r\\: V Ul Poštnina plačan« y gotovini, L., V., št. 16 (»Jutro« xn.,*f.*>*7 Ljubljana 20. aprila I93I Cena 2 Dii lipravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telelon št 3122, 3123, 3124, 3123, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Sele«-ourgova ul. - TeL 3-192 ia 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2435. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. <4. — Telefon št. 190. Podružnic* Jesenice: pri kolodvora št. I*i0. Podružnica Nuvo mesto: Ljubljanska eesLa št. 42. podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. _ Naroča se posebej in velja po pošti preje-i mana 4 Din, po raznašalcih do-b stavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefoa št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312«. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Tole fon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190 Rokopisi se ne vračajo, — Oglasi po tarifu. Pred razpustom romunskega parlamenta Kako je prišlo do nenadnega preokreta pri sestavi nove vlade - Romunska vnanja politika ostane nespremenjena - V kratkem bodo razpisane nove volitve Bukarešta, 19. aprila d. Imenovanje vlade prof. Jorge je zbudilo splošno presenečenje. Kakor znano, se misija Titu-lesca ni posrečila, ker je odklonil zahtevo kralja, naj sprejme v svojo vlado kot noti anjega ministra Argetoiana, češ, da v tem primeru ne more računati na pomoč parlamenta. O dogodkih, ki so se včeraj popoldne in zvečer razvijali, se izvejo naslednje podrobnosti: Titulescu je po avdijenci pri kralju odšel takoj k Maniu in mu sporočil njegovo željo, med tem pa je Argetoianu predlagal kralju, naj poveri sestavo vlade prof. Jorgi. Takoj nato je prof. Jorga odšel k Maniu ter zahteval pomoč narodne kmet-ske stranke v parlamentu za svojo vlado, v kateri bi bil Argetoianu notranji minister. Maniu je zahtevano pomoč odrekel. Zvečer ob 6. je Titulescu ponovno došel h kralju ter mu vrnil glede na novonastali položaj svoj mandat. Kralj je nato poveril seslavo vlade prof. Jorgi. Nova vlada prof. Jorge je bila že zaprisežena ob 9. zvečer. Pri zaprisegi nista bila navzoča vnanji minister Ghika in notranji minister Camarasescu, ker sta se mudila izven Bukarešte in sla se vrnila šele danes v prestolnico. Danes dopoldne je bila tudi že prva seja novega ministrskega sveta. Vlada bo :?:dala na narod poseben manifest ter se bo tudi predstavila parlamentu, ki bo v kratkem sklican. Minister za industrijo 5n trgovino Ma-noilescu je snoči izstopil iz narodne kmst-ske stranke. V novi vladi je samo notranji minister Camarasescu član te stranke in do trenutka še ni znano, kakšno stališče bo zavzel napram njej. Ministrski predsednik Jorga je po osnovanju nove vlade izjavil novinarjem: Gospodarski program nove vlade je isti, kakor ga je izdelal Titulescu in ki ga je kralj odobril. Ta program odgovarja sedanjim potrebam države. Mi ne oblju-bujemo nobenih čudežev, ki jih ne moremo izvršiti, čudeži morajo iziti iz rumun-skega naroda, njegovega dela in razsodnosti. Kar se tiče vnanje politike j? moja oseba jamstvo za kontinuiteto prijateljskih in prisrčnih razmer, ki obstojajo med Rumunijo in delom evropskih I \ Min. predsednik pro!. Jorga držav, prežetih od istega zaupanja v boju za pravico. Na isti črti, ki jo je zasledovala tudi vlada Mironesca, bomo nadalje vodili politiko miru in čuvanja pogodb, ki spada k neizpremenjenim tradicijam ru-munske politike. Stremel bom za tem, da napravim diplomatske zveze Rumunije za zveze med narodi na podlagi izmenjave pravih kulturnih dobrin. Beograd, 19. aprila p. člani nove vlade so odlični poznavalci in prijatelji Jugoslavije Predsednik prof. Jorga, ki je znan znanstvenik, se je mudil že večkrat v Beogradu ter se je vedno navdušeno izražal o vtisih, ki jih je dobil v Jugoslaviji. Na bi-zantološkem kongresu, ki se je vršil v Beogradu, je prof. Jorga igral eno najbolj značilnih vlog. Njegov finančni minister Argetoianu, ki je ena najjačjih osebnosti v novi vladi, kakor tudi njegov notranji minister Camarasescu. sta se lani udeležila izleta rumunskega avtomobilskega Tudi Bolgarija na razpotju Vlada Ljapčeva bo najbrže že danes demtsijonirala — Pred važnimi odločitvami v bolgarski politiki Sofija, 19. aprila, č. Vprašanje razpisa volitev tvori jedro zanimanja političnih krogov. Nihče ne prikriva, da je z razpu-* om Sobranja nastopila huda notranja kriza, katere rešitev bo v nemaM meri odločena za nadaljnjo bodočnost Bolgarije Šefi a; bo morala pasti odločitev, ali ostane 7i a krmilu še nadalje Ljapčev s svojim re-ž m&m in dosedanjimi smernicami notranje iu zunanje politike, ali pa pride na krmilo nova vlad-a, ki bi pomenila obenem terne-3. o izpremembo dosedanje politične sme-r Bolcarije. Glavna borba se bo vršila med Dfmokratičeskim zgovorom in demokrat-t co ztmljoradniškimi skupinami, ki so bile lioslej v opoziciji. Listi kakor tudi politični krogi poudarjajo, da stoji Bolgarija na važnem razpotju in da ima vladar sedaj proste roke, kakor še nikdar po končani svetovni vojni. Od odločitve, ki mora pasti v najbližji bodočnosti, bo odvisno, ali bo ostala v Bolgariji na krmilu dosedanja desničarsko-reakcijonarna vlada ali .pa bo prišlo do režima, ki bo znal združiti vse narodne sile za notranjo in zunanjo konsolidacijo drža-•vp. Ljapčev si slej ko prej prizadeva, da ob lrži krmilo v rokah, vendar pa se lahko zgodi, da pride kljub njegovemu prizadevanju do radikalni!h izprememb. V političnih krogih tudi ne prikrivajo, •da iiiso izključena iznenadenja. Vse politične stranke so imele danes zaupna, po- Skupščina zdravniških zbornic Beograd, 19. aprila, p. Danes se ie vr-? a v Beogradu skupščina Zveze zdravniških zbornic kraljevine Jugoslavije pod predsedstvom dr. Ivkoviča. Ljubljansko zdravniško zbornico je zastopal njen predsednik dr. Mavricij R u s. Z zborovali a so bile poslane pozdravne brzojavke kralju, predsedniku vlade in ministru za socialno politiko in narodno zdravje. Odobrena sta bila proračun in pravilni; Zveze, nakar se je razpravljalo o internih vprašanjih zdravniške organizacije. Pobegla boa constrictov v Sarajevu Sarajevo, 19. aprila, č. Med prebivalstvom vlada veliko razburjenje, ker je iz tukajšnjega cirkusa Vašac pobegnila velika kača takozvana boa constrictor. Dasiravno ie kača sama po sebi popolnoma nenevarna, ie policija uvedla pravcato gorijo za nevarno zverino, vendar pa k doslej niso mogli izslediti. svetovanja, na katerih so razpravljale o političnem položaju. Veliko pozornost v vseh političnih krogih je vzbudilo dejstvo, da je Ljapčev, ki Se še včeraj prisostvoval zaključni seji Sobranja, nenadoma obolel. V opozicijskih krogih tolmačijo njegovo obolenje iz docela političnih motivov in sodijo, da se razvijajo dogodki proti njegovim načrtom. Sofija. 19. aprila. AA. Vsi listi trdijo, da bo Ljapčev jutri podal ostavko. »Zora« je .izvedela, da je Ljapčev na včerajšnji sej; ministrskega sveta obvestil svoje ministrske tovariše o tej nameri in jih zaprosil, naj ostanejo v Sofiji V komentarju o posledicah tega sklepa prava »Zora«, da bo Demokratičesbi zgovor zahteval, naj ostane Ljapčev presednik ministrskega sveta Nadalje pravi list, da je Malinov sprejel pogoje Demokratičeskega zgovora za koalicijo z njim. »Utro« trdi, da je Demokrati-češki zgovor pripravljen sprejet/i koalicijo z Malinovim, da pa zahteva Ljapčeva na Čehi vlade in to da bo Zgovor jedro nove koalicije. »Zarja« imenuje kot kandidate za predsednika vlade Ljapčeva, Malinova, Cankava in Molova. Sofija, 19. aprila. AA. Ljapčev je imel danes na svojem stanovanju sestanek s Cankovom in Burovom. Sofija, 19. aprila. AA. V zvezi z napovedano ostavko vlade Ljapčeva so ostali vodje vseh strank v Sofiji. Zaključna dela pri ljudskem štetju Zagreb, 19. aprila, č. Danes je prispe! semkai načelnik državnega statističnega urada dr. Virkovič. Dopoldne je imel' daljšo konferenco z direktorjem statističnega urada v Zagrebu v zvezi z zaključnimi den 0 ljudskem štetju. Nesreča zagrebškega moto-ciklista Zagreb, 19. aprila, č. Na cesti prpti Sa* moboru se je dopoldne hudo ponesrečil zagrebški obrtnik Milan Marinov. Peljal se je i motornim kolesom. Na nekem ovin* ku se je kolo na mokrih tleh prevrnilo in je dobil Marinov tako hude poškodbe, da so ga nezavestnega prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Njegov brat, ki ga je spremljal, je dobil le lažje poškodbe. Ali si že član Vodnikove družbe? kluba v Jugoslavijo. Ob tej priliki sta do dobra spoznala razmere v naši državi in sta se ,o svojih vtisih v njej ponovno izražala z navdušenjem. Nova vlada prof. Jorge je došla povs?m nepričakovano tako, da se javnost še ni mogla odločiti, kakšen je njen pomen in namen. Po zaprisegi je snoči finančni minister Argetoianu izjavil, da bosta parlament in senat že prihodnje dni razpuščena s kraljevim ukazom. Nove volitve se bodo Izvršile v najkrajšem roku, ki je za to določen, t. j. v 30 dneh po razpustu parlamenta. Vlada prof. Jorge bo šla v volitve kot enotna stranka in obstoja mnenje, da bo dobila v njih večino. Romunski tisk pozdravlja novo vlado Bukarešta, 19. apr je tudi na mestu naklonila. To pa v denarju, in sicer kar v vstoticah po 100 Din. Preiskava v tovarni se nadaljuje in bo šele v nekaj dn?h ugotovljena točna vsota, za katero je oškodovala aretiranka znano podjetje. Maribor v pustem deževju Fantje se zbirajo — Nov sneg na Pohorju — Otvoritev umetniške razstave - Več nezgod Maribor. 39. aprila. Manifestacij že precej dolgo nismo imeli v naši podravski metropoli. Kakor iz jasnega neba so prišli zvoki vojaške godbe na čelu večjega sprevoda, pa smo gledaii in videli: nekaj stotin vojakov novakov je prispelo v mariborsko garnizijo. Na kolodvoru jih ie sprejela vojaška godba, častna četa 45. pehotnega polka s polkovnikom Putnikovičem in njegovim častniškim zborom na čelu. Pred kolodvorom se je razvil sprevod, ki je krenil no mestu. Novaki so t> 1 i razmeščeni v svoje edinree. Čeprav občinstvo ni bilo o prihodu vojakov novincev obveščeno, se je vendar razvila pravcata manifestacija za našo vojsko, za kar so poskrbeli zlasti dijaki. Vzklikanja Jugoslaviji in kralju ;i! hotelo biti ne konca ne kraja. Na našem Pohorju je padel v noči na danes nov sneg. To je že tretja bela pošiljka neba v enem tednu. V dolini in mestu smo seveda občutili nevšečen mraz. Le dež. ki je temu sledil, je bil predmet dvojne kritike. Eni so se jezili nad nedeljskim vremenom. ker jim je skvarilo načrte za izlete, drugi pa. najbrže pametnejši, so blagro-vali današnji izdatni dež kot božji blagoslov za sveže izorane njive in obdelane vrtove. Sinoči je bil Maribor v znamenju treh značilnih prireditev. V Narodnem domu je naša mlada generacija. ontladina Narodne Odbrane, priredila svojo prvo akademijo. Mladi ljudje, deloma dijaki, deloma mladina iz raznih poklicev, so nudili plod svojega vsestranskega pripravljanja na polju glasbe in dramatike. Sodelovala sta pevski zbor inženjerskp podoficirske šole in društvo »Jadran«. Poleg drugih je bil prisoten podpredsednik centralnega in oblastnega odbora minister v pokoju dr. Ve-koslav K u k o v e c. Po končani akademiji se ie vršila prijetna zabava s plesom. V gledališču je bil lep umetniški večer, ki je priredil Brandlov trio. Gledališče je bilo skoro popolnoma razprodano. Občinstvo ie bilo polno hvale z,a res umetniški užitek in ni štediio z burnimi izrazi priznanja. V lovski dvorani hotela Orel pa se je poslovil od svojih službenih tovarišev policijski nadsvetnik g. Vekoslav Keršo-v a n. dosedanji upravnik mariborske poi;. cije. Uradništvo mu je priredilo lepo odhodnico. «ia kateri se je v imenu vseh poslovil od dobrega in uvidevnega šefa g. novi upravnik policije. Gosp. Keršovan. ki je skoro polnih deset let vestno in z velikim raz- umevanjem vodil tukajšnjo policijo v najhujših časih, je v svojih zahvalnih besedah izrekel toplo priznanje vsem svojim sotrudnikom od najvišjega do najnižjega, ki so vsi vestno vršili svojo nalogo. Društvo policijskih nameščencev in upokojencev v Mariboru, ki je nadsvetnika g. Keršovana izvolilo za častnega člana, mu je sinoči izročilo krasno izdelano častno diplomo, umetnino našega slikarja g. Horvata. Najznamenitejši dogodek današnje sicer puste nedelje ie bila vsekakor otvoritev umetniške razstave domačega umetnika g. Ante Trstenjaka v veliki kazinski dvorani. V okusno prirejenih prostorih, okrašenih z okrog 70 razstavljenimi slikami iz Srbskih Lužic, se ie zbralo ob 11. dopoldne veliko število občinstva iz vseh slojev prebivalstva, na čelu zastopniki državnih oblastev. mestne občine, raznih uradov in društev. Razstavo ie otvoril njen pokrovitelj, načelnik mesta Maribora dr. Alojzij Juvan z lepim nagovorom, v katerem je zlasti poudarjal veliko važnost razstave, ki nam kažp življenje najmanjšega slovanskega naroda. Lužiških Srbov. Slikar Trstenjak sam je nato v daljšem govoru naslikal svoje bivanje med Lužiškimi Srbi. njihove šege in navade in življenje tega žilavega naroda kakor tudi svoje tamošnje umetniško delovanje. Nato je popeljal obiskovalce od slike do slike in dajal zanimiva pojasnila. Razstava bo odprta do 1. maja. Nedeljska kronika beleži tudi nekaj nezgod. Pri stavbni tvrdki Rudolf Kitfmann nameščeni 27!etni tesar Josip Serk si je pri dviganju velikega trama zlomil levo ključnico. Ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnico. — V Bistrici pri Limbušu se je dveletni Rudolf Berglcz. sinček viničar-ja. v času. ko je bil brez nadzorstva, igra! z vžigalicami. Dete si je pri tem zažgalo obleko in je bilo v trenotku v plamenih. Začelo je obupno kričati, nakar so prihiteli sosedje in ga rešili., vendar pa je dobilo strašne opekline. — Prav tako je v Bistrici v tvornici za železne konstrukcije stroi za rezanje železa odrezal Franu Šerbinku iz Peker pol desne dl?"i. Poškodba je zelo huda. Na reševalni postaji pa ie danes od jutra do poznega večera vladal skoro idealen mir. Bilo je samo šest prevozov in nekaj malenkostnih- intervencij. Policijska kronika je danes izredno skromna. Aretiran ie bil samo neki berač, ki je izjavil, da mu sedaj. ko je pr\>. podplate raztrgal pri beračenju ne diši nobeno delo. V oživljenem mestnem parku se je vrši! Prvi pomladni koncert. Igrala je vojaška godba. Občinstva je bilo klj»b krmežijavemu vremenu mnogo. Welcome To-day Fair Ljubljana is vrelcoming the first English actors that have ever graced her stage. They will speak to us in the language of Shakespeare and show us one of the "reatest works of the grea-test of English dramatists and poets. Here, in the focus of culture and lear-ning of this our frontier Banovina, vre receive the sons and daughters of Great Britain with heartfelt vvelcome! May this visit to Ljubljana add one more to their successes, and niay they carry a\vay none but pleasant memories from here! Žilav sokolski naraščaj Ljubljana, 19. aprila. Danes so se vršiic orodne tekme naraščaja sokolske župe ljubljanske. Moški naraščaj je tekmoval v telovadnici na Taboru in je tekmo vodil župni načelnik brat Lojze Vrhovec. za ženski naraščaj pa je bila določena telovadnica v Narodnem domu in je tekme vodila s. župna načelnica Mužinova. Oba naraščaja sta tekmovala v višjem in nižjem oddelku. Udeiežba je bila boljša kakor se je prvotno pričakovalo vendar nas še vedno ne more zadovoljiti ker imamo v ljubljanski župi še mnogo društev, ki bi lahko dostavila na tekmo več naraščaja. Od moškega naraščaja je tekmovalo 116 fantov, ženski pa je postavil 66 deklet. V težji tekmi višjega oddelka je tekmovalo 47 naraščajnikov in 25 naraščajnic Obseg tekmovalnih orodij in vaj je bi primeren za to panogo tekmovalcev, potek v obeh oddelkih pa je bil zelo gladek in vsestransko hiter, ker je bilo na razpolago dovoli orcd.ia in tudi sodnikov. Moški naraščaj j p tekmoval v višjem oddelku na drogu, bradlji, krogih, skokih preko koze in vrvice ter premetih na tleh. v nižjem oddelku pa samo na drogu, bradlji in skoku čez kozo. Ženska naraščajska tekma je obsegala za oba oddelka: drog, gred, kroge in skok v višino, seveda s primerno lažjimi vajami za nižji oddelek. — Rezultati še niso povsem znani in jih bomo priobčili v teku tedna. Prihodnjo nedeljo se bodo župne tekme na orodju nadaljevale in bo nastopilo članstvo v telovadnici na Taboru, članice pa zepet v Narodnem domu. S tem bo župa dovršila svoj pomladni tekmovalni program, jeseni pa bodo tekme lahke atletike v večjem obsegu. Zaključek tečaja za nadzornike proge Ljubljana, dne 19. aprila. Da ima železniška uprava resne name* re, kolikor mogoče izboljšati celotno železniško službo po intenzivnem šolanju osobia, je znano. Za posebne grane službe pa se prirejajo še večmesečni tečaji, kjer se seznanijo kandidati za razne nadzorne službe z vsem v poštev prihajajočim ™rn-divom. Nedavno je.bi! v ljubljanski direkc. z velikim uspehom zaključen strojevodski tečaj, pretekle dni pa se je končal tudi tečaj za nadzornike pn*?«*. t. j. službeno panog/), ki spada v gradbeno stroko pri že* leznici. Tečaj je trajal skoraj polne tri mesece in je bilo v njem vpisanih 28 slušateljev. Vodstvo vsega pouka je direkcija poverila šefu personalnega od=ek.i pri gradbenem oddelku, g. inž. Franju Zelniku, pouč>.»i!i pa po v njem številni uradniki direkcije. V četrtek je bil nato tečaj zaključen ob prisotnosti direktorja g. dr. Borka, načelnika gradbenega odeljenja inž. llofmana in vsega učiteljskega zbora. Ob tej priliki je naslovil g. direktor na tečajnike mnogo vzpodbudnih besed in jim priporočil na njihovi nadaljnji železniški poti, naj vedno uvažujejo vse nauke, ki so jih prejeli v tečaju. Vsem predavateljem, zlasti pa g. direktorju kot predstavniku železniške uprave, se je zahvalil v primernem govoru neki tečajnik. V soboto se je vršil v steklenem salonu kolodvorske gostilne prav animiran poslovilni večer, kjer so se zbrali vsi predavatelji z gg. inž. Hofmanom in inž. Zelen-kom na čelu ter tudi pripravniki za nadzornike proge. Poleg več lepih govorov je zapel oktet glasbenega društva »Sloga« nekaj mičnih pesmic. Razpoloženje je bilo odlično. Želimo vsem tečajnikom obilo uspehov na praktičnem delu pri raznih progovnih sekcijah. Nastopno predavanje na unverzi. Privata ni docent g. dr. Furlan Boris prične pre* davati v sredo 22. t. m. ob U. v zbprnici z uvodno besedo: »Pravo, zakon in sod* stvo« Komorni koncert Brandlovega tria Ljubljana, 18. aprila. V petek zvečer je v filharmonični dvorani koncertiral »Brandl-trio«. Go. Brandlovo poznamo v Ljubljani izza več prav lepo uspelih violinskih koncertov, v izredno prijetnem spominu pa nam je tudi nastop vseh treh gospa, ki so se združile v komorni trio, v katerem igra ga. Fanika Brandl violino, Hilda Folger violončelo in Herta Reiss klavir. Te vrste udruženja so sploh redka, tudi literatura za nje je malo obsežna. pri nas pa je Brandl-trio edin ter po svoji umetniški vrednosti prav gotovo ne zaostaja za enakimi udruženji inozemstva. Nastopal je že na Dunaju in po severni Italiji ter se povsodi izvrstno uveljavil. Tudi njegov petkov ljubljanski nastop je bil izreden glasbeni užitek in ga smemo prištevati med najlepše komornoglasbene prireditve letošnje sezone. Trio je pokazal vse svoje velike vrline in je bil v vsakem oziru na višku. Njegovo brezhibno poda-vanje je posledica visoke glasbene in splošne inteligence vseh treh gospa, ki razpolagajo vsaka zase na svojem instrumentu z blestečo tehniko in kažejo izvrstno in skrbno skupno šolanje, toploto, živ temperament in zanos. V njihovi igri je kristalno čista intonacija, brezhibna ritmična eno-dušnost, zdravo občutenje nekoliko nagibajoče se k sentimentalnosti (Mane), poglobljena interpretacija, redka predanost glasbeni, zlasti pa klasični in poznoklasični, v prvi vrsti nemški umetnosti. Trio pa ima, kakor sem čital na svojih programih, tudi slovanske komponiste, od katerih bi kaj radi Culi vsaj eno stvar. Program je sesto-jal iz Brahmsovega tria v c-molu, ki je široko razpreden, morda celo preširoko, iz Beethovnovega tria v g-dur, op. 1, št. 2, ki je mladostno delo zelo spominjajoče na njegove predhodnike ter iz trio-fantazije Marxa, ki je za moj okus malo presladko-ben, a zahteva od izvajalcev veliko iskre- nosti, temperamenta, najpreciznejše igre in mnogo tehnike. Vsa tri dela je Brandl-trio izvajal v sijajni obliki ter žel burna odobravanja. Gospe so prejele tri krasne šopke, zaslužile pa so, da bi jih publika zasula s cvetjem. Iskreno želimo, da nas Brandl-trio poseti zopet in čim preje. Potreba telovadbe za pravilno vzgojo telesa Zanimivo predavanje primarija dr. Minara Ljubljana, 19. aprila. V lutkovni dvorani Sokola I. na Taboru je predaval sinoči dr. Minar o socialni in vzgojno važni snovi, o pomenu sokolske telovadbe v borbi proti boleznim in deformacijam razvijajočega se telesa. Predavanje. ki ie trajalo skoro eno uro. ie b;lo prav dobro obiskano. Predavatelj, ki je svoje predavanje izpopolnil s skioptičnimi slikami in demonstracijami na anatomič-nih tablah, je med drugim izvajal: Borba za življenje je geslo 20. stoletja. Siab socialen položaj nižjih in srednjih slojev, nehigijenska stanovanja in pomanjkanje denarnih sredstev ne morejo ostati brez vpliva na razvoj mladega telesa. Slabotno telo. ki se v posameznih življenskih dobah razvija, je pod vplivom zgoraj naštetih socialnih težav izpostavljeno tem najrazličnejšim neprilikam. Zaradi preobloženega dela v šoli se zsne-maria telesna vzgoja, ki povzroča motenje v mišicah, tako da telo peša ali shujša. Posledica tega je, da hrbtenica zavzame nepravilno lego in se krivi v obliki okroglega hrbta nazaj ali pa izbočuie v obliki grbe na eno ali drugo stran. Ko preteče nevarnost šole. prehaja mlado bitje v praktični poklic. Naporni poklici. ki združeni s stanjem, kakor na primer kovaški, ključavničarski, pekovski, nata-karski in drugi, predstavljajo naravnost opasnost za razvoj spodnje polovice telesa. oziroma posameznih nožnih delov, ker utrujene in opešane mišice ne morejo obdržati okostja v pravilni ali tako zvan! statični legi. Statični položai dotičnih dolov se popolnoma pokvari in kolena se upognejo na zunaj ali na znotraj ter nastane estetično in poklicno zelo neugodna napaka nog v obliki X ali O. kar ie obenem zvezano z bolečinami. V mnogih primerih se pojavlja vpliv teh razvojnih •moteni tudi na stopalu, ki sc deformira. Stopalo izgubi normalne oporne točke, njegov normalno izbočeni lok se zniža ali popolnoma zruši in postane stopalo plosko. grdo fn boleče. Tako pokvarjeno truplo nagiba k raznim socialnim boleznim, na pr. k revma-tizmu v sklepih, k raznim vnetjem, tudi k tuberkulozi hrbtenice in posameznih sklepov nog. Tem pretečim nevarnostim se lahko v mnogih primerih izognemo, če ima mlado truplo in mišičje sistematično priliko, da se pravilno krepi. Ta nevarnost nam stavi zelo važno socialno vprašanje in obenem nalogo, kako naj se te posledice na racionalen in preprost nač;n preprečijo. To pa je naloga in socialna skrb 20. stoletja, da se po možnosti prepreči ta napaka ali pa se popravi ta že v zarodku. Če premotrimo naštete deformacije prvh let človeškega življenja, moramo priti do naslednjega zaključka: Glavne sestavine našega gibalnega aparata so kosti, sklepi •in mišice. Prvi pogoj pravilnega razvoja rastočega telesa je harmonična rast vseh treh činiteljev in ravnotežja med njim:. Različne okončine, naj je to že naravni razvoj ali bolezen enega, oziroma dveh telesnih sestavin, eventueino neugoden socialen položaj obitelji ogražajo telesno ravnotežje. Telesu preti nevarnost raznih motenj v razvoju, zaradi česar je treba gledati, da se to prepreči in da se pravočasno reši, kar se rešiti da. Na podlagi anatomskega znanja vemo, da mišičje podpira naš okostenjak, ker ie simetrično razvrščeno v harmoničnih skupinah v okolici posameznih gibalnih sklepov. Če oa pride slučajno zaradi raznih vplivov in neugodnih okolščin do tega, da gotovo mišičje ali celo tudi skupina mišic upogibaljk in iztezovalk opeša, oziroma otrpne, mora slediti kot naravna posledica tega pokvečenje prizadetega telesnega dela in zakrivljenje tia strani močnejšega mišičja. Ako upoštevamo dejstvo, da ie mišičje tako rekoč glavni činitelj v preprečitvi raznih pokvečenj in v pravilnem razvoju gibalnega ustroja iti telesa, t™.ramo zelo paziti, da se ohrani to mišičje krepko in nedotaknjeno. Kot najboljše sredstvo poleg raznih specialnih ortopedičnih vaj in športa ie sokolska telovadba. Nekoliko ur na teden, posvečenih prostim vajam, ki jačijo posamezne skupine mišic, dalje vaje na telovadnem orodju, ki posebno krepe hrbtenico. prsno in trebušno mišičevje, oziroma vežbanje na krogih, trapezu, lestvicah itd., ki natezajo hrbtenično ogrodje v vseh partijah, nudijo našemu mlademu naraščaju poleg razvedrila zelo dobro zaščito in pripomoček v delu zoper napake kosti in posameznih sklepov v razvoju. Predavatelja .ie občinstvo nagradilo $ hvaležnim aplavzom. Zmrznil v pomladni noči Tragična smrt 70letnega starčka na Dolenjskem Škocijan, dne 19. aprila. Premnogokrat sc je že dogodilo, da jc spotoma domov grede dohitela tega ali pnega nepričakovana smrt, bolj redki pa so primeri, da je kdo zmrznil v početku pom adi. Zato je tem tragičnejše vplival na okolico dogodek, ki sc je primeril v tem tsanu v Hrastuljah pri Škocijanu, kjer je v gozdu zmrznil 70*letni užitkar g. Kovačič Anton iz Hrastulj št. 3 obč. Škocijan. O tragični smrti tega stračka smo izvedeli naslednje: Č'sto zdrav se je Kovačič podal peš v pol ure oddaljeno vas k bližnjim sorodni* kom na pomenek in sc je pri njih zadržal do nekako 18. ure. Že z nastopajočim mrakom se je dvignil in šel peš proti do* mu, katerega pa ni več dosegel. Spotoma ga je dohitela noč in je starček gotovo zgrešil pot. Zaradi starosti in slabosti je najbrže onemogel in sklenil noč prebiti r gozdu. Usodno zanj pa je bilo, da je rav< nc to noč n3s*ala precejšnja vremenska '/.* p (memba 'n je pričel pihati mrze! vzho.L nik. vmes j-a je začelo deževati in snežiti. Str.rček v spanju tega ni čutil, zaspal jc v večni sen. Domačim sc jc izostanek zdel sumljiv in so storili vs«., da bi ga našli. Takpj so pri* čeli iskati izgubljenega starčka, toda za* man. Drugi dan so pri iskanju pomagati tudi prijazni sovaščani. ki se jim je po&re* čilo starčka najti. Pri pregledovanju goz* dn »Mesojedce«, ki leži med vasema Stara Bučka in Hrastuljami. so našli starčka na mestu, kamor se jc bil vlegel in zmrznil. V veliki žalosti so ga prepeljali domov in ga ob veliki udeležbi sovaščanpv pokopali. Peš iz Maribora v Mostar Mostar, 19. aprila. V mostarski ulici Cernici so pasanti zvečer opazili prav čedno oblečenega mla* deniča, ki jc nekaj časa omahoval kakor pijan, slednjič pa sc jc zrušil na tlak. Pri* skpčili so mu na pomoč, toda fant na vpra* šanja nj mogel odgovoriti, pač pa je z zidnjim naporom potegnil iz žepa beležni* c oin napisal: »Lačen sem. prosim za košček kruha!