Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15 (Lovro Pičman). Naročnina znaša: za celo leto .... 30‘—Din za pol leta	15'— „ posamezna številka .	. l-50 „	V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!	Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto III.	Ljubljana, dne 27. septembra 1934.	Štev. 18		
Sreski načelnik dr. Ogrin Fran, pokrovitelj I. Obrtne razstave v Kranju:
Nekaj besed o pomenu obrtništva.
to drugod; na naši kmetski zemlji, v stanu nameščenca in delavca, pa med drugim v obrtniški delavnici.
Zato je in ostane obrtništvo važen činitelj, ne samo v gospodarski proizvedli ji, marveč i v socijalni strukturi naroda. Težak je zanje današnji čas v vsesplošni tekmi in krizi. Raditega pa nam je tem-l>ol j ceniti njegovo vol jo do obstanka in njegovo stremljenje po izpopolnjevanju in napredovanju.
Tako stopajo pogumni, vztrajni obrtniki Kranja ter bližnje in daljnje okolice, drugič pred našo javnost z obrtno razstavo, ki se otvori v Kranju, v Maj-dičevem mlinu dne 50. t. m. in bo trajala do 8. oktobra. Zato naj oblastva in narod vzamejo to s priznanjem na znanje.
Čemu pa služi obrtna razstava?! Ona nam je zrcalo obrtnega gibanja in napredka! Ona naj bo prilika za medsebojno spoznavanje in spoštovanje vseh slojev. Ona naj našim vrlim obrtnikom
V družabnem in državnem občestvu v pravični oceni njih dela in truda in živijo razni sloji: kmetski, delavski, priložnostnem nakupu daje vzpodbudo uradniški, obrtniški, trgovski, industrijski. Njih postanek in položaj je plod sto in stoletnega razvoja, nihanja in pre-obrazovanja. Ne more pa se smatrati, da so današnji medsebojni odnosi med sloji ter med temi in državno skupnostjo ustaljeni in da ne bo nadaljnega razvijanja in izpreminjanja.
Nedvomno, mehanizacija in tehni-zacija materialnega in produktivnega ustvarjanja se ne bo dala več zavreti. S tem pa ni rečeno, da bodo naposled le stroji in tovarniški obrati motorji vsega gibanja. Življenje bi postalo preveč enostransko, enolično in pusto.
Ustroj človeškega organizma je dvojne narave, telesne in duševne. Po tem je uravnana tudi vsa kultura, zato ločimo materialno in idealno kulturo. I reba je i enih, i drugih dobrin, da se moremo vzdrževati in napredovati. Res, v službo
Šiška Josip,
ključavničar — tajnik skupnega združenja obrtnikov v Kranju.
Obrtne razstave -obrtniška potreba.
Ob otvoritvi vsake razstave morajo prireditelji s primernimi argumenti podpreti in povdariti pomen prireditve, za katero so sami in razstav-Ijalci morali doprinesti velike žrtve. Prvi v obliki dolgotrajnega prostovoljnega dela, drugi pa so morali vložiti v razstavljene predmete najboljši materijal, za izdelavo teh pa vso svojo umsko in ročno spretnost. Zato ne bo odveč če tudi mi ob priliki otvoritve druge obrtne razstave v Kranju izpregovorimo nekaj besedi, ki naj dokažejo kako velik in pozitiven pomen imajo take prireditve za obrtnika-razstavljalca, družbo in za državo.
Vsaka razstava ima vzgojen pomen. Ne samo za razstavljalca, temveč tudi za posetnika razstave. Taka pridobitev je za obrtnika najboljša šola, ker so njegovi? predmeti izpostavljeni javnemu presojanju. Že sama odločitev javno razstaviti je velik korak napredka, ki zasluži javno pohvalo. Kajti ta korak ima posledice, ki obrtnika-razstavljalca primorajo, da v razstavljene predmete vloži svoje znaje, ročno in umsko, ker hoče in želi pokazati publiki stopnjo svoje strokovne dovršenosti. Ta vpliv zadostno dokazuje našo trditev, da je razstava sijajno vzgojno sredstvo za obrtnika-razstavljalca. Če pa razstavljene predmete nato pregleduje obrtnik-strokovnjak, ki je sitrokovno bolj dovršen, kakor razstavljalec in če
Mesto Kranj z Majdičevim mlinom, kjer se v nedeljo otvarja 11. obrtna razstava, ki bo otvorjena
od 30. septembra do 8. oktobra t. 1.
