ŠTEVILKA LETO X!. Vil. 28. AVGUST 2015 CENA 1.60 EUR od 28. avgusta do 2. septembra 2015 obiščite EUROSPIIU I HI POSKUSITE lUAČE IZDELKE f Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona prelagaj ni, prejmete BREZPLAČNO Sok, različni okusi 11 BREZPLAC Sok, različni okusi 11 o fl!Kl Vfijj Mmo 1*1 WJI.-5Í3 <101 «p'wnfcn 201 b. I1 soflc.il pfejinrtt h bupútai iKidul: Bsni m a1 seitadjo, iu rukiuti ir Lihu u^ljj-■ji umo t txm. Vtíia|o uma nam c wiairj'ie Sitien t. Vdjd a iui: 'ld nd jjlaji v irjü-'-i' Bon lahko unoviite samo v trgovini EUROSPIN NAZARJE, Prihova ulica 56, 3331 Oglasi .... ?v.> Gial, 9 B-H-S. rUtlOVINfT I fiVTOD ELI 1 B bArtTOG www.bartog.si TRGOVINA Z AVTODELI - za vse vrste vozi/ -NAJVEČJI IZBOR AVTODELOV TER DODATNE OPREME ^ in mehanizacije ' BARTOG PE LJUBNO OB SAVINJI Na pečeh 4, 3333 Ljubno ob Savinji pori-pet 8h-l7h, sob 8h-l 2h 03 58 41 114 stavko. tostovrsnik@bartog. si I 2 Savinjske novice št. 35, 28. avgust 2015 Iz vsebine: Tema tedna: Uspešnost obratovanja planinskih koč v poletni sezoni.......................................................4 Občinski svet Nazarje: Dva prejemnika odklonila občinski priznanji...................................................6 Zaposlovanje v naši dolini: Na trgu delovne sile letos ugodnejši trendi ... 7 Državno sekaško tekmovanje: Nazarčani domov s pokalom za najboljšo ekipo.......................................................8 Mozirski gaj: Družina Suljanovit: Po požaru in vrnitvi v svoj dom življenje jemljejo drugače.................................15 Župnija Rečica ob Savinji: 104 romarji peš na Brezje...............................16 Vaške igre v Bočni: Malo je potrebno za prijetno druženje sokrajanov...........................................16 SP v atletiki, Peking: Barve Slovenije zastopala tudi Maja Mihalinec............................................20 Tretja stran Slovenci smo planinski narod Slovenske gore letno obišče okrog milijon in pol ljudi. Ogromno, kajne? Glavnina teh obiskov se zgodi v obdobju od začetka julija do sredine septembra. Po podatkih raziskave, ki so jo na ljubljanski Fakulteti za šport izvedli pred nekaj leti, se kar 300 do 400 tisoč Slovencev redno ukvarja s pohodništvom in planinarjenjem. Razlogov, zakaj je ta rekreativna dejavnost med Slovenci tako priljubljena, je več. Eden izmed pomembnejših je prav gotovo ta, da imamo v Sloveniji odlične naravne pogoje, razloge pa lahko poiščemo tudi v zgodovini, kajti v obdobju pred prvo svetovno vojno je prav v slovenskih hribih in gorah potekal boj za narodnostni primat med Slovenci in Nemci. Zgodovinsko pomemben mejnik za slovensko planinstvo je 7. avgust 1895, ko so na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp. Šlo je za simbolično potrditev, da je najvišji vrh našega ozemlja slovenski. Danes je Aljažev stolp eden najbolj prepoznavnih simbolov slovenstva. Drugi ključni razlog za priljubljenost planinstva lahko najdemo v obdobju po drugi svetovni vojni, ko so bili množičnost, dostopnost in en-tuziazem na višku. V tem času je bila urejena večina planinskih poti in zgrajenih ter obnovljenih veliko planinskih koč. Vse to se je odražalo tudi v številu članov slovenske planinske organizacije, ki je v začetku devetdesetih let prejšnjega sto- """" JA,JA, VIŠJE TEMPERATURE V NIŽINAH letja štela več kot sto tisoč članov. Danes jih ima 54 tisoč, kar je še vedno vsega spoštovanja vredna številka. Tretji razlog za množičnost planinarjenja je razvejana mreža planinskih poti, ki vodijo na večino naših vrhov in ki skoraj vsakemu omogočajo, da se v hribe poda sam. V tem se razlikujemo od tujine, saj so tam planinske poti marsikje speljane le do koč, kar pomeni, da je dostop do vrhov omogočen le tistim, ki najamejo gorskega vodnika. Slovenci v hribe radi hodimo v skupinah, kar je v primerjavi z individualnim pohodništvom tudi bolj varno. K organiziranemu obiskovanju hribov in gora veliko pripomorejo planinska društva in plezalni klubi, teh je pri nas skoraj tristo, ki letno organizirajo okrog devet tisoč aktivnosti. Nenazadnje k množičnemu obiskovanju slovenskega gorskega sveta prispeva tudi dobra označitev planinskih poti. Vse to so slovenske posebnosti, na katere smo lahko ponosni in zaradi katerih lahko rečemo, da smo Slovenci planinski narod. Mimogrede - ste že glasovali za vaš najbolj priljubljen planinski dom? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 35, 28. avgust 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 35, 28. avgust 2015 3 Tema tedna USPESNOST OBRATOVANJA PLANINSKIH KOC V POLETNI SEZONI Tudi zgornjesavinjske koče dobro obiskane Slovenske planinske koče so sredi poletja prejele vprašalnike Planinske zveze Slovenije (PZS), na podlagi katerih je gospodarska komisija pri PZS izvedla oceno uspešnosti obratovanja koč. Kot pričakovano, na račun s soncem obsijane letošnje poletne sezone, so oskrbniki več kot 160-ih oskrbovanih planinskih koč letošnji poletni obisk označili kot zelo dober. Enaka opažanja so za naš časopis podali oskrbniki zgornjesavinjskih koč, s sezono so zadovoljni, za dober obisk se trudijo tudi z rednim obnavljanjem koč in ustvarjanjem vedno večjega udobja za svoje obiskovalce. PO LANSKEM MOKREM POLETJU LETOS OPAZNO IZBOLJŠANJE OBISKA V Sloveniji je po podatkih PZS 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 163 oskrbovanih planinskih koč. Kot je na podlagi odgovorov oskrbnikov ocenila gospodarska komisija PZS, le nekaj planinskih domov beleži slabši obisk od petletnega povprečja, večinoma pa je obisk primerljiv oziroma celo malce boljši kot v zadnjih petih letih. Glede na lansko pretežno deževno poletno sezono so oskrbniki z letošnjim obiskom zelo oskrbniki planinskih koč, ki se nahajajo v Zgornji Savinjski dolini. Lepo vreme je zagotovilo dober obisk na vseh kočah, saj se vse nahajajo na za ljubitelje planin privlačnih lokacijah. Na vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino se na Golteh nahaja Mo-zirska koča, katere oskrbnik je Filip Vrabič. Po njegovem mnenju letošnji vročinski vali niso pripomogli k obisku gora in planin, saj so se ljudje raje zadrževali v zaprtih prostorih. Sezona bo po njegovem kljub temu uspešna, k dobremu obisku pripomorejo predvsem obiskovalci iz drugih koncev Slovenije in tuji gostje. Domačini, razen skupine zvestih rekreativcev, ki Golte obiščejo celo večkrat te- zadovoljni, pričakovano je višji tudi skupni promet. Skupnih nočitev je po ocenah skoraj enako oziroma za odstotek manj kot v povprečju zadnjih petih let, opaža pa se porast števila nočitev tujih gostov. Po oceni PZS je bila primerjalno s prejšnjimi leti sezona 2011 izrazito dobra, 2014 izrazito slaba, sezona 2015 pa je povprečna oziroma za odtenek boljša od poletnih sezon v letih 2012 in 2013. DOBER OBISK PLANINSKIH DRUŠTEV NE USPAVA Z obiskom so zadovoljni tudi Naša anketa So planinski domovi prijazni planincem? Po krajšem hribovskem pohodu ali zahtevnejši gorski turi se je prijetno odpočiti in okrepčati v kakšni planinski koči. Čiste in urejene, a praviloma skromno opremljene nastanitve v slabem vremenu in temi sprejmejo prav vse pohodnike, tudi kadar so polno zasedene. Njihova gostoljubnost se odraža tudi v dobri hrani, ki jo pripravijo oskrbniki. Ali to velja tudi za planinske koče po bližnjih vrhovih v dolini? Dejan Ikovic, Solčava V zadnjem času mi zdravje ravno ne dopušča hribolazenja kot v preteklosti. Kljub temu se lahko pohvalim, da sem kar nekajkrat obiskal enega od planinskih domov. Ker spoštujem oskrbnike in vem, da se trudijo biti prijazni in gostoljubni, raje svojo malico iz nahrbtnika pojem po poti. V koči si privoščim kakšno enolončnico in pijačo. Tudi prenočeval sem že, saj, ko te noč zajame v hribih, je pametneje ostati na varnem. Seveda pa, če si kaj privoščim, je odvisno od cen. Te so bistveno višje kot v dolini, a so odvisne od dostopnosti koče. Zora Štrucl, Pusto Polje Na svojih planinskih poteh sem naletela na različno visoke cene, a na prijazne oskrbnike. Sicer pa so v hribih vsi ljudje prijazni. Ponekod so dovolili lastno hrano, drugje so prijazno svetovali, da naj jo pojemo zunaj. Zato pa sem zadovoljna tako s čistočo kot urejenostjo. Olga Berložnik, Varpolje Načeloma lahko rečem, da so po planinskih domovih oskrbniki prijazni. Žal se najdejo tudi taki, ki se s to vrlino ne morejo pohvaliti, a so k sreči v manjšini. Cene pijače in hrane se od doma do doma razlikujejo, a so še nekako sprejemljive. To dejstvo je povsem razumljivo, saj so cene oblikovane glede na dostopnost koče, saj na višino vplivajo tudi transportni stroški. Rok Prušnik, Savina Zelo rad se podam v hribe in lahko rečem, da sem vedno naletel na gostoljubne in prijazne oskrbnike. No, nekje so bile cene zasoljene, drugod pa dostopnejše. Tudi hrano iz nahrbtnika sem lahko pojedel v marsikaterem domu, potem sem se oskrbnikom oddolžil z naročilom pijače. Janja Polavder, Bočna Zelo pogosto se podajam v hribe in ponekod naletim na dobro kvaliteto in odlično hrano. Ponekod pa ponudba ni ravno najboljša. Marsikje so cene zelo navite. Doživela sem tudi veliko razočaranje. Ob plačilu storitve se mi je zdela cena neprimerna in sem oskrbnico na to opozorila. V svoje opravičilo je potem dejala, daje prišlo do napake. Tudi kar se prinesene hrane tiče, bi praviloma oskrbniki morali dovoliti, da jo poješ v koči, a tega se vsi ne držijo. Na nekaterih kočah so mi dovolili celo, da sem ob sebi v koči imela psa. Po bližnjih kočah do sedaj nisem prespala, zato o prenočiščih ne morem dati ocene. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 228 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 Tema tedna, Iz občin densko, Mozirske koče po opažanju Vrabiča še niso vzeli povsem za »svojo«, zato se trudi za njeno večjo prepoznavnost. Koča se uveljavlja tudi s pomočjo pred časom pridobljenega certifikata družinam prijazna planinska koča in okolju prijazna planinska koča. Goste privabljajo tudi s prenovljeno veliko jedilnico. Za izboljšanje obiska se trudijo tudi v Domu na Smrekovcu, ki ga je v lanskem letu v oskrbo prevzel Tomo Drolec. Lanska sezona je bila po njegovem mnenju katastrofalna, zato so toliko bolj veseli letošnjega lepega vremena, ki je na Smrekovec privabilo občutno več obiskovalcev kot lani. Dom je zaradi obnove pred nekaj leti v dobrem stanju, prenove so potrebne le še sanitarije. Dela se bodo lotili po končani sezoni. Obnovitvena dela so v teku tudi na Domu na Menini planini in sicer so se ravno v tem času lotili prenove fasade. Tudi pri njih so z letošnjim obiskom zadovoljni, veliko je domačih obiskovalcev, že nekaj časa opažajo precejšen porast tujih gostov. Pravzaprav sko- rajda ne mine dan, da ne bi k njim prihodil kakšen obiskovalec iz tujine. Med tujci je zelo priljubljen tudi Frischaufov dom na Okrešlju. Oskrbnik koče Zoran Belko ocenjuje okoli 30-odstoten porast tujih gostov, kot vsi tudi on z zadovoljstvom ugotavlja, da je letošnja sezona dobra. Letos so goste razveselili z novimi zunanjimi klopmi, nova je krušna peč, še najbolj zadovoljen pa je oskrbnik z ureditvijo vodovodnih napeljav, ki so jim povzročale težave. Rednih prenavljanj in urejanj svojih koč se skozi vse leto loteva večina planinskih društev, saj se zavedajo, da so udobne postojanke s prijaznimi skrbniki velikega pomena za utrujenega po-hodnika. Tatiana Golob V naši dolini je oskrbovanih planinskih koč 12, z njimi upravlja deset planinskih društev, od tega šest zgornjesavinjskih, s tremi (Frischaufov dom na Okrešlju, Dom planincev v Logarski dolini in Kocbekov dom na Korošici) upravlja Planinsko društvo (PD) Celje Matica, PD Mežica skrbi za Kočo v Grohotu pod Raduho, PD Črna na Koroškem za