« Ljudje so skrajno izčrpajiega mladeni* ča prenesli v prvo hišo. kjer so mu nudili zaslino pomoč. Ko se jc nekoliko okrepčal, so ga prepeljali v bolnico. Mladenič je počasi izpregovoril in izpo* vedal, da je Anton V o 1 č j a k, po rodu iz Zadra, odkoder je pred 10 leti pobegnil pred fašisti. V Mariboru je dovršil trgov* sko akademijo in se naučil več jezikov. Ker pa ni dobil službe, se je pred tednom peš podal iz Maribora v Dalmacijo, od* koder je kanil preko Mostarja dospeti v Sarajevo, kjer ima strica. Že kmalu na poti pa mu je pošel denar in mladenič več teden ni užil nič toplega. Ker jc prenočeval pod milim nebom, se je tudi močno prehladi!. V bolnici so izčrpanega mladeniča hitro ozdravili, nekateri meščani pa so mu dali I denarja za vožnjo v Sarajevo. I nih- mnogo rekrutov iz prostrane okolice. Med njimi je bila tudi skupina ciganov in njihovih svojcev. Čakali so na opoldanski vlak. Fantje so začeli cigane zbadati in padla je tudi klofuta. Užaljeni cigan je tedaj potegnil nož in ca zasadil najbližnjemu nasprotniku tako globoko v hrbet, da sc je nož skrivil. Nastala je velika zmešnjava, kateri pa je urno napravilo konec orožništvo. a tudi vlak se je že približal. Ranjenca so odpravili v bolnico, cigana pa odgnali v zapor. — Povdariamo. da naborniki niso nikjer v gostilnah dobili vina, pač pa so s seboj prinesli slivovko. ki so io vso ^t pridno lučka li. Žalostni dogodki zadniih dni dajo misliti in bo treba še mnogo dela. da se v bodoče preprečijo tako sramotni in žalostni dogodki. Orožniki so bili vestni in vedno v pripravi, toda to se ve. da se fantje ne tepejo v niihovi navzočnosti. marveč ravno tedaj, ko varuhi reda niso v neposredni bližini. Še dva krvava spopada 1 rekrutov 1 Trebnje, 19. aprila. Videmski pokol nabornikov žal ni ostal osamljen. Tudi naš okoliš beleži dva krvava spopada. Kakor imajo tukaj fantje navado. da gredo skupaj na božjo pot. prav tako so šli v sredo popoldne naborniki iz veiikoioške občine skupno na kolodvor. Tam pa so že našli nabornike iz neke druge občine. Prav hitro se je vnel prepir in neizbežno je sledil tudi pretep. Tudi nož ie zapel krvavo pesem. Neki vročekrvnež je dobil strahovit udarec s kolom po glavi. drugega pa so oklah*. Okrožni zdravnik dr. Dereanl je ranjencema nudil prvo pomoč, nakar so ju odpremili v bolnico. Aretirance oa so do polnoči zasliševali pri sodišču v Trebnjem. Vsi pretepači bodo občutno kazen prestali po vojaškem roku. Komaj se je pomirilo razburjenje zaradi tega spopada, že se je razširila novica o novem pokolu nabornikov v Mirni rv»A; v o»tek ie hilo na kolodvoru zbra- Humor Mučen pripetljaj. Komercijski svetnik Glavam, ki je povabil precej gostov na pojedino, že dolgo nima več svojih zob, ampak si pomaga° z umetno čeljustjo. Med jedjo pa mu »herkos odonton« — zobna ograja, kakor se je izrazil rajni Homer — nenadoma pade iz ust. V mučno tišino, ki je tedaj zavladala, Glavan jezno zakliče proti nezvestemu zobovju: »Gromska strela, no, zdaj pa žri kar brez mene naprej lovska. K!{uk,ec: hočete slišati ribolovsko zgodbo?... No, pa vam povem eno, ki se mi je primerila... Bilo je lani v času, ko se je pričel lov. Sedel sem v čolnu Kar potegnem robec in pri tem pade v vodo zlatka. to je kovanec za dva dinarja. Hm ne vem, ali mi boste verjeli. Ko sem letos ujel karpa, raca na vodi! Kaj sem neki našel v njem? — »Nič drugega ko svojo ziatko«, meni eden izmed omiznikov. — Kljukec: »še nekaj boljšega: dinar in dve nezici. Krap mi je vrnil v drobižu!« VED VARA. »Joj, Stanko«, zavpije mlada gospa, ki vstaja z možem v zrakoplovu, sžepno zrcalo sem izpustila. Zdolaj ga vidim, kako se svetlika.« — »pa saj to ni tvoje ogle-dalce. beba. to je Blejsko jezero!« * MOBILIZACIJA PROTI JETIKI IN RAKU Nedelja posvečena organizaciji za pobijanje dveh velikih škodljivcev Ljubljana, 19. aprila. Po izrazito aprilskem tednu je nastopilo spet krasno nedeljsko jutro, ki je izvabilo na tisoče ljudi na pomladne izlete, že sredi dopoldneva so bile ulice prazne, kakor da bi mesto izumrlo. Nedelja, ki je v ostalem v poldanskih urah zopet bila močno zalita z dežjem, pa ni mogla spravi fi iz mesta požrtvovalnih mož, ki so jo določili za delavni dan, da osnujejo trdno fronto proti dvema nevidnima, toda opas-nima sovražnikoma človeštva: proti jetiki in raku. Čast našim pionirjem narodnega zdravja! Razmeroma malo je bilo zborovalcev. Toda nič ne de, saj se zbirajo k vojnim Aleksander -Jako v! je v: Polnočni ženin Kjer je mesto, tam je vera, kjer je vas, tam običaj. Pregovor. Na desni so v temi zagagale preplašene gosi. Potem so zaškripala ograjna vrata, - nevidni stražar se je razgovarjal s koči jažem. Nadležno ščene se je podilo za kolesi jem. Skozi dremavieo je Peter Nikolajevič g:edal v stran. — črne, visoke gore so se vrstile mimo njega... Spet ščene. Spet? Odkod se jih je toliko vzelo? A, to je vas! In gore. to so vaške koče. Dremati, misliti o nečem daljnem, o nečem, česar ne boš nikoli nikomur povedal, in dolgo potovati tako-le v temi, neznano kam. In poslušati pasji lajež in gosje ga-ganje... O Rusija, kje so tvoje meje?« še pred dobrim tednom se je Petru Ni-kolajeviču tam v mestu zdelo, da ima Rusija vendarle meje. Zdaj pa, po dvodnevnem potovanju v tem mehkem, zibajočem se koleslju, zdaj so izginile meje, zdaj Rusija nima konca. Pod svežim vetrom teh polj se je razpršil mestni vzduh, tisti soparni vzduh. Iz vasi v vas, iz sela v selo — po poljih, gozdičih, gričih, dolinah —... tako daleč, tako strašno daleč je mesto s svojo niče-murnostjo, s svojo revolucijo, z gladom. Snoči je bil Peter Nikolajevič slišal s polja pesmico: j Po poljih Drema hodi, Drema hodi, sama dremlje.« Dolgočasna uspavanka. Kočijaž, kakšna pesem je to?« Kočijaž se je ozrl in lice se mu je zadovoljno raztegnilo. ^0 dremavici. Naši pojejo. Ponoči straži jo konje in pojejo; eden poje, da drugi ne bi zaspali.« posvetom vedno le najboljši vojaki, da napravijo napadalni načrt, po katerem se ravna vsa vojska. Načrti so gotovi, sovražnik je že v deželi, vselil se je v naše domove. Star bojni klic je dvignila danes Ljubljana: Le vkup, le vkup! Zadnja ura bije mnogim tisočem našega naroda. Prepričani smo, da se bo odzval ves narod, da izženemo z združenimi močmi iz naših hiš, iz naše dežele sovražnika, ki nam preti vzeti najdražje, kar imamo: zdravje. Kakor je v vsaki vasi gasilno društvo, ki čuje noč in dan nad našim stvarnim premoženjem, tako mora priti v vsako vas tudi društvo za zatiranje jetike in raka. Le zdrav narod bo imel bodočnost ! Drema drema ... Mila starka. Ona hodi po teh krajih, zaide v šume, s krivo palico, grbasta, z neslišnimi koraki. Monotona je pesmica o njej; slišiš jo in ne pozabiš nanjo. V tihem šelestu pomladnega vetra, v krikih ptic, ki poletavajo nad teboj, povsod je ona. — samo ona. Kočijaž je potrkal na neka vrata in s srditim laježem so mu odgovorili psi. Peter Nikolajevič je z zaprtimi očmi sedel v koleslju. Hrbet ga je bolel, truden je bil in legel bi rad ter se dodobra pretegnil. Prišel je nekdo s svetiljko, posvetil in pogledal Petra Nikolajeviča naravnost v obraz. Mehka je bila luč, taka kakor da bi svetlo oko zrlo nate. Peter Nikolajevič se mu je nejevoljno nasmehnil. »Ne spiš?« je izpregovoril neznan glas. »Nu, žlezi vendar ven. Prenočita tukaj, prostor bomo že našli.« Rad bi odprl oči, se ozrl govorniku v lice, — najbrž je kak sorodnik tete Dre-me- — pa ni imel moči, da bi privzdignil veke in pogledal. »Mlad je še,« je s šepetom izpregovoril isti glas. s Saj sem dejal, da je mlad. Boljšega si ne moreš želeti.« To je govoril kočijaž. »Kdo želi? čemu?« Za minuto mu je nalik prestrašeni ptici šinila v glavo misel, zatrepetala in izginila, nato pa spet — »po poljih Drema hodi ...« V pol snu se je znašel na dvorišču. Kočijaž in še nekdo, — visok in nejasen, — sta pograbila prtljago in jo znosila v hišo. Peter Nikolajevič je z napol zaprtimi očmi in opotekajoč se stal ob strani. Oni, veliki, je hodil mimo njega in mu nekaj laskavo govoril, časih mu je posvetila v obraz svetiljka. viseča na kolu pred vrati, in tedaj je bilo moči videti brado — dolgo, morda prav do zemlje, in veliko šapko ... In zdelo se mu je, kakor da brada hodi v šapki. Nekje zadaj je pes nenehoma zavijal. lujejo nekatere (Hrastnik, Cerknica itd.) prav vzorno. Društvo dela na to. da bi bil Golnik dostopen tudi širšim slojem. Učiteljstvo prav podjetno podpira pokret lige. V letošnjem maju se bodo priredili oroti-jetični dnevi pod devizo: »Dajmo otroku solnca in zraka!« Društvo je založilo propagandne kolke, da zainteresira javnost za svoj pokret. Iz biagajnikovega poročila posnemamo, da ima društvo 404.562 Din premoženja. Društvo je imelo tudi malo hišo v Mostah, ki jo je prodalo za 110.000 Din, ker je ni moglo rabiti, kar je občni zbor odobril. Osrednja protituberkulozna liga sama ima 206 članov, krajevne lige pa blizu 3000. Vsa poročila je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje. Pri volitvah odbora je bil soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom ravnateljem dr. Jožo Bohinjcem, le da sta vstopila v odbor namesto dr. Breclja in dr. Učaka prof. Alfred Levičnik in sodnik apelacijskega sodišča dr. Mastnak. Nato je predaval znani specijalist za je-tiko in vneti pobornik lige dr. France Debevec o skritih jetičnih obolenjih. Poudarjal je, da je glavno za zdravljenje in ozdravljenje, da spoznamo že v počet-ku. Na drobno se je pečal z jetiko rne-zgovnih žlez v otroški dobi, ki jo je že vsak prestal. Iz mezgovine se širi po lim-fi in krvi po vsem telesu in povzroča navidezno najrazličnejše bolezni, za katerimi se skriva jetika: na pr. malokrvnost in druge bolezenske pojave. Obsevanje in solnčenje je takim začetnim bolnikom Novo Pripravljalni odbor za ustanovitev pod« odbora Jugoslovenskega društva za pro« učavanje in zatiranje raka v Ljubljani jt sklical za včeraj dopoldne ustanovni občni zbor v posvetovalnici magistrata. V pri« pravijakiem odboru so bili gg.: predsednik prof. dr. Zalokar. docent dr. Košir, dr. Šavnik- in primarij dr. Chole\va. Obči zbor je otvoril prof. dr. Zalokar ter pozdravil zastopnike oblasti in korpo« racij in udeležence, tako; zastopnika bana g. načelnika dr. Dolšaka, od knezoškofij« skega ordinarijata stolnega župnika^ dr. Klinarja, magistratnega direktorja dr. Zar« nika. predstavnika mestnega fizikata_ dr. Krajca in zastopnika UJU nadzornika Šku« 1 ja. zastopnico ženstva go. Lapajnetovo, dalje direktorja Splošne bolnice dr. Gerlo« viča. univ. prof. dr. Hadžija itd. Nato Je dr. ZalokUr v lenem uvodnem govoru očr« tal organizacijo borbe proti raku v sni oš« nem po svetu in posebej v naši državi, poudaril nujnost ter aktualnost in potre« bo te borbe in začrtal naloge in dolžnosti, ki še vse čakajo, zlasti v naši banovini, kjer se Se doslej ni storilo nič nosebnega .za enotno fronto zoper raka. Nadalje je izvajal: Jugoslovensko društvo za proučevanje in zatiranje raka sc je ustanovilo 102S v Bco« gradu ter se ie s tem tedaj v naši državi začelo ono deio. ki je bilo v drugih kultur« nih državah že v polnem razmahu. Orga« nizacije, ki so bile povsod drugje že osno« vane, da se znanstveno pečajo s proble« mora raka in da praktično store vse mož« no za zatiranje in preprečevanje, so se str« nile v internacionalne zveze. Skupni in te« res vseh narodov je še bil posebej afir« miran, ko ie tudi Društvo narodov ustano« vilo v okrilju svoje higijenske sekcije po« seben komite, ki bi se naj pečal s problemi raka. Pri nas jc bila pomembnost nove orga« nizacije še posebno podčrtana, ker je po« kroviteljstvo društvo, prevzel Nj. Vel. kralj. Prvi poskus organizirane borbe v naši banovini ie začel in organizacijo deloma tudi izvedel brežiški primarij dr. Cho« leva, Z ustanovitvijo organizacije smo še pa morali počakati, zaradi ncdiferencirn« nih domačih razmer, toliko časa, da se je lani na iniciativo predsednika beograjskega društva dr. Diord'e Joannoviča in banske« Kaj je to. sem mar težko pričakovan gost?« je pomislil. »Spal bi rad,« je s težavo dejal bradaču. Mužik se je okrenil. »Spal? Mi smo pa baš pristavili samo-var. Ne, kar počakaj, naspal se boš itak še lahko. Najprej se bomo vkup napili čaja, potem boš pa spal. Evo, postelj, — ženske ti jo bodo pripravile.« »Spal bi rad?« je pisnila Drema. »Le počakaj. Najprej čaj Opomoreš si.