V mestu Kranju je močna podružnica DJO, ki jo vodi agilni odbor na čelu s predsednikom
tov. Pollakom J.
je treba postaviti vse ročne in materialne sile, vso iznajdljivost v mehaniki in tehniki, da more obstajati svet spričo naraščajočega človeštva in v medsebojni borbi narodov in dežela. Vendar pa ta smer in industrijalizacija ne more iti tako daleč, da bi postali ljudje ob brnečih in pevajočih strojih tudi sami stroj in da bi obvladale vse ustvarjanje zgolj tovarne. To bi bilo protivno našemu bitju.
Poleg materialnih dobrin nam je treba tedaj še idealnih (duhovnih) ljubavi do bližnjega, domovinske zavesti. Pega do grude, prijateljstva, požrtvovalnosti nam stroji sami ne bodo dali. Tla za gojitev in ohranitev naštetih idealov cve-
za nadaljne izpopolnjevanje in uspevali je! To ne bo samo v korist obrtnikom samim, ampak tudi kupujočemu občinstvu in državi, ki je interesirana na vsakem napredku.
Skupno združenje obrtnikov v Kranju na čelu s svojim odborom si tedaj laliko šteje v čast in zaslugo, da prireja v Kranju drugo obrtno razstavo, ki je žela že lani polno pohvalo in priznanje.
Po začrtani poti krepko naprej!
izreče svoje strokovno mnenje, ki v tem primeru tudi vzgojno vpliva na razstavljalca, se nam je izluščil drug tehten dokaz vzgojnega pomena razstave.
Nadalje je razstava važen dogodek za tisti kraj, v katerem se vrši in za njegovo oholico. Prebivalci sami dokumentirajo važnost take prireditve, ker se zanjo zanimajo, jo posetijo in je končno skoro glaven predmet njihovega dnevnega razpravljanja.
Ima pa vsaka razstava eminenten pomen za našo mladino, ki je za vsako novost in izpre-membo v dnevnem kolesju dostopna. Ona v svoji nepokvarjenosti in dostopnosti za pestrost na svoj način pokaže ih dokaže, da so zanjo razstave
najboljše vzgojno sredstvo. Na razstavljenih predmetih se uči mladina spoštovati, namen in pomen dela. Zato morajo prireditelji razstav vedno računati z našo mladino in ji na vsak način omogočiti poset, če so prireditve seveda zanjo primerne.
'Navedli bi lahko še več primerov, ki bi opravičevali namen in pomen razstav, pa mi se omejimo samo na navedene.
Sedaj poskusimo biti malo bolj praktični in posvetimo še na finačno stran razstavljanja. Zakaj pa predvsem pridobitni stanovi, obrt, trgovina, industrija, kmetijstvo razstavljajo? Zato, ker jim njihovi računi ali kalkulacije obetajo dobiček. Dobiček se obeta prirediteljem razstav in raz-stavljalcem. Prireditelji velikopoteznih razstav ali velesejmov so dobro fundirani industrijci, veletrgovci, bankirji in še drugi petičniki. V našem primeru je to druga obrtna razstava v Kranjn, so pa prireditelji le obrtniki-razstavlialci.
Kakor se prvi (industrijci, veletrgovci itd.) radi udeležujejo rentabilnih poslov, tako naj tudi obrtnik poskuša v lastni režiji z združenimi močmi doseči gmoten pripomoček za svoj razvoj, svoji strokovni organizaciji pa pokloniti čim več ugleda in zaupanja. Ce je kdo potreben podpore, je gotovo mali obrtnik, kateri si drugače ne more utreti poti do virov dohodka. Vsak trud je izvršen zato, da se ga pač V tej ali oni obliki nadomesti, da se nadomesti potrošek vztrajnosti, časa in sile, kar je treba vložiti v tako stvar.