Dom na Smrekovcu, PD Vransko pa za Planinski dom I. Štajerskega bataljona na Čreti. Tri koče (Frischaufov dom na Okrešlju, Kocbekov dom na Korošici in Koča na Klemenči jami pod Ojstrico) spadajo v 1. kategorijo, torej štejejo med visokogorske, največ koč, sedem, jih je 2. kategorije (sredogorske), dve koči (Dom planincev na Farbanci in Planinski dom I. Štajerskega bataljona na Čreti,) pa sta 3. kategorije, torej spadata med nižinske. V prav vseh je možno, vsaj po prejšnjem dogovoru, prenočiti in jih tako uporabiti kot izhodišče za nadaljnji vzpon na višje ležeče planinske točke. V vseh kočah je vsaj čez vikende in ob praznikih mogoče dobiti tople in mrzle napitke, v večini se je mogoče okrepčati s toplim obrokom. V_. OBČINA LJUBNO Asfaltna preplastitev in nova povezovalna cesta Občina Ljubno je za asfalterska dela v Rad-mirju na razpisu izbrala izvajalca VOC Celje. Ta je v četrtek, 20. avgusta, z asfaltiranjem zaključil zunanjo ureditev okolice novega radmirskega gasilskega doma, odseka ceste proti radmirski cerkvi in nove povezovalne ceste, ki se priključuje na regionalko. Asfaltirali so tudi staro cesto, ki je bila potrebna popravila potem, ko so tam nedavno vkopavali kanalizacijo. Dosedanja cesta, ki je vodila proti cerkvi, gasilskemu domu in tamkajšnjemu naselju, se od regionalne odcepi v ostrem kotu. Široka je tri me- tre in je primerna le za osebni, ne pa tudi za tovorni promet. Dolgoletna želja krajanov in občine je bila, da se uredi nov dostop do parkirišča pod cerkvijo za številne avtobuse, s katerimi prihajajo obiskovalci, ki si med drugim želijo ogledati znamenito zakladnico z zbirko mašnih plaš-čev in ostale zanimivosti cerkve sv. Frančiška Ksaverija. Boljši in bolj pregleden dostop bo omogočala nova cesta, široka pet metrov. Ta je nujna tudi za namene gasilskih intervencij, zlasti sedaj, ko so v Radmirju zgradili nov gasilski dom, kamor bodo prestavili vozni park in strojno opremo. Dose- danjo cesto namerava občina za promet zapreti in bo na razpolago kot pešpot. Marija Lebar OBČINA LUČE Zaključen razpis za šolske prevoze Sredi junija je Občina Luče objavila javni razpis za izvajanje šolskih prevozov. Gre za sklenitev okvirnega sporazuma za obdobje štirih šolskih let. Javno naročilo je bilo razdeljeno na šest sklopov glede na posamezne proge v občini. Komisija je po odpiranju ponudb preverjala, če ponudbe izpolnjujejo vse zahteve in pogoje. Po ugotavljanju izpolnjevanja pogojev je občina ponudnike pozvala še k pogajanjem o višini ponudbene cene. Župan Ciril Rosc je povedal, da se je na nekaterih progah prijavil le po en ponudnik, ponekod pa več. V slednjih primerih so izbrali najugodnejšega. Večina prijavljenih prevoznikov je šolske prevoze v občini Luče opravljala že do sedaj. Glede cen pravi župan, da so nekje na nivoju dosedanjih. Za nekatere proge, kjer je premajhno število učencev za prevoz z avtobusom ali kombijem ali je teh preveč za eno prevozno sredstvo, bodo uporabljali šolski kombi. Tega je občina kupila lani in se je izkazal kot dobrodošla in ekonomična dopolnitev prevozov šolarjev. Marija Lebar VOC Celje je z asfaltiranjem zaključil zunanjo ureditev okolice novega radmirskega gasilskega doma, odseka ceste proti radmirski cerkvi in nove povezovalne ceste, ki se priključuje na regionalko. (Foto: LM) Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 229 Politika, Iz občin 6. POLETNI TABOR DR. ANDREJA BAJUKA V VARPOLJAH Kako izboljšati življenje nižjega in srednjega razreda ljudi Znižanje davkov bi lahko pripomoglo k boljšemu življenju nižjega in srednjega razreda. Kako priti do teh izboljšav, je tekla pogovorna beseda na 6. poletnem taboru dr. Andreja Bajuka, ki ga je priredila stranka Nova Slovenija. Dva dneva zapored so predstavniki stranke oziroma vodilni v Novi Sloveniji pripravili pogovorna večera v kampu Menina. Omenjena tematika je bila tema v petek, 21. avgusta, dan zatem pa je tekel pogovor o sprejetem zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. MOŽNOSTI REŠEVANJA NIZKIH PLAČ Za mizo pod kozolcem so v petek spregovorili mag. Matej Tonin, dr. Igor Masten, Jernej Vr-tovec in Pavel Reberc. Vprašanja je nizal Matic Cvelber. V odgovorih so zvenele možnosti reševanja nizkih plač. Vodja poslanske skupine mag. Matej Tonin je govoril o zvišanju neto minimalne plače za petdeset evrov mesečno, ob 3.300 evrih letno neobdavčenega prihodka. Pomagali bi lahko tudi podjetnikom na začetku poti in ne nazadnje bi božičnica z manjšimi dajatvami od polovice prispevala k zaslužku delavca. Dr. Igor Masten je spregovoril o problematiki srednjega sloja, ki je zelo hitro obdavčen z 41 odstotki in seveda visokimi prispevki na vseh področjih, kjer so sicer subvencije. V Sloveniji hitro spadamo med bogataše, je poudaril. Predsednik Gospodarskega kluba NSi Pavel Reberc se je dotaknil problema odhajanja kvalitetnega kadra v tujino. Dr. Igor Masten (drugi z leve): »Prezadolžena podjetja propadajo, banke saniramo z visokimi stroški, davčne blagajne se praznijo, hkrati pa izginjajo delovna mesta.« (Foto: Slavica Tesovnik) JAVNI SEKTOR DOHODKOVNO BOLJE ZAŠČITEN Dr. Masten je omenil javni sektor, ki je za razliko od gospodarskih panog podjetij dohodkovno bolje zaščiten ne glede na vlado, saj še nismo imeli vladajočih, ki bi bili ob začetku mandata pripravljeni zaradi ukrepov izgubiti naklonjenost in pozicijo. S poslovanjem mimo računov, ki ga imamo v Sloveniji 17 odstotkov, je povedal Tonin, ne bomo izboljšali situacije. Če bomo vsi plačali davek, pa se lahko kaj spremeni. Ne gre pozabiti na pavšale, ki bi po njegovem marsikaj poenostavili in izboljšali. Jernej Vrtovec se je dotaknil višanja vrednosti dela v zasebnem sektorju, saj je povprečje plač v javnem sektorju 1.150 evrov, v gospodarstvu pa le 950. Seveda obstaja tudi možnost racionalnejšega sistema nagrajevanja tistih, ki se v veliki masi javnih uslužbencev skrijejo. FINANCIRANJE PODJETIJ NI REŠITEV Finančna kriza nas je naučila, da financiranje podjetij ni rešitev, saj je na koncu breme nelikvidnosti na ramenih davkoplačevalcev, je dejal Masten. Izdajanje korporativnih obveznic, s katerimi ob financiranju nosi del tveganja tudi banka, ostaja vredno razmisleka. Brez varčevanja in sprememb sistema financiranja ne bo šlo na bolje, je zaključil dr. Masten. Sledila je še debata s poslušalci. Sobotni pogovorni večer bo povzet v naslednji številki Savinjskih novic. Slavica Tesovnik OBČINSKI SVET NAZARJE Dva prejemnika odklonila občinski priznanji Župan občine Nazarje Matej Pečovnik je v četrtek, 20. avgusta, sklical izredno sejo nazarskega občinskega sveta. Povod za sklic so bile okoliščine, ki so nastale po odklonitvi prejema občinskih priznanj dveh prejemnikov, ki sta bila predlagana na podlagi javnega razpisa. Na seji je župan svetnikom predstavil še aktualne investicije v izvajanju, po seji pa so svetniki prejeli tablične računalnike in se seznanili, kako z njimi delati, saj poslej ne bo več pisnih gradiv, kar bo pomenilo znaten prihranek pri materialih stroških občine. OBČINSKI SVET ODLOČIL Potem, ko je prispele predloge za prejemnike letošnjih občinskih priznanj obravnavala komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade ter izoblikovala predloge, je te predsednik komisije Bojan Štrukelj predstavil na seji občinskega sveta, ki je bila 9. julija. Občinski svet je tedaj s sklepom potrdil predlagane kandidate. Dva izmed njih pa sta potem, ko sta za imenovanje izvedela, sporočila, da se priznanju odpovedujeta. Nekdanji dolgoletni župan občine Nazarje Ivan Purnat, ki je zlati grb zavrnil že pred štirimi leti, je v svojem pismu zapisal, da je delal v dobrobit občine in občanov in ne za priznanja. Občinski svetnik v prejšnjih mandatih Stanko Flere je bil predlagan za prejemnika srebrnega grba, ki pa ga je prav tako zavrnil. Župan Pečovnik je na seji dejal, da ima občinski svet dve možnosti. Ali ostane sklep iz predhodne seje in se obema prejemnikoma priznanji podelita, ali pa se upošteva, da imenovana ne želita prejeti priznanj. Občinski svet se je po krajši razpravi odločil in sprejel sklep, da se priznanj omenjenima ne podeli. ZAPLET PRI NAMERAVANI PRENOVI CESTE Na območju občine v tem času poteka ali pa so bile že končane številne investicije, je svetnikom predstavil župan. Nekoliko se je zapletlo pri nameravani prenovi ceste, ki vodi proti Športno rekreacijskemu centru Laze. Lastnik zemljišča, ki bi ga občina potrebovala za realizacijo prenove, za odkup postavlja zahteve, ki jih občina v skladu s sklepom ene od prejšnjih sej občinskega sveta, ne more izpolniti. Sredstva, namenjena za to investicijo, delno sofinancirana od države po 21. členu zakona o financiranju občin, bodo tako preusmerili za druge namene. O spremembi je treba obvestiti ministrstvo do sredine septembra, je še povedal župan. Marija Lebar Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 230 Organizacije, Iz občin ZAPOSLOVANJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Na trgu delovne sile letos ugodnejši trendi Zavod RS za zaposlovanje je nedavno objavil podatke o stanju na trgu dela konec julija 2015. Brezposelnost upada, v juliju sicer nekoliko manj kot v prejšnjih mesecih. Podobni so trendi v velenjski območni enoti zavoda in na območju Urada za delo Mozirje, to je v Zgornji Savinjski dolini. UGODNA PRIMERJAVA Z LANSKIM JULIJEM Brezposelnost je v državi v juliju 2015 spet upadla, vendar ne v tolikšnem obsegu kot v predhodnih mesecih. Konec julija je bilo registriranih 109.557 brezposelnih, to je 0,6 odstotka manj kot junija in 5,7 odstotka manj od julija 2014. Nižji je delež mladih, iskalcev prve zaposlitve, presežnih delavcev in »stečajnikov«. V prvih sedmih mesecih letos se je zaposlilo 45.965 registriranih brezposelnih. DELOVNO AKTIVNIH MANJ KOT LANI V maju 2015 je bilo na območju Urada za delo Mozirje 5.591 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 2,7 odstotka manj kot maja 2014. Stopnja registrirane brezposelnosti je maja letos znašala 12,6 odstotka, to je malenkost nad slovenskim povprečjem. Konec julija so bile registrirane 903 brezposelne osebe, kar pomeni 1,2 odstotka manj kot julija 2014. ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI V obdobju od januarja do julija 2015 so delodajalci za območje Urada za delo Mozirje sporočili Območni službi Velenje 155 prostih delovnih mest. Med temi je bilo največ povpraševanja po naslednjih poklicih: vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev v mednarodnem prometu, poklici s področja predelovalnih dejavnosti, poklici v gradbeništvu, poklici v gostinstvu in turizmu ter poklici s področja storitev. Dodati velja, da je z 12. aprilom 2013 pričel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela, ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri zavodu. Ker delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor ali niso družbe v večinski lasti države, objavo prostega delovnega mesta lahko zagotovijo sami, o tem pa zavoda ne obveščajo, zavod nima več podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi. PRILIV IN ODLIV IZ EVIDENCE BREZPOSELNIH V obdobju od januarja do julija 2015 je v evidenco brezposelnih na uradu Mozirje na novo prijavilo 374 oseb, kar je za 19,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Med novo prijavljenimi je bilo: - 46 iskalcev prve zaposlitve, - 8 oseb, ki so delo izgubile zaradi stečaja ozi- Branka Skulj Nussdorfer, vodja urada za delo: »Brezposelnost se počasi umirja, vendar med brezposelnimi osebami na Uradu za delo Mozirje izstopajo naslednje skupine: stari do 24 let, stari nad 50 let, »stečajniki« in »presežki«, brezposelni s srednjo strokovno in splošno izobrazbo. Med brezposelnimi osebami je še vedno 19 oseb iz Glin IPP d.o.o. Nazarje v stečaju in 59 oseb iz ZKZ Mozirje z.o.o. v stečaju.