« Peter Nikolajevič se je vzravnal, si po-mel oči, jih široko odprl in poizkušal pre- prav v prid. Tudi nova okuženja odraslih so časih prav podobna influenci. Bolniki kmalu »ozdravijo« in se celo rede, vendar so pa silno opasni za okolico in hudo bolni. Zato je treba baš te bolnike ločiti od zdravih. Pri slučajnosti je povedal g. predsednik, da bo sestavil in objavil OUZD v Ljubljani usodo vseh svojih bolnikov, ki so šli skozi sanatorije za jetične. Društvo bo izdalo v 10.000 izvodih katekizem o jetiki, ki ga je sestavil docent dr. Iv. Matko in ga bo razposlalo vsem šolam. Na predlog g. dr. Neubergerja iz Hrastnika se sklene, da bo skušala Osrednja liga s pomočjo krajevnih lig poslati nekaj revnih bolnih otrok v počitniške kolonije. Docent dr. Matko je poudaril važnost občinskih sester v boju proti jetiki. Zato naj skrbijo zdravstvene občine, da bodo imele poleg zdravnikov tudi za boj proti jetiki izobražene sestre. Ker prihajajo v bolnice bolniki z odprto jetiko, se bo obrnila liga na ministrstvo, da se zgrade povsod pri bolnicah oddelki za izolacijo takih jetič-nikov. Glede skupnega dispanzerja za Ljubljano in okoliške občine, ki bi bil središče vsega boja. ni našel odbor umeva-r.ja, le občina Vič je za dispanzer. H koncu predlaga docent dr. Matko, naj se skuša doseči pri banovini, da bi truplo jetič-nika povsod takoj odstranili iz hiše. kakor je to pri drugih nalezljivih boleznih navada, ker se pri čuvanju mrličev zbirajo ljudje v množici v okuženi hiši in se tako širi jetika. Med temi važnimi pomenki je nastalo poldne in je zbor zaključil g. predsednik z željo, da bi se začeto delo nadaljevalo in da bi spoznali vsi, katerih dolžnost je skrb za narodovo zdravje, važnost liglne-ga pokreta. Posebno se liga obrača za pomoč na banovino, javne ustanove in do-vinstvo. čilnih mestih. V to nam jc pomagal film 0 raku, ki smo ga pred dnevi predvajali predvsem pa predavanje univ. prof. Joan« novica. Pobudo za popularizacijo znanja o raku in boja proti njemu daje dejstvo, da je rak ozdravljiva bolezen in ne le porazne sta« tistike, ki kažejo, kako neverjetno na širo« ko se širi ta bolezen. Sa Angleškem je n. pr. umrljivost na raku še večja kakor na tuberkulozi. Spoznanje, da je rak ozdravljiva bolezen, moramo danes še posebno poudariti. Ako bi zdravniška veda ne mogla dati človeštvu drugega ko same probleme in prazne bese« de. bi sc zdravniki zaprli v laboratorije ter tam dalje študirali raka. Tako pa je poziv javnosti za sodelovanje tem bolj upravičen, ker smo zadnja leta dobili še nekaj uspešnih zdravilnih sredstev. Prak« tični uspehi, ki j:h že sedaj dosezamo. nam dajejo upanje, da se bo problem raka v prihodnjih letih povsem razjasnil. Delo ljubljanske podružnice sc bo giba« lo v dveh smereh: teoretično^znanstveno proučevanje raka. mnogo večje naloge pa čakajo društvo pri zatiranju in lečenju te bolezni. Za proučevanje sc žc javljajo starejše in mlajše znanstvene moči, treba jim je pa študij gmotno omogočiti. Zdaj je še prezgodaj, da bi fiksirali v tem pravcu program. Morda bo pa sčasoma dana mož« nost, da se ustanovi poseben znanstveni institut. Priznati je treba, da smo na zdravljenje raka že precej pripravljeni. Doslej so se v medicini za zdravljenje te bolezni uspeš« no obnesla tri sredstva: nož pri operaciji, rontgenovi žarki in radij. Za operativno zdravljenje imamo žc dolgo vsa sredstva na razpolago. Treba je pa stalnega napre« dovanja. Z zdravljenjem z rontgenom jc slabše. Imamo sicer že najmodernejše apa« rature in dobro izvežbano osebje, manjka pa še sistematično delo, primerna razdeli« tev aparatur, klinična kontrola dela in uspehov. Te pomanjkljivosti se bodo pa v kratkem času odpravile. Radija, tretjega zdravilnega sredstva, v naši banovini za splošnost še nimamo. V tem pogledu pa tudi v drugih mestih ni mnogo bolje, saj si je n. pr. celo Dunaj šele nedavno na« bavil \ečjo množino radija. Propaganda za izpopolnitev razpoložlji« vih in nabavo še manjkajočih sredstev za zdravljenje, bo tvorila važno plat društve« nega dela. Drugi del praktičnega udejstvovanja društva bo pa obstojal v zdravstvenem pouku. Mnogo ljudi, obolelih na raku, pri« de navadno prepozno v zdravljenje. Zdrav« 1 jen je pa ima le začetno trajen uspeh, v gnati spanec. Starka se je ves čas vrtela okoli njega in okoli mize, drsala s copati, udarjala s palico in nekaj mrmrala. Bradač je parkrat zapustil izbo in se spet vrnil, glasno stopal čez prag, upogibal glavo, da ne bi zadel ob oboje, in prinašal noter prtljago Petra Nikolajeviča. Ko je ravno prinašal kovčeg, je za njim vstopila v izbo visoka ženska v rdečem sara-fanu in prinesla v vsaki roki po en krožnik. > Pozdravljeni še enkrat,« je dejala in se mehko nasmehljala, kakor sta se bila že prej smehljala bradati mužik in starka Drema. Topleje je postalo od njenega glasu, od smehljaja, od žvenketa krožnikov, od prijetne ubranosti. Mužik je prinesel samovar. Drema se je približala Petru Nikolaje-viču, ga pogledala v obraz in dejala: »Mogoče bi se rad umil? Pojdi in se umij. Ves prašen si.« Kako prijetno je oblivati s hladno vodo od vetra opaljeno lice. Peter Nikolajevič je zdaj boder in svež sedel za mizo, na kateri je cvrčal samovar in so ko vojaki stali v vrsti glinasti krožniki. Naš mošt, tega boš pokusil,« je dejala ženska. »Mošt potem, zdaj naprej čaj,« jo je prekinila Drema. Obe — i Drema i visoka ženska, — sta se vrteli okoli mize. zdaj pa je ko medved brundal veliki mužik-bradač ... Vsi trije so uprli oči v lice Petra Nikolajeviča, kakor da bi ga proučevali. In dobro mu je bilo. ko so ea tako gledali. »Jejte, batjuška, jejte,« je zacmokala Drema. »Jejte,« je prosila postavna ženska. v Jejte,« se je kakor odmev oglasil mužik. Pri vratih je nekaj »ašuštelo. ženska se je prestrašeno ozrla, mužik je vstal izza mize. samo Drema se je naglo okrenila, zgrabila krožnik in ga neho- Kašljajoči ljudje so nadloga. Če kašljate, vzemite Kresival Takoj izleči. pravočasni ugotovitvi diagnoze je rešitev. Zgodnja diagnoza jc pa ie tedaj mogoča, če bo ljudstvo dovolj poučeno o pojavih raka. Vzgojno, izobraževalno delo je treba zlasti intenzivno voditi tedaj, ko bomo imeli na razpolago vsa sredstva za zdrav« Ijcnje. Poleg tega je že tretje praktično vpraša« nje zelo važno za društvo: — preprečeva« nje ali profilaksa raka. Dandanes še sicer ne vemo natanko, kako bi se .naj razvoj raka preprečil, toda nekatere teorije nam dajejo nado. da se bo tudi pri raku uvelja« vfla profilaksa, kakor se je pri nalezljivih boleznih. Optimizem, ki preveva bojne organizaci« je drugod, naj spremlja tudi delo našega društva! Nato je spregovoril banski načelnik dr. Dolšak. Pozdravil je osnovanje te najmlajše bojne edinice nroti raku ter poudarja!, da je povsem pravilno, ker ima društvo v programu proučevanje raka, četudi bi kdo vprašal, zakaj tega ne prepustimo zapad« nim, naprednejšim državam. Saj vemo, da so se mnoge velike iznajdbe posrečile z majhn mi sredstvi in vsak prirodni pojav se mora proučevati tam, kjer se pojavlja. V tem pogledu čaka društvo mnogo dela, pri katerem želi tudi mnogo uspehov. Zastopnik knezoškofijskega ordinarijata je pravtako društvu želel v njegovem ple« menitem stremljenju čim največ uspehov in poudarjal, da mora tudi duhovščina pod« pre t: njegovo prizadevanje z vsemi silami, saj ji mora biti ljudsko zdravje pravtako pri srcu kakor duševno. Kot formalna točka dnevnega reda je sledil sprejem društvenih pravil. Bila so sprejeta brez priziva. Po pravilih načeluje društvu častno predsedstvo in upravni odbor, ki se izvo* lita na skupščini. Upravni odbor tvori predsednik, podpredsednik, tajnik, blagai* r/'k in 5 do 10 odbornikov Predsednik ali podpredsednik in polovica odbornikov morajo biti zdravniki. Upravni odbor se iz« voli za 3 leta. Delovanje društva nadzira trečlanski nadzorni odbor. Član društva lahko postane vsakdo, nc glede na starost, lahko postane vsakdo, ne glede na starost in spol, če plača letno članarino. Člani st* podporni, letna članarina je 12 Din. redni, članarina 36 Din, ustanovni, ki plačajo na leto 120 Din, dobrotniki 1000 Din in veliki dobrotniki, ki plačajo enkrat vsaj 5000 Din. Častni člani so oni, ki jih društvo izvoli na občnem zboru na predlog upravnega od« bora. upoštevaje njih zasluge za napredek društva ali znanstvena dela glede prouec« vanja in borbe preti raku. V častno predsedstvo so bili izvoljeni g?, ban dr. Drago Marušič, knezoškof dr. Rožman, dvorna dama Pranja Tavčarjeva in nrimarii dr. lido Šlajmer. V upravni odbor so bili izvoljeni per acclamationcm soglasno gg. predsednik dr. A. Zalokar in odborniki dr. Jos. Birsa. pri« inarij Rob. Blumauer, primarij dr. J. Cho« le\va, docent A. Košir. dr. >1. Krek. direk« tor dr. Iv. Pire, direktor dr. Gerlovič, pri« marij dr. M. černič, gdč. Vera Remec, dr. L. Šavnik in F. Uratnik. Piavtako so bili tudi izvoljeni v nadzor« ni odbor enoglasno gg.: načelnik dr. Dol« šak. dr. V. Krajec in dr. žužek. Ob zaključku je še spregovoril predsed« nik dr. Zalokar poudarjajoč potrebo, da bi zavest važnosti zatiranja raka kot so* cijalne bolezni prodrla v najširše plasti, da bi postala probiem skupnosti. Zoper soci« jalno bolezen je potrebno skupno dclova« nje. Zavest skupne nevarnosti bo pri nas še treba zbuditi. V tem -pogledu se še ni storilo nič važnega. Trpljenje, ki ga vidi zdravsvk pri ljudeh na raku obolelih, ki je obenem i njegovo trpljenje, mora vpli« vati ranj tako, da bo vedel zbuditi i v drug:h ljudeh t;sto človekoljubno čustvo, k: tam rarekuie, da storimo vse zoper so« vražnike zdravja. Ali ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije ,,življenje in svet"? te prestavila. ^Batjuška, dovolite, da vas pogosti naša mlada gospodinja, moja vnukinja,« je dejala in stopila na stran. Preko ramen ji je pogledala velika deklica, pokrita s pestrobarvno ruto, stopila bliže k mizi in prinesla pladno, na katerem sta stala glinast vrč in kozarec. >Dovolite, to je moja vnučica. Pijte mošt.« je hitela starka. Deklici je plamtel obraz, kozarec na pladnu se je tresel in žalostno žvenketal ob vrč. S težavo je šla k mizi. Peter Nikolajevič ji je stopil naproti, ji nekaj vljudno, po mestno dejal in prijel kozarec. »Ko gostu mi strežete,« se je nasmehnil. : Saj nam tudi ?i drag gost. že zdavnaj smo te čakali, batjuška Morda ti nisi niti slutil, mi pa smo te čakali,« je zagonetno dejala starka. »Pij, batjuška, pij.« Malce začuden je nesel Peter Nikolajevič kozarec k ustom. »Na vaše zdravje, mlada gospodična,« je dejal z nasmeškom. Deklica in za njo starka, ženska in bradati mužik. vsi so se ko na ukaz priklonili do pasu. x K ris t naj te čuva, batjuška. Pij na zdravje.« Peter Nikolajevič je izpil. Mošt je bil močan, nekoliko kisel in ostro je udaril v nos. Starka se je spet okrenila k vnukinji in dejala: »Taljka, sedi sem.« Deklica je postavila pladno na rob mize in poslušno sedla poleg Petra Nikolajeviča. On jo je postrani in smehoma gledal, ona pa s? ni upala niti povzdigniti oči, prav kakor nevesta pred ženinom. Lica so ji rudela, pod rdečo, s čipkami obrobljeno jopico pa so se ji dvigale visoke grudi. Od nje je zavela toplota in vonjava dekliškega telesa. Petru Nikolajeviču se je Protituberkulozna liga Ob pol desetih se je sestal v dvorani OUZD prvi občni zbor Osrednje protitu-berkulozne lige za dravsko banovino. Prednjo steno so krasili propagandni lepaki inozemskih protituberkuloznih društev, na mizah pa je bil nakopičen bogat mednaroden propagandni materijal za borbo proti jetiki. Najlepše in najboljše letake med vsemi zastopanimi državami so dale mlade nordijske države Finska. Litva, Latvija in Poljska. Najboljše delo o protijetičnem boju pa je bila knjiga republike Ukrajine, ki je začela prva s »fstematičnim obrambnim delom in je dala po ambulantnih kolonah, opremljenih z rontgenovimi aparati, v letih 1926—1929 pregledati 16 vasi s 17.000 prebivalci in je poslala vse bolne na zdravljenje. Kakor čujemo, pojde še to poletje naš odlični strokovnjak docent dr. Matko v Rusijo, ki ga je povabila, da si ogleda ustroj in delovanje tamošnjih vzornih proti tuberkuloznih ustanov, častno sta zastopani v letakih in brošurah češkoslovaška in Francija ter Anglija in Amerika. Iz nemških držav žal ni mogla za letos liga dobiti nobenega materijala. Med temi bojnimi trofejami imamo tudi mi Slovenci protituberkulozne lepake našega akademskega slikarja grafika Justina in poleg dr. Tičarjeve knjige: »Jetiki boj!' še obširno in izčrpno delo docenta dr. Ivana Matka: Tuberkulozni dispanzer in njegova ureditev«. Poleg osno-vateljev in voditeljev Osrednje protituberkulozne lige predsednika dr. Joža Bohinjca, docenta dr. Ivana Matka, dr. Franca Debevca je bilo na zboru še lepo število izvenljubljanskih zdravnikov. delegatov krajevnih proti jetičnih lig ter nekaj občinstva. Predsednik dr. Joža Bohinjec je otvoril prvi občni zbor in izvajal v svojem učinkovitem poročilu: V zgodovini našega zdravstveno-kultur-r.ega življenja mora ta dan imeti svoj j^osebni pomen: da predoči kulturnemu svetu, kako naš narod hoče enako drugim kulturnim narodom posvetiti svoje sile eni najtežjih in socialno najnevarnejših bolezni: jcliki. To je socialna bolezen, katero je treba zdraviti s socialnimi meto-oami. Jetika je bolezen bede in pomanjkanja. bolezen nečistoče, nehigijeničnega življenja - in bolezen maščevanja nad onimi, kateri sicer ne žive v bedi in pomanjkanju, pa so v borbi proti tej bolezni brezbrižni; kajti jetika je nalezljiva in zavratna. Boj proti jetiki je narodna in državna stvar. Svojo narodno-politično svobodo moramo izpopolnjevati s tem, da vzgajamo zdrav in krepak rod. Imamo tako nebeško lepo zemljo, da ne moremo njenih lepot s srčno in duševno mirnostjo uživati, ako vemo, da sredi te lepote mnogo ljudi umira počasi, v bedi in zapušče-nosti. Ne moremo se veseliti svoje sreče in bogastva, ako zaslutimo, da more vso srečo uničiti na mah en sam neznaten bacil nalezljive bolezni. Naš boj mora biti predvsem osredotočen na zaščito otroka. Nismo še sposobni, da bi preprečili vsako infekcijo, toda naše prizadevanje mora iti za tem. da preprečujemo reinfekeije in superinfekeije. V tem je smoter proti-tuberkuloznega boja. Vsi vemo. da za jetiko nimamo absolutno zanesljivega, suverenega zdravila, kakor ga imamo na pr. za spolne bolezni v salvarzanu. Zato je treba tuberkulozo kot socialno bolezen zdraviti s socialnimi sredstvi: z zdravstvenim skrbstvom, s socialnimi ukrepi (mezde, stanovanja, zdrave delavnice itd.), s telesno in duševno vzgojo, s poukom, s snago in čistočo. Mnogi socialni higijeniki vidijo glavno leglo tuberkuloze v draginji življenskih potrebščin in sploh v draginji, ki sili zlasti delavca, da se slabo hrani, da slabo stanuje in se oblači, da mora tudi žena r.a delo, da so otroci brez vzgoje. To je velik memento za one, ki ustvarjajo socialno politiko in za naše narodno gospodarstvo! Naloga je torej: zajeti pravočasno kar največje število pričetnih tuberkuloznih obolenj, ustvarjati za ta obolenja možnosti zdravljenja, omejiti možnost infekcije, zlasti otrok. Na podlagi teh znanstvenih spoznanj in praktičnih izkustev je bil v vseh kulturnih državah na široki osnovi organiziran boj proti tuberkulozi. V tej borbi igrajo zelo važno vlago protituberkulozne lige in slične organizacije, ki slone na privatni micijativi in predstavljajo nekako središče vseh protituberkuloznih akcij. Iz tega spoznanja se je rodila tudi pri nas ustanovitev Protituberkulozne lige. Prva taka liga je bila ustanovljena v Mariboru po inicijativi in pod požrtvovalnim vodstvom docenta dr. Matka, a zaradi nerazumevanja javnosti in drugih činiteljev ni mogla dobiti onega razmaha, kakor ga je zaslužila. Vroče želim, da bi novi pokret Osrednje protituberkulozne lige dobil v javnosti več razumevanja, ker Dravska banovina mora tudi v pogledu protituberkulozne borbe prednjačiti in biti mora vzor takega dela za vso državo. Nimamo enotne vsedržavne protituberkulozne organizacije, zato naše, lige niso članice Mednarodne protituberkulozne unije, kar pa morajo postati. Lige obstojajo v Zagrebu, Beogradu, Splitu, Sarajevu in morda še kje drugod. Potrebna je Zveza lig, da more postati članica Mednarodne protituberkulozne unije. Srečno podlago organiziranju protituberkulozne borbe je dalo dejstvo, da je Osrednja protituberkulozna liga dobila precej znatno premoženje od * bivšega Kranjskega deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih, v skupni vrednosti 350.000 Din. Ob tej priliki se moramo prav iskreno zahvaliti vsem onim, ki so to premoženje zbirali in očuvali. V prvi vrsti gre zahvala g. dr. Majaronu st. in dr. Majaronu ml. Važnost protituberkulozne borbe so razumeli tudi nekateri posamezniki in z večjimi zneski omogočili pričetek delovanja Lige. Zelo pogrešamo kot podpornike denarne zavode in zlasti naše življenske zavarovalnice.