem mestu zadržite dalj časa. V ostalih primerih, npr. če potrebujete avtobus za prevoz samo v dopoldanskem ali popoldanskem času, zaračunamo dejanske kilometre. — Če naročnik naroči avtobus za potrebe prevoza preko celega dne zaračunamo 250 km na dan. Obveščamo vas, da poleg prevozov lahko koristite ostale usluge: prodaja in rezervacija avtobusnih, letalskih in železniških vozovnic, nudimo vam razne turistične usluge, letni oddih, izlete v tujino in domovino ter nabava in podaljšanje potnih listov. Vse usluge in prijave sprejemamo pri Poslovalnici SAP Hrastnik, Trg Franca Kozarja 1-b; uradne ure vsak dan od 6, do 18. ure; ob sobotah od 6. do 13. ure. Informacije lahko dobite tudi po telefonu št. 061-814-630. SAP Poslovalnica Hrastnik Letna konferenca sindikata Steklarne Hrastnik (Nadaljevanje s 3. strani) Finančni načrt IO konference sindikata delovne organizacije za leto 1978 Predvideni odhodki: — iz lastnih sredstev 124.099,75 dpi — iz'dotacije 120.000,— din — skupni dohodki 244.099,75 din Predvideni izdatki (iz dotacije DO): — preventiva - 84.000 din — dan steklarjev (iz članarine): 36.000 din — bolniške podpore a 150,— 70.000 din — podpore vojakom 2.500 din — honorarji s prispevki 10.800 din — potni stroški 3.000 din — dotacija društvom 9.800 din — časopisi, revije 1.500 din — zimske poč. Bohinj 3.200 din — pogrebni stroški 3.500 din — stroški konference 3.500 din — stroški seminarjev 2.500 din — praznovanje 1. maja 5.000 din — praznovanje 8. marca 5.000 din — bančni stroški 600 din — ostali stroški 3.199 din SKUPAJ IZDATKOV 244.099 din Konferenca je finančni plan pctrdila. Blagajniško poročilo o finančnem poslovanju s sredstvi posmrtnine z dne 30. 1. 1978 Sredstva za ta namen prispevajo člani delovnega kolektiva. Skupaj je bilo vplačil 81.385,50 din Izdatkov za 25 pogrebov 75.000,00 din Stroški za poštnino 25,00 din saldo blagajne na dan 30. 1. 1978 6.360,50 din Poročilo je bilo enoglasno potrjeno. Novo izvoljeni izvršni odbor konference OOS Steklarne Hrastnik VOLFAND Edi, predsednik; KALPIČTvan, tajnik; KOSM Jasna, blagajnik; člani: ZORC Miro II., PUFLER Edi, OBERMAJER Silva, PLAZAR Karli, SENEGAČNIK Stane, PUFLER Kristina, HUDI Miliča, KMETIČ Egidij, MATEKEL Lado, ZALETEL Frida. Nadzorni odbor: GREBEN Kristina, predsednik; DRAME Hilda, član; BAUER-HAJM Pavle, član. Za delegata v republiški odbor ZSS je bil izvoljen tov. CIGLAR JANEZ, dosedanji predsednik konference OOS DO. rigo 1 ♦ ♦ POZDRAVNO PISMO PREDSEDNIKA TITA Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal 10. srečanju samoupravljalcev naslednje pismo: Ob jubilejnem 10. srečanju samoupravljalcev pošiljam vsem udeležencem najprisrčnejše pozdrave in najboljše želje za uspešno delo. Srečanja samoupravljalcev v Kragujevcu so vidno prispevala k razvoju samoupravljanja in uresničevanju tistih družbenih odnosov v praksi, katerih temelje sta postavila naša ustava in zakon o združenem delu. Mislim, da so ta srečanja pomembna še posebej zato, ker je samoupravljanje sprostilo pobudo milijonov delovnih ljudi in omogočilo neoviran razmah neizmernega bogastva njihovih ustvarjalnih sposobnosti, in to na vseh področjih dela in življenja. V naši samoupravni praksi iščemo in sprejemamo dan za dnem po zaslugi prizadevanj delovnih ljudi najpriklad-nejše rešitve v urejanju medsebojnih odnosov, v gospodarjenju in razpolaganju s sredstvi dela in z dohodkom in v drugih vprašanjih. Da bi samoupravljanje čim uspešneje napredovalo, je nujno, da se z najnaprednejšimi rešitvami iz prakse seznani kar najširši krog delovnih ljudi in da iz tega povzemamo sklepe, ki bodo podlaga za sprejetje zakonskih in drugih ukrepov splošnega pomena, hkrati pa se morajo kritično in samokritično tehtati in obravnavati tista vprašanja, ki niso zdržala preizkušnje praktičnega življenja. Za vsakega našega delovnega človeka je izredno pomembno, če se lahko seznam z delom in izkušnjami samoupravljalcev v drugih delovnih organizacijah združenega dela, če lahko najde spodbudo in oporo za tisto, kar je v njegovi organizaciji dobro, a tudi tovariško opozorilo na tisto, kar ni dobro. Vse to terja, da se razširi sodelovanje med organizacijami združenega dela, da se utrejo poti medsebojne izmenjave izkušenj in spoznanj, in ravno temu so namenjena srečanja samoupravljalcev. V dosedanjih letih so že postala resnična tribuna samoupravljalcev, ki je pripomogla, da še združujejo in usklajujejo prizadevanja delovnih ljudi vseh naših republik in pokrajin in da še je okrepilo spoznanje o medsebojni odvisnosti njegovih interesov. Srečanja samoupravljalcev so s tem, da so dajala na svoj dnevni red najpomembnejša vprašanja samoupravljanja, kakršna je na primer letošnja tema: Pridobivanje in delitev sredstev za osebne dohodke, pomagala, da so se v središče pozornosti delovnih ljudi, postavljala vprašanja, od katerih je bistveno odvisen njihov položaj v družbi in združenem delu v celoti. Posebnega pomena je tudi to, da so bila srečanja samoupravljalcev zmeraj priložnost za spoznavanje teorije in prakse samoupravnih odnosov in za njeno tesnejše sodelovanje. Zato sodim, da se srečanja samoupravljalcev v Kragujevcu morajo nadaljevati s svojo usmeritvijo, ter jo bogatiti z novimi vsebinami in kvalitetami. še enkrat vam želim plodno delo in veliko uspehov v vaših nadaljnjih dejavnostih. i : OBVESTILO Skupščina občine Hrastnik obvešča vse delovne ljudi in občane občine Hrastnik, da delujejo od 13. februarja 1978 dalje v novih prostorih Skupščine občine Hrastnik — v Hrastniku — Pot Vitka Pavliča št. 5, naslednji občinski upravni organi in službe skupščine občine: 1. sekretariat skupščine, 2. sekretariat izvršnega sveta skupščine občine, 3. občinski štab TO, 4. oddelek za ljudsko obrambo, 5. oddelek za gospodarstvo in finance, 6. davčna uprava in 7. sodnik za prekrške. V starih prostorih, to je v Hrastniku — Cesta 1. maja št. 68, pa delujeta naslednja oddelka: 1. oddelek za notranje zadeve in 2. oddelek za splošne zadeve in družbene službe. Hrastnik, 21. 2.1978 SEKRETARIAT SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK KAKO DOSEČI VEČJO PRODUKTIVNOST IN BOLJŠE EKONOMSKE UČINKE Ker je ta problem izredne važnosti za stabilnost celotnega gospodarstva naše dežele, je zvezna gospodarska zbornica organizirala na to temo tridnevni simpozij v- Portorožu. Na podlagi vabila sem se tudi jaz udeležil tega seminarja. Smelo trdim, da so bile v referatih zelo kvalitetno obdelane glavne teme, ki pogojujejo večjo produktivnost. Nam vsem je jasno, da je tudi v naši delovni organizaciji produktivnost, izražena v realizaciji ali dohodku na zaposlenega, zelo nizka; če bi to pokazali tabelično, bi bili nekje v spodnjem delu tabele. Zaradi nedodelane metodologije o prikazu produktivnosti se produktivnost prikazuje na več načinov, zato te primerjave tudi v samih panogah večkrat niso primerljive. Nekateri kazalci so izdelani na povečanju dohodka na zaposlenega. Tak prikaz lahko vsebuje velik porast, katerega osnova pa je lahko povišanje cene. Dogovorili smo se, naj se za posamezne panoge pripravijo enotna merila za ugotavljanje produktivnosti, in sicer matematič- 'v ^ rio izraženo P = n- (P = produktivnost, a . Sf količina v — tonah, m, kom., T .= enota časa). : To velja pri enaki tehnološki opremljenosti. - V kolikor se tehnični pogoji spremenijo, je potrebno to v izračunu produktivnosti upoštevati. . Pri izračunu je potrebno upoštevati: Ti — čas neposrednih delavcev v procesu; T2 — je čas posrednih delavcev (režijske službe). • Iz tega sledi, da je potrebno produktivnost izračunati: P = Tak prikaz omogoča tekoče spremljanje produktivnosti v di-. rektni proizvodnji in v režiji. Jasno je, da ima produktivnost kot glavni element vpliv na realizacija ekonomičnost = 5rr ~ Stroški ^ . “ finančni rezultati rentabilnost — ..