Glavni namen obrtniških razstav v sedanjih težkih časih pa je nuditi posetnikom priliko uve-riti se, da naše obrtništvo kljub vsej težki pezi krize vedno vztraja na svoji pošteni poti in nudi konsumentu cenene in dobre ročne izdelke. Da se pa naš obrtnik more zaščititi in pridobiti novih odjemalcev, zato prireja obrtne razstave, ki pokažejo obrtnikovo žilavo voljo do vztrajanja v življenju tudi v časih najtežje gospodarske depresije. Zato je tembolj dolžnost vsega kupujočega občinstva in vsega naroda, da moralno in materi-jelno podpre obrtne razstave z kupovanjem domačih obrtniških izdelkov, s čemer se naj daje domačemu obrtništvu vspodbudo k vedno večjim uspehom.
Z takimi revijami — nastopi pred javnostjo naj se obrtništvo dviga visoko do svojih ciljev k popolnosti in vsaj delnemu blagostanju, vsi pa mu nudimo vsestransko pomoč in podporo.
Jurij Pollak,
mizarski mojster in predsednik podružnice DJO Kranj.
Naše organizacije in pokret.
Že od prvega početka ustvarjanja pripomočkov za občo uporabo, se je v delu samem porajalo hotenje, da mora vsak predmet biti sestavljen, združen, tako, da more služiti svojemu namenu. Zato je ves razvoj obrti bil od primitivne dobe, pa do danes zgrajen na principu skupnosti. Kajti že naravna zahteva je, da se vsaka večja stvar mora izvršiti, doprinesti in sestaviti iz različnih vrst materijala in potreb.
Na isti podlagi in potom življenjskih skušenj je obrtništvo zasledovalo potek svojega ustvarjanja ter se tako v toku časa usposabljalo v vseh obrtniških poklicih. Tako se je umevno razvila večja udobnost, enako zahteve, kar je moral pač kriti obrtnik s svojimi ročnimi izdelki. Pri vsem tem razvoju pa se je miselnost tega ustvarjalca,
usmerila ne samo telesno, za večjimi zmožnostmi, pač pa se mu je začela buditi zavest, da mora vse to roditi tudi na duševni strani zanj mnogo koristnega.
Vsporedno z razvojem in drugimi stanovi so se ustvarjale organizacije rokodelcev, ki so imele v prvi vrsti ta namen, da ščitijo in pridobivajo svojim strokam in rokodelstvu vse pravice, ki mu pripadajo. Ker je človek moral pri tem skrbeti za to, da se od časa do časa izmenjajo strokovna mnenja, se je pričel tudi obrtniški stan združevati brez ozira na poklice. Naši predniki so nam, kot dokaz njihove samozavesti, kot dokaz kako so ljubili svoje stroke in rokodelstvo s katerim so se dvigali in padali, zapustili lepe zglede, kako se je obrtništvu ravnati v bodoče.