« Nato je podal g. predsednik obširen pregled protituberkulozne borbe v nekaterih drugih državah, ki so vse že daleč pred nami. Svoj prepričevalni govor je zaključil: V vseh državah je živahno gibanje. Jugoslavija mora krepko stopiti naprej! Upam. da bodo ta klic razumeli predvsem državna oblastva, banske uprave, občine, humanitarna društva in pa tudi posamezniki, bogati in revni. Naša liga je mlada. Potrebuje mnogo delavcev. Vabimo jih v svoj krog. Nikogar ne sme biti, ki bi šel mrzlo mimo strašnega problema jetike! Ta želja naj spremlja naše delovanje, ta želja naj bo uresničena v naš kulturni ponos, v zdravje in srečo naroda in države. Govoru g. dr. Bohinjca je vsa dvorana živahno odobravala.. Prehajajoč na dnevni red je poudaril g. predsednik, da je društvo v prvem letu svojega obstoja oralo ledino in je bilo vse delo osredotočeno na osnovanje krajevnih lig. Tajnik g. dr. Fran Debevec pove v izčrpnem poročilu, da je osnovanih v Sloveniji 31 krajevnih protijetičnih lig, izmed katerih de- društvo proti raku VAMPIR BO OBSOJEN V SREDO Diisseldorf, 19. aprila. Pri včerajšnji razpravi proti Petru Kiir-tenu je zopet prišlo do nekaterih pretresljivih prizorov. Predvsem se je pred senatom pojavila poštena devojka Emi Scha-ferjeva, doma iz Diisseldorfa, in je opisa'a, kako se je seznanila s Kiirtenom, ki pa je ni direktno napadel. Strah pred morilcem pa tudi pred sodiščem je doslej zadrževal deklico, da ni izdala svojega tajinstvenega doživljaja. Zadnje dni pa so ji znanci prigovarjali, naj se vendar javi sodišču. Ubogala jih je torej te.r ob splošni pozornosti vse dvorane izpovedala naslednje; Komaj je ušla usodi — Tretji dan po umoru male Gertrude Alberma.nnove v novembru 1929 sem pr.oti sedmi uri zvečer zapustila svoje stanovanje v Dorotejski ulici, ki leži v diisseldo.rf-skem mestnem predelu Flingern, kjer je Kiirten izvršil večino napadov. Ko grem mirno svojo pot, začujem nenadoma, da se mi po ulici, ki prečka Dorotejsko cesto, naglih korakov bliža čuden neznanec. Ko je prišel do mene. je takoj stopil pod moj dežnik in se pritisnil k meni. Pri tem me je fiksiral s krvavo podplutimi, lesketajo-čimi se očmi. Pogled tega strahotnega neznanca je bi! tako presunljiv, da od samega strahu nisem mogla spraviti niti glasu tz grla. In ta skrivnostni neznanec se nikakor ni odstranil, temveč je neprestano stopal z menoj vštric, strmeč vame od strani. Oblečen je bil v rjav plašč. Roke Je neprestano tiščal v žepih. Imela sem vtis. da je z desnico v žepu oklepal neki predmet. Naposled, ko je opazil mojo vedno večjo grozo, mi je dejal: »VI pač mislite, da sem jaz diisseldorf-ski morilec?! Da to je res grozno, kaj pač ima zverina od tega, da mori tako male nedolžne otroke?« — Ko nisem odgovorila in sva stopa'a dalje, uzrem pred bližnjo hišo neki parček in ko sva s spremljevalcem prišla do tja, sf-m našlo skočila skozi odprta vrata v hišo, kakor da mi je par znan. Moj spremljevalec se je nekoliko zastrmel. nato pa se je naglo odstranil. Ko sem pozneje videla objavljene slike diisseldorfskega morilca. sem šele spoznala, da se mi je tisti večer bil priključil Peter Kurten in da sem nedvomno jedva izbegnila strašni usodi. -— Ne morem razumeti, je nadaljevala priča, kako da je ta mož napravljal na ženske zanimiv utis. Njegove oči so res bile grozotne, njegova usta so se mi videla zaradi dolžine in nenavadne zagrizenosti ustnic naravnost odvratna. Vendar pa moram reči, da se mi Peter Kurten nikakor ni zdel star 46 let, temveč tako okrog 30. Moja sroza po tem doživljaja je bila tako močna, da nikoli ne bom pozabila potez na obrazu Petra Kiirtena... Kiirten koketira z žrtvijo Nato je biia zaslišana gospa Hubertina Meurerjeva, ki jo je Peter Kurten napadel 27. oktobra 1929 in jo z udarci kladiva na glavi hudo poškodoval. Ko je gospa vstopila v dvorano, je pozorno motrila obtoženca. ki pa ji je naravnost blagohotno vračal poglede in ji je slednjič celo smehljaje prikimal... O svojem strašnem doživljaju je nato gospa Meurerjeva izpovedala: — 27. oktobra precej pozno zvečer sem se vračala proti domu. Nenadoma srečam v samotni ulici neznanca, ki je par korakov za menoj okrenil, stopil za menoj in koračil vzporedno. Pri postajališču cestne železnice sem se v temi spodtaknila ob kupček kamenja in polglasno vzkliknila: »Hopla!« To priliko je takoj porabil neznanec, da je z menoj navezal razgovor. Dejal je: Da, da, razmere so tukaj strašne in človeka je kar strah!« Odvrnila sem: , T o me ne moti, tu hodim že 4 leta mimo.« Zdaj se neznanec ni več odstranil od mene. Da bi se ga i znebil a, sem rekla, da nimam več daleč do doma. Hotela sem pač, Kako si lepa,« je dejal s težavo, komaj odpiraje usta. Deklica se je glasno zasmejala in s;ekla iz sobe. Njen smeh ga je zbudil. Bela peč. Sve-tiljka pod pločevinastim pokrivalom, na mizi ugasli samovar in zraven njega glinasti vrč z moštom. »Kaj sem napravil!« Pričakoval je, kdaj se bodo odprla vrata in bo vstopila starka ter ga ozmerjala. In res, starka je prišla, pa ga ni ozmerjala, le laskavo mu je dejala: »Si se napil? Nu, zdaj pa lezi in se od-počij.« Gledala ga je nekam od strani, med tem ko mu je velika ženska postiljala posteljo. »Izpij še kozarček mošta, zadnjikrat,« ga prosi starka. Sama mu je nalila kozarec. Gost je iz-pil in spet mu je postalo toplo in prijetno, da bi najrajši zaspal. Mehka utrujenost se ga je polastila, ko je legel v posteljo. Zamižal je in prav razločno videl deklico z njenimi okroglimi rameni in visokimi grudi. Spet se mu je zdelo, da čuti njeno toploto in mamljivo vonjavo. Na dvorišču je zapel petelin. Za vrati je nekdo hodil in šepetal. Peter Nikolajevič je prisluhnil. »Kaj če so razbojniki ?« To je bilo prav mogoče: revolucija, nered ... Mahoma se je razlegel udar palice, vrata so zaškripala, čez prag je stopila starka, za njo pa bradač in visoka ženska. Bradač je držal v roki svetiljko, prav majhno svetiljko: stopi) je k mizi in postavil svetiljko na rob. Peter Nikolajevič, ki ni ničesar razumel, se je dvignil in oprl na komolce. Starka je pristopila prav k postelji in namah padla na kolena. Bradač in visoka ženska sta storila isto, samo malo bolj zadaj. - . vBatjuška, ne pogubi nas«, je izprego-vorila starka in se priklonila do tal. »Pomagaj, za Kriščevo voljo!« Nato so se vsi trije priklonili, proseč: »Pomagaj!« Peter Nikolajevič jih je začuden gledal. Izpregovoril ni niti besedice. Starka se je s težavo dvignila s ta!, stopila k postelji in se sklonila k ušesu Petra Nikola-■ jeviča, tako da je čutil njeno vročo sapo. »Mojo vnučico si vzemi za čez noč. Naj jo prespi s teboj. Nevesta je, pa še ni rodila. Kdo naj jo vzame za ženo, ko še nima otroka? Otroka mora imeti. Vzemi jo to noč k sebi...« Peter Nikolajevič bi se rad zbudil, razumel dodobra, o čem starka prav za prav govori, pa se ni mogel niti zbuditi niti razumeti. »Vzemi, pošljemo jo k tebi. Prenoči naj s teboj ...« »Sen? ... Je to sen? ...« je glasno dejal Peter Nikolajevič in se zasmejal. »Ti se smeješ?« se je krivo nasmehnila starka. »Nu, dobro, res dobro, takoj jo pripeljem«. Starka se je oddaljila, bradač je vzel svetiljko in vsi so naglo odšli k vratom. Peter Nikolajevič je gledal za njimi, napol ležeč na komolcu. Spet se je za vrati pričel dirindaj in pridušen šepet. Spet so zaškripala vrata, v temi je pridrsala starka in slišati je bilo korake bosih nog. »Na, na. Pojdi sem. Kje pa si? A, tu! Privzdigni odejo in spusti dekle k sebi«. Pričela je šariti po postelji, otipala odejo in jo privzdignila. Peter Nikolajevič je legel vznak. »Lezi, lezi zraven njega in da bi imela srečo. Lezi, lezi, vnučica!« V njenem glasu je bila strogost, videti je bilo, kakor da bi vršila nekak obred. Peter Nikolajevič je začutil, da se je postelj nekoliko zazibala, nekaj težkega je leglo na njen rob, nato mu je udarila v obraz mamljiva dekliška vonjava in topla, mehka rama se je mahoma dotaknila njegovih prsi. Iztegnil je roke. Poleg njega je ležala deklica, vroča, krepka, široka. Na sebi je imela srajco od grobega sukna. Vroča... Peter Nikolajevič se je pozno zbudil. Solnce je že sijalo skozi okno. Kočijaž je potrkal na oknice. »Hej, vstani, iti bo treba!« Na mizi ni bilo ne samovarja, ne plad-na. Ostala je edino le še solnica. V sobi ni bilo nikogar. Sladka utrujenost mu je spet uklenila vse telo. V očeh se mu je meglilo. : Kaj je to, sen ali resnica?« Peter Nikolajevič se je oblekel in stopil ven. Na dvorišču sta se okoli zaprašenega koleslja vrtela kočijaž in bradač. Bilo mu je kar nekam nerodno in ni se ju upal pogledati. Ko se je Peter Nikolajevič peljal preko dvorišča, je prišla k vratom starka s krivo palico, grbasta, v copatih. Zasenčila si je oči in izpod dlani gledala nanj, — in vse lice ji je sijalo od zadovoljstva. »Z bogom, Drema!« ji je zaklical Peter Nikolajevič in se zasmejal. Kočijaž je švrknil z bičem po konjih. Mimo okna je šinila nejasna senca. »Ona!« Peter Nikolajevič je vztrepetal. Skrivaj se je še enkrat ozrl v okno. Nikogar ni bilo. Ostavila sta dvorišče... Ulica je bila široka in prazna. Nasproti jima je šla ženska z vedri. Peter Nikolajevič je spet pozorno in tokrat že odkrito pogledal na okna, na tisti dve mali okenci, ki ju je bilo videti z ulice. Toda na njih so bile zavese, kakor mrena preko oči. Le enkrat je nekdo malo privzdignil rob zagrinjala in pogledal ven. »Ona!« Kočijaž je zamahnil z bičem in okna z zavesami so ostala zadaj. Peter Nikolajevič se je okrenil. Bradač je stal brez šapke pri vratih in gledal za njim. In nihče drugi več... Hiša je bila, kakor vse druge. Zdaj je tudi bradač izginil. V dolgi vrsti vaških koč je izginila tudi hišica, v kateri... »Je bilo res?« Peter Nikolajevič je napol zamižal. Spet polja. Sit krokar je leno mahal s krili. Gozdiči so bili podobni temnim lisam v zelenih daljah ... In jasno nebo. »Po poljih Drema hodi...« Peter Nikolajevič je zamižal in se ves oddal nerazumljivi pozabi . »Ali je bilo sen ali ne?« Zapreš oči in namah je vse resnica. »Bilo je, bilo ...« Odpreš ... Kočijaž v prašnem plašču, polja, koleselj, cesta, vrani — vsakdanjost ... »Ne — to so bile sanje!« Tn ves dan ga je mučilo vprašanje: ^aj je vendar bilo?« Kočijaž je molčal, polja so molčala, nebo je molčalo ... Le časih je zakrakal vran. O čem, tega ne ve nihče. Proti večeru je za gozdno sinjino zazvonil k večernici nevidni zvon. Kočijaž se ie obrnil. »Evo, na kraju smo. Takoj za tem gozdom«. Zagonetno se je nasmehnil, se sklonil in pričel brskati zadaj po senu. »Tu sem so postavili posodo z medom«. Izvlekel je izpod sena brezov lonček z rdečimi petelini ob strani in z rdečim pokrovom. "To je zate. Starka mi je ukazala dati«. »Meni? Čemu?« se je začudil Peter Nikolajevič. »Kako čemu? Kaj vprašuješ? To je vendar darilo. Bil si jim polnočni ženin..« (Iz ruščine B. Ziherl). t Jugoslavija : Bolgarija 1:0 (1:0) Po težki borbi je naša nogometna reprezentanca zasedla v balkanskem tekmovanju prvo mesto — Zaslužena zmaga Ilirije nad graško Hakoah — Vse prvenstvene tekme I. moštev v Ljubljani so končale s 4:1 — Grafika pade v II. razred — Remis Železničar : Rapid v Mariboru — Ustanovitev Gorenjskega zimskosportnega podsaveza Beograd, 19. aprila. Danes sta na igrišču Jugoslavije iiasto-pili državni reprezentanci Jugoslavije in Bolgarije na tekmi za balkanski pokal. Ta tekma je bila važna zlasti za našo reprezentanco, ker je bilo od izida odvisno, ali bo Jugoslavija vsaj trenutno zasedla prvo mesto v tem važnem tekmovanju. Naša .