•' v,-- r- vložena sredstva dohodek proizv. sposobnost . v vložena § | sredstva Iz večine obdelanih referatov je razvidno, da je večjo produktivnost mogoče doseči le z večjo organiziranostjo služb in večjim vključevanjem znanja. Skoraj nemogoče si je zamisliti uspešno poslovanje TOZD ali DO, ki ima slabo izdelane programe nabave, prodaje, proizvodnje, ' investicij. Ti programi so praktično osnova za nadaljnjo organiziranost in s tem povečanje produktivnosti. Ocena pa je talca, da je prav na teh področjih največ pomanjkljivosti, da je več kot 50 % DO v Jugoslaviji, ki nimajo izdelanih srednjeročnih razvojnih programov. Da imamo slabe investicij- ske programe, umski potencial je izkoriščen le okrog 50 % za strokovna dela. V glavnem uvažamo tujo tehnologijo in ne znamo koristiti domačih inovatorjev itd. Vse to pogojuje, da je naša storilnost v primerjavi z zahodnimi deželami manjša tudi 2-krat in več. To pa pogojuje, da smo zaradi tega na teh tržiščih nekonkurenčni in nam izvoz pada. Iz primerjalnih kazalcev je razvidno, da ima naša industrija za okrog 20 % preveč zaposlenih. Razvite dežele imajo 7,5 % zaposlenih v kmetijstvu in 20—25 % v industriji. V Jugoslaviji je okrog 45 % aktivne delovne sile zaposlene v industriji, seveda je potrebno istočasno vzporejati stopnjo avtomatizacije in strukturo zaposlenih po strokovnosti. Iz referatov, ki so jih predložile tiste TOZD ali DO, ki so nekako po produktivnosti med-vodilnimi, je razvidno, da je potrebno v DO opustiti staro obliko normiranja in vpeljati strokovno službo— Študij časa, ki na strokovni, analitski osnovi določi potreben čas za določeno enoto (Refa sjstem, Work faktor sistem itd.), za ljudi v direktni proizvodnji in za režijsko delovno silo. Na podlagi te študije mora bazirati sistem nagrajevanja, ki naj motivira produktivnost. Seveda pa je produktivnost odvisna tudi od izkoriščenosti delovnega časa (delovna disciplina, izredni dopusti, bolniški stalež), Iz. referata dr. Radmile Vidjem iz Rade Končana je razvidno, da imajo skupni bolniški izpad 4 % pri 19.000 zaposlenih. Poudarila je, da so to dosegli le z načrtnim delom medicine dela, ki je pri njih vključena v sam sestav sestavljene organizacije. Tako zdravnik medicine dela dobro pozna delovne pogoje in lahko pravilno odloča, za kakšno delo je sposoben posameznik. Naloga medicine dela pa je tudi, da skrbi skupno z vodstvom podjetja, da so delovni pogoji čim ugodnejši. Poudarila je, da v Rade Končarju ni nobenih potreb po benificiranem st.ažu in tudi dejansko nihče ne koristi teh bonitet, medtem ko imajo v delovnih. organizacijah s podobnim proizvodnim programom, a neurejenostjo, uzakonjeno delovno dobo s podaljšanjem. Zelo zanimiv referat je imel predstavnik Energoinvesta. Vsebina referata je po moji oceni tista, ki najbolj nazorno pokaže, kako povečati produktivnost. Zato vas želim s to tematiko bolj podrobno seznaniti. Proizvodni program je proizvodnja armatur iz SL in jeklene litine. Število zaposlenih: 2.000 ljudi. Skupni prihodek 1.100,000.000 din (110 starih milijard). Omenjena delovna organizacija od skupne proizvodnje izvozi 90 odstotkov, predvsem na konvertibilna tržišča in le 10 % proda doma. Ta DO je vse do leta 1972 poslovala z izgubo. Ta situacija jih je prisilila, da so razmislili, kako. v bodoče.. Zadolžili so skupino strokovnjakov (Okrog 40), ki je več kot eno leto študijsko pripravljala program, ki naj bo rešitev iz tcž- ke situacije. Analiza je pokazala naslednje: 1. da je potrebno proizvodni program prilagoditi optimalizaci-ji (zoženje asortimana); 2. sistem DO je bil osnovan na analitični oceni delovnih mest. Uvedene pa so bile tehnične norme in to v glavnem samo na strojih in pri montaži. S tem pa so bili vsi ostali delavci plačam samo po režijski osnovi (transportni delavci, kontrola, vzdrževanje, reglerji, orodjarji, poslovodje, planerji, lanserji itd.). Pri tem sistemu se je konstantno javljal presežek norme okrog 20 do 25 %, podjetje pa je izkazovalo izgubo. Tak sistem nagrajevanja je bil nemogoč in potrebna je bila radikalna sprememba. Prišli so do zaključka, da je edini glavni element, na katerega morajo vplivati, da povečajo produktivnost in druge eleménte gospodarjenja, stimulativnejši sistem pri razdelitvi. Zato so se odločili, da izdelajo tak sistem delitve OD, v katerem bo samo eno merilo uspešnosti, in to tržno priznana nova vrednost. Za praktično izvedbo novega sistema OD so.se morali reorganizirati, da je proizvodna linija predstavljala bazo. Ob tem so se reorganizirale tudi ostale službe, ki so se decentralizirale. Tako so bili delavci iz režijskih obratov 100 % vezani na obrat, v katerem' so delali. V zvezi s tem so sprejeli samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. 1. Točno opredeljene naloge po delovnih mestih, 2. točno je določeno število izvršiteljev po delovnih mestih, 3. ugotovljena udeležba vsakega posameznika pri delitvi OD, 4. masa sredstev za OD je 100 odstotna, vezana na izvrševanje planskih nalog, 5. določena je meja solidarnosti med oddelki. " Naslednje tabele prikazujejo uspešnost tega kolektiva, z opombo, da v prikazanem času ni bilo novih naložb. Prikaz fizične proizvodnje ton/leto plan 1977 1978 1972 1973 1974 1975 1976 7.4001 7.5001 8.0001 9.2001 14.2001 16.7001 20.5001 Ostanek dohodka plan 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 41.630 43.145 56.127 11.148 147.011 195.900 273.800 Gibanje delovne sile in bolniški stalež 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1.074 1.134 1.211 1.570 1.729 , 1.730 % bolpvanj 10 9,7 8,4 6,8 7 GIBANJE OD Leto Povpreček OD Povpreček OD Repub. povpreček I tovarna armatur v Energoinvestu B. in M. 1972' 1.505 1.670 1.528 1973 1.885 1.912 1.819 1974 2.324 2.548 2.321 1975 3.276 3.166 2.812 1976 3.873 3.673 3.172 1977 4.265 4.397 Oglejmo ši produktivnost v letih 1976 in. 1977 in primerjavo z letom 1975: 1975 1976 1977 9.200 ton 5,85 ton/zaposlenega 14.200 ton . 8,20 ton/zaposlenega ali 40 % več 16.700 ton 9,60 ton/zaposlénega ali 17,5 % več Gibanje vsebuje dohodek glede na izvršen plan oziroma novo ustvarjeno tržno vrednost: I maksimalno II minimalno šef oddelka 8.200 5.400 poslovodja 6.900 4.550 strugar VK 4.950 B 3.300 tehnolog 8.400 5.600 ključavničar KV 4.450 2.950 Iz tabele je razvidno, da je gibljivi del dohodka caj 50 % odvisen od izpolnjevanja plana. Ta prikaz velja: I za proizvodno grupo, ki je dosegla plan, in II za proizvodno grupo, ki plana ni dosegla, s: tem, da' je že vključen faktor solidarnosti, ki je zapisan v sporazumu. V nasprotnem primeru bi bile te razlike še večje. Menim, da bi na celotnem prikazanem primeru lahko precej stvari aplicirali na naše razmere in na podoben način pričeli iskati notranje rezerve, kar pa bi jasno vplivalo na večjo storilnost in na vse ostale kazalce dobrega gospodarjenja. ing. Anton Žagar Iz dela občinske skupščine Zbori Skupščine občine Hrastnik so zasedali dne 30. in 31. januarja 1978. Osrednja točka dnevnih redov zborov občinske skupščine je bila vsekakor obravnava osnutka statuta občine Hrastnik in osnutka sprememb in dopolnitev odloka o oblikovanju skupščine in o določitvi delegatskih mest v posameznih zborih Skupščine občine Hrastnik. Vsi trije zbori Skupščine občine Hrastnik so sprejeli osnutek statuta občine z vsemi spremembami k statutu, v besedilu, kot ga je pripravila komisija za statut. Prav tako so v predloženem besedilu sprejeli odlok o oblikovanju, skupščine in o določitvi delegatskih mest. v posameznih zborih. Glede na to, da so delegati ocenili, da sta oba osnutka primerna za javno razpravo, sta bila oba dokumenta poslana vsem organom samoupravljanja v TOZD oz. OZD, krajevnim skupnostim, izvršnim odborom samoupravnih interesnih skupnosti in občinskim družbenopolitičnim organizacijam v javno razpravo, ki se je zaključila 15. 2. 1978. Delegati so nadalje sprejeli tudi sklep o potrditvi sprememb Statuta sklada skupnih rezerv občine Hrastnik, s katero se bo povečalo število članov skupščine sklada od dosedanjih 20 na 22 članov, z ozirom ha spremembe, ki so nastale v OZD, pa se bo spremenilo tudi število predstavnikov, ki jih bodo posamezne OZD izvolile v to skupščino. Delegati so sprejeli na znanje tudi poročilo Predsedništva. Občinskega sodišča v Trbovljah o problematiki iz nekaterih družbenih in pravnih odnosov in pojavov ter uporabi zakonov pri občinskem sodišču in sprejeli zaključke Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik k temu poro-Čilu, kot sledi: a) Pri usklajevanju organiziranosti združenega dela z zakonom o združenem delu je nujno vgraditi samoupravno sodišče. V ta namen je potrebno še posebej o-pozoriti OZD in TOZD in jim priporočiti, da osnovne določbe o tem vnesejo v samoupravne sporazume o združevanju dela delavcev in 'v statute, in sicer na nivoju TOZD. Tudi vse samoupravne interesne skupnosti bodo morale opredeliti način reševanja sporov s pomočjo samoupravnega sodišča, o čemer pa obstajajo zaenkrat še dileme. b) Obpinsko sodišče Trbovlje o-pozarja na to, da je treba pospešiti družbehopolitično akcijo za uresničitev zakona o samoupravnih sodiščih, po katerem se morajo uskladiti z njimi vsi samoupravni splošni akti, kar pomeni, da se morajo ustanoviti samoupravna sodišča v OZD, SIS, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki jih ustanove delovni ljudje in občani s tem, da morajo biti poravnalni sveti u-štanovljeni najpozneje do 30. 