« roma likvidacije podjetja, - 39 oseb, ki so bile opredeljene kot trajno presežni delavci, - 230 oseb, ki jim je izteklo delovno razmerje za določen čas. V istem obdobju je bilo iz evidence brezpo- selnih odjavljenih 486 brezposelnih oseb, kar je za 7,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani, med njimi 373 zaradi zaposlitve, kar je za 6,6 odstotka več kot v istem obdobju predhodnega leta. Marija Lebar □D UD UD Mozirje delež obeh UD Mozirje Velenje in Velenje SLO v SLO (v 1'») delavno aKt v ■:> prebivalstva V 5.591 18 266 23 857 804.913 3,0 stopnja registrirane brezposelnosti (v%) V 12,6 13,1 12,3 priliv v brezposelnost l-VII 374 1.344 1.718 53.597 3,2 odliv iz brezposelnosti l-VII 486 1 731 2217 63.498 3,5 vkljLičeni vzaposlltev l-VII 373 1 236 1609 45.965 3,5 prosta delovna mesta* l-VII 155 729 884 49 715 1,8 brezposelne osebe VII 903 2.494 3 397 109 557 3,1 ženske (v%) VII 53,3 55,0 54,5 51,9 stari do 24 let (v%) Vil 12,0 10,1 10,6 8,0 stari od 25 do 29 let (v%) VII 14,4 18,3 17,3 14,6 stari 50 let ali več (v%> VII 33,7 28,9 30,2 33,4 steCajniki in trajni presežki (v%) VII 26,7 18,0 20,3 21,8 isKalci pr\e zaposlitve (v%) VII 14,7 15,6 15,4 16,8 dolgotrajno brezposelni (v VII 49,6 49,7 49,7 54,3 invalidi (v%) VII 13,5 15,0 14,6 15,7 z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (v%) VII 19,5 26,0 24,3 28,3 z visokošolsko izobr. 1„ 2. ali 3. st. (v%) VII 14.4 17,2 16,5 17,2 prejemniki DN (v%) VI 27,8 21,5 23,1 19.8 Primerjava uradov za delo Mozirje in Velenje ter Slovenije OBČINSKI SVET NAZARJE Dokončno potrjeni letošnji občinski nagrajenci Nazarski občinski svet je na seji 9. julija sprejel sklep o prejemnikih občinskih priznanj za leto 2015. Dva od predlaganih kandidatov sta nato priznanji odklonila, tako je občinski svet o podelitvi ponovno sklepal v četrtek, 20. avgusta. Prejemniki priznanj po novem so: Irena Vačovnik (srebrni grb), Mirko Brezovnik in Darja Acman (bronasti grb), Čebelarska družina Kokarje (županovo priznanje), ostali prejemniki županovih priznanj bodo znani naknadno. Marija Lebar 35 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 Organizacije, Šolstvo 17. DRŽAVNO SEKAŠKO TEKMOVANJE V GORNJI RADGONI Nazarčani domov s pokalom za najboljšo ekipo Zavod za gozdove Slovenije je v sodelovanju s Pomurskim sejmom pripravil 17. državno sekaško tekmovanje. Na 53. sejmu AGRA v Gornji Radgoni so se predzadnjo nedeljo v avgustu pomerili lastniki gozdov območnih enot zavoda, ki so se na omenjeno srečanje uvrstili preko območnih tekmovanj. Tako je v sekaških disciplinah tekmovalo kar 48 tekmovalcev oziroma 16 ekip, med njimi tudi predstavniki nazarske območne enote z žensko in moško ekipo. Kmetijski minister mag. Dejan Židan v družbi nazarskih »vlcerjev« (od leve): Marka Jelšnika in Domna Arniča ter Tolminčana Marka Žgavca. (Foto: ŠM) Kot že vrsto let Nazarčani niso imeli prave konkurence. Drugo mesto so osvojili sekači Slovenj Gradca in tretje Tolmina. Med posamezniki je na-zarske »vlcerje« prehitel le Marko Žgavec OE Tolmin, za njim pa so se iz OE Nazarij uvrstila Marko Jelšnik na drugo in Domen Arnič na tretje mesto. Da so spretne v gozdih, so dokazale tudi štiri dekleta. Najboljša med njimi je bila Lučka Jelšnik (OE Nazarje), za njo se je uvrstila Mariborčanka Kristina Štajnberger. Tretja je bila Majda Suho-veršnik in četrta Pavla Voler (obe OE Nazarje). Marija Šukalo S kmetijskim ministrom so se pred objektiv postavila tudi dekleta (od leve): Mariborčanka Kristina Štajnberger, Lučka Jelšnik in Majda Suhoveršnik (OE Nazarje). (Foto: ŠM) NOVA ŠTIFTA Šola dobila prepotrebno novo kritino Podružnična osnovna šola v Novi Štifti deluje že 140 let, od leta 1875. V tem času v njenih prostorih le pet let ni bilo pouka. V tem času je bila šola deležna nekaj popravkov, v zadnjih letih pa je streho in dimnike dodobra načel čas. Posledično je v prostore zamakalo in zaradi vlage se je pojavljala plesen. Menjava strehe je bila tako na seznamu nujnih del in sredstva v proračunu Občine Gornji Grad za to zagotovljena, dela pa so se opravila med počitnicami. Zamenjana je bila dotrajana kritina in obnovljeni leseni deli strehe. Poleg tega so podrli stare dimnike, ki se niso potrebovali, bili pa so nevarni. Na nekaterih delih je bila izvedena tudi stabilizacija ostrešja. V notranjosti šole je bila opravljena sanacija plesni v prostorih in prebe-ljeni prostori, v učilnicah so bile zamenjane luči. Vrednost del znašala blizu 40 tisoč evrov. V prihodnosti planirajo zamenjavo dela notranje opreme, del stavbnega pohištva in modernizacijo ogrevalnega sistema. Pred časom so zamenjali okna, prenovili fasado, uredili igrišče ob šoli in asfaltirali okolico. Investicije v šolske prostore in vrtec so v občini Gornji Grad zaradi matične šole in dveh podružničnih šol vedno velike. V preteklih dveh letih so iz proračuna za investi- cije v šolstvo porabili okrog 130 tisoč evrov na leto. Od vseh treh šol je trenutno popolnoma prenovljena le šola v Bočni. ŠMS Menjava strehe je bila na seznamu nujnih del na podružnični osnovni šoli v Novi Štifti. (Fotodokumentacija Občine Gornji Grad) Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 8 Organizacije, Iz občin, Informacije 29. SPOMINSKO SREČANJE BORCEV, PLANINCEV IN VETERANSKIH ORGANIZACIJ Z osvoboditvijo storjen odločilni korak na poti k samostojni in suvereni državi Predzadnjo soboto v avgustu je na Graški Gori potekalo 29. Spominsko srečanje borcev, planincev in članov veteranskih združenj. Prireditev je bila posvečena 70-letnici konca druge svetovne vojne, podpisu nemške delne kapitulacije v Topolšici, prazniku Mestne občine Velenje in 140-letnici premogovništva v Velenju. Dogod- Med številnimi udeleženci dogodka na ka na »gori jurišev« pod naslovom »Pod zvezdo smo bili močnejši« so se udeležili tudi nekateri člani območne borčevske organizacije iz Zgornje Savinjske doline. Udeležence srečanja je pozdravil predsednik OZB NOB Velenje Bojan Kontič in med drugim izpostavil, da se ne sramujejo zgodovine in mar- Graški Gori so bili tudi Zgornjesavinjčani. šala Tita. »Narod, ki ne pozna svoje zgodovine, hodi vedno znova po isti poti. Zato je potrebno spoštovati tisto, za kar so umirale borke in borci v drugi svetovni vojni,« je povedal Kontič. Slavnostna govornica, ministrica za obrambo Andreja Katič je spomnila na legendarni pohod XIV. divizije na Štajersko, na podpis kapitulacije v Topolšici ter na rojaka, narodnega heroja in pesnika Karla Destovnika Kajuha. »Z osvoboditvijo je storjen odločilni korak na poti k samostojni in suvereni državi, kar smo v polnosti uresničili v osamosvojitveni vojni,« je med drugim dejala ministrica in se v svojem govoru dotaknila obdobja po koncu druge svetovne vojne, ko so takratne generacije z udarniškim delom obnovile domovino, v Šaleški dolini pa ponovno zagnale gospodarstvo in ustvarile številna delovna mesta. Pred spominskim srečanjem na Graški Gori se je ministrica udeležila odprtja novega spominskega parka, posvečenega XIV. diviziji. Na območju med spominsko sobo XIV. diviziji in spomenikom Nošenje ranjencev sta ga uredila Muzej in Mestna občina Velenje. Marija Šukalo OBČINA NAZARJE Obnovili del zidu na pokopališču SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Agata Tomažič: Česar ne moreš povedati frizerki Kratke zgodbe iz prvenca prepoznavne kulturne novinarke Dela in Pogledov, Agate Tomažič, predstavljajo na prvi pogled povsem povprečne ljudi, katerim pa življenje kmalu postreže s presenečenjem ... V zgodbi Žabji princ se samozadovoljni japi začne spreminjati v žabo; zgodba z naslovom Nič predstavi gospodinjo, ki se odloči hitropotezno osvojiti mladostno simpatijo, nato pa nadaljevati s svojim življenjem, kot da se ni zgodilo nič; v zgodbi Manjkajoči košček vdova pokliče na zadnjo klicano številko z mobitela njenega nenadno preminulega moža . Kratke zgodbe so pisane z izdelanim jezikom in stilom, nepredvidljivo preobrati pa bralca hitro prepričajo, da se splača obrniti stran in dalje brati. Občina Nazarje je že pred nekaj leti financirala delno prenovo zidu na pokopališču ob cerkvi na Samostanskem griču. Ker je obzidje staro in ga najeda zob časa, se je ponovno kazala potreba po obnovi zidu, tudi z vidika varnosti obiskovalcev zgornjega nazarskega pokopališča. Kot je pojasnil direktor nazarske občinske uprave Samo Begič, so obnovitvena dela opravili na tistih delih obzidja, kjer sta izpadala kamenje in omet, ter na delih ob poti, ne samo za- radi pietete do pokopanih in estetskega videza pokopališča, temveč tudi zaradi varnosti ljudi, ki obiskujejo pokopališče ali se zadržujejo na tem območju. Prenovitvena dela bodo stala okoli 14.000 evrov. Plačana bodo iz sredstev proračuna, ki so posebej rezervirana za namen vzdrževanja pokopališč in se pokrivajo iz pobranih grobnin. Marija Lebar Obnovitvena dela so opravljena tudi zaradi varnosti ljudi, ki obiskujejo pokopališče ali se zadržujejo na tem območju. (Foto: Marija Lebar) 9 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 I Ljudje in dogodki , Organizacije Avgusta CDM REČICA OB SAVINJI - MEDGEN BORZA Dopoldanske novosti: od čajank do klepetalnic Pred 40 leti NOVA PRIDOBITEV V NAZARJAH Pred dnevi je bilo v Nazarjah veliko slavje. Na slovesnosti, kjer se je zbral celoten delovni kolektiv in precejšnje število povabljenih gostov, je bil predan svojemu namenu novozgrajeni objekt družbene prehrane. In v resnici gre za novo pridobitev. Nazarje in ne samo zaposleni v Glinu so z izgradnjo tega obrata družbene prehrane mnogo pridobili. Kapacitete so tolikšne, da bodo lahko v njega hodili na kosilo tudi tisti, ki niso zaposleni v tej delovni organizaciji. S tem se ustvarjajo možnosti za normalno prehrano pri tistih družinah, kjer sta oba zakonca vsakodnevno na delu in jima čas ne dopušča pripravljanja normalnih obrokov. Pred 30 leti KRITIČNO O PRESKRBI V Mozirju je letos občutiti povečano število turistov v dolini. To se seveda opazi tudi v mozirski samopostrežni trgovini. Včasih tako zmanjka kruha ali česa drugega in ljudje negodujejo. Nekaj je bilo pritožb o tem, da ponujajo star kruh, da ni žemelj, da je sadje slabe kakovosti ... Jožica Pisanec, namestnica poslovodkinje, je na ta vprašanja odgovorila, da se večkrat zgodi, da so s kruhom slabše založeni, tudi glede sadja in zelenjave se je strinjala, da ni takšne kakovosti, kot bi naj bilo. Če je lepo vreme, je naval večji, da prekomernih potreb ni mogoče pravočasno predvideti. Ljudje pa sprašujejo, kaj bo, če bo v Mozirju nastala še turistična vas. Pred 20 leti ZGODILO SE JE V SOLČAVI ... V neverjetnih zgodbah na TV ekranih smo videli že marsikaj, a kaj takega pa še ne. Pred približno 18-imi leti je Icmankov Rok v bližini doma izgubil poročni prstan. Po krajšem iskanju so na prstan pozabili tako Icmankov kot tudi njihovi najboljši prijatelji Reberski. Rok je nekaj let za tem umrl, druženje njegove žene Nežke z Re-berskimi pa se je nadaljevalo. Pred nedavnim je Nežka nabrala šopek rož travniških rož in ga podarila Reberski Tinki. Ta je šopek dala v vazo in ko je čez nekaj dni rožam menjala vodo, je na steblu modrega osata zagledala nekaj svetlečega. Izgubljeni prstan se je po 18-ih letih z rožo dvignil iz zemlje in bil podarjen prijateljem. Pripravila Tatiana Golob V CDM Rečica ob Savinji - Medgen borzi se pripravljajo na poglobljene oblike aktivnosti, saj v delovanje medgeneracijskega centra uvajajo nekatere novosti. »Po spomladanskem, če tako rečem, uvajalnem delu, ko smo izvajali vsebine, opredeljene v evropskem projektu