-epre-zentanca se je morala boriti za svoj prestiž. V svetu veljamo za najboljše nogometaše na Balkanu, vendar dosedaj v tem tekmovanju tega še nismo dokazali. Danes smo se sicer povzpeli na prvo mesto, toda ta zmaga ni bila tako prepričevalna, kakor smo to vsi pričakovali. Stanje v tekmovanju za balkanski pokal je po današnji tekmi naslednje: Jugoslavija 5 3 0 2 10:5 6 Rumunija 3 2 0 1 13:7 4 Grčija 4 2 0 2 10:14 4 Bolgarija 4 1 0 3 6:132 Zanimanje za tekmo je bilo izredno veliko; zbralo se je nad 10.000 gledalcev, od katerih pa so mnogi med tekmo odhajali, ker naša reprezentanca ni predvedla one igre, ki se je pričakovala. Jugoslavija je sicer zmagala, toda pričakovanja ni izpolnila. Sodniku g. Ksifandu sta se moštvi javili v naslednjih postavah: Jugoslavija: Spasič-Radovanovič, Ea-bič-Arsenijevič, Premrl, Gjokič-Tirnanič, Ilirija : Hakoah (Gradec) 6:0 (2:0) Včeraj jc moštvo Ilirije po daljšem pre« siedku zopet boljše zaigralo. Sicer niso n sa mesta dobro zasedena, vendar gre na bol ie, kar daje upanje za nadaljnje uspehe. Moštvo v postavi: Malič s Strchovec, licrglcz.Bclak, Varšek, Pogačnik.Ice, Oman, k/šak, Žetnik. Pfeifer, je igralo ves čas /clo požrtvovalno, toda v momentih pre. defenzivno, kar pa sc ne bo obneslo v borbah z močnejšimi nasprotniki. Na ta način sc raztrže vez med poedinimi vrsta, mi. Najboljši del moštva je brezdvomno obrambni trio, med krilci Varšck in v na* p du Pfeifer. Belak in Pogačnik sc morata odvaditi igre, ki gre na moža. (josti v postavi: Kohn«Broch, Quastler. Burostin D.. Fiirst, Wietzen*Knapp, Fogl. Birstin f., Krausz, Schwarz, niso pokazali nikakih posebnosti. V polju so se izkazali ko" dobri tehničarji, toda pred golom so popolnoma odpovedali. Očividno igrajo šc zastarel sistem, ki je neploden. V kazen, skem prostoru oddajajo žogo brez potrebe in to traja vse dotlej, dokler ne izgube žo. gc. Najboljši mož jc bil srednji krilec in vratar, kj nc nosi krivde na golih. Izredno slaba sta oba branilca in stranska krilca, zaradi česar ni nič čudnega, če zavzemajo v lokalnem tekmovanju Vi. (predzadnje) mesto! Igra sc je v početku gibala večjidel na polovici gostov. V začetnih minutah dobi žf>go Pfeifer v očitnem offsidu in gol sledi 1:0 za I. Gostje so vračali, toda obramba Ilirije jc bila na mestu. V enem od proti, napadov je Košak zvišal po krivdi na. sprotne obrambe na 2:0. S tem rezultatom sc je končal I. polčas. V drugem delu so gostje prevladovali v polju, toda njihova branilca nista bila v stanju zadržati opasnih prodorov I. Zaradi Foula diktirana enajstmetrovka prinese domačinom 3:0. Zatem zviša Oman na 4:0. Pfeifer 5:0 in zopet Oman 6:0. Gostje so sc trudili, da bi zabili vsaj častni gol, tod i njihove zmožnosti jim tega niso do. volile. Vodil jc tekmo g. Schneller. Prvenstvene tekme liermes : Grafika 4:1 (0:1) Na igrišču Primorja sc jc včeraj vršila važna prvorazredna prvenstvena tekma med Hermesorn in Grafiko. Na tej tekmi sc je konanoveijavno odločilo, kateri od imenovanih klubov bo ostal v prvem raz. redu. Usoda padca v drugi razred zadene torej Grafiko. V prvem polčasu včerajšnje tekme se je opažala premoč Grafike, ki je dominirala na polju. Že po tretji minuti je vratar Hcrmesa Mikluš siccr ujel oster strel, to. da žoga mu uide iz rok in katavič doseže vodstvo za Grafiko. V drugem polčasu je Hermes v vidni ve= liki premoči ter po Sveticu II. izenači. Gra« t ka je zelo popustila ter ni mogla zdržati ostrega tempa. V 20. min. zabije Škrajnar drugi gol za Hcrmesa. Po lepem dodava, nju Skrajnar=Svctic I. zabije Škrajnar tre» t ji gol. 20 minut pred koncem ss igra iz= ključno le na polovici Grafike. Končni re. zultat je postavil Svetic I. Napadalna vrsta Hermesa je bila v dru« gem polčasu izborna, zlasti se je odlikoval Svetic I. Sodil jc g. Pevalek. Jlerrnes rez. : Grafika rez. 4:1 (1:0) Slovan : Jadran 4:1 (1:1) Izid derbv tekme v II. razredu je izne. nadit! Jadran, ki jc veljal za favorita, je moral kloniti pred nasprotnikom, ki je /na! spretno izrabiti fizično nad moč, pri čemer ga ni niti sodnik oviral. Na drugi strani nosi krivdo za visok poraz obramb, ni par, ki jc popolnoma zatajil. Ponovno se ie izkazalo, da v nogometu mnogokrat zmaguje nad tehniko čvrsta volja, elan in borbenost. I';vi gol jc dosegel Jadran, ki je clo sem« kaj prevladoval. Odslej so pričeli Jadrana« ši igrati raztrgano, obramba pa nesigurno. Slovan izenači in ob koncu polčasa se mu uudi prilika, da s preostro dosojeno enajst. Marjanovič, Hitrec, Vujadinovič, Virič. Bolgarija: Dermonski-Mištalov, Hristov-Efrenov, Komenski, Dimitrov-žekov, Lo-zanov, Stojanov, Pešev, Tabakov. Jugoslovenska reprezentanca je predvedla zelo slabo igro. Samo prvih 20 minut prvega polčasa je bila tehnično in taktično v premoči. Ko so se Bolgari znašli, so bili enakovredni nasprotniki. Manjka jim samo odločnost pred golom. Proti koncu igre so igrali Bolgari zelo odločno na izenačenje ter so imeli lahko premoč. Od Jugoslovenov so bili dobri Spasič, Premrl, Tirnanič, Marjanovič in Hitrec. Branilca sta bila poleg leve strani napada najslabši del moštva. Izredno slab je bil Virič, ki je propustil štiri sigurne situacije. Bolgari so pokazali veliko voljo in požrtvovalnost. Najboljši njihov mož je bil vratar, ki je sigurno branil zlasti nizke žoge. V kril-ski vrsti se je odlikoval mladi Dimitrov, ki se je uspešno boril proti desni strani Jugoslavije. Dobra sta bila tudi Pešev in Lozanov. Za Jugoslavijo je seortal Marjanovič v 23. minuti prvega polčasa. Zelo slabo je sodil g. Ksifando, kateremu je občinstvo večkrat pokazalo svojo nevoljo. metrovko zviša na 2:1; toda Slovan nepre« mišljeno zastrelja. V drugem delu, takoj v početku poviša Slovan s spretnimi predložki na 2:1 in 3:1. Ker sodnik pusti Slovanu preostro igro, sc zato začno Jadranaši revanžirati Zaradi tega je dva Jadranaša doletela usoda, da sta morala tekmo gledati izza barijere. Vsekakor jc bila izključitev Zadela pre. ostra kazen, dočim je to Steiner zaslužil. Zanimivo, da je Jadran boljše igral z 0 ljudmi, kot v kompletnem stanju. Toda kljub temu niso mogli Jadranaši obraniti tu. di 4. gola. Tekmo jc vodil g. Betetto, ki je dovolil preostro igro. kar bi lahko postalo zelo ne. varno. V foulih torej, pa tudi v offsidih se ni znašel. Natakar : Reka 4:1 (0:1) Zmaga Natakarja je splošno iznenadila, ker se je pričakovala gotova zmaga Reke. Natakar jc bil mnogo boljši in odgovarja rezultat igri. Železničar : Rapid 1:1 (1:0) Maribor, 19. aprila. Za današnjo predzadnjo prvenstveno tekmo jc vladal velik interes in se je zbra« lo na Rapidovem igrišču do 700 gledalcev. Sodniku g. Cirnipermanu sta sc moštvi javili v naslednjih postavah« Železničar: Pišof—\Vagner, Konrad—An« toličič, Frangeš, Ronjak, Konrad II, Pavlin, Eferl, Pczdiček, Kohoun. Rapid: Herman—Barlovič, Flak—Seifert, Brockl, Golinar—-Pišof, Vidovič, Holstat« ter, Bauml, Schmidt. Igra je tekla precej mirno, toda v žila« vem tempu brez izrazite premoči s te ali one strani. Le v odlomku drugega polčasa so Rapidovci za kratek čas prevzeli vodil« no vlogo, dočim je Železničar v prvem pol« času imel majhen plus. Moštvo Železničarja je dobro vigrano, odporno in ima nekaj odličnih tehničarjev. Žal je ta forma prcccj labilna. Danes Ž&> lezničar ni šel na delo s posebnim elanom. Nobena vrsta Železničarja se ni dvignila nad povprečno igro. Od posameznikov bi bilo omeniti premišljenega napadalca Pav« lina, sigurnega branilca \Vagnerja in ne« umornega srednjega krilca Frangeša. Prav dober je tudi Eferl kot vodja napada, do« čim Pezdiček kot desna zveza ni izrabil številnih ugodnih pozicij. Pomlajeni Rapid je pokazal, da stopa z boljšimi nadami v letošnjo nogometno se« zono. Moštvu se pozna, da ima izdaten trening za seboj. Večna rakrana te enaj« storice je napadalna vrsta, ki nikakor ni« ma potrebne skupnosti. Krilska vrsta je trda, zaostajala pa je za nasprotnikovo krilsko vrsto. Ožji obrambni tercet je naj« močnejši del moštva, vendar pa je bil de« loma preobremenjen, deloma pa je zakri« vil pogreške, ki so imele za posledico en gol. Dasi so imeli Železničarji razmeroma lahko stališče in so otvorili serijo napadov na Rapidova vrata, niso dosegli zmage. Njihova premoč v prvem polčasu je bila sicer neoporečna, vendar se je zdelo, da moštvo nima najtrdnejše volje, da bi jo izrabilo v celoti. Zato pa je v drugi polo« vici igra trpela v formi in je bila tipična borba za točke. Rapid je bil sicer v tej fa« zi igre v premoči, zaradi neodločnosti pred golom pa je ni znal izkoristiti. Zastreljal je celo enajstmetrovko. Gola sta padla v 29. min. prvega polča« sa po Pezdičku in v 26. min. drugega pol« časa po Hofstatterju. Zelo dobro je sodil g. Cimperman iz Ljubljane. Stanje prvenstvene tabele v Mariboru po današnji tekmi je naslednje: Maribor 5 3 1 1 23:6 7 Železničar 6 2 3 1 20:6 7 Rapid 6 2 3 1 14:8 7 Svoboda 5 0 1 4 4:41 1 Prihodnjo nedeljo se vrši zadnja prven= stvena tekma med Mariborom in Svobodo. V predtekmi je rezerva Rapida porazila rezervo Železničarja z 2:1 (0:0). Sodil je g. Bcrgant. Po tekmi je tajnik M. O. g. Fišer izročil zmagoviti rezervi Rapida pre« hodni pokal tukajšnjega pododbora. m? «*<• »*a ..ŽIVLJENJE IN SVET"? Ostale nogometne tekme (3:1). SKOPLJE: Soko (Beograd) : SK Skoplje 3:2 (0:1). Prva kvalifikacijska tekma po novem sistemu za državno prvenstvo. SARAJEVO: Sand : Sašk 2:2 (2:1). TEPLICE: Teplitzer FC : Hašk 5:3 (3:3). Tekma odigrana v soboto. PRAGA: Sparta : Bohemians 2:2 (0:1), Slavija : Kladno 5:1 (2:1), Nachod : Viktorija žižkov 2:1 (:1:0). DUNAJ: WAC : Austria 5:1 (1:0), Wacker : FAC 2:0 (1:0), Admira : Ni-cholson 2:2 (1:1), Rapid : Slovan 6:1 BILBAO: Italija : Španija 0:0. BERLIN: Berlin : Pariz 6:2 (2:0). DRESDEN: Južna Nemčija : Srednja Nemčija 4:3 po podaljšku. Finale za zvezni pokal. Zimski šport Gorenjski zimsko-sportni podsavez Jesenice, 19. aprila. Danes se je vršila ustanovna glavna skupščina gorenjskega zimskosportnega podsaveza, ki jo je otvoril g. Miha Čop ter predal predsedstvo predsedniku JZŠS g. dr. Pircu. Dr. Pire je pozdravil vse udele. žence ter jih vzpodbujal k delu. Pri tem bodo imeli zaslombo v podsavezu, v katc. rem naj sami rešujeio svoje zadeve. Savez računa s tem, da bo imel v gorenjskem podsavezu veliko pomoč. Ustanovitev podsaveza pomeni za gorenjske klube no« vo etapo ter bo ta organizacija tvorila tesnejšo vez med klubi. Lfetanovne skupščine se je udeležilo po svojih delegatih 17 klubov, skupno pa bo 21 članov. V verifikacijski odbor sta bila izvoljena g. Goreč in inž. Janša, zapisni« kar jc bil g. Činkovcc, overovatelja pa gg. Čop in Zupan. Sokol Dobrava in Gorje šc ne moreta postati člana, ker še nista člana JZSS. Tržič je odklonil vstopiti v podsavez. ostali klubi pa so se vsi izrekli zanj. Skup. ščina je pravila vzela na znanje. Kot ime se jc določilo: Gorenjski zimsko športni podsavez (GZSP). Kot teritorij podsaveza sta se določila jrez Radovljica in Kranj. Proti temu je bil SK Tržič. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji od« bor: predsednik Jože Žabkar, podpredsed« nik Josip Zupan, tajnika Činkovec in To« mažič, blagajnik Gajšek, odbornika Janko Smolej in Kosmač. Namestnika: Božič in Šega, nadzorni odbor Miha Čop, Stanko Čeme, razsodišče dr. Vovk, Serajnik, Šrcms, namestniki Stroj, Črnko. Čebulj. Širši odbor: Adolf Vran, Matko Ulčar, Fr. Pečar (Kranjska gora), Peter Klofutar, Albert Brumen, Janez Kolman, Jakob Jan. Smuško « tehnični odbor: inž. Janša. Joža Čop, Korenini, Kreiner, Soljak, Rav« hekar. Prvenstvo podsaveza se bo vršilo v kom« biniranem tekmovanju prihodnje leto prvo nedeljo v februarju v Kranjski gori. Za službeno glasilo je bil določen »Športni list«. * ASK Primorje (plavalna sekcija). Danes trening v kopališču »Slon«. Dame ob 14.45 do 16, sen io rji od 16. do 17., juniorji od 17. do 18. Točnost! Zadržani lahko treni« rajo ob vsaki uri. Invalidi za svoje pravice Veliko zboi organizacije UVI za Dravsko banovino Ljubljana, 19. aprila. V dvorani Delavske zbornice je bilo danes dopoldne veliko zborovanje organizacije vojnih invalidov za Dravsko banovino. Včeraj že se je vršila anketa delegatov, na kateri se je sklepalo o vseh perečih vprašanjih, ki zadevajo trpeče junake :z svetovne vojne. Prišlo je med delegati do absolutnega sporazuma in je bilo sklenjeno. da se delovanje Udruženja še bolj pospeši in se zahteva vsepovsod pravice, ki invalidom gredo. Današnjega zborovanja se je udeležilo poleg številnega domačega članstva tudi še 37 delegatov iz Dravske banovine. Zborovanje je otvoril predsednik oblastnega odbora tovariš Matko štefe. Uvodoma je pozdravil delegate in zastopnika banske uprave dr. Ivana Karlina, zastopnika komandanta Dravske divizije podpolkovnika Zaharijo Radivojeviča, zastopnika Zveze bojevnikov svetovne vojne g. Matičiča in Rozido ter zastopnika UROIR iz Zagreba g. Visoševiča. Nato je omenjal govornik umrle v preteklem letu in so jih zborovalci počastili z vzklikom: ^Slava!