6. 1978. c) Redna sodišča se morajo u-štanoviti po novem zakonu do j. 1. 1979. Po 26. členu Zakona o rednih sodiščih bodo zasavske občine imele temeljno sodišče v Ljubljani. Po 30. členu omenjenega zakona lahko temeljno sodišče izvršuje sodno funkcijo na svojih enotah. To pomeni, da je dana možnost, da revirske občine ustanove enote ga sodišča v Zasavju, za kar pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji (kadri, prostori, oprema). Sodišče ob tem že sedaj apelira na revirske občine, da bodo potrebna precejšnja dodatna sredstva, če bomo hoteli imeti v Trbovljah v bodoče enoto temeljnega sodišča. d) O kazenski problematiki sodišča ne poroča posebej, ker sta o tem obravnavali poročili Občinskega javnega tožilstva in postaja milice, o čemer so delegati letos že razpravljali. Pač pa je y zvezi z vključevanjem obsojencev po prestani kazni na delo nujno treba, da v delovnih organizacijah spremene odklonilno stališče do teh občanov in jih sprejmejo na delo. e) Iz civilno pravnih razmerij je pereče vprašanje nasilnih vselitev. Delovne organizacije tako tudi sodišče opozarja, naj posvete več pozornosti delavcem, katere nameravajo zaposliti, ob u-poštevanju, da je treba upoštevati določila veljavnega družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih ■za življenjske in kulturne razmere. f) Sodišče nadalje opozarja na nujnost spremembe zakona o razlastitvah in prisilnem prenosu pravice uporabe na teh zemljiščih, o čemer naj bi bila tudi od naše skupščine dana pobuda za spremembo omenjenega zakona. g) Na področju kmetijske politike je več storiti, da se kmetijska zemljišča ohranijo. V ta namen je potrebno sprejeti občinski odlok o zaščitenih kmetijah. h) Zaradi razvoja in zaščite kmetijskih zemljišč je potrebno sprejeti občinski prostorski plan. i) Sodišče v okviru svoje funkcije sodeluje tudi z ostalimi družbenimi organi Zasavja in je po sodni liniji z višjimi sodišči. O nepravilnostih obvešča delovne organizacije. Več sodelovanja pa bi bilo potrebno z organi delavske kontrole v posameznih OZD. Delegati družbenopolitičnega zbora apelirajo na vse odgovorne dejavnike, da pri ustanavljanju enote temeljnega sodišča v Zasavju dosežejo na nivoju revirjev potrebno poenotenje, saj bodo za to potrebna precejšnja dodatna sredstva (kadri, prostori, o-prema), če bomo hoteli imeti v Trbovljah v bodoče enoto temeljnega sodišča. Na vseh treh zborih skupščine občine je bil imenovan do izteka mandata sedanjim delegacijam za delegiranje delegatov v skupščino občine, tov. Kovač Franci, roj. 10. 1. 1941, za načelnika oddelka za notranje zadeve. Delegati zbprov Skupščine občine Hrastnik so do poteka mandata sedanjim delegacijam pooblastili komisijo za volitve in i-menovanja Skupščine, občine Hrastnik, da na predlog Občinske konference SZDL v smislu zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v OZD (Ur. list št. 23/77) sama imenuje predstavnike naše družbenopolitične skupnosti v posamezne razpisne komisije za imenovanje poslovodnih organov. Delegati vseh zborov so sprejeli tudi informacijo o izvajanju dogovora o politiki cen v SR Sloveniji in občini Hrastnik za leto 1977 v besedilu, kot jo je predložil izvršni svet in se strinjali z ugotovitvami Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik, k tej oceni, kot sledi: Iz podatkov je razvidno, da je rast cen iz republiške pristojnosti v predvidenih okvirih dogovora j razen pri cenah v trgovini na drobno iri cenah storitev. Cene v trgovini na drobno so porasle za 11 % (predvideno 9), cene storitev pa' za 13,2 % (predvideno 8,5 %). Cene iz občinske pristojnosti so prav tako v predvidenih okvirih dogovora, razen pri cenah obrtnih storitev in to frizerske storitve. Ugotovljeno je bilo, da je bilo povečanje cen v skladu s priporočilom organa za cene SR Slovenije, da se jim omogoči ekonomično poslovanje. Cene frizerskih storitev ne presegajo cen iste panoge v drugih občinah oziroma so še vedno nižje od veljavnih cen v drugih občinah. Ob obravnavi informacije je izvršni svet ugotovil, da se v letu 1977 niso povišale najemnine za poslovne prostore,, kljub temu da je skupščina občine z odlokom o povišanju stanarin dovolila tudi povišanje najemnin za poslovne prostore. Po mnenju izvršnega sveta bi samoupravna stanovanjska skupnost morala uskladiti najemnine za poslovne prostore in z ustreznim povišanjem zbrati več sredstev za gradnjo poslovnih prostorov, ki jih v občini občutno primanjkuje. Delegati zbora združenega de-■la in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Hrastnik pa so sprejeli tudi odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Hrastnik ter odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Hrastnik, v besedilu, kot ju je pripravil izvršni svet: Delegati zborov Skupščine občine Hrastnik so se seznanili z naslednjimi odgovori na delegatska vprašanja, kot sledi: a) Tov. LESKOVŠEK Franc, delegat KS Hrastnik — spodnji del, je ugotavljal, da z uslugami, ki jih opravlja KOP Hrastnik občani ne morejo biti zadovoljni, saj se dogaja, da tudi po dve leti čakajo na dovoz gramoza, čeprav je naročilo izvršeno pismeno — torej z naročilnico. Odgovor: Za odgovor smo zaprosili direktorja KOP feg TOZD komunalne službe. Iz odgovora izhaja, da TOZD. komunalne službe realizira naročilnice za odvoz gramoza le od krajevnih skupnosti in samoupravne stanovanjske'skupnosti. V danem primeru pa je šlo verjetno za naročilnico s strani . hišnega sveta, katere pa TOZD ne upošteva iz razloga, ker je cesto prihajalo do težav pri plačevanju računov, katere samoupravna stanovanjska skupnost ni priznavala. b) Tov. SELAN Franc, delegat KS Hrastnik — zgornji del, se je zanimal, katera cesta vodi v naselje Studence, se bo asfaltirala, nova ali stara? , Odgovor: Na postavljeno vprašanje je odgovoril predsednik krajevne skupnosti Hrastnik — zgornji del. Iz odgovora izhaja, da je modernizacija ceste padlih borcev od zgradbe vzgojnovarstvenega zavoda na Rudniku do spomenika padlih borcev v Studencah na prioritetnem redu: V ta namen je krajevna skupnost že naročila izdelavo projektov pri KOP Hrastnik, vendgr projekti še niso izdelani. Po idejni zasnovi je predvideno, da bo potekala v začetnem delu, tj. od vzgojno varstvene u-stanove na rudniku do konca novega naselja cesta po novi trasi, nato pa se bo priključila in dalje potekala po obstoječi trasi vse do spomenika padlih borcev. Krajevna skupnost predvideva, da se bo z deli pričelo še v letošnjem letu, vendar bo pred tem treba pokriti obveznosti, ki izhajajo iz modernizacije ceste Marno —Turje, pogoj pa je tudi, da bodo organizacije združenega dela izpolnile obveznosti po samoupravnem sporazumu o združevanju in uporabi sredstev za financiranje programov in planov krajevnih skupnosti v občini Hrastnik (3.00 din po zaposlenem letno). O izpolnjevanju obveznosti po navedenem samoupravnem sporazumu je razpravljal tudi družbenopolitični zbor SO Hrastnik na zasedanju v decembru 1977 in zadolžil izvršni svet, da opozori vse OZD in druge delovne skupnosti, ki so v-zamudi s plačilom tega prispevka, da obveznost čim-prej poravnajo. Izvršni svet je sklep izvršil in z dopisom z dne 12. 1. 1978 podpisnike samoupravnega sporazuma na neporavnane obveznosti opozoril. c) Tov, DORNIK Edi, delegat KS Turje-Gore je opozoril: — na nujnost popravila ceste, ki vodi od stanovanjske hiše Selič (prek Črete) y Turje in — na nujnost popravila strehe na bitši šoli v Turju, ki jo je poškodovalo zadnje neurje. Tov. Dornik je predlagal, da zadevo, čimprej uredi občinska skupščina, ker je bilo ob prenosu šole v u-pravljanje KS Turje-Gore sprejet, sklep, da bo stroške večjih popravil krila občinska skupščina. Odgovor: Izvršni svet SO Hrastnik je z dopisom z dne 10. 1. 1978 seznanil krajevno skupnost Turje-Gore s postavljenima vprašanjema. V dopisu je bilo Krajevni skupnosti Turje-Gore predlagano, da; prouči možnosti za popravilo javne ceste, ki vodi od stanovanjske hiše Selič (prek Črete) v Turje in o stališčih in možnostih obvesti-izvršni svet. Prav tako se je predlagalo krajevni skupnosti, da ugotovi obseg poškodb na strehi zgradbe bivše; podružnične šole ter tudi o teh u-gotovitvah obvesti izvršni svet do 15. 