Ker ima vsaka doba svoj globji pomen in neovrgljivo zahtevo, da se morajo vsi stanovi prilagoditi razmeram, je v prvi vrsti strnjena iti močna organizacija najboljši vodnik po še nevidni življenski poti, pred seboj v bodočnost. Jasno je, da organizacija obrtništva poseduje dvojni namen njegove življenske sile. Združuje namreč vse plasti in moči k vzporednemu ustvarjanju ter vspod-buja k zdravemu tekmovanju za napredek. Drugo je pa tudi to življenskega pomena, da si obrtniški stan v javnosti zasigura ono mesto, ki mu gre v človeški družbi, ki mu je po njegovi sposobnosti prirejeno, poleg drugih stanov. S tem posega v vse politične in gopodarske razmere in vprašanja, ter si mora v odgovornih momentih zagotoviti trdna tla za obstanek lin neodvisnost. Saj nam zgodovina jasno priča in kaže, kaj se je vse rekrutiralo iz obrtniških stanov za splošnost. Nebroj je stvari, ki so se tekom časa razvile iz prav primitivnega rokodelstva, pa do naših modernih teh-raiičnih naprav in pripomočkov, poleg mnogih drugih izpopolnitev. Pri vsem tem pa je samo eno in to je skupna, združena in odločna jasno povdar-jena obrtniška bitnost, ki mora biti predpogoj za še jasnejšo bodočnost. Zato je nujna potreba, da se obrtništvo zave lastne moči in oceni pravilno pomen svoje organizacije, brez katere ni mogoče nastopati, kaj šele, da bi si izvojevali koristi med močnejšimi strujami. Obrtnik se zaveda, da izpod njegovih žuljavih rok raste vse, kar je potrebnega da služi obstoju in napredku, saj če se_ le ogledamo okrog, vidimo, da je vse kar je lepega in udobnega vendarle napravila obrtniška roka. S svojo umnostjo in pridnostjo se je obrtnik povzpel v višino drugih stanov, ki so trdno povezani med seboj. Da pa more tudi na tej višini ostati, mora koncentrirati vse sile, moči, vzeti mora pod svoje okrilje zdravo, ustvarjajoče in odločno zavedno rokodelstvo. Le v fizično jakem in moralno podprtem in povezanem pokretu je izgled, da se ta bliža svojemu cilju. V masah samozavestnih in odločnih mož, ki povsod in vsikdar odločno zastopajo svoje stanovske interese, se rode ona ugodja, katerih je deležno vse obrtništvo. Tako si more celoten stan skupno priboriti mnogo koristnega, kar mu je potrebno za nadaljni uspešni razvoj. Vse to nam kaže v jasni luči, da tam kjer ni enotnosti v stanu, tam ni napredka. In to slednje mora biti, ako se hočemo obdržati tam, kjer ima častno mesto življenski borec, da ga, ne vrže, nemilost časa pod noge onim, ki se okoriščajo z razpršenimi silami. Obrtnik hoče pri svojem delu enakovredno služiti človeški družbi, kajti dolžnosti, katere izpolnjuje v oboo korist so sad njegove volje in pridnosti. Zato mora biti vsak popolnoma prepričan, da če se združi vse sile, bo mogoče še več koristiti celoti.
! MOHOR ANTON---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------I
I	.	J	. slaščičar, KRANJ |
;il najfinejše sveže pecivo, torte, dezerti, prvovrstni	g;
sladoled ter raznovrstni bonboni lastnega izdelka	H
...............iliiill!.i!!!!iin!!!!!ii!!lliliiil!!i!!Slliiiiilgl!!!il!!5lilillilj!!!ii!lli!iiil3HllllilllilllllllllllHlilllillli!lil!lllii!liliI'''l!lliiillll''ll'n!ISii!liilll!llil!lilillll'''''li‘i'ii‘'”"'’l^^^-'''^iii^^^
KOS ANTON,
strojno mizarstvo,
Huje pri Kranju.
Delavnica modernega pohištva in stanovanjskih oprem.
V1ŠNAR FRANC,
ključavničar in strojno žično pletilstvo,
Stražišče pri Kranju.
VRHOVNIK JOŽE,
kolar,
Jama pri Mavčičah.
Sprejema in izdeluje vsa kolarska dela.
KAVČIČ SIMON,
žimopreja,
Stražišče pri Kranju.
Bitenc Janez
spfošno-sfrojno ključavničarstva
Kranj
Izdeluje usa o to stroko spadajoča deia
Toda, kakor nam delo samo večkra nudi svoje ovire, tako je tudi na organizatoričnem polju, treba orati včasih trdo celino. A znojne kaplje, ki padajo pod brazde požrtvovalnosti in odločposti obrodijo plodne sadove, ki so hrana še mnogim rodovom. Obratno pa se zamude prilike, če nismo čuječi na straži tam, fcjeir se nepoklicani umeša-vajo v obrtniško delo in organizacijo, ki je sklilo iz njegovih srag in železne volje, da potem zastonj kličemo nazaj vse moči in brezplodno trošimo svoje sile. To daje pečat nezavednosti, nesposobnosti in skoraj lahko rečem malomarnosti, ker težko je pozneje storiti nekaj, kar bi preje morali.