Krepitev medgeneracijske pomoči na ravni lokalnih skupnosti, bomo skušali vse vsebine in celotno delovanje nadgraditi z novimi aktivnostmi. Za večino teh aktivnosti smo nekako začutili, da v našem okolju obstaja potreba, namenjali pa jih bomo različnim generacijam. Seveda v Medgen borzo poleg naših občanov vabimo tudi ljudi iz drugih občin,« napoveduje Urška Selišnik, ki koordinira delo reči-škega centra. V popoldanskih in večernih urah bodo aktivnosti v Medgen borzi prilagajali potrebam in povpraševanju oziroma željam občanov. Poleg različnih prireditev bodo v centru še naprej pripravljali ure pravljic in različne brezplačne svetovalne pisarne, družili se bodo prostovoljci in družinski oskrbovalci, sledile bodo različne medgeneracijske aktivnosti, okrepiti želijo delovanje bralnega kluba, v goste prihaja skupina za žalovanje ... Novosti bodo predvsem v dopoldanskem času. DOPOLDANSKE ČAJANKE ZA STAREJŠE Po številnih usklajevanjih, dogovorih in tudi beleženju potreb so se v CDM Rečica ob Savinji - Medgen borzi odločili za izvedbo dopoldanskih čajank, ki bodo ob torkih in četrtkih namenjene mlajšim in starejšim upokojenkam in upokojencem. »Gre za druženje, kramljanje, spoznavanje, vodene pogovore, družabne igre, izmenjavo izkušenj in informacij, vadbo in podobno ... Enkrat tedensko bi pripravili kakšno organizirano dejavnost, skuhali čaj, ga postregli obiskovalcem in se malo podružili,« pravi Selišnikova in dodaja, da bi na organiziranih srečanjih iskali stare, že pozabljene zgodbe, dodali bi kakšno zdravstveno predavanje in druge aktivnosti glede na želje uporabnikov. Druženja za odprto skupino bodo ob torkih in četrtkih, med 9. in 12. uro, in se bodo organizirano začela s 15. septembrom. Prve prijave oziroma obiskovalce - sploh tiste, ki bi pomagali pri izvedbi ali prispevali kakšno svojo idejo - pa v prostore Medgen borze vabijo že z začetkom septembra. DRUŽINSKA KLEPETALNICA Druga redna tedenska dopoldanska dejavnost, ki bo prav tako zaživela septembra, bo družinska klepetalnica. Na vrsti bo ob sredah med 9. in 12. uro. Nanjo vabijo mlade mamice ali očke z dojenčki ali malčki, nosečnice in bodoče starše ... Ravno tako bi lahko skuhali čaj, otro- ci bi se poigrali, starši pa poklepetali in se malo podružili. Vmes se bo slišal kak nasvet o vzgoji in izobraževanju, dodali bi kakšno praktično izkušnjo ... V Medgen borzi vabijo vse zainteresirane za obiskovanje skupin, da se javijo preko FB, v prostorih medgeneracijskega centra ali poiščejo stik na spletni strani Občine Rečica ob Savinji. ZELEMENJAVA Za prihodnjo soboto v dopoldanskem času Občina Rečica ob Savinji oziroma Medgen borza načrtuje še eno živahno dogajanje na trgu pod rečiško lipo. Pripraviti želijo namreč t. i. Zele-menjavo (zelenjava + menjava), na kateri bi menjali semena, sadike, pridelke, recepte, izkušnje in navdihe z domačega vrta. »Cilj Zelemenjave je, da na solidaren in zabaven način poveže vse navdušence dobrot in lepot z domačega vrta. Na prireditev vabimo vse brez izjeme: vrtnarske guruje in popolne začetnike, mlade in stare, take z enim samim lončkom na balkonu kot tiste s kilometrsko njivo. Pridite s polnimi žepi dobre volje, razveselili pa se bomo tudi vsake slaščice iz domače pečice,« zaključuje Selišnikova novo vabilo pod rečiško lipo. SU Zanimivosti narave POKONČNA MAGNOLIJA Takšna magnolija uspeva pri enem od lju-benskih velmož. Verjetno simbolizira njegovo pokončno držo in veselje do življenja. Pričakuje lahko naval občudovalk tovrstnih zanimivosti narave, občudovalke pa naj bodo strpne ena do druge, ob ogledu seveda. 10 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 Ljudje in dogodki SMIHEL NAD MOZIRJEM Na ovčarskem prazniku zadovoljili pričakovanja obiskovalcev od blizu in daleč Tretja sobota v avgustu je zopet združila mlado in staro v vasici, ki je razpotegnjena skozi nedra Mozirske planine. Šmihelčanke in Šmi-helčani so združili moči in družno organizirali že 39. Ovčarski praznik, na katerem so pripravili vrsto dogodkov, s katerimi so zadovoljili pričakovanja obiskovalcev od blizu in daleč. Osrednji dogodek je bil tudi letos prikaz življenja v tem hribovitem delu Slovenije. Mladina iz vrst Društva podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem, ki jo vodi Lovro Lesjak, je tista, ki je vajena pljuniti v roke in se lotiti vsakega dela. Pa ne, da so brez izkušenj, a radi prisluhnejo svojim staršem in starim staršem, ki se jim z veseljem pridružijo na dan praznika in pomagajo pri izvedbi programa. Kot prvo velja izpostaviti dejstvo, da rastejo v Šmihelu ubrani pev- Tri generacije domačinov med obdelavo ovčje volne. Pred striženjem so ovce najprej umili in jim očistili debele volnene kožuščke. ci. Pod vodstvom Tonija Acmana so zapeli tudi tokrat. Ovce so čakale za ogrado, da so jih mladci pripeljali sredi prireditvenega prostora in v kadu-nah, dolgih lesenih posodah, umili in očistili volno nečistoč. Izkušena strižca sta ovco rešila debele volnene odeje. Volna je nato šla v predelavo, najprej na cufanje, za kar sta poskrbela najmlajša na prikazu. Nato so jo gladko razčesa-li, iz nje spletli niti in iz njih je že nastajala volnena nogavica. Pastirji so morali v planini, ko so bili gor z ži- V Šmihelu so bili vedno doma dobri pevci in z njimi ubrana pesem. Lesene skodle, s katerimi so včasih prekrivali objekte, so zopet vse bolj cenjene. vino, poskrbeti za steljo. To so naredili iz smrekovih vej. Iz ravno prav raslih in velikih smrek so izkušeni kmetje izdelovali lesene skodle, šikl-ne. Njihovo cepljenje in uporabo so prikazali tudi tokrat. Prikazano je bilo, kako so včasih na roke rezali seno, da ga je živina lažje jedla in čim manj razmetavala. Iz postavljene skorjevke, začasne lesene hiške, pokrite s smrekovo skorjo, je v Šmihelu prijetno dišalo, saj so kmetice skuhale kislo zelje, ajdovo polento in masovnek. Jedi, ki so včasih krepčale njihove može. Prikaz na prostoru med cerkvijo sv. Mihaela in podružnično šolo je spremljalo ubrano pritrkavanje domačih pritrkovalcev, ki so iz zvonov izvabljali različne tone. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 11 Ljudje in dogodki, Oglasi POLETNA RAZSTAVA V MOZIRSKEM GAJU Ob Savinji poustvarili Pridih podeželja Med 14. in 17. avgustom so upravljavci cvetlično etnografskega bisera ob reki Savinji v Mozirju postavili na ogled tradicionalno razstavo cvetja, popestreno z vrsto spremljevalnih dogodkov. Od lanskega domačega gartlca so pos-tavljavci letos razširili zastavljen koncept in prireditev poimenovali Pridih podeželja. Obiskovalce so od vsepovsod pozdravljala velika ptičja strašila. Slednja so na izobraževanju, ki je potekalo v sklopu priprav na razstave, postavili učitelji, mentorji cvetličarstva iz Ptuja, Celja, Naklega in Novega mesta. Cvetlične kreacije so bile domiselne, polne barv in usklajenosti z okolico, v katero so bile umeščene. Uvodna dneva sta bila v znamenju mladih cvetličarjev, ki so se pomerili v okviru Olimpijade poklicev. Mladi so izdelovali fantazijske kreacije in šopke. Za pokal mozirski tulipan so se pomerili v izdelavi ptičjih strašil. Poleg strašil je bilo na ogled še vrsta drugih postavljenih kreacij, večinoma iz sadja in raznih vrst zelenjave. Postavitve so dopolnjevale različne vrste cvetja, bolj ali manj redkeje videne in uporabljane. V času razstave cvetja je vzporedno potekala razstava različnih plazilcev, predvsem pitonov, ki so jih na ogled znova postavili člani društva Bioexo iz Ljubljane. Pod njihovim okriljem oziro- ma sodelovanjem je 15. avgusta potekala modna revija modne oblikovalke Neje Kaligaro. Predzadnji dan razstave je bilo na ogled še več pitonov, saj so izbirali najlepšega. Otroke so med ogledom parka zabavali junaki iz risanih filmov. Starši pa so ta srečanja z veseljem ovekovečali s svojimi fotoaparati. Pred Mozirskim gajem je pred zaključkom letošnje razstavne sezone še razstava buč in tekmovanje za najtežjo slovensko bučo. Slednje privablja vse več gojiteljev teh sadežev in občudovalcev. Fotogalerijo si lahko ogledate na www. savinjske.com. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Po modni reviji so ustvarjalci v roke vzeli prijaznega pitona in se postavili na ogled. Najmlajši obiskovalci so se bolj kot cvetja razveselili Miki Miške I 12 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 Zgodovina in narodopisje Velika beseda (3) s* ■ Piše: Aleksander Videčnik Razpoložljivi viri potrjujejo, da je bila druga Velika beseda v Mozirju septembra 1864. Iz Ko-čevarjevega pisma je moč razbrati, s koliko prizadevnosti so v dobro omike našega naroda delovali slovenski rodoljubi. Za tem so v Mozirju ustanavljali vrsto na-rodnoobrambnih društev. Že leta 1874 so ustanovili v trgu slovensko hranilnico z imenom Gornjesavinjska hranilnica in posojilnica. To je bil močan steber slovenskega narodnostnega življenja v kraju. Leta 1877 so učitelji iz šol naše doline na svojem zboru v Mozirju protestirali proti uvedbi nemščine v nižje razrede ljudskih šol. V letu 1888 je zaživelo narodno društvo Sv. Cirila in Metoda. Še bi lahko naštevali, kaj vse so Mozirjani storili za razvejano slovensko narodno življenje in seveda, da bi trg ostal trdno slovenski. Da so učitelji nasprotovali nemškemu jeziku v naših šolah, je povsem razumljivo. Otroci, ki so prihajali v tedaj že obvezne šole, niso znali drugega kot slovenščino. Naj omenimo primer, ko je prvi slovenski učitelj na prvi javni šoli v Mozirju, Franc Hofbauer že leta 1795 sam napisal učbenik v slovenskem in nemškem jeziku, da bi lahko otroci dojemali učno snov, ki so se je morali naučiti. Seveda je to storil na svojo odgovornost kot zaveden Slovenec in dober pedagog. Sicer, kot smo že omenili, je bil na šolah obvezen le nemški jezik. Ob tem lahko povemo, da hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani izvod Hofbauerjevega berila, o katerem je govor. Ko je v Avstriji že bila predpisana dvojezič-nost na raznih uradih, so na šolah še vedno učili le v nemškem jeziku. Zato so naši poslanci tako v deželnem kot v državnem zboru nenehno opozarjali na potrebo po uvedbi dvoje-zičnosti v šolah. Najhuje je bilo, ko je Mihael Vo-šnjak 24. maja 1888 v državnem zboru na Dunaju ostro napadel razmere v Celju in neupoštevanje dvojezičnosti. Hkrati je zahteval dvoje-zičnost na šolah na slovenskem govornem območju. Tako se je začel postopek za dvojezič-nost tudi na celjski gimnaziji. K sodelovanju je Vošnjak pridobil še češke poslance in po hudi parlamentarnih polemikah so končno le dosegli sklep o dvojezičnosti na celjski gimnaziji, toda le na nižji stopnji. Nemško časopisje je zagnalo vik in krik in pisalo se je o tako imenovani »celjski aferi«. Dogodek je odmeval v Nemčiji, kjer so veliko pisa- li o nasprotovanju nemških krogov in napadali vlado Windischgraetza, ki je 19. junija 1895 vnesla postavko za gradnjo slovenske paralel-ke na celjski gimnaziji v državni proračun. Vik, ki so ga zagnali po monarhiji, je prisilil vlado, da je odstopila. Nasledila jo je uradniška vlada, ki je končno ukrepala, sicer ob hudem nasprotovanju nemško nacionalnih krogov, in uvedla dvojezični pouk na nižjih razredih celjske gimnazije. To je le eden od številnih primerov, ki dokazuje, kako so se morali naši tedanji politiki boriti za temeljne človekove pravice, med katere sodi nedvomno pravica rabe materinega jezika. Kaj vse se je dogajalo v Mozirju do prve svetovne vojne, je odlično opisal mozirski pisatelj, pesnik in narodnjak Žiga Laykauf v Zlati knjigi mozirskih tržanov. Med ostalim najdemo zapisano, da so celo pozimi leta 1914 pripravili igro, žal pa ni podatkov, kako se je imenovala. Zanimiva je pripomba Laykaufa: »Igralo se je spretno in fletno, pa tudi nekaj gmotnega uspeha je bilo.