2. 1978, da bi se lahko skupno zavzeli za rešitev navedenega vprašanja. Delegatom zbora krajevnih, skupnosti bo na drugem naslednjem zasedanju podano podrobnejše poročilo, ko bomo prejeli odgovor od krajevne skupnosti Turje-Gore. Elektronika v steklarstva Elektronika tudi v avtomatski predelavi steklene mase postaja stvarnost. Hitrejše vnašanje novega znanja v proizvodnjo, hitrejša uporaba novih tehnoloških dosežkov in modernizacija proizvodnih procesov je najmanj tako važno in nujno kot uspešna tekoča proizvodnja. Tega pa se dobro Adolf Cigole pri komandni plošči novega trikapeljnega IS stroja zavedajo zaposleni v TOZD II. V svojem sanacijskem programu so imeli poleg že znanih nalog in u-krepov tudi nabavo novega elektronskega 3-kapeljnega stroja. Danes že lahko ugotovimo, da je bila naložba 20 milijonov dinarjev pravilno usmerjena, saj proizvodna linija v. poizkusnem o-bratovanju dosega proizvodne normative pa čeprav še ne obratuje s polno zmogljivostjo. Elektronski 3-kapeljni stroj so montirali naši strokovnjaki pod nadzorstvom EMHARDOVEGA monterja — Denka. Demontaža IS-E in montaža elektronskega EF stroja je trajala samo 34 dni. Stroj je obratoval 4 dni v prostem teku brez orodja in stekla, tako da smo v tem času imeli možnost spoznati vse detajle delovanja stroja, ki pa nam jih je teoretično in praktično pri stroju tolmačil monter Denk. S proizvodnjo na dveh sekcijah smo pričeli 8. 2. 1978, da bi stroj 10. 2. 1978 normalno obratoval. Že 11. 2. 1978 smo dosegli oziroma presegli proizvodne normative. Dnevna proizvodnja v teh dneh poizkusnega obratovanja je 310.000 komadov stekleničk penicilin 8 g. To pa je za 30 % večja proizvodnja v primerjavi z IS-E strojem, ki ga je zamenjal elektronski 3-kapeljni stroj. Proizvodnjo bomo še postopoma povečevali, kot predpisujejo EMHAR-DOVI strokovnjaki in izkušnje. Da dosegamo že v začetku ute-kanja in poizkusnega obratovanja tako dobre rezultate, je potrebno pohvaliti vse, ki so sodelovali pri montaži in zagonu omenjene proizvodne linije. Posebno priznanje pa je potrebno dati obratovodju Marjanu Javoršku, ki je vodil strojniška dela in ekipo, ki je opravila vsa električna dela na elektronskem 3-kapeljnern stroju brezhibno. Se enkrat se je pokazalo, kako važno je strokovno znanje tudi v steklarski industriji. Saj nam e-lektronski 3-kapeljni kot najzahtevnejši stroj ne dela večjih problemov, ker imamo strokovnjake, ki so se izobraževali na Švedskem v tovarni EMHARD, ki omenjene stroje izdelujejo. Tečaja, ki je trajal 12 dni, se je udeležilo 9 naših predstavnikov. Tečaj pa je vodil znani monter in strokovnjak za IS stroje g. LEFLER. Na koncu predavanja so vsi tečajniki opravili test iz znanja in ga tudi uspešno opravili. Omenjeni 3-kapl. stroj opravlja ravno tako kot IS stroj, vodja stroja in pomočnik, v slučaju okvare v e-lektronskem sistemu pa odpravi napako instrumentarec na izmeni. Na pregledu stekleničk naj bi bilo zaposlenih 6 pregledalk, kjer pa teh ni, vrši pregled običajno 5 pregledalk. Kontrola na omenjeni liniji je zelo zahtevna, količinsko kot po kvaliteti in je nujno potrebno, da v najkrajšem času, uvedemo avtomatsko kontrolno linijo. Že s stališča mednarodne konvencije za zaposlovanje žena nas obvezuje, da postopoma zmanjšujemo delo. žena na nočni izmeni. Na drugi strani pa je zahtevnost porabnikov naše em- balaže po kvaliteti vsak dan večja. To pa bomo dosegli le, če bomo na proizvodne linije, ki izdelujejo milijonske serije, uvedli avtomatske kontrolne linije. Zavedati se moramo, da porabniki naše embalaže ravno tako kot mi, Ocena dela v pretekli mandatni dobi, sprejem letnega plana dela in izobraževanja, izvolitev novega vodstva, sprejem novih pravil in nova organiziranost. O vsem tem so razpravljali na letni skupščini rezervnih vojaških starešin Hrastnika,. ki je bila v petek, 3. 2. v kinodvorani Delavskega doma v Hrastniku. Splošna ugotovitve je, da je občinski odbor ZEVS Hrastnika svojo nalogo v celoti izpolnil. Nenehna skrb za vojaško usposabljanje, idejno politična vzgoja članstva, spremljanje vseh aktualnih političnih in vojaških gibanj doma in v svetu so bili o-snovni cilj te 376-članske organizacije. Hvale vredni so predvsem uspehi, doseženi na področju izobraževanja in vzgoje članstva, kar nedvomno kaže tudi obisk predavanj in vsakoletni testni izpiti. Kar 91 % vseh rezervnih vojaških starešin je uspešno opravilo teste v minulem letu. Nekaj kritičnih pripomb pa je bilo izrečenih le na račun premajhne informiranosti in obveščanja prek sredstev javnega obveščanja. Kazalo bi izboljšati in popestriti tudi sodelovanje z nekaterimi spe- Spomnimo se Otona Župančiča — plakati s tem naslovom so viseli teden dni pred proslavo po. celem Hrastniku. V ponedeljek, 13. 2, pa smo se lahko spraševali — kaj je v današnjem času z našimi ljudmi. S čim jih lahko pritegneš. V dvorani Delavskega doma je zijala praznina. Le tu in tam kak obiskovalec, Prizadeta sem bila, tembolj potem, ko se je razgrnil zastor in šem zagledala razočarane obraze nastopajočih, saj jih je bilo skoraj več kot pa gledalcev. Niso bili zaman njihovi dolgi o-brazi, kajti dejstvo, da v mestu z 11.000 prebivalci ni toliko razvita kulturna zavest, da bi napolnili dvorano s 300 sedeži, je za njih in za vse nas pomenilo veliko razočaranje: Toliko se pogovarjamo o kulturi, o praznini v našem kulturnem življenju, a ko bi se morali izkazati in priti na skrbno pripravljeno predstavo, se pokaže, da samo govorimo, govorimo... S pomočjo učiteljev so nam u-čenci višjih razredov osnovne šole pripravili prijeten in svojevrsten program. Prerez pesnikovega snovanja od otroških, ljubezenskih, domovinskih in borbenih uvajajo v svoje proizvodne programe visoko produktivne polnilne linije, to pa zahteva od nas, da po kvaliteti izboljšamo svoje proizvodne programe. Kapelar Albert obratovodja cializiranimi organizacijami, kar doslej tudi ni bilo najbolje. Z novo organiziranostjo, ki naj bi na osnovi novih pravih delovala na principu delegatskih odnosov, je tpdi na teh področjih pričakovati občutna izboljšanja. Po novi organiziranosti naj bi v občini delovale tri krajevne organizacije ZRVS. Najvišji organ pa bi bila konferenca občinske zveze, katero bi vodilo predsedstvo, voljeno na principu delegatskih odnosov. Pri predsedstvu konference naj bi tako kot doslej, tudi v bodoče delovale nekatere stalne in občasne komisije. Mišljenja nekaterih, da za takšno organiziranost ni kadrov, vsekakor drži. Dosedanji uspehi pri izvajanju vseh nalog so najbolj zgovoren dokaz, da organizacija razpolaga z zadostnim številom usposobljenih in dela voljnih kadrov. Da je temu tako, gre Vsekakor priznanje dosedanjemu vodstvu. Ob koncu so izvolili še začasni odbor, ki je osnovna naloga voditi in pripraviti vse potrebno za novo organiziranost članstva ZRVS v občini. Premec Jože pesmi so nam prikazali skozi pogovor, deklamacije, s posnetki in narodnimi plesi. V majhno zadoščenje jim je bilo to, da so v dopoldanskem času s programom razveselili svoje sošolce in učiteljski zbor. Tudi nas, maloštevilne obiskovalce so razveselili in nam pokazali, da se znajo prilagoditi tudi tako porazni situaciji, a vendar nam še vedno ostane vprašanje — kaj je kultura, kje so naše napake v kulturnem izobraževanju članov naše občine? ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, posebno pa skupini RAZNO, za prečudovita darila, ki so mi jih poklonili. Darila me bodo trajno spominjala na lepe dni, ki smo jih skupaj preživeli ob delu. Vsem delavcem kolektiva pa želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Sodelavka Mici Vouk Obratovodja v TOZD II tovariš Albert Kapelar pregleduje delovanje novega trikapeljnega stroja Kaj je kultura Redna skupščina občinske organizacije ZRVS v Hrastniku Letna konferenca industrijskega V soboto, dne 11. 2. 