« Na predlog zbora je bil odposlan udanostni brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju in njegovemu domu ter generalu Maistru kot predsedniku Zveze bojevnikov. G. predsednik je orisal vse težave invalidov d,n odbora v teku leta, naglašajoč, da zahtevam članstva nikakor ni bilo mogoče popolnoma ustreči, česar ,pa niso krivi delavci v invalidskem udruženju, temveč razmere v splošnem. Omenjal je delo i.iva-lidskih sodišč in napačno tolmačenje invalidskega zakona po njem. V predlogih so zahtevali zborovalci, da se obdrži v Ljubljani protezna delavnica in se ji zasigura neokrnjen obstod glede delovnih moči kot materijala. Delegat iz Celja g. Kovač je povdarjal, da določa § 5. V goreči hiši je zgorela Kranj, 19. aprila. V vasi Sen t Lenartu pri Cerkljah je v noči na nedeljo začela nenadoma goreti hiša posestnice Julije Štularjeve. Kakor se sodi, je ogenj nastal zaradi vnetja saj v dimniku. V času ognja so vsi vaščani še snah, saj je bilo šele okrog pol 3. zjutraj. Prva je opazila ogenj posestnica sama, ki io is zbudil šum nad ni o gorečega podstrešja. Prestrašena ženica je hitro zbudila svojo 24Ietno hčerko Julko. ki je najprej zgrabila svojega triletnega sinčka £a odnesla k sosedovim. Nato se ie vrnila v gorečo hišo, da reši iz nje še svojo staro onemoglo mater. Kruta usoda pa je hotela, da ie prav v tistem trenutku zagrme' prednji del gorečega podstrešja na reše-valko in io podkopal pod seboi. Ob požarišču so se hitro zbrali prebujeni sosedje, da pomagajo nesrečnima ženskama. Med vaščani je bil tudi 23!etni sosedov sin Alojzij .Tasrodič. ki je videl, kako se ie tramovie udrlo na mlado Julko Hitro je priskočil na pomoč in se mu ie posrečilo spraviti iz plamenov že precej opečeno ponesrečenko. Ker ie na njej gorela obleka, so sosedje uesrečnico htfro povaljali po snegu in tako pogasili tlečo obleko. Jagodic je med tem poizkusil rešiti si staro mater. Planil ie ponovno v gorečo hišo. v kateri pa se ie nenadno zrušil na tla de! stropa, tako da se ie mogel mladenič rešiti iz ognja le s hitrim skokom skozi okno. Uboga ženica je tako ostala v goreči hiši in zgorela. Davi so našli v ruševinah. ki jih ni uničil divjajoči element, njeno truplo skoro popolnoma sežgano. Opečeno Julko so prepeljali v ljubljansko bolnico. i ■ i —^— ■ ii Grand Prix Monaca. Včeraj se je vršila dirka avtomobilov za veliko nagrado Monaca, ki so se je udeležili znani vozači Ca-racciola, Morgen, Burggaller in dr. O poteku dirke prihodnjič. Grand Prix Madžarske. Na tej pomembni dirki motornih koles je zmagal znani dirkač Bullus na motornem kolesu NSU. Zastavljalnica za avtomobile. Citatelj bo gotovo mislil, da je kaj takega mogoče le v Ameriki. Kaj še! Tako zastavljalnico ima Praga, ki je tako dokazala, da je v tem pogledu že naprednejša od same Amerike. Strokovno predavanje v radiu. Drevi ob 20. priredi v ljubljanski radio-postaji družba Vacuum Oil Company drugo strokovno predavanje >0 negi avtomobila«. Predaval bo g. M. E. Sirca. Na to predavanje opozarjamo posebno naše avtomobiliste. Veliko popraševanje po malih avtomobilih. Dasi je nemška avtomobilska industrija precej slabo zaposlena, delajo tovarne malih avtomobilov dobro. Tako producira tovarna Wanderer dnevno 25 in DKW okrog 20 malih avtomobUov. Tovarna DKW pa namerava povišati produkcijo tega malega tipi s pogonom na sprednja kolesa na 25 vozil dnevno. občega državnega zakonika, da zakoni n« morejo veljati za nazaj. Vendar pa invalidski zakon upošteva kazen in davke za nazaj, kakor to tolmačijo invalidska sodišča. Dr. Stane Rape je naglašal: čim bolj se oddaljujemo od časa vojnih grozot, tem boij štedimo na račun najbednejšili. to je — invalidov. Nadaljuje debate so se udeležili tovariš Rant z Jesenic, Matičič in drugi. Nato se je občni zbor konstituiral in je prevzel predsedstvo zbora dr. Rape. Po včerajšnji anketi je tov. Jevak v imenu nadzornega odbora izjavil, da je bilo delo odbora v preteklem letu v popolnem redu in je bil absolutorij soglasno sprejet. Prečitani so bili še predlogi delegatov, ki govore o oprostitvi poštnine za pisma in za pošiljatve protez. Nujno je, da se sistem reševanja pri invalidskem sodišču poenostavi, ker je tam 25.000 aktov nerešenih. samo 5000 pa jih je bilo rešenih v teku treh let. Važna je tudi ugotovitev, da v varaždinskem vojnem okrožju ni bi! po novem invalidskem zakonu pregledan še noben invalid. Bilo je sklenjeno, da se pošlje deputacija oblastnega odbora h kralju zaradi spremembe novega invalidskega zakona. Nezaščitene trafike naj se vendarle razpišejo. Izvoljen je bil naslednji odbor: štefe Matko. Tome Stanko, Osana Miroslav. Metlika Ivo, Vole Ivo, Benedek Miroslav. Mirti« Josip, Ivan Fricko in Maček Frane. V nadzorni odbor: Jevak Matej. Novak Jernej, Zore Josip, Kramer Ivo, Plehan Mirko. Za delegate za kongres in plenum: štefe in Tome. za oblastni odbor za banovino ]>a Geč iz Maribora, Kovač iz Celja. Rus z Bleda ter Žabkar Iz Krškega. Pred zaključkom zbora, ki je potekel v popolnem redu, je bila sprejeta resolucija, ki zahteva ugoditev vsem važnim potrebam invalidov. V 40 urah iz Skadra v Prago Naslednjega dne ie zgodaj bila budnica. Mesto je bilo še v spanju, ko stno mi že odjurili dalje. Dinarske Alpe s svojo slikovito skalnato pokrajino so napravile name silen vtis. Ko mi je g. Rosa razkladal: »Tam na ono goro moramo priti, potem pa gre zopet nizdal,« — me je postalo kar strah. A Ško-dovka je futikciionirala kakor ura in brez vsake nezgode smo bili že popoldne v Dubrovniku. Gospod direktor se je bil že v Metkoviou poslovil. Imel pa je smolo. Vlak mu je pred nosom odsopihal. Pan Rosa ie vedel takoi za pomoč. — Kar nazaj sedite, ga bomo ujeli! Neverno sva oba pogledala, toda g. Rosa je že vedel, kaj je rekel. Jate rac in puranov so preplašene bežale na vse strani, ko smo z brzino, kakršne človek takemu-Ie malemu avtomobilu ne bi prisodil, merili cesto proti Capljini. In ujeli smo »ga«. G. direktor je šc mirno lahko kupil vozni listek, preden je za nami prisopihal hlapon. Mrdva z g. Roso va sva jo v lepem solnčnem popoldnevu mahnila dalje. V slikovitem Stolcu sva se ustavila Ln malo pojužinala. Ko sva se okrepčala še z dobro črno kavo. sva se odpravila dalje. Po krasni cesti, ki vodi po skalnatem terenu kakor po ogromnem kamenitem, razburkanem morju, sva ob robu Popovega polia, ki se razprostira kakor podolgasta oaza v peščeni puščavi, dospela na krasno du-brovniško cesto, od poder se nama je odprl prvič pogled na sinje Jadransko morje. V »Češki besedi« sva našla udobno prenočišče. Naslednji dan je bil določen za odmor, pregied avtomobila in za zadnje priprave. Dobro sva se založila s provi.iantom, nakupila sadia. sira in kruha, a g. Rosa tudi nI pozabil na sodček viške črnine, ki sva ga skrila zadaj za sedež tako dobro, da ga niti albanski cariniki, ki so nama obrnili ves avto. niso našli. Naslednji večer sva bila že v Baru. Ta pot mi bo ostala nepozabna. Kmalu za Dubrovnikom ie začelo deževati in lilo je potem brez prestanka vse tja gori do Pra;;e. Dež bi nas ne. bil prav nič ne oviral. Ško-dovke imajo dobro streho, toda z meglo je bil velik križ. Ceste so postajale čirr-dalie slabše, od Budve dalje je pot tako ozka, da se dva voza ne marata križali. Najhujši pa je bil zloglasni Sutorman-nas. Od deževja razmočena, ilovnata cesta je primerna za vse prej. kakor za avto. Prav smilila se mi je naša lepa Škodovka, ko se ie do osi pogrezala. Da g. Rosa ni tako izvrsten voznik, ne vem kako bi bilo. Na eni strani več sto metrov globok prepad. na drugi strm hrib. Po razmočeni ilovici ie voz kar drsel in zdaj. zdaj sem že mislil, da smo v prepadu. Ko smo naposled srečno dosegli vrhunec, smo prišli na novo cesto, kj je bila šele v delu. Morali smo preko kupov kamenja, po blatu in mlakah, tako da sem bil prepričan, da s celim avtomobilom ne pridemo v Bar. Pa nič se ni zgodilo. V trdi temi smo prišli v ravnino in začeli spraševati po hotelu in garaži. Ko smo prevozili še vse mesto od enega konca do drugega, nam je neki petnajstletni poba razložil, da tu ni hotelov ne garaž. — Kar tja le pod napušč zavozite, jaz bom pa pazi! na avtomobil po noči. Tako mi vere. se lahko zanesete! Nič ne bo zmanjkalo. Be-nzin kar zmerite in niti kaplje ga ne sme jutri biti mani! G. Rosa je nekam nezaupno gledal o^rog sebe. Naposled nama res ni preostajalo nič drugega. Poba pa naju ie še bodril: — Evo. tu je tudi avto zetske banske uprave. Danes je prišla komisija, pa stra-žim tudi njen avto! — Ampak na vešala prideš, če zmanjka lt en sam gumb! sem mu še zagrozil, preden smo mu av*o izročili v »varstvo«. Prtljago je poba ročno znosil v »hotel«, mala na hrib prizidana stavba. V tesni gostilniški sobi je jedva prostora za 10 ljudi. — Kaj pa bo za večerio, seni vprašal oštirja. — Ne brinite. gospon. biče štokod! Res i.ama je prinesel kmalu nato ocvrte možgane in dušeno zelje. Lačen sem bil. pa mi okus ni nič kaj prijal. Oba sva se založila s kruhom in ga zalila s črnino, za spanje in proti prehladu pa še šilce sli-vovke. Sobica ie bila še dokaj čedna. Okna gosto zamrežena proti komarjem. tako da se nama malarije ni bilo treba bati. Drago Pa tudi ni bilo. Večerja, prenočišče in zajtrk za oba 100 Din. Vpisati sva se morala v primitivno tujsko knjigo, ki služi ob enem za izkaz pri plačevanju občinske davščine. V dežu in megli sva io zjutraj mahnili dalje. Zdaj je šlo pa že »za res«. Cesta je postajala vsevdili slabša in ožja. Seljaki. ki smo jih sreča vali jezdeče na oslih, so se plaho ogibali že od daleč. Proti Katri-koli je postajala pot tako strašna, da bi se bil. če bi bilo po nioicin. kar obrnil. Gospod Rosa me je tešil: — Nič bati! Ce ne bo hujšega, smo že dobri! Pa ie prišlo re.s — še hujše. V Šukobinu. nekdanji presioinici kralja Vladimira, o čemer pričajo še danes številne razvaline stotine gradov in cerkva, ie jugoslovenska obmejna carinarnica. Naši cariniki so zelo prijazni in vljudni ljudi e. Carinarnica je nameščena v lični stavbi ob državni cesti, ki so io biš letns na novo uredili. Daleč po okolici, ki :e že res prav albansko pusta in dolgočasna ie raztresenih še par hišic. Malokdaj z.iide v te kraje kak avtomobil. Ko sme carinikom obrazložili, za kaj trre. so hitro opravili formalnosti s tršptikom in nam poželeli srečno pot. Pol kilometra dali': Je obmejna postaja, kontrola potnih listov in It zavijemo v — Albanijo. * Pusta ie ta pokrajina. Napol golo. z redkim grmičevjem in nizko travo obraslo gorovje in gričevje, med katerim se kakor kača vije razrita cesta. Na našem ozemiiu ie še posuta, na albanskem pa kakor jo je bog ustvaril in seljak izvozil. Mejo samo označuje bodeča žična pregraia. kakoršno sin.i včasih postavljali med strelskimi jarki. O kakem napisu ali drugem znaku nobenega sledu. Debela veriga, napeta preko dveh železnih drogov, zapirata prehod. Ustavimo. Čakamo, kdaj se bo prikazal kak carinik ali obmejni stražnik. G. Rosa daje s:£na'e s hupo. Nič. Izstopimo i ji čakamo. Nič. Gospod Rosa stopi v kolibo, zgrajeno tik ceste iz vejevja in za silo obmetano z ilovico. Streho tvori nekaj lenenke. kosi pio-čevine in starili konzervnih škatel. Vse prazno in zapuščeno. Blatna pešpot vodi med gostimi žičnimi pregraiami na hrib. kjer stoji šiirioglat.i kula brez cken. Ta .ie albanska abmeina carinarnica. Še le. ko je g. Rosa do kolen v blatu prigazil na vrh. se ie pokazal n.t vratih carinik. V prvem hipu sem mislil, da imam pred seboj Italijana. Od pet do glave italijanska uniforma. italii->n«k» puške. bajoneti in — postave. Gospgd Rosa je imel mnogo težkoč. predno ie izposloval prehod preko meje. kljub temu. da sva oba imela redno izstavljene in od albanskega poslaništva v Beogradu vidirane potne liste z dovoljenjem za trimesečno bivanje v Albaniji. Zaman jim je razlagal v vseli mogočih jezikih, da gre za dirko: nič ni pomagalo. Po vsej sili so hoteli vedeti, kaj hočeva v Albaniji Na vse zadnje so se vdali, kar se tiče g. Rose. češ. Čelioslovak. naj bo. toda ,l-"o-sloven pa ne srne stopiti na albanska tla! Sem in tja ie obračal albanski komisar moj potni list. študiral vizum. nazadi,:- pa je prasnilo v komaj razumljivi italijansko-albanski mešanici: — Kaj Pa je to: novinar? Kak poklic je to? Ze sem mislil, »levo krug in nazaj.* ko mi pan Rosa pomežika in jadrno odgovori: — To Je šofer! Po slovensko novinar. Jaz sem gospodar avtomobila, on pa ie moj šofer. Saj ne morem voziti brez šoferja. Sedaj se ie komisarju nialo posvetilo in Po kratkem oklevanju in posvetu s cariniki ie vzel pero in z okorno roko zapisal v potni list propustno beležko: »Upa upa...« v pisavi človeka, ki vsako leto piše eno samo pismo in mora pri vsaki črki misliti, kako jo je treba zapisati. S tem pa carinske sitnarile še niso bile končane. Drugi del procedure se je vršil pri avtomobilu. Začelo se ie iskanje Po prepovedanem blagu. (Nadaljevanje 27. aprila.) ŽENA V SODOBNEM SVETU žena in duhovnost »Srb*«? rfn lirtha je danes tako •/*- m >ian in t taki krizi, kakor jih ne pozna zgodovina. Na eni strani ji je 7>ostfrto n od no, da je vse bolj udeležena »a cUi-h ivnem življenju. na drugi stranš pa fp dnhovnost sama prišla v nepregled-mi ki zo, v kateri ima spel že«a odločilne vloeo. Kaj je pravzaprav duhovnost? To vr»r»-Sanje je danes postalo neizogibno. K a Hi vsa naša najbližja preteklost stoji v znamenju duhovne revolucije, ki se je pokazala najočitnejše v treh velikih ipokreUh: kot revolucija temnega, podzavestnega in iracionalnega življenja proti ostro-svetlema p vet« odločene zavesti v pesmi, psihologiji in filozofiji. kot revolucija človeških mas proti njim izpriju oi prebujenega meta zgodovine in duha in kot revolucija žene proti življenjsko neresničnemu. *k>ginsko-razumskemii svetu moža. V vseh treh oblikah hna ta revolucija končno isti namen: spraviti duha nazaj v poxabljt-.no lo*aliteto. Ta revolucija pa ni naperjena proti stavile oholemu razumu odkritje celega doslej nevidnega sveta nasproti, žena pa ni imela nuditi moževemu razumu nobenega odločilnega uspeha, nobeno ustvaritve, nobene iznajdbe. Ob »vojevrstnosti in važnosti nekaterih ženskih osebno.