« Na sploh je dokazano, da je Mozirje kljub svoji majhnosti imelo zelo razgibano politično in kulturno življenje. Tudi pozneje so društva odlično delovala. V kulturnem pogledu pa smemo trditi, da so Mozirjani zmogli nadpovprečno veliko, kar dokazujejo Laykaufovi podatki v omenjeni knjigi. KULTURNO ŽIVLJENJE Kulturno življenje se je sprva razvijalo v čitalnicah, pozneje pa so hitro pričeli ustanavljati društva. Ne kaže prezreti, da so tudi člani gasilskega društva prirejali kulturne prireditve in imeli celo v sklopu društva tudi »dramatični od- sek«. Pozneje, posebno pa po prvi svetovni vojni, so nekatere prireditve prirejali tudi člani telovadnih društev Sokol in Orel. Vse to potrjuje dejstvo, da je bilo v trgu kulturno delovanje zelo pestro. Naj še posebej omenimo pevsko dejavnost. Naši viri iz leta 1850 potrjujejo, da je tega leta v Mozirju obstajal in deloval pevski zbor. Že pred prvo svetovno vojno so imeli svoj tamburaški zbor, ki ga je vodil Franc Es. V njem so igrali: Janez Es, Anton Es, Frančiška Es, Liza Cesar, Neža Venišnik, Mici Venišnik, Jožef Dobrovnik, Blaže Goričar, Anton Dreo, Janez Brdovnik in Anton Lekše. Tedanja Avstrija je seveda budno spremljala dejavnost Slovencev. Za vsako prireditev so morali imeti oblastno dovoljenje, ki je bilo izdano na temelju prijavljene vsebine igre oziroma sporeda prireditve. Če so lahko v določenem časovnem obdobju manifestirali ob slovanskih praznikih, v kasnejši dobi tega niso smeli več. Tudi to je dokaz zaostrovanja narodnostnega boja in hudega potujčevanja. Da bo lažje razumeti tedanji čas, naj povemo, da so se porajala agresivna društva, ki so jih pogosto vodili slovenski odpadniki. Zelo napadalno so se obnašali člani Schulvereina (šolsko društvo). Nemško misleči so imeli svoje telovadno društvo Turnverein, izredno napadalno usmerjeno napram Slovencem, v Celju pa še posebej napadalno društvo nemških planincev, Alpenverein. O odločnih bojih za naše planine lahko beremo v Kocbekovih pisanjih. Slovenci so bili podcenjevani tudi v raznih državnih službah. Nadaljevanje prihodnjič. Neznana igra, ki so jo mozirski kulturniki igrali pred prvo svetovno vojno. Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 13 Nasveti DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Med sobnimi in vrtnimi rastlinami je ogromno rastlin, ki so strupene. Strupena je lahko cela rastlina ali samo del rastline (listi, cvetovi, ko-ščice, iglice, lubje, les, korenine, čebulice, semena, vejice ...). Odrasli nismo tako ogroženi, kot so majhni otroci. Okrog vrtcev in šol na igriščih kot tudi okrog domačih hiš so velikokrat posajene rastline, ki so lahko strupene. Tisti, ki te rastline zasajajo okrog vrtcev in šol mnogokrat pozabijo, komu je namenjen prostor. So pa tudi rastline, ki so avtohtone in rastejo na trati. Zelo pazljivi moramo biti pri tem, da otrok ne bi dal kaj strupenega v usta. Otroke najbolj privlačijo rastline s sočnimi plodovi. Tudi odrasli, če ne poznamo dovolj dobro rastlin, jih lahko zelo hitro zamenjamo med užitnimi oziroma zdravilnimi in strupenimi. Tako se lahko zelo hitro okužimo. Saj je lahko pri mnogih rastlinah za odraslega človeka usodna že mala količina, za majhnega otroka še toliko bolj. Pri odraslem in otroku je veliko različnih znakov okužbe. Lahko bruhamo, se slinimo, imamo izpuščaje, drisko, motnje v delovanju srca, lahko pride do odpovedi ledvic ali jeter, anemije, halucinacij, razširitve zenic, nevroloških znakov, trebušnih bolečin ali celo smrti. Večina strupenih rastlin je bila poznana že v 18. in 19. stoletju. Strupenost so sprva proučevali s poskusnimi živalmi (psi), tudi z letalnimi dozami, kar je sedaj prepovedano. Rastlinski strupi izgubljajo na pomenu kot strupi, saj postajajo vse bolj pomembni kot surovina za zdravila. Večje zastrupitve odraslih ljudi so redke zaradi prehrane. Ogroženi so predvsem otroci in posebne skupine. Aspekti strupenosti so podobni kot pri živalih. Mnogo več zastrupitev je z dotikom pri delu s strupenimi rastlinami. Skupine v strupenih rastlinah so: alkaloidi, gli-koziti - saponini, nitrati in nitriti, oksalati, snovi, ki povzročijo preobčutljivost na svetlobo, beljakovine, peptidi, aminokisline in tanini. STRUPENE VRTNE RASTLINE Navadna tisa (Taxusbaccata) Vsi deli rastline so strupeni razen mesnatega rdečega ovoja, ki je zelo okusen. Strup od tise so Kelti uporabljali za zastrupljevanje puščic. Vsebuje veliko alkaloidov (taksin), ki so nevarni za srce. Zvišuje krvni pritisk in pospešuje delovanje Strupene vrtne rastline (1. del) srca. Lahko povzroči odpoved srca in nenadno smrt zaradi zadušitve. Smrt nastopi v zelo kratkem času. Povzroči tudi: slabost, bruhanje, drisko, okvare jeter in ledvic. Tisa Tuje in kleki (Thuja occidentalis in Thuja orientalis) Strupeni so vršički vej in storži. Vsebuje: eterična olja, glikozid tujin, grenki glikozid pinipik-rin. Povzroči: kožna vnetja, draženje želodca in črevesja, nezavest, krče, okvare ledvic in jeter. Trdoleska (Euonymus sp.) To je grm. Strupeni so vsi deli, še posebej rdeči plodovi. Strupena snov je glikozid. Bolezenska znamenja so: bruhanje, driska, motnje v obtočilih, omotičnost, nezavest in koma. Navadni lovorikovec (Prunus laurocerasus) Strupeni so vsi deli rastline. Strupena snov je glikozid. Znaki zastrupitve so: pekoča usta in žrelo, slabost in bruhanje. Ognjeni trn (Pyracantha coccinea) Strupeni so plodovi. Strupena snov je glikozid. Simptomi zastrupitve so bruhanje in trebušne motnje. Navadni pušpan (Buxus sempervirens) Strupena je cela rastlina. Strupena je mešanica steroidnih alkaloidov. Znaki zastrupitve so: driska, krči, razdražljivost in smrt zaradi oviranega dihanja. Bodika, božje drevesce (Ilex aguifolium) Strupene so rdeče jagode. Strup je glikozid saponinov. Simptomi zastrupitve so: močna driska in okvare ledvic. Pri otrocih povzroči smrt že 20 do 30 jagod. Bodika Lovorikovec Navadni bršljan (Hedera helix) Pri bršljanu je strupen plod (jagode) in listi. Strupena snov je saponin. V literaturi je omenjeno, da so bili pri uživanju jagod že smrtni primeri. Velike količine listov povzročijo krče, zvišanje temperature, izpuščaje na koži in omotico. Divji bezeg (Sambucus racemosa) Strupena je cela rastlina. Vsebuje cianogene glikozide. Uživanje surovih jagod povzroča: bruhanje, slabost in drisko. S kuhanjem toksični učinek umilimo. Bezeg je v manjših količinah zdrav (tu so mišljene jagode). Navaden nagnoj (Laburnum anagyroides) Strupeni so vsi deli rastline. Strupena snov je alkaloid. Znaki so naslednji: slabost, bruhanje, motnje v obtočilih in motnje srca, omotica do nezavesti, krči in smrt zaradi zadušitve. Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 14 Ljudje in dogodki DRUŽINA SULJANOVIC S KROPE Po požaru in vrnitvi v svoj dom življenje jemljejo drugače Družina Suljanovic je v požaru izgubila skoraj vse, a jim to ni vzelo upanja. Še več, spoznali so, kako pomembna je družina. (Foto: ŠMS) Življenje družine Suljanovic s Krope se počasi vrača v ustaljene tirnice, a prav gotovo ne bo nikoli več takšno, kot pred požarom, ki jim je vzel dom. Zagorelo je lani 3. maja zvečer. K sreči so bili še vsi budni, da so se rešili iz ognjenega pekla. Krivda je bila v kratkem stiku v električni napeljavi. Zagorel je marof, ogenj pa se je bliskovito razširil na hišo. Uspeli so rešiti oba avtomobila in dokumente. ŽE DRUGIČ GRADILA SVOJ DOM Gregor in Tanja Suljanovic sta se k njenim staršem na Kropo preselila leta 2006, ko sta pozidala zgornje nadstropje hiše in si v njem uredila stanovanje. Oba sta zaposlena v Ljubljani in sta si želela miren kotiček za življenje z družino. Po osmih letih, ko niti nista odplačala vseh starih kreditov, sta morala pričeti na novo. Je pa res, je povedal Gregor, da sta v drugo imela več izkušenj z gradnjo. Gradnja po požaru je potekala hitro, v vmesnem času pa so stanovali v hiši sorodnikov. Kljub temu, da so z ognjem iz- ginile številne osebne stvari, knjige, fotografije, so vsi zelo zadovoljni doma. Otroka Jan in Lana sta se le s težavo domislila, kaj iz starega stanovanja pogrešata, najpomembneje jima je, da so vsi skupaj spet doma. Kar nekaj časa po vrnitvi se po besedah mame Tanje nista hodila ven igrat, ampak sta se najraje zadrževala v svojih sobah in v kuhinji s staršema. V šoli sta oba pridna učenca. Kljub preživljanju težkih trenutkov po požaru sta redno obiskovala glasbeno šolo, oba se učita igranja klavirja, Lana obiskuje še balet. Jan je kot pravi fant navdušen še nad nogometom in šahom, je tudi dober lokostrelec. Tanja je prav tako lokostrelka, z zelo dobrimi rezultati, a še dolgo po požaru ni zmogla dovolj koncentracije za tekme, pa tudi volje in časa za tre- ning ni bilo. Sedaj se počasi vrača v športne vode. ŠE TESNEJE POVEZANI KOT PREJ Družino je tragedija tesno povezala. Mnogi se v takšnih primerih vdajo v usodo, Suljanovicevi pa so v slabem našli tudi nekaj dobrega. »Vsaka stvar se zgodi z namenom in mi smo v tej situaciji spoznali, da je, kot je rekel Jan, pomembno, da smo vsi preživeli, da smo zdravi in da smo skupaj,« je povedal Gregor in dodal, da še nihče ni našel trajne zadovoljitve v materialnih stvareh, zato je sedaj njihov dom brez televizije in še marsičesa. Pomembneje jim je, da so zmogli vse napore, ker se imajo radi in so si s pomočjo drugih ljudi zgradili nov dom, spoznali so prijatelje in se še bolj povezali. Otroka sta zadovoljna z majhnimi stvarmi. »Končno se je sreča vrnila tudi k nam,« je dejala Tanja in povedala, kako se je razveselila ptičjega gnezda pod streho. »S ptički pod streho namreč v hiši domuje sreča in zadovoljstvo, a če sami ne storimo zanju nič, zaman čakamo, da ju prinesejo ptički.« ŠMS KONCERT HARMONIKARJEV ANDREJA RAKA Mladost raztegnila mehove frajtonaric Ob letošnjem Ovčarskem prazniku v Šmihelu je po slovesni maši, ki je bila s strani župnika Sandija Korena darovana za zdravje kmetov in pridelka, in po blagoslovu traktorjev, na vrsti koncert harmonikarjev Andreja Raka. Slednji je namreč domačin, mlade nadobudne ljubitelje harmonik pa pod svojim okriljem zbira že dolga leta. Andrej Rak se je igranja na fraj-tonarico učil že od mladih nog. Priznani glasbeniki so mu ob njegovi vztrajnosti vlili precejšnjo mero znanja raztegovanja tega meha. Na slednjega že več kot desetletje igra v ansamblu Golte. Ker pa je želel svoje znanje predajati naprej, je ob sebi zbral lepo število mla- Na prizorišču koncerta sredi Šmihela se je zbralo sedemnajst harmonikarjev, ki jih vodi Andrej Rak (stoji tretji z desne). (Foto: Benjamin Kanjir) dih, željnih uka. Eni bolj, drugi manj zagnani se iz leta v leto učijo in nadgrajujejo osnove, z igranjem vedno bolj in bolj zahtevnih skladb. Na prizorišču koncerta sredi Šmihela se je zbralo sedemnajst harmonikarjev. Od tistih, ki igrajo že več let, do tistih najmlajših, ki se s tem inštrumentom šele dobro seznanjajo. Slednjim so za lažje sodelovanje podstavili kar krompirjeve gajbice. V slabi urici igranja so odigrali vrsto skladb narodnozabavne zvrsti. Z njimi so zabavali mnogoštevilno občinstvo, ki jih je spodbujalo z aplavzi. Še posebnega je bil ob solo točki deležen Urban Goltnik. Benjamin Kanjir 15 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 Ljudje in dogodki ŽUPNIJA RECICA OB SAVINJI V župniji Rečica ob Savinji so tudi letos organizirali 22. peš romarje na Brezje. V zgodnjem jutru na dan pred velikim šmarnom so skupno druženje pričeli z mašo ob pol peti uri zjutraj v župnijski cerkvi, ki jo je daroval tamkajšnji župnik David Zagorc. 