1978 je imelo gasilsko društvo steklarne svojo letno konferenco. Več kot 50 navzočih članov in gostov je bilo zadovoljno z delom društva v preteklem letu in z diskusijo, ki je pokazala pomen in skrb gasilcev do požarne varnosti v tovarni. Predsednik društva je pozdravil vse navzoče goste, med njimi predstavnika kolektiva tov. Franca Vidoviča, predsednika občinske gasilske zveze tov. Ivana Ur-bajsa, predsednika IO OOS tov. Janeza Ciglerja in vse predstavnike sosednjih gasilskih društev. Po sprejetju dnevnega reda je podal poročilo predsednik društva tov.. Zoran Klemen, ki ga v celoti objavljamo: Predsednik društva Zoran Klemen . Tovariši gasilci in dragi gostje! Minulo leto je potekalo v izjemno živahni aktivnosti gasilskih organizacij. Dejavnost našega društva je bila v tem obdobju zadovoljiva. Programsko u-smerjanje in -izvajanje gasilske preventive v društvu je potekalo po predvidenem načrtu. Vaje so se vršile redno v dogovorjenih dneh. Zal pa se teh večkrat ni u-deležilo želeno število članov. Nekateri iz objektivnih vzrokov. Naj večjo skrb smo posvečali vajam na tiste objekte, kjer je največ j a nevarnost izbruha požara in kako naj bi ukrepali v takem primeru. To so predvsem skladišča tehnoloških goriv in skladišča gotovih izdelkov. Večkrat smo povabili k sodelovanju sosedna gasilska društva, zavedajoč se, da smo v primeru večjega požara sami nemočni. Tehnična opremljenost našega društva glede na specifične nevarnosti delovnega procesa ne zadošča več zahtevam protipožarne zaščite. V najbližji bodočnosti se bomo morali opremiti z opremo za gašenje s kemičnimi gasilnimi sredstvi, ki o-mogpčajo sodobnejši in efektiv-nejš način gašenja. Prav tako bo potrebno nabaviti sodobnejšo o-sebno zaščitno opremo kot so tempex obleke, ki naj gasilca varujejo pred plameni. Ce strnemo problematiko operative v zvezi z gašenjem,' ugotavljamo, da je zmanjšanje materialne škode, ki jo povzročajo požari, odvisno predvsem od pravočasnih posegov. gasilskih enot, od njihove tehnične opremljenosti, strokovne usposobljenosti gasilcev in razpoložljivih gasilskih, sredstev. Strokovnemu izobraževanju smo posvečali tudi lani posebno skrb in jo bomo morali tudi v bodoče. Pred kratkim je bil izdelan nov pravilnik o varstvu pred požari, ki ureja organizacijo varstva pred požari v TOZD. Ta temeljni dokument je bil dan posameznim TOZD v obravnavo in sprejem. Pripomb s strani TOZD ni bilo ali pa ni bil obravnavan. V našem društvu smo zavzeto analizirali pravilnik ter ugotovili, da je pravilnik dober, vendar bi bilo treba nekatere specifične določbe konkretneje opredeliti. Tu mislim posebne pristojnosti oz. dolžnosti in naloge izvajanja požarno preventivnih ukrepov posameznih vodilnih, vodstvenih in odgovornih v TOZD. S temi spremembami naj bi pravilnik, dali v ponovno obravnavo in sprejetje. Dosedanji odnosi še vedno kažejo na neodgovornost nekaterih pri izvajanju predpisanih požarnovarnostnih ukrepov. Pravilnik med drugim doioča spremembo, da se službi varstva pri delu naloži skrb nad društvom, kakor tudi skrb pri zagotavljanju sredstev za nabavo potrebne opreme, saj imata obe panogi stično točko — zavarovanje človeka in premoženja. Tu ne gre za nadvlado ene ali druge panoge dejavnosti, temveč za to, da dobi požarno varnostna služba ustrezno mesto kot strokovna služba, ki jo vodijo strokovni delavci z višjo in visoko izobrazbo na področju požarnega varstva. Vsi zaposleni morajo biti seznanjeni z vsebino tega pravilnika ter v celoti izpolnjevati določbe. Tu je torej dokument, za katerega, smo si želo prizadevali in ne sme ostati le na papirju. Treba bo čimprej dodelati tudi požarnovarnostni načrt, ki je v tlorisu prizemne površine izdelan, vendar mu je vnesti nekatere elemente, ki služijo namenu požarnovarnostne preventive. V minulem letu, letu Titovih partijskih in v letu gasilskih jubilejev smo se udeležili mnogih praznovanj. Ne le v območje naše občine, temveč smo. se odzvali vabilom na proslave v Trbovljah, Velenju, Radečah in drugod. Dogovorjeno solidarnostno pomoč zaradi potresa prizadetih ga- silskih organizacij v Posočju smo izvršili v celoti. V okviru občinske gasilske zveze pa presegli nasproti drugim gasilskim zvezam našo obvezo za 10 %. Požarnovarnostna komisija je vršila občasne preglede po obratih in skladiščih. Žal je bilo ugotovljeno nešteto nepravilnosti in nespoštovanja požarnovarnostnih predpisov. Iz vsega tega lahko povzamemo, da bomo morali v bodoče posvečati vsak na svojem delovnem mestu večjo vlogo in skrb dobri preventivni dejavnosti, ki je sicer redna vsakodnevna naloga ne le gasilskih organizacij in njenih članov, temveč tudi vsakega člana delovne skupnosti. Za uspešno operativno delo v društvu sta prizadevno skrbela poveljnik tov. Kirhmajer z namestnikom tov. Knapom. Blagajniške posle je nadvse skrbno urejeval blagajnik tov. Majcen Jože. Tajniške posle pa Koritnik Matija mi. Glede na njegove nove dolžnosti v okviru delovne organizacije in njegove želje, da se ga razreši dolžnosti tajnika društva, naj današnja konferenca o tem sklepa. Za novega tajnika pa predlagam tov. Jožeta Frankoviča, ki je že dose-daj pokazal interes za delo v gasilstvu. Na koncu bi želel posvetiti nekaj besed delu samoupravne interesne skupnosti požarnega varstva v Hrastniku. Lani sprejeti zakon o varstvu pred požari je postavil temelje novemu sistemu organizacije varstva pred požari. Doseženi so že vidni rezultati lani ustanovljene samoupravne interesne skupnosti požarnega varstva. Tako imamo urejen sistem financiranja požarnega varstva. Skupnost združuje in usmerja dobljena finančna sredstva, usklajuje požarnovarnostne interese ter oblikuje politiko razvoja požarnega varstva. V drugi polovici preteklega leta so delovne organizacije pričele odvajati sredstva po dogovorjenem samoupravnem , sporazumu. Tako so prejeli občinska gasilska zveza in ostala gasilska društva precej več finančnih sredstev za svoje redno delovanje. Nabavljena je bila modernejša oprema gasilskemu društvu Hrastnik mesto. Za boljšo organizacijo požarnega varstva je bilo razpisano delovno mesto poklicnega poveljnika, ki ga je zasedel tov. Majcen Darko. Njegovo delo bo urejanje in koordinacija posameznih društev, pripravljanje programov dela in bo hkrati strokovni sodelavec samoupravne interesne skupnosti požarnega varstva. Poleg že enega stalno zaposlenega šoferja se je zaposlil še drugi, tako je sedaj organizirana gasilska dežurna služba preko dneva.; To so prvi vidni rezultati, ki zagotavljajo izpolnjevanje operativno preventivnih nalog v gasilskih organizacijah. Poveljnik tov. Rudi Kirhmajer je poročal: Čeravno je danes le delovna konferenca našega društva, se moramo temeljito pogovoriti o našem delu in uspehih, o neuspehih, kaj je treba postoriti, kako naj se udeležujemo vaj, koliko nas redno hodi, kdo so tisti, ki ne hodijo, ugotoviti, zakaj ne hodijo itd. Poveljnik GD Steklarne tov. Rudi Kirhmajer podaja svoje poročilo Torej pred nami je kup dela in razumljivo je, da moramo pred družbo in kolektivom pokazati, kaj smo naredili in koliko smo zaupanja vredni. V glavnem operativni del društva je izvajal svoje delo po programu za preteklo leto. Vaje in predavanja so se izvršila po programu. Imeli smo skupno 16 vaj in 4 predavanja. Udeležba na vajah je povprečno zadovoljiva, kljub opozorilom na članskih sestankih se udeležba bistveno ni izboljšala. Kot opravičilo naj k temu dodam delo na 3 in 4 izmene, starost članstva, zaposlenost itd., vse to so vzroki za slabo udeležbo. V letošnjem letu bomo morali temu problemu posvetiti več pozornosti. Gasilci smo gradili našo organizacijo in naše delo in skrb le na zavesti humanosti; in prostovoljnosti. Moja želja je, da bi tako tudi ostalo še naprej, vendar čutim, da bomo morali misliti na drugačen način stimulacije vaj v našem društvu. Če hočemo biti kos našim nalogam, se moramo učiti, vaditi, skratka znati moramo. Požar ne vpraša ali je dan ali noč ali znamo ali ne, vedno moramo biti pripravljeni. Tovariši gasilci, kup dela smo opravili, vendar kup dela pa nas čaka še vnaprej. Ni vse od naš odvisno. Saj mi gasilci se držimo načelp, ki ga je tov. Tito povedal: »Delajmo, kot da bi bil 100 let mir, pripravljeni bomo, kot bi bila ju- Delovno predsedstvo na letni konferenci GD Steklarne, med njimi tudi najstarejši član Matija Koritnik gasilskega društva steklarne tri vojna.