-!i je ostal svet odločilnih m produktivnih uspehov možu. Žen? niso prrenali in niso razumeli; žma pa tudi sama sebe ni poznala in se ni dala izpovedati. lu tako je bilo edino, kar je prinesla sviM-u do sedaj kot nasprotje in odkritje: jtinj problem. \'ipn problem je istoveten z njenim cd-fii«siim do duha. Nikdar ni bilo to vprasa-nn> težje kakor sedaj, ko ni več urejenega rfuhnvneua sveta in se je pokazano ji pred 100 leti v nesmrtnih besedah žene mojstra Krkarta: ":-I>obro vein. da bo le tista žena prišla r nebesa, ki Je Ca. dr. Alma Sodnikova odlična naša znanstvenica, ki io je priznalo tudi že inozemstvo, saj je odlična nein-ška revija Steinov »Archi-v f ii r Pliilosoplre und 'Soziologie . priobčila njeno razpravo »Franz Vebers Svstem der Aesthetik«. Prvenec izpod njenega peresa je razprava o »Psihološki analizi akcenta*. V »Zvonu« je izšia razprava »Vebrov sistem v luči tradicijskih estetskih teorij«, najobširnejše njeno delo pa jc »Zgodovinski razvoj estetskih problemov-. ko bistveno izpre.men.ila. Velika je misel Heglova, ki je dejal, da je božja postava pra-sfera ženske biti —, človeška postava pa je od moža. Človeška postava je urejajoča. božja pa je od prapočetkov, pra-po-stava življenja samesa: temna, pred- in podzavestna življenjska postava, ki stoji zavestnemu duhu sovražno nasproti, kadar se ji samostojno upre. Božja postava pa ni slepa naravna postava, v njej je razumevanje za najgloblji zmisel življenja. To pa je možu tuje. ker je izvirnejše In vse bolj skrivnostno kakor jasno in pojmljivo razumsko razumevanje, ki se spreminja s časom in v času. Hegel ni zaman videl v uporu božje postave proti človeški pranevarnost za državno-meščanski red. Danes pa stojimo pred čudnim nasprotjem: res je žena vdrla v ta red, s svojim uporom je sprožila iu pospešila razkroj Ga, dr. Melita Pivec - Steletova, odlična naša znanstvenica, se je posebno uveljavila s svojo letošnjo disertacijo pa pariška Sorbonni: »La vie economique des provinces Illvriennes (1809—181.3), zadnji čas pa je kot rokopis tiskala razpravo o pismih grofa Antona AneiUperga politiku Karlu Dežmanu. Kakor kaže slika, je gospa poleg svojega neutrudnega znanstvenega študija tudi dobra mati. potlala mož. Moško de Jo morajo opravljati in moška srca v vsej svoji moči morajo imeti, da morejo odoleti samim sebi in vsemu, kar je slabo:. S tem je piokazaoa prva pot. Pot k ovinku če« možev svet. iz katerega prejme merilo, red rn jasnost, da samo sebe doseže spet na višji ravnini. To pot je danes nastopila žena. Toda ko se je rešila iz prve nevarnosti in je prišla v veliki krog zgodovinskega razvoja, ji grozi nova. nič manjša nevarnost. To je, da se na tej poti izgubi in ne najde do sebe nazaj. Ta nevarnost pa priv tako ograža tudi moža. Kajti kakor je ženi potreben možev svet. da se povzdigne nad samo sebe, tako potrebuje njegov svet njene močne vezi, da ne razpade. Vse je odvisno od tega. ali bo žena spoznala svojo pot in obdržala na svoji dolgi, krožili poti svoj lastni, neizmerno daljni cilj neprestano pred očmi, in ali ne bo zapadla moževi postavi. Od nekdaj je bila ženina slava, da se je znala z enim zamahom iztrgati iz moževega sveta, njegovih sodb in predsodkov in to z močjo, ki je bilo v njej nekaj velikega. tujega, pod- in nadzemskega — in tudi danes je to njeno darilo moževemu svetu. Šele nekaj korakov je napravila žena na svoji poti, konta j šele je uvrstila svo j problem v prebujeni svet duhovnih problemov. Toda že je videti znamenja, da je s tem, da je postavila svoj problem v povsem moški svet. omajala duha. (Jotovo sta drugi dve revoluciji doprinesli vse več znanja, dela in gledanja, da bi privedli duha iz abstrakcije in iskoreninjenostl sept v življenjsko totaliteto: žena pa je prinesla svoje življenje in svoj problem. Abstraktna vprašanja so ji sama po sebi škodljiva in tuja: s tem. da vpraša [X) sami sebi, se odpravi na pot in tvega samo sebe. S svojim problemom tpa je globoko pod posledicami in vsebino prinesla centralen in zdrav pretres moževega duha. ki rte inore več nazaj v mr/.lo in mrtvo strokovno znanje preteklega sveta: tudi od niega se sedaj povsod zahteva, da zastavi samega sebe in da se izjavi. Življenjski duh je kraljestvo, ki ne ve za moža ne za ženo, v njem sto združeni božja in človeška poslava. — ki vendar potrebujeta drug drugega, ker vsak ima v trdno zaprti roki ključ za odrešitev drugega. V današnjem času, ki je čas velike krize, se rahljajo roke, kakor bi hotele izmenjati ključe. Tretji dan knjige posvečen ženi. Dne '2*2. marca, na 99. dan Goethejeve smrti, se je po vsej Nemčiji praznoval 3. dan knjige, io pot pod devizo >Žena in knjiga?. Priloga Theresa Feodorovna Reiss: »Govor kamenja-, in žena 18. stoletja: >Pisma Julie Bondeli <3ob. Georgu Zimmerniannu tt* >Berliner Tageblatta: je prinesla med drugimi oceno sledečih najnovejših del, izpod peresa znamenitih pisateljic: Selma Laser-loff >Iz mojih mladih dni'. Ina Seidl: >Otrok željam. Sigrid Undset: »Goreči grnii (nadaljevanje romana -Gvmnadenia ) i. tir. Pod naslovom :Sodobne umetnice-: Barbare Ring: sSestra iz Pariza. Vodilne žene Evrope. (V 25 avtobiogra-fijah. Izdala in uredila Elga Kern. S 25 portreti sotrudnic. Založba E. Reinhardt, Monakovo.) Uvodno besedo je napisala znana nemška pesnica Ricarda Huch. Posebno presrčno nam je podala sliko svojega življenja Mariana Hainischova. V delavnico svojega udejstvovanja nas povede v knjigi Enrica von Handel-Maretti, katoliška nemška pesnica. Belgija je zastopana po dr. med. J. Buckman-Vandervelde, voditeljici antropološkega oddelka jetniš-nice v Forest-Bruslju. švedska po drama-tičarki Fridi Stenhoff. Norveška po Kati Anker-Mollerjevi, prvi ustanoviteljici doma za nezakonske matere v Oslu. Francija po znameniti pisateljici Colette in slika-rici J. Rij-Rousseau. Anglija po dr. phil. C. F. Spurgeon. profesorici Bedford Colle-ge univerze v Londonu. Italija po pisateljici Margeriti G. SarfatU. Poljska po pisateljici Jofji Nalkowski. češkoslovaška po političarki, senatorki F. Plaminkovi. Rumunija po pisateljici Heleni Vacarescu. Bolgarska po igralki Rozi Popovi. R.usija po dr. Lini Steni, profesorici in voditeljici fiziologičnega zavoda v Moskvi. Grčija po dr. med. A. Panayotatou, docentki univerze v Atenah, voditeljici poliklinike za žene in deco in laboratorija grške bolnice r Aleksandriji. Zadnji dve avtobiografiji sta posebno zanimivi. Upajmo, da bo dvema izdajama sledila še tretja z imeni, ki jih r teh knjigah še doslej pogrešamo. Otrokov obraz (Das Antlitz des Kiude-) je naslov knjigi, ki jo je sestavila Kar « Miichaelis iz člankov in slik in ki je pravkar izšla. Kari Bulke, Otto Flake, \S'. Molo, Ernst Zahn, Karin Michaelis, CIara Viebig, Vickv Bauin in drugi so zastopan, s članki, v katerih popisujejo svoja srečanja z otrokom in svojo lastno mladost slik vsebuje študije iz tega sveta. Kako žena doživlja moža. V ra!«?>*i Schneider & Cie. Leipzig, \Yien >e izš i knjiga Zofije Lasarsfeld »Kako žerra doživlja moža , kjer avtorica na podlagi svojih izkustev iz ženitbene posvetovalnice n gioboko zasežene analize osveljuje -seksualni problem z ženine strani, kar jo privede do povsem novih spoznanj. MALI OGLASI >,«,< rdidUlii * i Kroj. vajenca A. "V iniT:'* i-. <50, 5'- Vid nad Ljub-l->7i>[-l Pek. vajenca 5 t»o t iil-; sprej- mt -ako; Mater* Zadnivec t Ce-1'i." gosir-uska ii!. ?■■ i.>s;s-i Lčetike *»»«■}»» ».ln;rac. Žagar re^ft svojega lela ^iiier in rene»,:.:aiik o, a riobiimi «»rr-eva", Iv »t /a ta k »j. P&Dulbe osrlasni oddelek Jutra fvnii - o j/.agart. tnO'3-2 Prodajalka r>T;iina 'n peštena, i »če shra !>n. Cenj. p->nudbe prosi na i-jrla?. oddelek »Jinrac po-d >Ve»'ua poitenac. n .0 . . o - Sobarica r®« pwtcna vn pridna. '?i;e «' .:tbo pri bolj?; rodbini v Celju a'i v bližini Maribo-ra. * Cenjene ponudbe na pcujrii/.nli-o »Jutra« v Mariboru i>od Zanesljiva 2S«-. 161S1-2 Camernikova šoferska šola Ljnbliana, Dunajska c. 3{< (Jujo - Auto) teleton 2236. Prva oblast. konee?iion.iranst Pro&pekt 1-j zastonj — m site ponj! £-31 ffiHHmmja Vrtnar (vp.jikojenec) dobi brezplačno stanovanje. — Ponudbe na oglasni oddelek >Juiu< pod šifro »Trta-. 1 .">787-21 Stanovanje 2 ali 3 sob, kopakiiee in pritikiin, Učem »a takoj. Ponudbe na oeia%. oddelek »Jutr.it pod šifro »Bančni rarnateljc. l->884-21 Stanovanje 2—S sob, za maj išče!« 2 dami. Ponudbe na ojr!a«ni oddelek »Juuat pod " šifro »Čisto 24<. 10623-21 Posestvo r Domžalah. 2 ni od kolodvora i>b tiru, lii-a. biev ia gospodarska poslopja, z dvoriščem vred 2477 Jii2, onstran železniškega tira njiva 2357 m2, pripravno za lesno trgovino, vposi.i-vitev večje obrti ali industrije, ugodno liapro-iaj. Xas'ur pove otrlasni oddelek --Jutra r. " 13&S4-20 Sti Sobo s separatnim vbodom, b!:zu l>oluiee oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16004-23 Sostanov alca solidnega gospoda sprejmem. Xa^lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16020-23 Opremljeno sobico s poseb. vhodom ki elektriko, v mansardi oddam. Xasitfv v oslasneu oddelku >Jutra«. " 15912-23 Opremljeno sobo takoj oddam, tudi zakoncema brez otrok, ziiriikova ulica št. 10. 10-119-23 Prazno sobo solnčno, s posebnim vbodom, sredi mesta oddani gospodu ali gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16061-23 Posestvo z gostilno in trgovino naprodaj na javni dražbi dne 2. maja 1931 ob 9. on it:.-p. pri okr. sodišču v Slo ven j-gradcu. Cenilna vrednost 452.505 Pln. Lega velike enonadstropne stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem, ledenico iu opekarno za strešno opeko krasna, v bližini mesta, gostilna in trgovina v kraju brez konkurence. 15974-32 Amaterska dela (razvijanje ln ko-piranje) ln foto-matorijal je najcenejši pri foto Joško Stnuc, Wol-tova 12, podružnica Bled. 1Cuflim II Aparat 7.a petrolej po niožix*sti s pumpo, ku-ptin. Friderik Pre-rie. Preži d. 13959-7 Avtoplašče 760 X 90, rabljene, a dobro ohranjene kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15721-7 Opozorilo! P. n. sodavičarje opozarjam, naj ne pridržuje?« polnijo mojih klenie ter prosim, naj irii te pošljejo iia moj naslov, ali po dopisnici sporočijo. P. n. gostilničarje rn kon-zumente, ki nis-o moji odjemalci, prosim, naj mi sporočijo, če imajo kaj mojih steklenic. V slučaju neupoštevanja gornje prošnje, bom postopal pravnim poto-m. — Lovro Rogelj, sudavičar, A'rbnika. 13621-SI Motor Indian skaut 3 prikolico, v dobrem stanju zamenjam z isto znamko norejšim modelom prs-ti d-op-lač-ilu, eve-ntuelno ga tudi prodam. Jože Cirnski. Pri lip« p. Brežice. 13937-10 Avto-limuzino malo rabljeno — znamke :Adler» prodam. Naslov t 14)062-10 Najboljša reklama ki zraven nese še lep dohodek, je na vsak način lepa fotografija Vašega kraja — vasi, trga, mesta, letovišča, Vaše trgovine, gostilne, restavracije, obrti .trafike itd. — Pišite so danes za prospekte k) cenik na fcvor-nico fotografskih razgied-nie in slik: Lojze &muc, Ljubljana VII, AleSerčeva alica 26. t« Telefon 2059 4^|Premog ^V suha drva Pogačnik, Bohoričema H. S Suhe smrčke (mavrahe) kapaj® najvišji ceni E-iver & Kom^., Ljubljana, Gosposvetska c. štev. 5. 5607 ^v-" Likanje moške ali dam. obleke Din 18, obračanje Din 300. Garderobo najhitreje zlika, kemično sCisti in posije (vstavi novo podlogo) AVALLET ■»IVPRES, Stari trg 19. Na željo se obleka ke mično sčisti, posije v 24 urah. Stranke na likanje lahko počakajo. Po obleko se pride na dom. Na deželo se pošlje z obratno pošto. 16166-30 /\\i~U UA.A/ i i ijt« Specialna elektrotehnična delavnica Ivo Grilc Ljubljana, Mestni trg 17, Cankarjevo nabrežje 25. — Popravilo in previjanje vseh vrst motorjev, generatorjev in transformatorjev. — Specialni oddelek za previjanje in popravila avtodinam. Precizna popravila vseh vrst zdravniških, zobozdravniških itd. aparatov. 5804 Petrolej ski plinski kuhalnik S V E A" > Za regeneracijo vinogradov prodamo prvovrstne trte (sadike) s posebno dobro razvitimi koreninami f podloge napram potrebi). Žlahtne so raznih vrst grozdja za belo in črno vino kakor tudi za namizno grozdje. Ovl. priv. lozni razsadnik daru-varsko kupatilo dd. u Daruvaru Daruvarsko kopališče je vse leto odprto. Pred in po sezoni znatni popusti. O trtnicah in kopališču daje vse informacije 4292 Uprava kopališča Daruvar Potrti neizrečne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da nas je naš nepozabni soprog, sin in brat, gospod TILEN LEVEČ notar v Cerknici zapustili po kratki, mukepolni bolezni, v 46. letu svoje starosti, previden s tolažili svete vere, danes ob pol 3. zjutraj. Pogreb dragega nepozabnega pokojnika bo v torek ob 17. iz mrtvašnice celjske javne bolnice na okoliško pokopališče. Cerknira. Kozje, Gornji grad, Celje, 19. aprila 1931. 1937 žalujoči: LINA LEVEČ roj. DRUŠKOVIC, soproga — ANTON LEVEČ, dvorni svetnik v pokoju, oče — MARTA LEVEČ, sestra, in ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. brez stenja, da se povsem regulirati. I Eter vode zavre v 3 mins-tah. — Čeden m praktičen. 50 LETNA IZKUŠNJA v tej stroki. Prodajajo jih vse dobro sortirane trgovine z železnino Aktie-Bolaget Max Sievert STOCKHOLM (ŠVEDSKA). •Mlin naprodaj pri železniški postaji v mest« mi ▼ najbolj prometnem kraju. Naslov se izve v oglasnem oddelku >Jutra«. 5729 ^Posestni fei t če hočete imeti Vaše vrtove in dvorišča suha in gladka, jih posipajte z dolomitnini peskom, ki Vam ga dostavi na dom Katarina Vodnik, gostilna pri ^Mojstru«, Podutik 25, Ljubljana VII, ali pa ga lahko naročite pri tvrdki »Jeklo«, trgovina z železnino, Stari trg štev. 11. DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE >UNI0N<, LJUBLJANA PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I poštni predal 45. priporoča svoje izborne izdelke, in sicer: svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturiraui špirit. Podmžna pivovarna v Mariboru TELEFON: Ljubljana 2310 in 2311--Maribor 202S. BRZOJAVI: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< AdolI Kibiiikar, Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za iateratni del je odgovoren Alojz Novak. Ysi s Ljubljani.