89 romarjev se je nato odpravilo na pot, ki je peljala preko Gornjega Grada, Nove Štifte čez prelaz Črnivec do Stahovice, kjer je bil postanek za kosilo, za katerega sta poskrbela zakonca Ko-lenc z Rečice. Pot jih je dalje peljala preko Šen-turške gore do kraja Adergas, kjer je utrujenim pohodnikom še kako prijala okusna večerja, predvsem pa počitek, za kar je v tamkajšnjem župnišču gostoljubno poskrbel domači župnik Slavko Kalan. Naslednji, praznični dan so romarji v ranem jutru nadaljevali pot preko Naklega, Podbrezja do končnega cilja pri Mariji Pomagaj na Brezjah, kamor so prešerno razpoloženi prispeli vsi 104 romarji. 89 jih je 104 romarji peš na Brezje Romarji so imeli na poti obilo priložnosti za medsebojni pogovor, za tišino ali petje. (Foto: Igor Kalin) opravilo s celotno potjo, ostali so Romarji so imeli na poti obi- se jim pridružili na poti. Domov so se vrnili z avtobusom, sedmerica pa s kolesi. Vsi udeleženci so bili zadovoljni z odlično organizacijo, za katero je poskrbel Peter Kolenc. Da so hodili po varni in pravi poti, je bil zaslužen Drago Hudobreznik, za skupno molitev pa je poskrbela Renata Vršnak. lo priložnosti za medsebojni pogovor, za tišino ali petje, ki ga je vzpodbujala Katarina Vrabič. Kot spomin na 22. peš romanje so vsi udeleženci prejeli simbolična darila - uporabne podloge za sedenje - po ideji Alenke Brezovnik, številni pa tudi zahvale in priznanja za večkratno udeležbo in pomoč. Pri izvedbi rečiškega peš romanja na Brezje namreč pomagajo številni podporniki, katerim so romarji zelo hvaležni. Priznanja za 20. udeležbo na romanju so bili deležni Franc Časl, Drago Hudobreznik in Matjaž Go-ličnik, za enajsto Igor Kalin ter Katarina Vrabič, Renata Vršnak in Jože Brezovnik za 10-kratno udeležbo na peš romanju. Vreme jim je bilo letos v glavnem naklonjeno, saj razen prave poletne vročine niso bili deležni kakšnega neljubega dežja, ki je za takšno romarje zelo neprijetna zadeva. Sleherni med njimi se je na pot odpravil z določenim namenom, naj si bo za zdravje v družini, da bi se duhovno okrepil ali telesno preizkusil, predvsem pa jim je bila skupna želja priti do cilja, zato se zaradi nekaj žuljev, utrujenih nog ali vročine, ki jih je spremljala, niso preveč sekirali, saj je bilo na cilju ob pogledu na tamkajšnjo baziliko Marije Pomagaj vse pozabljeno. Franjo Atelšek VAŠKE IGRE V BOČNI Malo je potrebno za prijetno druženje sokrajanov V soboto, 15. avgusta, so bočki gasilci organizirali vaške igre, zabavno popoldansko dogajanje, ki je bilo namenjeno druženju in zabavi pred gasilsko veselico z Mladimi Dolenjci. Zabavne in atraktivne igre so bile povod za obilico smeha in dobre volje. Gonilna sila iger je bil Matic Šinkovec, ki je s pomočjo mladih gasilcev skrbel za izvedbo, do stotinke natančno merjenje časa in do milimetra natančno merjenje metrov in centimetrov. Med igrami se je znašla povsem avtohtona boč-ka igra, metanje bočkega krompirja z nogo, pa Nekateri so pobiranje jabolk iz čebra z vodo izkoristili za trening potapljanja. (Foto: ŠMS) ekipno prelivanje vode z zavezanimi očmi, vrtenje ob palici in nato tek do cilja, še pobiranje jabolk z usti, ni da ni ... Ekipe Čeplje, Kropa, Mladinke, Veterani in Kar nike so prikazale tako hitrost, znanje kot iznajdljivost. Rezultati so bili na koncu postranskega pomena. Po olimpijskem motu je bilo namreč važno sodelovati in ne zmagati, predvsem pa se družiti in zabavati, kar je organizatorjem s pestrim dogajanjem dodobra uspelo uresničiti. ŠMS V kolikor se tekmovalci sami niso dovolj polivali, so bili pripravljeni na pomoč tudi organizatorji. (Foto: ŠMS) Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 16 Ljudje in dogodki, Oglasi Soteska Brložnice v Podvolovljeku Ledeniška dolina Lučnice, znana tudi kot Podvolovljek, se ponaša s številnimi naravnimi znamenitostmi hidrogeomorfološkega nastanka, torej tistimi, ki jih je v zemeljsko površje zarisala, zarezala, vklesala ali še kako drugače oblikovala voda. Nekatere stvaritve narave so splošno znane, druge malo manj ali pa jih poznajo le lokalni prebivalci, poznavalci in strokovnjaki. Nekje med zadnji dve skupini se uvršča zanimiva soteska potoka Brložnice. Ko sem jo pred več kot četrt stoletja prvič videl, kar nisem mogel verjeti, da sem v nekaj korakih s sončnega travnika zakoračil v ozko in temu primerno temačno sotesko. Tudi danes ni nič drugače, le še bolj divja je po svoje, saj je polna drevja in vejevine, kar je posledica vse pogostejših neurij. Žal pa tesen na premnogih mestih »krasijo« tudi plastični in kovinski artefakti sodobne civilizacije, kot so pločevinke, plastične posode in balirna folija. Žal, ker to redkim obiskovalcev pove, da pri nas neokrnjene narave praktično ni več. Sotesko Brložnice bi lahko imenovali tudi sotesko presenečenja, saj bi človek pričakoval, da bo voda, ki sprva teče po odprti dolini, poiskala pot po stiku apnenca in laporjev, ne pa se pregrizla skozi skalno vzpetino iz razmeroma kompaktnega apnenca. Vzrok je seveda dogajanje v geološki zgodovini, ko je današnja podoba doline nastajala in se je površje šele oblikovalo. Obisk soteske je najprimernejši v vročem poletju, tedaj je strugo potoka tudi najmanj vodnata. Parkiramo pred cerkvijo sv. Antona Puščavnika, od tam se preko travnika odpravimo proti vodi. Na zgornjem koncu tesnice voda hitro ponikne, nižje je je vedno več. Soteska se konča pri izviru Lučnice, kjer voda naenkrat privre iz globin v večji količini. mestu kar precej v vodo. V najtesnejšem delu tesni so stene in skale zaradi vode, vlage ter prerasta alg in mahov zlizane in spolzke, tako da je treba biti pri lazenju tam skozi kar precej previden. Tudi nanosi drevnine in vejevi- Strme in previsne stene so preraščene s praprotmi in mahovi. (Foto: Marijan Denša) V soteski Brložnice je voda zaradi huminskih snovi obarvana rjavo. (Foto: Marijan Denša) Tesen je dolga okoli 750 metrov, dno je deloma prodnato, deloma skalnato. Na najožjih delih, kjer je struga vrezana v živo skalo, je široka manj kot dva metra. Nad strugo se pnejo preko 35 metrov visoke navpične in tudi previsne stene, ponekod pa izredno strma pobočja. Stene so kajpak poraščene s praprotmi in mahovi, strmine pa s slikovitim drevjem, ki preprečuje sončnim žarkom dostop do dna. Na razširitvi, kjer svetloba vendarle pride do proda, si je prav prijetno pogreti premrle noge, saj je treba vsaj na enem ne so lahko labilni, zlasti nad skoki. Vsekakor se v tesen ni dobro odpraviti pred dežjem, ker nas lahko voda, ki prihrumi po strugi, priteče po stenah ali bruha iz studencev, tudi ogrozi. Obstaja zamisel, da bi pot skozi sotesko povezali s tematsko potjo Žagarjev mlin-Repov slap. Razširjena pot bi povezovala številne naravne in kulturne znamenitosti doline, pripomogla k njeni večji prepoznavnosti in k boljši turistični ponudbi. Marijan Denša I Savinjske novice št. 35, 28. avgust 2015 17 Oglasi Fotoknjiga.net Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed. V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami. Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd. Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fo-toknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENTARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate- rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. WWW. mK .net Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke! ^ F otok nj igo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ fotoknjiga je lahko čudovita darilo Šport NOGOMETNI »SPEKTAKEL« V KRNICI PRI LUČAH Svoje moči pomerila levi in desni breg Rogačnika Društvo za kulturno-družabno in športno dejavnost Gričar Luče na čelu z Benjaminom Mlačnikom je letos drugič zapovrstjo pripravilo nogometni derbi med levimi in desnimi. Da ne bo pomote, delitev ni po političnem prepričanju, temveč po strani brega potoka Rogač-nik, kjer tekmovalci živijo. Na krničkem »el clasicu« na stadionu v Grušovem kotu sta na veliko gospodnico »kopačke prekrižali« ekipi Levi breg in Desni breg, v ekipah pa bi morala biti dva tekmovalca stara nad tri desetletja. A to je bila misija nemogoče, saj so pod Rogatcem sami mladci. Rogačnik je namreč eliksir mladosti. V ekipah je bilo opaziti tudi »kupljene« igralce, ki so jih s svojo ljubeznijo plačale brhke krničke mladenke. Da je »tujec« dobil mesto v ekipi, je moral v preteklem letu pomagati tašči preoblačiti posteljo, tastu pri kleščenju smrekovih vej in skuhati vsaj eno užitno kosilo, kot je razložil komentator tekme. Anžej Mlade (Franci Podbrežnik - Solčavski) je spodbujal množice k navijanju. (Foto: Marija Šukalo) Borbe na zelenici v Grušovem kotu so bile dramatične. (Foto: Marija Šukalo) Ko je že kazalo, da bo druženje krničkih rivalov praznično brcanje, katerega je kontroliral sodnik Rajko Rudnik, se je to kot vihar razvilo v pravi nogometni festival dobrih akcij. Teh se ne bi sramovala niti velika imena svetovnega nogometa. V prvem polčasu so tako z vodstvom odšli z igrišča desni. V drugem so levi strnili svoje vrste in dohiteli nasprotnike ter celo povedli. A nekaj minut pred koncem so z zadnjimi atomi moči desni zadali zadnje udarce svojim nasprotnikom in letos slavili s 4:3. Za zabavo na zelenici in ob njej je skrbel Anžej Mlade (beri Franci Podbrežnik - Solčavski), komentator, ki se je za dobro delo oborožil s cigareti Ibar, računalnikom z windovsi 52 in bezgovim sokom iz leta 1998. Brez omenjene obvezne opreme je menda delo nemogoče. Seveda je bilo bolj kot zabijanje golov pomembno druženje ob zaključku, ki je, kot se za Krničane spodobi, trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Marija Šukalo KOLESARSKA TRANSFERZALA 1000 KM SLOVENIJE Start zadnje etape v Mozirju Ekipa časopisa Nedeljski dnevnik na čelu z legendo slovenskega novinarstva Tonetom Fornezzijem Tofom je zakoličila prvo vseslovensko kolesarsko transverzalo. Dolga je 1.000 kilometrov, razdeljena pa na deset etap. Start zadnje je bil 21. avgusta v Mozirju. Razmah kolesarstva je v svetu vse večji, v slovenskem turističnem gospodarstvu pa precej zapostavljen. Po drugi strani kaže kolesarstvo po vsem svetu izjemen razmah. Ljudje kolesa uporabljajo kot prometno sredstvo, vse bolj tudi za rekreacijo. Na »Nedeljcu« so se zato odločili, da je treba v smislu popularizacije kolesarstva nekaj postoriti in da bi se ljudje še bolj zavedli lepot, ob tem pa tudi dobrot dežele pod Alpami. Petčlanska ekipa se je zato po- Ekipa časopisa Nedeljski dnevnik s Tonetom Fornezzijem Tofom je zakoličila prvo vseslovensko kolesarsko transverzalo. (Foto: Benjamin Kanjir) dala na pot. S startom v Ljubljani so jo pričeli v začetku julija in s tem prevozili prvo etapo. Vsaka je dolga okoli sto kilometrov, razen druge, ki se začenja v Kranjski Gori in zaključi v Novi Gorici. Vmes morajo kolesarji še preko Vršiča. Z izjemo te so ostale etape lažje in primerne za rekreativce vseh starosti. Pred začetkom zadnje, desete etape so se kolesarji 21. avgusta zbrali na bencinskem servisu v Mozirju. Udeležence je pozdravil mo-zirski župan Ivan Suhoveršnik, ki je pozdravil njihovo pobudo. Prav tako se je dotaknil ideje, ki v nekaterih občinah že dobiva oblike projekta. Gre za kolesarsko povezavo Logarske doline s Kozjanskim. Kolesarska transverzala bo prekrižarila in obkrožila celotno Slovenijo. Peljala bo skozi mesta in kraje, ki so izjemnega zgodovinskega in turističnega pomena. Osnovna ideja pa je predvsem razkrivanje lepot Slovenije. Na cilju vsake etape bo na določenih bencinskih servisih kolesarska postaja, kjer bodo kolesarji na evidenčnih kartončkih zbirali pečate in po zaključku prejeli priložnostno spominsko medaljo. Benjamin Kanjir 19 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 Šport, Pisma bralcev MOZIRJE OPEN 2015 Ekipa Cockta najboljša med