« Enako mi gasilci — od nas in vseh v delovni organizaciji je odvisno, da ne pride do požara ali druge nesreče. Najmanj pa mi gasilci želimo požar. Veste, to je tako, kot pravi pregovor: »Slabo društvo ali požarna enota, pri kateri večkrat gori,« dobro je tem, kjer nikoli ne gori. Preventiva, dobra preventiva je zlata jama. Na žalost to lahko uspava, dogaja se, da se ravno zaradi tega na preventivo pozabi in verjemite mi, enkrat se to hudo-maščuje — zelo hudo. Zakaj? Zato, ker ne dajemo tistega, kar bi morali in kiks je tu. Naf bom konkreten. Najprej naj pred svojim pragom očistimo. Vprašam se, ali smo dovolj storili' za pomladitev naših -vrst. Nekoč smo bili mladi. Sodobno gasilstvo zahteva Sodobne prijeme, sodobna sredstva, hitrost, gibčnost, moč, vztrajnost, znanje; poglejmo samo snovi, ki jih imamo: goriva,, razne pline, strupe, visoke stavbe, zaprte prostore, kaj vse to zahteva? Zahteva izurjen komandni kader, ki je -lahko starejši in mlade ljudi za •izvajanje. Kako pa danes izgieda naše društvo? Poročilo tajnika: Mislim, da nam mora biti jasno — številčno smo močni, vendar vidimo, da nam mladih ljudi manjka. Intenzivno in z vso zagnanostjo se moramo angažirati, da pridobimo mlade ljudi v naše vrste. Rad bi s tega mesta opozoril na mladinsko organizacijo. Morda bi nam pomagala, da bi se naše vrste razširile in pomladile. Letos nas čakajo naloge v občinskem in republiškem merilu. To so tekmovanja, udeležbe na predavanjih, proslavah itd. Pripraviti se moramo na proslavo 50 let našega društva, nekaj pa moramo pokazati in pripraviti do takrat. Naše društvo je bilo ustanovljeno leta 1929 in drugo leto hočemo in moramo to dostojno in svečano proslaviti. Dovolite mi, naj se povrnem na 'operativno področje, kjer je zelo aktualno vprašanje požarne varnosti in preventive v tovarni. Mi Smo sestavni del požarne preventive, vendar ne moremo in ne mo-'remo na nekatera vprašanja najti odgovora in rešitve. Vsi vemo, da nam predstavlja želo zelo veliko nevarnost skladiščenje olja po vsej tovarni, od podpeč j a pri jedilnici do podpečja 40-tonske banje, v kompresorskih prostorih, strugarski delavnici, avtomatih, 'tirih, povsod sodi, prazni in polni. Materialno skladišče natrpano, kartoni na hodnikih, kamor stopiš nevarnost in možnost požara. 'Ne vem, ali res čakamo na resnejši požar. Naj se dotaknem preventive, na način izobraževanja. Vprašam, koliko delavcev zna aktivirati . ročne gasilne aparate? Koliko njih jih pozna po namenu za vrsto požara? Stanje je porazno. Pri vsakem manjšem požaru prinesejo kup aparatov in eno samo besedo: ni v redu — ne dela; pozneje jih pregledamo in ugotovimo, da so v redu, samo znati jih je treba aktivirati in razpoznati, zakaj naj se uporablja, za kakšno vrsto požara. Celo na sestanku pri direktorju so nas kritizirali. Rečem lahko samo, da so se osebe, ki so nas kritizirale, same blamirale. Najlaže je-valiti krivdo na drugega da sebe zaščitiš. Postavljam vprašanje? Kdo je dolžan za izobraževanje delavcev v TOZD? Ali smo mi gasilci tisti, ki naj privlečemo ljudi na tečaj. Ne, mi smo vedno pripravljeni pokazati, predavati, podučiti, kadarkoli in kjerkoli hočejo, voljni smo in pripravljeni — samo da bi mi sklicali delavce, za to pa nismo pristojni. Ponovno moramo povedati, da smo prostovoljno včlanjeni, da ima vsak svoje delovno mesto in zato v nobenem primeru to ne spada v naš delokrog, če pride do požara, smo takoj tu. Lahko svetujemo, opozarjamo, predlagamo, vendar vse ostale stvari so v pristojnosti komisij v TOZD. Najlaže se je na gasilce izgovarjati — zaradi svojih grehov. Ze leta zahtevamo, da se organizira učinkovito gasilsko dežurstvo — ni razumevanja; je manj vredno delo — prenizka postavka. Zahtevamo urejena skladišča vseh gorljivih snovi — ni razumevanja. Zahtevamo, naj se začne z izobraževanjem delavcev glede požarne varnosti — zopet nič. Še bi lahko našteval, vendar bi bil predolg. Najlažje je kritizirati, če aparat ne dela, ali če ima cev luknjo. Do danes se še ni zgodilo, da bi nas iz kolektiva kakšen organ poklical in vprašal: tovariši gasilci, kaj je vaše mnenje, kje je nevarnost, kako naj ukrepamo, ali imate dovolj orodja, opreme itd. Morda res mora resno zagoreti, da se bo ukrenilo tako, kot zahteva zakon o varstvu pred požarom. Na področju Hrastnika smo gasilci v preteklem letu zabeležili lep uspeh in napredek, uredili smo financiranje gasilstva, nabavili opremo, ki bo koristila vsem, predvsem industriji in vsem občanom, uvedli smo celodnevno dežurno službo. Lahko vas obvestim, da za vsak primer požara nemudoma pokličite gasilsko cisterno na tel. 814-712, ki bo v hipu na prizorišču. To je vsekakor lep napredek, ki ga moramo v. bodoče še izpopolnjevati. Zelo pomembno je za naš kolektiv, ker imamo mesta, ki so zelo nevarna in prvi hitri poseg je lahko odločilen, to je ravno cisterna. Nabava sredstev za gašenje je v Hrastniku tudi bolj koordinirana. Sredstev ne bomo več nabavljali vsak zase, ampak bodo v centru in jih lahko koristijo za vso industrijo in občino. Imamo poklicnega občinskega poveljnika. Vse to so pozitivni premiki in dokaz, da družba vidi koristnost in vrednost gasilstva. Škode so vedno večje, čeravno je po številu manj požarov. Zato se splača organizirati in plačati poklicne gasilce, kot pa utrpeti škodo, ki sega v milijarde, oziroma izgubiti težko prigarane dobrine. Mislim, da je vredno omeniti povezanost našega društva s civilno zaščito. Imamo 15 naših članov, ki so člani CZ in letos bomo organizirali 3 vaje (obvezne) za člane. Tovariši gasilci, še nekaj o programu dela v letošnjem letu: 4 vaje s cisterno, po 2 vaji z industrijskimi društvi TKI in rudnika, vsak podčastnik bo pripravil po 2 vaji in 1 predavanje, udeležiti se moramo tekmovanj, vse še neizprašane poslati v tečaj, ki bo organiziran v marcu tega leta. Organizirati moramo razgovor z organi upravljanja - in vodji TOZD glede požarne varnosti. Sodelovati moramo še naprej z vsemi gasilskimi društvi v Hrastniku in občinsko gasilsko zvezo. Zelo narobe bi bilo, če bi se industrijska ali društva na terenu lpčila in zapirali vase, Vsi moramo biti med seboj povezani — enotni, da lahko pomagamo drug drugim, če je potrebno. Najbolj prav in v redu je povezava z občinsko gasilsko zvezo, tam so dobri, pridni in požrtvovalni ljudje, katerim lahko popolnoma zaupamo. Diskusija po poročilih: Tov. Kirhmajer Rudi je diskutiral o problemu protipožarnih komisij po TOZD. Člani komisij ne poznajo svoje funkcije in zato jih tudi v redu ne morejo opravljati Pravilno jih je treba poučiti in usmeriti v to* za kar so bili izbrani. Tov. Klemen Zoran predlaga, da je treba po TOZD izobraževati delavce za rokovanje z ročnimi gasilnimi aparati, da potem spet ne bo prišlo do komplimentov na račun nas gasilcev. Tov. Vidovič Franc predlaga formiranje komisij v slikarnici in skladišču gotovih izdelkov, ker so to ključne točke in tam delajo večinoma same ženske, ki v slučaju požara ne bi bile sposobne gasiti same. Pogovorili se bomo o tem in organizirali predavanja in praktične prikaze z gašenjem z ročnimi gasilnimi aparati, katere bomo prilagodili po TOZD. Tov. Koritnik Matija predlaga, da se evidentirajo delegati po vseh TOZD in v vsej DO, ker ti sploh niso bili delavni in za to je edino odgovoren vodja TOZD. Zaradi požara, ki smo ga imeli, velike škode ni bilo, a posledice' bi bile lahko katastrofalne. Imamo tudi problem z založenostjo tovarne, ki je preveč založena, ni dohodov in prostih prehodov. Kar se pa tiče opremljenosti društva, je imel organ upravljanja dosti razumevanja za nabavo opreme in mi bomo v bodoče še bolj u-spešni. Ivan Urbajs — predsednik občinske gasilske zveze pozdravlja navzoče na letni konferenci Tov. Urbajs Ivan je pozdravil letno konferenco v imenu požarnega varstva Hrastnik in poudaril, da se'lahko strinjamo $ trdit- vijo, da se gasilci v steklarni zavedajo svoje odgovornosti pri o-pravljanju svojega dela. Ce bi prišlo do večje katastrofe, bi videli, da so finančna sredstva na voljo in tudi razumevanje, zanemarjamo pa to delo in damo na to delovno mesto invalida, namesto da bi dali na to mesto sposobnega, odgovornega in zdravega človeka. Tako tudi zanemarjamo svoje dobrine. Da se ne spozna človek ha aparate, je res sramota, a če bi prišlo do požara v skladišču gotovih izdelkov, bi bila milijonska škoda. Zato je treba še bolj krepiti požarno varstvo. Ni vse črno in požarna varnost je sedaj pri nas dobro urejena v gasilskih društvih. Proslavo, ki vas čaka drugo leto, bo treba organizirati po najboljših močeh. Finančna sredstva je treba uporabiti za nabavo sodobne opreme, katero bodo lahko uporabili vaše društvo, TKI in rudnik in stalna dežurna služba na Matici. Organizirali bomo tudi dežurno ekipo ob sobotah in nedeljah, ki bo dežurala po Hrastniku. To je treba čimprej izvesti. Preventiva je glavni del in zato jo moramo še bolj uspešno izvajati in izpopolnjevati v DO, tako da ne bomo v strahu. Sodelovanje med gasilskimi društvi je pristno in vaši konferenci želim še vnaprej uspeh. Tov. Cigler Janez je pozdravil konferenco v imenu sindikata