Zato je sveta dolžnost vsega obrtništva, da si predvsem v mladih močeh ustvari in usposobi borce, ter jih pripravi za heroje svojih pravic. Le tako in po svoji neustrašenosti si bomo dali poguma vztrajati tudi takrat, ko se najdemo na razpotju in kjer je treba premostiti nešteto ovir. Združimo vse obrtniške sile v celi naši domovini in videli bomo, kaj zmore drugi, takozvani steber države — obrtniški stan. Potem uarn ne bo treba več prositi in moledovati pač pa zahtevati, kar je naše, kar nam je po poti pravice prideljeno.
Naj živi naša obrtniška skupnost! Le v edin-stvu in slogi vsega obrtništva naše države so nam zasigurani uspehi, katere doseči moremo edinole če smo strnjeni v močnih obrtniških organizacijah, in če nas preveva prava obrtniška zavest!
M
IZ UREDNIŠTVA.
Ta številka je izredna izdaja in posvečena predvsem H. obrtni razstavi v Kranju, vsled česar so izostali drugi članki, kar naj blagovolijo dopisniki oprostiti. Prva prihodnja izdaja lista bo v rednem roku ter prosimo vse dopisnike in vodstva podružnic DJO, da pravočasno pošljejo material.
Pojasnilo k izvedbi obrtnega tedna.
Naš časopis je že parkrat poročal o izvedbi obrtniškega tedna. Z ozirom na potek pnprav in organizacijo izvedbe proslave obrtniškega dne in propagandnega tedna objavljamo v informacijo vsemu obrtništvu v Dravski banovini sporočilo osrednjega DJO:	Dne 3. septembra
t. 1. je Savez hrvatskih obrtnikov sklical konferenco predstavnikov obrtniških organizacij, na kateri se je razpravljalo o izvedbi prednjega. Glasom sklepa konference je imela ljubljanska zbornica nalogo pripraviti nadaljno organizacijo centralnega odbora in krajevnih odborov V Dravski banovini. Pri tem pa se je izkazalo, da hoče zopet igrati absolutno vodilno vlogo, nakar naša delegata, ki sta bila pooblaščena od osrednjega DJO nista pristala.
Organizacije DJO so že lansko leto praznovale I. december, kot obrtniški praznik, sporazumno z ostalimi obrtniškimi organizacijami v državi. Pred časom, kakor smo' že poročali, se je vršila konferenca v Slavonskem Brodu, pri kateri je sodelovalo tudi osrednje DJO in kjer se je končnoveljavno sprejela inicijativa za izvedbo propagandnega obrtniškega tedna od L—8. decembra t. 1.
Dne 20. t. m. pa se je vršila anketa, ki jo je sklicala Zbornica za TOI in za katero je bilo že določeno vnaprej, da naj bi imela Zbornica v centralnem odboru 4 zastopnike, Zveza obrtnih društev 2. in 4 Okrožni odbori vsak po 2, skupaj 14 zastopnikov. Za Društvo jugoslovanskih obrtnikov Dravske banovine, kot resničnemu predstavniku večine obrtništva v banovini sta bili določeni 2 mesti, katerih pa delegata seveda nista mogla sprejeti. Predlagala sta, da naj bo v centralnem odboru enako število zastopnikov s strani Zbornice, Zveze o. d. in Okrož. odb. na eni strani ter na drugi enako število s strani Društva jug. obrtnikov za Dravsko ban. in njih podružnic, torej ne 2 : 14. temveč 4:4 ali 8 :8, ker le na ta način smo smatrali, da bode akcija uspela. Zastopniki Zbornice in drugi so soglasno predlog naših delegatov odklonili, vsled česar je bilo istim nadaljne sodelovanje onemogočeno ter smo ustanovili svoj centralni, kakor tuTli potrebne krajevne odbore: a) širši centralni odbor: predsed. Pičmari Lovro, I. podpreds. Šimenc Ivan, II. podpreds. More Emil iz Ljubljane, JU. podpreds. Ilolobar Stojan iz Celja, dalje Košak Ivan, Karol Vidmar, Kosec Ivan iz Ljiib-Ijane in vsi predsedniki, odn. njih namestniki podružnic našega društva, ki jih je 24 v vseh glavnih centrih naše banovine.