odbojkarji V soboto, 15. avgusta, je športni park ob Savinji v Mozirju gostil vse bolj priljubljeni turnir mešanih dvojic v odbojki na mivki. Turnir je bil mednarodno obarvan, saj so med 24 ekipami poleg slovenskih tekmovali tudi hrvaški odbojkarji. Zmagovalca turnirja Sara Vidovič in Iztok Novak sta si nadela ime Cockta. (Foto: Rok Rakun) Predtekmovalni boji so potekali po mednarodnih pravilih odbojke na mivki, medtem ko so za finalne obračune organizatorji pravila malce priredili. Zaključni boji so tako potekali na tri dobljene ni- Slavna slovenska odbojkarica Simona Fabjan v akciji (Foto: Rok Rakun) ze, znotraj katerih je ekipa morala za zmago osvojiti 11 točk. Po več kot petnajstih urah atraktivne in napete odbojkarske igre sta turnir kot najboljša zapustila Sara Vido-vič in Iztok Novak, ki sta si nadela ime Cockta. V finalu sta gladko s 3:0 v nizih premagala ekipo 1 na SVETOVNO PRVENSTVO V ATLETIKI V PEKINGU Barve Slovenije zastopala tudi Maja Mihalinec 1, kjer je v navezi z Evo Svatina tekmoval lanskoletni zmagovalec mo-zirskega turnirja Matej Grafenauer. Bolj napeta je bila odločitev za tretje mesto, kjer se je slovenski par Isto dobr v sestavi Urška Kne in An-že Kavran veselil zmage s 3:2 nad hrvaško zasedbo Agricola, za ka- V času od 23. do 30. avgusta poteka v Pekingu 15. svetovno prvenslvo v atletiki. Na olimpijskem stadionu Ptičje gnezdo je nastopilo rekordnih 1.931 športnikov iz 207 od skupno 214 atletskih federacij. Slovenijo zastopa osem športnikov v različnih disciplinah. Med osmerico je tudi Maja Mihalinec. Mo-zirjanka je nastopila v teku na 100 in 200 metrov. V nedeljskih kvalifikacijah na 100 metrov je Mihalinčeva, sicer članica AK Velenje, tekla v sedmi skupini in z rezultatom 11,42 v skupini dosegla četrto mesto ter za las zgrešil polfinale. Tja so se namreč uvrstile le prve tri iz skupine. Tako je mlada Zgornjesa-vinjčanka v Pekingu dosegla 32. izid med 54 sprinterkami iz celega sveta. Več v prihodnji številki Savinjskih novic. Tekst in foto: Marija Šukalo V nedeljskih kvalifikacijah na 100 metrov je Maja Mihalinec tekla v sedmi skupini in z rezultatom 11,42 v skupini dosegla četrto mesto ter za las zgrešil polfinale. Nekaj o realnem poročanju Sem redni naročnik Savinjskih he. Vsi smo pričakovali, da bo po- tero sta nastopala Ema Premc ter Svibor Dolenc. Ob igrišču je potekal tudi bogat spremljevalni program, kjer so tekmovalci med drugim izbrali miss turnirja. Ta naziv je pripadel Tini Božič. Glavna nit odbojkarskega turnirja je predvsem druženje in povezovanje odbojkarjev celotne Slovenije, kot tudi zunaj meja. Po odzivih igralcev je bil turnir zelo dobro organiziran, zato se ga bodo v bodoče zagotovo še udeležili. Primož Vajdl novic. Včasih jih preberem bolj podrobno takoj, včasih pa ji le »prele-tim« in si jih shranim za kasneje, ko imam več časa. Marsikdaj sem že opazil, da je bilo poročanje o kakšnem dogodku pomanjkljivo, nestrokovno ali pa malo pristransko, včasih pisec koga »prekrsti«, včasih pa dogodka ne opiše tako, kot se je odvijal do konca. To opažam predvsem pri prispevkih gospe Marije Šukalo. Navedel bom samo enega. Letos sem si na dopust odnesel par številk vašega časopisa, da bi jih bolj podrobno prebral. V 28. številki na strani 10 gospa poroča o predstavitvi knjige: Šaljive zgodbe pod rečiškim zvonom. Prireditev se je odvijala v nedeljo, 21. junija, v prostorih Medgen borze na Rečici ob Savinji. Če dogodku ne bi osebno prisostvoval, bi si mislil, da je bilo vzdušje med prireditvijo in po njej res tako sproščeno in prijazno, kot se za tak dogodek spodobi in kot ga je opisala ga. Šukalo. Ampak ne vem iz katerega razloga ni navedla dogodka, ki se je odvil na koncu prireditve, ko se je k besedi javil »priznani inovator« (tako je sam poudaril) gospod Jože Bider iz Dol-Su- vedal še kakšen dodatek k šaljivim zgodbam o sosedi Joži, ki jih je povedal avtorjema knjige. Ampak on je izkoristil dani trenutek in izvedel »osebni napad« na župana in prisotne člane občinskega sveta, češ da mu (kljub temu da že uživa pokojnino) omenjeni nasprotujejo izvesti »dobrodelni projekt«, ki bi rešil problem ogrevanja v osnovni šoli (in bil vzporedno njegov najbližji »razstavni eksponat«, ki bi ga plačala občina), in da mu pri tem mečejo polena pod noge zato, ker skušajo pridobiti tudi drugo ponudbo! Podrobnosti ne bi več omenjal, ampak odnehal ni niti potem, ko ga je hotel ob sugestiji avtorjev knjige prekiniti moderator dogodka g. Bert Savodnik. Tako je večina prisotnih, ki niti ni vedela za kaj gre, odšla ogorčena in slabe volje domov. Skratka: ne bi bilo slabo, če bi vaši dopisniki pisali tudi realno o takšnih stvareh, ki se velikokrat dogajajo ob raznih prireditvah, da niso kasneje le stvari gostilniških debat. Lep pozdrav! Jožef Veninšek Rečica ob Savinji 86a 3332 Rečica ob Savinji Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 20 Kronika, Šport POLICIJA SVETUJE Za večjo prometno varnost otrok ob začetku šolskega leta MATJAŽ SEM, spec. pomočnik komandirja PP Mozirje policijski inšpektor II Pred nami je začetek novega šolskega leta. Na cestah bomo veliko pogosteje kot med počitnicami srečevali otroke, med njimi se jih bo mnogo podalo v šolo prvič. Skrb za tiste, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je izredno pomembna. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi na učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole in so še razigrani. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), prav tako ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč, zato morajo vozniki nanje še posebej paziti. Za večjo varnost otrok vam policisti svetujemo: Starši! Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometno-var-nostni vzgoji otrok! Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne samo na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem ne pozabite: najboljša vzgoja je vedno vaš lasten zgled! Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Tudi sami se vedno pripnite! Vozniki! Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni! Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih ...). V skladu z usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa bomo policisti ob začetku šolskega leta izvedli ustaljene aktivnosti. S stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh bo- nosti sodelovanja z drugimi institucijami pri varovanju otrok (npr. z avtomoto društvi, združenji šoferjev in avtomehanikov, občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu). Pridobimo tu- do prispevali k umirjanju prometa. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. V skladu z usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa policisti ob začetku vsakega šolskega leta izvajamo ustaljene aktivnosti. S stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh prispevamo k umirjanju prometa. Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov ter v nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogosteje zadržujejo. Aktivnosti policije so razdeljene v tri sklope: • aktivnosti policije pred začetkom šolskega leta Pred začetkom šolskega leta policisti pregledamo cestnopro-metno signalizacijo v okolici šol in o ugotovitvah obveščamo vzdrževalce cest. Vodstva šol opozarjamo na dolžnost varovanja otrok na šolski poti, skupaj z vodstvom posamezne šole pa pripravimo načrte varnih poti v šolo in predlagamo morebitne spremembe prometne ureditve. Da bi zagotovili čim višjo raven prometne varnosti naših najmlajših, šolam predstavimo tudi mož- di informacije o vsakodnevnih organiziranih prevozih otrok v šolo in iz šole. • aktivnosti policije v prvih šolskih dneh V okolici šol policisti v prvih šolskih dneh izvajamo poostren nadzor prometa, še posebej med prihodom učencev v šolo in odhodom domov. Preverjamo varno hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost prvošolčkov z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi za večjo varnost ob zmanjšani vidljivosti, brezhibnost koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem. Redno preverjamo tudi pravilno uporabo varnostne čelade. Policisti v začetku šolskega leta tudi poostreno nadziramo tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok ter uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih, s katerimi starši vozijo otroke v šolo. Ob začetku šolskega leta policisti za starše prvošolčkov pripravljamo tudi predavanja o prometni varnosti. Učencem predavamo o prometni vzgoji in jih spremljamo po šolskih poteh, jim svetujemo in jih učimo o pravilni udeležbi v prometu, ob tem pa opozarjamo na morebitne nevarnosti. • aktivnosti policije med šolskim letom Tudi sicer policisti med šolskim letom preverjamo brezhibnost avtobusov za prevoz otrok na izlete ter kontroliramo njihove voznike (preverjamo npr. počitek pred vožnjo, psihofizično stanje voznika, kontroliramo dokumente). Precej pozornosti posvečamo tudi nadziranju organiziranih šolskih prevozov otrok in prevozov otrok, ki jih opravljajo njihovi starši. Pri izboljševanju prometne varnosti sodelujemo z mentorji prometne vzgoje in vodstvi šol, pa tudi pri izvedbi kolesarskih izpitov. Naslednjo soboto 31. ultramaraton V organizaciji Društva maratoncev in pohodnikov Celje bo v soboto, 5. septembra, potekal že 31. Ultramaraton Celje-Logarska dolina. Kot že nekaj let bo start za najdaljšo, torej 73 km dolgo tekaško preizkušnjo v Celju ob 6. uri, za 42-ki-lometrski maraton bodo udeleženci startali v Mozirju ob 9. uri, na 27 km dolgo progo se bodo podali z Ljubnega ob Savinji ob 10.30 uri, iz Luč pa uro pozneje za najkrajšo, 17-kilometrsko relacijo. Dolžina najdaljše trase maratona šteje tudi za tekmovanje Euro- pa cup, zato mora znašati razdalja natančno 73 km. Maraton je časovno omejen na 12 ur, zato bodo morali tekmovalci premagati 6,25 km na uro. To je povprečno 9 minut in 36 sekund za vsak kilometer. Tisti, ki bodo počasnejši, kot določa limit, bodo izločeni iz tekmovanja in se jim bo odvzela štartna številka. V prometu bo potrebna posebna previdnost v času, ko bo potekal maraton po Zgornji Savinjski dolini, saj poteka trasa z Ljubnega do Logarske doline večinoma po glavni cesti. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 21 Zahvale, Kronika, Oglasi Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami vedno si. V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil dragi Ladislav ATELŠEK iz Nizke Hvala vsem, ki se ga spominjate, molite zanj in se udeležujete svetih maš ter prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA ob izgubi dragega Milana PETROVIČA iz Zadrečke 13, Nazarje 28.6.1949 - 4.8.2015 Zahvaljujemo se vsem prijateljem in sorodnikom iz Slovenije in tujine, gasilcem iz Nazarij, predstavnikom društva DLS iz Ljubljane, društvu upokojencev iz Nazarij, cerkvenemu zboru in Sinaju iz Mozirja, predstavnikom blokov iz Nazarij, avtoprevoznikom in obrtnikom, šoferjem, sosedom, krajanom, gospodu župniku in vsem, ki so meni in moji družini olajšali trpljenje in pomagali v trenutku, ko smo jih najbolj potrebovali. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči soproga Mirjana Petrovič, sin Vlado z družino in sin Darko z družino Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival. Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, a delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite... (A. M. Slomšek) ZAHVALA v 79. letu je za vedno zaspal naš dragi mož, ati, tast, dedi ter pradedi Janez ŽUNTAR, starejši p.d. Dobrovčev Ivan iz Zgornjih Pobrežij 31.5.1937 - 19.8.2015 Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste se v velikem številu poslovili od našega dragega, izrekli sožalje ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Posebna zahvala gospodom župnikom, zdravstvenemu osebju, govorcem, pevcem, gasilcem, šoferjem, čebelarjem ter vsem ostalim. Hvala vsem, ki ste zanj storili karkoli dobrega in postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in se kakorkoli spominjate nanj. Vsi njegovi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • OB SODE S PIVOM Ljubno ob Savinji: V noči na 19. avgust je neznani storilec vlomil v skladiščne prostore podjetja na Ljubnem ob Savinji. Ukradel je 81 inox sodov piva. Materialna škoda znaša okoli 11.000 evrov. • VLOMLJENO V STANOVANJSKO HIŠO Homce: 22. avgusta so bili policisti PP Mozirje obveščeni, da je bilo na Homcah vlomljeno v stanovanjsko hišo. Na kraj je odšla patrulja, ki je z zbranimi obvestili in opravljenim ogledom ugotovila, da je neznani storilec tega dne med 9. in 11. ter 14. in 15.15 uro na nepojasnjen način vstopil v stanovanjsko hišo, kjer je preiskal prostore. Pri tem je iz hiše odnesel denar in več kosov zlatnine v skupni vrednosti okoli 2.060 evrov. 22 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 Zahvale Odšla je, prijazen pogled je ne bo več razveselil, huda beseda je ne bo več prizadela. ZAHVALA ob izgubi mame, babice in prababice Marije ŽEROVNIK iz Nove Štifte 1928 - 2015 Vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, jo obiskovali v času njene bolezni, se iskreno zahvaljujemo. Sinovi Jernej, Rafko in Jože z družinama Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo na tebe se bo polnila. V SPOMIN Francu PLESNIKU 23.11.1955 - 31.8.2014 Minilo bo eno leto od nepričakovanega slovesa. Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče ali se udeležujete svetih maš njemu v spomin. Vsi njegovi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. V nebesih sem doma, od tega ne sveta, nebes se veselim, tja priti si želim. ZAHVALA V 94. letu je k Bogu odšla naša teta Jožefa VRTAČNIK iz Sp. Kraš 5.5.1922 - 15.8.2015 Ob slovesu od tete se zahvaljujemo za izražena sožalja v osebni in pisni obliki. Hvala osebni zdravnici dr. Podbregar Marš z ekipo, pa-tronažnim sestram in reševalcem. Hvala g. župniku Ivanu Šelihu za opravljen obred ter patru Viliju za somaševanje. Iskreno se zahvaljujemo gasilcem, pevcem, praporščakom, govorniku g. Bojanu Štruklju, darovalcem za svete maše, sveče in dar za cerkev, pogrebnemu podjetju Morana in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zbogom teta, izpolnila se Vam je vaša srčna želja, da se poslovite s tega sveta ob sorodnikih. Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante Alighieri) ZAHVALA Povsem tiho se je od nas poslovil Franc ŠTIGLIC iz Vologa 8.2.1931 - 17.8.2015 Frančkov iskrivi duh se je pomudil z nami na naši poslednji skupni poti, ki so jo s svojo prisotnostjo in udejstvovanjem prežemali sorodniki in vsi najbližji. Zahvaljujemo se prav vsakemu od vas, ki ste pokazali, da ste Franč-ka imeli zares radi - tako domačim, prijateljem, znancem in sosedom za toplo snidenje in živopisano cvetje ter darove, kot tudi župniku g. Ivanu in patru Viljamu za besede utehe in slavnostni obred, govorniku g. Bojanu in gasilcem za dostojen pokop ter organistu in pevcem za občutno petje. Seveda pa posebna zahvala velja tudi vsem, ki ste Frančku stali ob strani v času njegove bolezni. Osebnemu zdravniku g. Leskovšku, medicinski sestri ge. Marti, patronažni sestri ge. Staši, dežurni službi in zdravstvenemu osebju v Topolšici, ki je nad njim bdelo v njegovih zadnjih dneh. Hvala pa prav tako ge. Jelki za predano skrb. Naj Franček še dolgo ostane v naših srcih! Vnuk Mitja Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 23 Za razvedrilo Cvetke ŽIRIJA Z MEŠANIMI OBČUTKI Irena Vrčkovnik (od leve), pevka, članica žirije na festivalu v Lu-čah: »Ekipa, nasmeh za sliko!« Tomaž Podlesnik, kapelnik dolinske godbe, član žirije: »Ni časa, poslušam.« Neža Kladnik, v. d. direktorice solčavske Rinke in članica žirije: Sedaj se koncentriram. Se bom raje pozneje smejala.« Tomaž Guček, profesor diatonične harmonike in član žirije: »Ne me zdaj flešat. Že tako se vse blešči od lepih nastopajočih deklet.« BOŽO PRIVLAČI ZALJUBLJENE KAČE Kar srhljivo je bilo videti Božidarja Plesca, mozirskogajevskega tiskovnega predstavnika in občasno tudi rož-fizikalca, kako se spogleduje z največjo kačo, kar jih je prilezlo v Mozirski gaj. Medtem ko so leponoge manekenke šarmirale obiskovalce piton šova, si je velikanska kača dala opravka z Božidarjem. Lezla mu je vse do vratu, se z njim molče pogovarjala in mu nazadnje zaspala na prsih. Je našemu junaku zastajal dih? Kdo bi vedel, tam okoli skoraj nihče ni dihal. »POLETNI SAL« JE STISNIL Govorilo se je, da je v Mozirskem gaju nekoga stisnilo ... No, pa še res je bilo. Na minuli poletni razstavi poljščin, cvetja, mladenk na do-ooolgih nogah in kač. Ena izmed največjih in najdaljših kač, šestme-trski piton Bobo je stisnil šefa društva Bioexo za vrat tako, da le-ta skoraj ni več »glumil«. A se je vse srečno končalo, ko je skrbnik maxi kačona Aleš Abram uspel izda ... aaa ... viti čarobne besedice: »Bobo, dobiš zajčka, dvaaaaa!« A gledalci so bili priča le obljubi. 24 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 Križanka, Informacije Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: ARIOSO - krajši melodični odlomek; RAMAN ■ indijski fizik (Čandrasekara Venkata); S PA A K - belgijski politik {Paui-Henri); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): PTAH, CAF, RENTNINA, OST, ETAN, USAIN BOLT, ROČ, JOLIE, KAPUSJE, AZORI, ANASTAZA, BREZEC, LAT, OPARNIK, ARA, IGRALO, NARAV, ON, PROT, NI OB A, ATIK, SALOVEC, OLJNICA, OMAMICA, DOL1NAR V_ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 36. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 25 MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ OPRAVLJAM PLESKARSKA DELA v notranjih prostorih, barvanje fasad in nadstreškov, starejše tehnike z apnenim beležem ter polaganje knauf sistemov ... gsm 030/305-570. Pleskarstvo, Tadej Grudnik s.p., Zadrečka c. 15, Nazarje. ◊ SEČNJA IN SPRAVILO LESA Nudimo sečnjo in spravilo lesa; gsm 051/361-956. Gorič Borut s.p., Trnovec 8, 3332 Rečica ob Savinji. Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Petek, 28. avgust Napovednik dogodkov ob 19.00. Galerija Stekl Gornji Grad Odprtje razstave Eveline Azur Vonj po rožah Sobota, 29. avgust ob 7.00. Mlekarna Celeia, Arja vas Start Velikega maratona Zelene Doline ob 9.00. Krnica na Logu 4. tradicionalno tekmovanje med zaselki občine Luče ob 9.00. Industrijska cona Ljubno ob Savinji Start Malega maratona Zelene Doline ob 10.30. Pred Domom kulture Velenje Lutkovna predstava Rdeča kapica ob 11.00. Alpski vrt na Golteh Gobarski praznik - otvoritev razstave gob ob 14.00. Alpski vrt na Golteh Strokovno predavanje Varstvo narave v gozdu ob 20.00. Kulturni dom Gornji Grad Gledališka predstava Z lesom v svet ob 20.00. Spodnje Pobrežje Gasilska veselica z ansamblom Roka Žlindre Nedelja, 30. avgust ob 10.00. Alpski vrt na Golteh Gobarski praznik - razstava gob in svetovanje determinatorjev ob 15.00. Blate pri Rečici ob Savinji Koncert Okteta 9 Ponedeljek, 31. avgust ob 21.00. Pred Domom kulture Velenje Poletni kino: Bog, le kaj smo zagrešili? ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, težke od 100 do130 kg, možna dostava na dom; gsm 031/832-520. Prašiče, najboljše mesne pasme. Možna dostava. Fišar. gsm 041/619-372. Prodam pujske in odstavljene svinje za dopitanje; gsm 051/387625. Prodam bikca rjave pasme, starega 10 dni; gsm 041/835-658. Prodam bikca simentalca in teličko friziko, stara 14 dni; gsm 051/358408. Telico, brejo 8 mesecev, pašno, čb limuzin, prodam; gsm 051/414382. Prodam telico čb, brejo 8 mesecev, pašno, brez rogov in suha bukova drva; gsm 041/226-251. Prodam oslička, starega 1 leto, in bukova drva; gsm 031/695-208. Prodam dva bikca ls, sr, stara 3 mesece; gsm 031/855-186. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj; gsm 041/653286. Kupim telice in krave za zakol, pla- čilo takoj; gsm 031/832-520. DRUGO - PRODAM Prodam otroški voziček, kombiniran (rjav), z jajčko (maxi-cosi), qu-inny, cena skupaj 120 EUR; gsm 031/414-403. Prodam suha bukova drva, možnost razreza in dostave; gsm 031/332-632. Malo diatonično harmoniko znamke Müller z zaščitnim kovčkom, torbo, uglasitev CFB, malo rabljena, zelo lepa. Cena 1.100 EUR; gsm 031/366-230. Ugodno prodam nove ženske motoristične hlače št. 38 in novo žensko motoristično jakno št. 38; gsm 041/339-031. Prodam krompir, rdeč, za ozimnico, zelo dober; gsm 031/557-344. Prodam lesene gajbice; gsm 041/261-565. Traktorsko kosilnico sip 135, bob-nasto, prodam; gsm 031/774520. Prodam domače žganje; gsm 041/216-648. Prodam rdečo peso za vlaganje, korenje in spomladanski česen; gsm 031/342-932. Prodam suha bukova drva, cepljena, razrezana na 33 cm, zložena v paleto; gsm 041/614-818. Mlin za sadje prodam, možna dostava; gsm 041/818-899, popoldne. VOZILA - KUPIM Kupim traktor zetor, IMT, štore, uni-verzal ter ostale traktorje; gsm 030/419-790. VOZILA - PRODAM Prodam traktor zetor 4712 in prikolico; gsm 070/801-170. NEPREMIČNINE Oddam opremljeno dvosobno stanovanje v okolici Nazarij; gsm 041/416-809. Prodam vikend hišo, takoj vseljivo v Ljubiji - Kolovrat; gsm 070/777281. Prodam trosobno stanovanje v Nazarjah. Cena po dogovoru; gsm 040/255-401. V Zgornji Savinjski dolini kupim manjšo starejšo hišo, vikend, zazidljivo zemljišče; gsm 041/620-451. OSEBNI STIKI 46-letni očka se želi poročiti s punco svojih let; gsm 041/859-096. Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com 26 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 Oglasi « Savinjske novice št. 35, 28. avgust 2015 27 ob 12.00 uri misijonska dobrodelna s številnimi nastopajočimi različnih RELAX ŠOLA VOŽNJE OB SAVINJI z gostom salezijanskim duhovnikom in Jozetom Andolskom misijonarjem g. pricetek a sveto maso v župnijski cerkvi v Lucah tombola na pnreditveriEm prostoru v šotoru Biomase n3 Produ v Lucah Bogat duhovno-kulturno-zabavni program glasbenih zvrsti VODITELJA PR RED TVE FRANCI PODBREZNIK IN ANDREJA LENKO EDINO LJUBEZEN LAHKO RESI SVET, Pokrov i te I j 3 a kc i je sta HOTEL ' iinsrtiio pok1nn(i oMwUo uc.tirfi Izbiramo najbolj priljubljen ' pldn i n s k v Zgornji Savinjski dolini SpottpvifH bralci In tirdUL.- idviiij^K i iiov-l. nn viiku ¡«toinju planinske seiti»iiTw st t uiedn^ivti odiutin, Lli v» povprašamo, k-biirri planinskidom odroma ket.i n» območju Z^orr-ie s a vin; ^ke dol ne med usrri n^holj prHtuhljenJa. Vritrti red po drugem krO£u glaSO vanjo: t th>m planincev na Fitrtund (701 m) H: MrH7-ir|[? • Moilrsfca koia n» C-oEieh (1.35G m] ■ PD Moi rji (m) • Kota nt KJemttviH jai^ J*«' fljstrito (mq8 m) ■' ' SttliJjVd (it) ■ Kola na Travnl ku [ m) - F'D Lpu&nc ofc (9] ■ Dum na Mu rti nI pkmihl {M53 tu) PU Lurri|i CmJ ■ Koča na Loki pod Raduho (1.534 m) - PD Lui? [71 ' KoČlI v Gmlioi n |Hrt! S .uliil 1 [t (r. i| b u m) PU Mei ¡ta £ j) - Dom planincev u Logarski dolini (S yt m) ■ PD Celja (flatiH 11 ■ Doni na Smrekoveu (1.377 m) N> irna na KoroiKeim • Frlschiufoii dnm nn Okrešlju (1-396 ni} PD Ceiie Miri tfl ■ Koi bekov don i na Koroik i f ij6o3 m) PD Celje M&tLu » Planinski dom L Štajerskega bataljona na treti t^Gt ml PD Vransko VSjk Leden LiOlIlU iT'.ud prjvuOSHO priiuetlilll ¿IjsuVi: LJJi: ,-i ne i -..1 i dys J-Iffi}pmn)ks lagrad, ti "| prispeva I n C el jska kor.i in Zaääit^ Lukai - West Blue Mo tir je. VSe proline glaspVflfce bfldr: Bb zakljdiHu 'zbora soGelGvaie v Srez:jsn^u g.FiVrih nagrad, Ki iu prav1 tikoprispavata omenjena pokrovitelja. n in- ■■iiiitc'.': zajirfeont za n nsebi ■■■ liorl1 Ili i iij',ka :