Steklarne Hrastnik in želel še veliko uspehov. Kar se pa tiče problemov mladih, jih imajo vsa društva, kot so pevska, godba in gasilci. Treba se je povezati z mladimi, predvsem vajenci, ki jih imamo v DO steklarni, in jih že v mladi dobi od 17. do 18. leta pridobiti v društva, da so potem dobri člani. Včasih je moral vsak, ki je vstopil v delovno organizacijo, narediti pri službi varstva pri delu tečaj za usposobljenost gašenja in to bi se moralo pri nas tudi v bodoče izvajati, pa ne bi imeli več problemov glede gašenja manjših požarov v tovarni. Tov. Kavzar Janko navaja problem kajenja v skladišču gotovih izdelkov in pravi, da bi morale preddelavke imeti toliko zavesti, da bi same opozarjale delavke, da se v skladišču ne sme kaditi, saj tam je vsepovsod dovolj opozoril (znakov) prepovedi kajenja, pa še vedno kadijo. Tov. Kirhmajer Rudi: treba' je izvesti seminar za preddelavce, oddelkovodje, obratovodje in strojnike. Treba je narediti 3 vaje za delavke v skladišču, 1 vajo za delavce v upravi in 1 vajo za TOZD 2. Tov. Kožar Milan je iznesel problem dograditve skladišča goriv in vnetljivih snovi. Prostori so pri nas vsi natrpani in ni ustreznega mesta; če pa pride republiški inšpektor, postavi rok za dograditev in če v roku ni izgotovljen, nastane problem. Treba je tudi obvestiti našo protipožarno službo, da se zbere in postavi sklep za zgraditev tega skladišča. Pozdravil je konferenco v imenu gasilskega društva Prapretno Hrastnik in zaželel še naprej dobro sodelovanje med društvoma. PETEROBOJ ’78 Tokrat tretjič v Hrastniku Športne igre železarjev, gumar-jev, kovinarjev, kemikov in steklarjev so na pragu drugega desetletja. Desetkrat doslej so se že sestali športniki in športnice jeseniške železarne, kranjske Save, žalskega Ferralita in hrastniške steklarne. Predstavnike ljubljanskega Litostroja so po sedmih letih zamenjali medvoški Doni-tovci. Trikrat na Jesenicah, po dvakrat v Kranju, Žalcu in Hrastniku ter enkrat v Ljubljani se je skupno zbralo ter merilo svoje moči blizu 4000 športnikov in -športnic. zdavnaj prešla meje rekreacije in so posvečena zgolj komercialnim nastopom, je športni »Peteroboj« omenjenih kolektivov edinstven primer zbliževanja. Tu res ne gre za nikakršne reklamne poteze, kar najbolj zgovorno kaže podatek, da je udeležba na tem tekmovanju povezana z minimalnimi finančnimi izdatki, ob razmeroma velikem številu udeležencev. Navada je, da je vsakoletni »Peteroboj« v maju. Tako bo tudi letos. Na sestanku predstavnikov vseh sodelujočih delovnih organizacij, le-ta je bil 12. februar- Predstavniki Donita, Ferralita, Save, TKI in Steklarne na sestanku v Hrastniku Popularni »Peteroboj« je tako pred svojo 11. »uprizoritvijo«, tretjič,prL nas v Hrastniku. Največ uspeha doslej so imeli športniki jeseniške Železarne. Sedem naslovov skupnih zmagovalcev je odšlo v njihove vitrine. Dvakrat so bili uspešni naši športniki, enkrat pa so slavili kranjski gumar ji. Sicer, pa to niti ni najvažnejše, želja vseh udeležencev je zbližanje, sodelovanje. Nič koliko' prijateljstev je bilo navezanih v teh 10 letih. Skorajda ne pomnimo prireditve, kjer naj bi prijateljski stisk roke pomenil manj kot dobljena igra, osvojene točke. V poplavi razno raznih tekmovanj, ki so resnici na ljubo že ja v Hrastniku, so' se dogovorili, da bodo športne igre železarjev, gumar jev, kovinarjev, kemikov in steklarjev 14. maja v Hrastniku. Na sestanku so se dogovorili tudi za nekatere spremembe; tako naj bi odpravili dosedanjo »kontrolo« nastopajočih. Mislili so, da je športna rekreacija našla svoje prvo mesto v večini delovnih organizacij, kar pomeni, da se je razmahnila do te mere, da nihče nima interesa nastopati s tekmovalci, ki niso člani dotič-ni delovnih organizacij. To je vsekakor pomemben premik, naprej, kajti,če se je kdaj kje zataknilo, potem se je prav glede identitete nastopajočih. Prav tako je bilo dogovorjeno, da stek- Za konec pa še žrebanje. Dober je bil tudi navaden klobuk larna lahko nastopa, glede na to, da je prišlo v Hrastniku do ustanovitve , poslovne skupnosti, s športniki, ki so zaposleni bodisi v TKI ali Sijaju. Dogovorili so se tudi, da povečajo število tekmovalnih panog. Tako bo »Peteroboj« odslej potekal v osmih panogah. Malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, odbojki, šahu in kegljanju se bo priključil še športni ribolov, glede na to, da ima ta športna zvrst vse več privržencev ne samo v Hrastniku. Izven konkurence bodo tudi za naprej tekmovale ženske ekipe, vendar bo število tekmovalnih panog občutno manjše. Tako naj bi bil nežnejši. spol zastopan v streljanju, kegljanju in pikadu. Dogovoriti pa se bo treba še glede tekmovanja v namiznem tenisu. Izvršili so že tudi žrebanje. To pa obenem pomeni, da je s te strani opravljeno vse. Na vrsti so organizatorji. Njihova želja pa je samo ena. Potrditi dober glas iz leta 1968 in 1973. 14. maja se bodo ponovno sestali športni prijatelji in prijateljice iz Jesenic, Kranja, Medvod, Žalca in Hrastnika. Naša dolžnost pa je, tako kot vedno doslej,, da z dobro organizacijo to sodelovanje samo še utrdimo. Torej na svidenje 14. maja v Hrastniku. J. P. Letna konferenca gasilcev (Nadaljevanje z 9. strani) Tov. Verdaj Lojze je pozdravil konferenco in priporočal še za naprej sodelovanje, glede izmenjave izkušenj med gasilskimi društvi steklarne in rudnikom. Poudaril je, kako imajo pri njih urejene kazni glede kajenja, kjer je to prepovedano: disciplinski u-krep in izključitev iz delovne organizacije. Tov. dipl. ing, Pevcin Henrik je pozdravil konferenco v imenu gasilskega društva TKI in zaželel še veliko uspehov ter željo za bodoče sodelovanje in izmenjavo izkušenj in znanja. Tov. Smodej Miro se je zahvalil za pomoč ob izgubi poveljnika v gasilskem društvu Dol in ža sodelovanje z našim društvom in se še za naprej priporočil za sodelovanje. Tov. Novak Ciril je opisal problem gasilstva v steklarni. Če se kaj vžge in pride do požara, pravi, se vprašujejo: kje so gasilci, pojdite po gasilce; pravi, da bi bilo dobro, če bi se še ostali brigadirji malo izučili, kako je tre-ba ravnati ter gasiti in s čim, ne pa, da kličejo samo gasilce. Tov. Ladko Cestnik je razložil, kako je bilo, ko je gorela stara steklarna in kako so takrat gasili, da so ohranili to, kar imamo sedaj. Zato smo vse umrle in preminule gasilce počastili z enominutnim molkom. Tov. Vidovič Franc je pozdravil konferenco v imenu direktorja dipl. ing. Maksa Mrcine in priporočil še nadaljnje sodelovanje s civilno zaščito, in da bi bili objekti varno zavarovani. Konferenca je soglasno sprejela sklep, da- se namesto prejšnjega tajnika IGD steklarne tov. Miatičeta Koritnika postavi za tajnika tov. Jožeta Frankoviča, poklicnega gasilca v Steklarni Hrastnik. Zaradi preobremenitve na delovnem mestu tov. Matiče Koritnik ni mogel opravljati tajniška dela v društvu. Tov. Kirhmajer Rudi:, treba je sestavitij tekmovalno ekipo, ki nas bo zastopala na tekmovanjih in treba je pokazati vestnost in hoditi na vaje redno, da se bo pokazal uspeh. Tov. Kavzar Janko: treba se je povezati z vsemi TOZD in z njimi sodelovati. Letna konferenca je zadovoljivo uspela in je jasno pokazala, da so gasilci v tovarni voljni delati, da bdijo nad našo tovarno in imovino, da pa potrebujejo pomoč samoupravnih organov, da se stanje, ki je bilo kritično ocenjeno, sanira in uredi. Upamo,, da se bo, našlo dovolj razumevanja za delo gasilske organizacije v naši tovarni. Kirhmajer Rudi Klemen Zoran Iz dela občinske skupščine (Nadaljevanje s 6. strani) d) Tov. KREŽE Stane — delegat KS Podkraj, je opozoril na vprašanje povračila stroškov, ki nastanejo na prevozu šoloobveznih otrok po žičnici preko reke Save. Povedal je, da je dosedaj plačevala nastale stroške krajevna skupnost, da pa po 1. 1. 