b)	Ožji eksekutivni odbor tvorijo:^ Pičman Lovro, Šimenc Ivan, More Emil. Košak Ivan, Vidmar Karol, Kosec Ivan iz Ljubljane, Vrhovec Ivan iz Št. Vida, Požar J. iz Most, Prešeren J. iz šiške in Lojk J. iz Viča.
c)	Krajevne odbore pa je osrednje društvo sklenilo, da sc sestavijo na vseh sedežih podružnic ter naj predsedniki istih (Bled. Celje, Maribor, Laško, Rogaška Slatina, Krško o/S., Radeče pri Zidanem mostu, Logatec, Vrhnika, Cerknica pri Rakeku, Jesenice, Kranj, Št. Vid
n/Lj., Vič, Ig, Moste pri Lj„ Žiri, Medvode, Trbovlje, Kozje, Dravograd, Dev. Marija v Polju, Ljubljana-šiška, Ljuldjana-mesto) po možnosti pritegnejo k sodelovanju še ostale organizacije, predsednike Združenj itd.
Isto velja tudi za vse kraje, kjer so ustanovljeni pripravljalni odbori za ustanovitev podružnic DJO in kjer bodo podružnice še pravočasno ustanovljene.
Osrednji odbor DJO sporoča prednje glasom sklepa eksekutive vsem edinicam, da prično z vsemi pripravami, kakor lansko leto. Vsa na-daljna navodila pa bo dajal osrednji odbor — širši centralni odbor sproti in pravočasno, obenem pa bo tudi list „Obrtnik" prinašal vsa navodila in sploh vse, kar je v zvezi z obrtniškim tednom.
Uprava
Osrednjega društva jugoslovanskih obrtnikov za Drav. ban. v Ljubljani.
Ali ste že naročili koledarček DJO za leto 1935? — Koliko izvodov istega boste razpečali, Javite!
JERŠIN IVANA
ilKIttililM
mesarija in prekajevalnica
Iz obrtniškega pokreta
Podružnica DJO Llubllana-mesto, priredi v korist društva v nedeljo dne 7. oktobra t. 1. v gostilni Perles v Prešernovi ulici „Kegljanje na dobitke". Vsi prijatelji te igre vljudno vabljeni.
Vsak četrtek je za člane sestanek v društvenem lokalu, Rimska c. 19. od 19. ure naprej, kjer posluje čitalnica in se urejuje knjižnica.
Podružnica DJO, Medvode je priredila v nedeljo uspelo vrtno prireditev v prostorih tov. Jesiha. S prireditvijo je vodstvo društva lahko zadovoljno, tako v moralnem, kot materijalnem smislu. Želeti je, da v bodoče tudi sunkcijonarji bližnjih podružnic v večji meri posetijo prireditve podružnic.
Posetite H. Obrtno razstavo v Kranju, ki bo otvor jena v nedeljo ob 1. uri dopoldne pod pokroviteljstvom srezkega načelnika v Kranju g. dr. F. Ogrina.
Obrat je opremljen z modernimi stroji. Dobavlja raznovrstne mesne izdelke. — P o s e t n i k e razstave pogosti z izbranimi in okusnimi izdelki
Razstavljale! na drugi obrtni razstavi v Kranju:
Mizarji:
Pollak Jurij, Kranj.	, .
Zupan Janko, Kranj.
Ažman Drago, Kranj.
Fajfar Andrej, Dolenja vas — Podbrezje. Kos Anton, Klanc,
Kolarji:
Vrhovnik Jože, Jama,
Jan Franc, Kokrica.
Dolenc Jože, Stražišče.
Ključavničarji:
Višnar Franc, Stražišče.
Bitenc Janez, Kranj.
Camernik Franc, Cerfdje.
Pesjak Stanislav, Kranj.
Slaščičarji:
Šink Franc, Kranj.
Mohor Anton, Kranj.
Kern Adolf, Kranj.
Čevljarji:
Kristan Peter, Kranj.
Grašič Ignac, Kranj.
Rant Josip, Kranj.
Ribič Andrej, Stražišče.
Vidic Andrej, Naklo.
Štitiilj Jakob, Struževo.
Kokalj Joahim, Letence.
Perčič Janko, Rupa.
Krojači:
Novak Josip, Kranj.
Šorn Anton, Kranj.
Bedene Stanko, Kranj.
Vidmar Franc, Kranj.
Koželj Frnnc, Primskovo.
Beguš Joško, Primskovo.
Bajželj Štefan, Stražišče.
Pečarj
Oselji Vinko, Kranj.
Steklar:
Turnšek Zvonko, Kranj.
Keramik:
Konjedič Franc, Šmarjetna gora.
Sedlar in torbar:
Šipic Miha, Kranj,
Tapetniki:
Tonejc Viktor, Kranj.
Bernard Maks, Kranj.
Kovač:
Sebastijan Švegelj, Javornik — Sv. Jošt.
Usnjar:
Zupan Leopold, Kranj.
Elektrotehnik:
Janša Franc, Kranj.
Pek:
Tepina Franc, Stražišče.
Puškar:
Mišič Janko, Kranj.
Klepar:
Smolej Alojzij, Kranj.
Mesarja:
Jeršin Ivana, Kranj.
Keramični izdelki:
Osterman Mihael, Kranj.
Žimopreja:
I. Knific, Stražišče.
Mlekarska zadruga, Naklo.
Vinogradnik:
Jakovac Franc, Jastrebarsko.
Tiskarne:
Tiskovno društvo, Kranj.
„Kolektor", Stražišče.
BERČIČ PAVEL,
mizarstvo,
Stražišče pri Kranju.
PESJAK STANISLAV,
izdelovatelj tehtnic,
Kranj.
ANTON SMOLE
zelezo livarn a DOBROVA pri LJUBLJANI
uliva vsakovrstne dele za stroje Iz litega železa, cinka, aluminija, medenine i. t. d. Stalno v zalogi patentne plošče za štedilnike, cestni dvoriščni požiralniki za odtok vode i. t. d.
Izdelek soliden!	Cene nizke!
Skladišče:
Ljubljana, Opekarska c. 33
Kranj
P'"...m""....................i......i........hi«.."Humi.........................................................."i...mil«'......
OSELJB VINICO
Izdelovanje vsoh pečarskih del in zaloga vsakovrstega pečarskega materijala i. t. d.
PEČAR
KRANJ
........"'"I"1"""""....................UMI"....................""'III,m"......................'II,........................................................
Vsem obiskovalcem se še posebno priporoča ogled lepo aranžirane razstave združenih krojaških mojstrov
iz Kranja in okolice.
Razstavljajo krojaški mojstri:
Novak Josip, Kranj	Zupan J., Čirčiče
Koželj Franc, Kranj	Šorn Anton, Kranj
Beguš Joško, Kranj	Bedene Stanislav, Kranj
Slabe Avgust, Kranj
111BIB..
Osterman M.	Kranj
Poseinike razstave pogosti ta tvrdka v razstavišču s svojimi raznovrstnimi mesnimi izdelki
strojno mizarstvo
KRANJ
Izdelava vseh vrst modernega stavbnega pohištva in stavbno mizarstvo
JAKOVAC FRANJO
JASTREBARSKO
*
Nudi posetnikom razstave izbrana in prvovrstna vina na poskušnjo
*
Vidmar Prane., Kranj Bajželj Štefan, Stražišče pri Kranju
Priporočamo čevljarske mojstre, ki skupno razstavljajo na Kranjski razstavi
svoje prvovrstne izdelke.