1978 ne bo imela za te namene potrebnih sredstev. Zato' je predlagal, da se na navedeno zadevo opozori temeljno izobraževalno skupnost Hrastnik, ki naj o zadevi obvesti svet KS in v svojem finančnem načrtu za leto 1978 zagotovi potrebna finančna sredstva. Odgovor: Občinska izobraževalna skupnost Hrastnik je bila pismeno seznanjena s postavljenim vprašanjem. Obenem pa se ji je posredovalo zapisnik sveta krajevne skupnosti Podkraj s predlogom, da o zadevi razpravlja in o sprejetih ukrepih, obvesti krajevno .skupnost Podkraj in zbor krajevnih skupnosti SO Hrastnik. SEKRETARIAT SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK Izvršni odbor konference osnovne organizacije sindikata Steklarne Hrastnik VABI na proslavo ob Dnevu žena, ki bo dne 11. marca .1978 s pričetkom ob 19.30 v. poslovni stavbi. Vabljene so vse zaposlene delavke in upokojenke Steklarne Hrastnik. Vljudno vabljene! ■ Izvršni odbor konferenca OOS Steklarna Hrastnik Ocenjevanje uspešnosti Na novo sprejeti delavci v mesecu januarju in februarju 1978: Duranovič Nuhan — odbijalec kelihov,Majcenovič Marino—-odbijalec kelihov, Ilič Nikosava — odnašalka, Tomič Mileva — od-našalka, Debelak Franjo — strugar, Žekar Silvo — odbijalec kelihov; Dolinšek Branko —odna-šalec, Grujič Dragan — odbijalec kelihov, Kljajič Ivan — delavec-težak, Ivešič Ivica — priučitev v TOZD I, Bečič Sead — odnašaleč, Baltič Dragan — pobiralec črepinj, Grujič Vojislav — odnaša-lec, Frangeš Bojan — vzdrževalec v TOZD II, Petoš Rada — odnašalka, Kovačič Marija — kontrolor stekla, Muratovič Sefir — odnašaleč, Curie Vida — kontrolor stekla, Gavranič Vojna — kontrolor stekla, Garibovič Zulej-ha —čistilka v kopalnici, Žerko Marija — vezalka v TOZD III, Bagara Alojzije — odbijalec kelihov, Trailovič Jovan — odnašaleč stekla, Simončič Niko — delavec-težak, Prodanovič Radojka 13 odnašalka, Topič Uroš — odbijalec kelihov, Jakopič Jože — nočni čuvaj, Kolobarič Stoja — kontrolor stekla, Stjepanovič Petar — od-našalec, Brajer Božidar — zidar-šamoter, Džuhera Šalim — odna-šalec, Mulaomerovič Nijaz —t od-našalec stekla, Rarriič Nedžad — odbijalec kelihov, Seferagič Žejna — čistilka jedilnice, Orsag Rado — nabiralec stekla, Perčulija Vlado — pobiralec črepinj, Taba-kovič Sabiha — kontrolor stekla, Gabrič Todor — pomožni delavec v TOZD II, Milojkovič Petra — čistilka v TOZD V, Lazarikič Lju-binka — kontrolor stekla, Jovanovič Nikoli j a — kontrolor stekla, Jovanovič Slavica — kontrolor stekla, Lukjanovič Miroslav — skladiščni delavec, Džakulič Nihad — skladiščni delavec, Gril Franc — pomož. delavec v TOZD IV, Džankovič Fatima — prodajalka v bifeju, Aldžič Rasema — kontrolor stekla, Zavrl Anton — delavec-težak, Sekič Osman — odnašaleč, Džombič Abduselam — priučitev v TOZD I, Fazlič Rajif — odnašaleč, Sekič Azem — priučitev v TOZD I, Nezirovič Jusuf — priučitev v TOZD I, Arapovič Hakija — odnašaleč, Alibašič Kerna! — odnašaleč, Čuro Ivo — priučitev v TOZD I, Es Igor — trgovski zastopnik, Doberšek Boris — menjalec modelov, Pašagič Mesuda — kontrolor, Volaj Boris — vzdrževalec v TOZD II, Pejič Mirko — priučitev v TOZD II, Lazič Drago — priučitev v TOZD II, Šainovič Anto — priučitev v TOZD II, Bezgovšek Anton — ci-zeler, Mihaljevič Ljubica — odnašalka. Odšli iz delovne organizacije januar—februar: Mak Dora — vknjiževalec na Ascoti, Milbauer Jože — strugar, • Potušek Milena — finančni knjigovodja, Džankovič Halil — odbijalec kelihov. Hribšek Angela — planer-analitik, Vajdič Alojz — strojnik IS - v JLA, Grbič Marinko — odbijalec kelihov — v JLA, Kolander Jože — pripravnik — v JLA, Bosti Peter — pomočnik IS — v JLA, Barič Franc II. — rez-kalec — V JLA, Ribič Dževad — odnašaleč, Brkič Rasim — odna-šalec, Erman Branko — ključavničar, Cigole Frančiška — kontrolor stekla, Poljič Zihnija —* delavec-težak, Draksler Alojz — materialni knjigovodja, Rupnik Hermina — skladiščna delavka, Kur-j tič Miral — odnašaleč, Jozič Branko — delavec na kanalu, Lakner Katarina — menjalec klešč, Traj-lovič Dragica — odnašalka, Majcen Elfrida — brusilka, Golob Marjan — vzdrževalec, Kolšek Magda — vodja skladiščne kartoteke, Markovič Ranka — odnašalka, Keserovič Ibro — odnašaleč, Rozman Ana ;— kontrolor stekla, Dabeskovie Drago — delavec na kanalu, Dabeskovie Milica —1 kontrolor stekla, Kreže Marija — kontrolor stekla, Božič Stanislava — kontrolor stekla. V JLA Topalovič Abdulah — odbijalec kelihov, Hodžič Azem — delavec na kanalu, Ahmeti Nazmi — pomočnik IS, Klemen Bojan — strugar, Malbašič Jovo — strugar. UPOKOJENI Matešič Džuro — izmenski vodja, Ločičnik Milan — izmenski vodja kontrole v brusilnici, Rački Jože — izmenski vodja kontrole. PRIRASTEK V DRUŽINI Stojančič Dragiša — sina Zorana, Erman Branko — sina Gregorja, Tržan Ivan II. — sina Boruta. POROČILI SO SE Šepetave Karla in Bale Ivan, Ganič Dževad in Dizdarevič Emina, Odžič Borka in čufurovič Šalih. ZAHVALA ob smrti dragega očeta, dedka, brata, steklarskega mojstra v pokoju ANTONA OBERMAJERJA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v tolikšen številu pospremili na zadnjo pot, darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se vsem govornikom za poslovilne besede ter godbi na pihala in pevcem Svobode II, za žalostinke. ■ Vsem in za vse — hvala. žena Ida, sin Tone z družino brat Jože z družino in ostalo sorodstvo — Janez, ali vidiš kako neutemeljeno govorijo ljudje. Za ta oddelek so stalno pravili, da ne dela dobro, sedaj pa je ocenjevanje vsem pokazalo, da je oddelek zelo dober. Zadnja vest ŠTEFAN SKROMEN 0 © 0 0 §!§ * Centralna komisija za stimulativnejše nagrajevanje pravkar praktično proučuje nov način ocenjevanja. Vsak član kolektiva dobi obrazec, na katerem oceni svoje delo, saj je neizpodbitno, da vsakdo najbolj pozna samega sebe. Obstajala je bojazen, da bodo posamezniki prestrogi do sebe, vendar je test v nekaterih naših delovnih enotah (glej risbo) pokazal, da ni tako hudo. Centralna komisija meni, da se lahko začne z novim ocenjevanjem 1. aprila. NAGRADNA KRIŽANKA f® NAŠE ZNANO ZDRAVI« LISČE MORJE,KI SIGA DELI« TA NAŠA DRŽAVA IN ITALIJA ANNA KARINA ŽELEZ* NIŠKA KOMPO* ZICIJA ČETRTA DIMEN» ZIJA 21 KAREL DE« STQVNIK ZVESTA domača ŽIVAL LETOPIS SLOVENSKI GLASBENIK (MARIJ) NAD« STROPJE JEZERO V ETIOPIJI i! OKROGLA CVETNA GREDA MESNA JED TEŽA .. EMBALAŽE KIJEVSKI VELIKI KNEZ MLINSKI ŽLEB RJAV KONJIČEK OMOT VRTLJIVI DEL ELEK* TROMO* TORJA INDUSTRIJ« SKO MESTO V ZALIVU SAM FRANCISCO OSNOVNA MERA OBREŽJE GRA7IA DELEDDA STARO« ZIDOVSKI KRALJ .NEREŠ« LJIVA NALOGA*' FRANCOSKA PISATELJICA (FRANÇOISE). D'|KTAT P0LDRAGUIJ, KALCEDON SLOVANSKI KNEZ RIŽEVO ŽGANJE NEZNANKA V MATE« MATIKI ITALIJA PROSTOR V GLEDALIŠČU SOTESKE, DOLINICE SLOVENSKI PISATELJ (VALENTIN) JAVANSKO TOLKALO IGRA NA 6«t- POLJIH VDOR SOV* RAŽNE VOJSKE GRŠKA BOGINJA ZEMLJE ZVEZDA V OZVEZDJU LABOD SMEŠNOST, NOROST IZ DELOs VALEČ LEDA TROPSKI VETER LUDOLFOVO ŠTEVILO • RUDAR ŠAHOVSKA FIGURA SESTAVIL! KARLI DREMEL PTICA RO* PARICA Tê£aJ JUGOSlO« VANSKI DIRIGENT (OSKAR) REKA NA ■ŠVEDSKEM GORSKI VZPON FILMSKA IGRALKA -NIELSEK VPAD j NORDIJ« SKI BOG VETRA MESTO V STAREM EGIPTU JANEŽ MAKEDON« SKO KOLO ODSEV, PODOBA STANKA KOVAČIČ DESNI PRITOK MOZELE IBSENOVA DRAMA FRANCOSKI KOMPONIST (CHARLES) POGONSKO GORIVO OSNOVA BARV KOŠČENO OGRODJE GLAVE PEVKA KOHONT ČEVLJAR« SKA NIT DRAG KAMEN, VIJOLIČASTI KREMEN DEBELO ČREVO PRISTA« NIŠČE JUGOSIOV. ŠAHIST (BRASLAV) ZLATO JABOLKO GLAS, ZYOK MESTO. V. JUŽNI KOREJI NOČNO ZA« BAV1SČE GLASBENI PEDAGOG DARIAN GRŠKA BOGINJA ZMAGE TURŠKI. VE LIKAŠ ŠOLSKA OCENA GRŠKA yRKA PEVEC JONES NOBELOVEC ANDRIC ROMULOV BRAT PREBU VALCI IRSKE SL0V.PR07KI. PISATELJ (PRIMOŽ) VOJAŠKA. BOLNIŠNICA ALFRED NOBEL MIRO UNGAR DEL POLJA VISOKO« ŠOLEC AVSTRIJA ČRNSKA MESTNA ČETRT V ZDA STARI N m CINCARJI INDONEZIJ« SKL POLITIK MALIK NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad: 1. nagrada 50 din 2. nagrada 30 din 3. —7. nagrada po 20 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do srede 22. marca. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. .2/1978 smo prejeli 37 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada 50 din: ČIČIC Risto. 2. nagrada 30, din: ŠPITALER Emil, upokojenec. 3. —7. nagrado 20 din: JAGER. Marjeta, KOSM Gvido, NOVAK Ciril, GRČAR Karli, DRAKSLER Alojzija. ZAHVALA Obe boleči izgubi drage sestre in tete BERTE UCESANEK se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in sosedom za vso pomoč, darovano cvetje in vence; Godbi in pevcem DPD Svoboda II, za žalostinki, govornikoma za prelepe besede slovesa ter vsem, ki šo jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti na dolskem pokopališču. sestra Lina z otroci, Učesanekovi in Esihovi REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Zakon o združenem delu, okarina, Eva, orakelj, Rudo, tnalo, vol, Rab; opaž, ozvezdje, cona, aura, gib, Recife, Ot, Sn, r, Eban, Ž. Z., ragu, tkanina, Asad, Arnhem, Etna, irada, E. M., Maori, Ru, T. J., kapucinar, G. T., rebra, oral, G. U., kamra, Srb, Cerkničan, O, Inn, Idi, ide, Erato, Valič, Ren, Nen, Vidor, Kreka, Kra, JNA, Asama. Zdaj smo točkovanje v bazi opravili. Ali ne bi sedaj nadaljevali kar do vrha?