Kristan Peter. Kranj	ŠtibiB Jakob. Kranj
RibiS Andrej. Stražišče pri Kranju Kokaif Joahim, Letence Vidic Amdrei, Kranj	PerCic Janko, Rupa
GraSic E^nac, Kranj	Rant Josip, Zlato polje
FAJFAR ANDREJ,		ČAMERNIK FRANC,
mizarstvo,		ključavničar,
Bistrica — Podbrezje.		Cerklje.
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela.		Izvršuje vsa ključavničarska dela.
I1

iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiH
BERNARD MAKS,
tapetnik,
Kranj.
IzdeJovaniei 'vseh tapetniških izdelkov.
TURNŠEK ZVONKO,
steklarstvo,
Kranj.
Izvršuje raznovrstna steklarska dela.
I. KNIFIC
ijiiiHiHiiiiuviuiiuiir
ih...
z i m o p r e j a
Stražišče pri Kranju
Proizvaja, dobavlja najfinejšo žimo (konjsko struno). Obrat je opremljen z najmodernejšimi stroji, ki ki proizvajajo velike množine izdelkov za vsako naročilo
TISKARNA KOLEKTOR,		TONEJC VIKTOR,
lastnik: Albin Pogačnik,		tapetnik in dekorater,
Stražišče pri Kranju.		Kranj.
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spada-		Izvršuje vsa najfinejša dela točno in so-
joča dela.		lidno po naročilih.
WENDLING JURIJ,
strojno mizarstvo in zaloga pohištva,
Kranj.
ŠIPIC MIHA,
specialno izdelovanje raznovrstnih usnjenih torbic in aktovk.
Kranj.
Vsakovrstne moderne oblike po naročilu in okusu.
MLEKARSKA ZVEZA Naklo.
Razstavlja svoje prvovrstne splošno znane mlekarske izdelke. Početnikom (razstave bo na razpolago poskušnja izdelkov.
ZUPAN LEOPOLD,
usnjarstvo,
Kranj.
Izdeluje vsa v usnjarsko stroko spadajoča dela.
KONJEDIČ FRANC,
keramično podjetje in kiparstvo,
Stražišče pri Kranju.
Velika izbira najraznovrstnejših kera. mičnih in kiparskih umetnin.
DOLENC JOŽE,
kolar,
Stražišče pri Kranju.
Specialist za smuči in zimskošportne potrebščine.


BERJAK FRANC,
Izdelovanje kemičnih izdelkov „Kik“. Kranj.
AŽMAN DRAGO,
strojno mizarstvo,
Kranj.
Izdelava vsakovrstnih mizarskih izdelkov.
Franc slaščičar	ICranj
nudi vsakovrstne torte.	
tudi po naročilu vsak čas vsakovrstno drugo pecivo.	
Solidna postrežba!	Nizke cene!
Obrtniki!
Vlagajte svoje prihranke v
ker s tem pomagate onim obrtnikom, ki jim je potrebno posojilo in koristite gospodarstvu Tašega stanu.
V vseh denarno-poslovnih zadevah se z zaupanjem obračajte na podružnico Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
JANŠA FRANC,
koncesijonirano elektrotehnično podjetje in trgovina z elektrotehničnimi potrebščinami ter radio-aparati,
Kranj.
ZUPAN JANKO,
strojno mizarstvo,
Kranj.
Izdeluje vsa v mizarsko stroko spadajoča dela.
TISKOVNO DRUŠTVO, Kranj.
Razstavlja vsa svoja tiskarska dela.
G0D
ELEKTRO-MOTORJI
novi in rabljeni za vse napetosti vedno v veliki izberi na prodaj. Lastna delavnica za previjanje in popravljanje dynam, auto-dynam, elektromotorjev ter vseh eiektr. aparatov.
FRANJO PERČINLIČ, eiektro - podjetje, LJUBLJANA
Telefon 23-71	Gosposvetska 16	Telefon 23-71
Tiskali J. Blasnlka nasl., Unlverzltelna tiskarna In lltogralll**. d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. MlkuS.