>rm'™
I Vensko sobo,
,1*1'j® razdeliti genski strop, UlT|etnosti k,?0 narodni volj "afi SObi
kot,
‘strop
kV* kota’
leto iz boži*,
^ “ruiine Vete Družine,
k ®9a Duha -
S
nafod.
^ton Zupančič/
misli
THOUGHTS
■ °st Approveri PP 318852/0020
Naslovna slika:Koliko je po Sloveniji zdaj znanih, pa tudi še neznanih grobišč žrtev junija in julija 1945.
+ + +
TA dvojna Številka vam je dala razumeti, zakaj nisem napravil prve Številke letnika za dvojno. Potrudil sem se z januarsko, četudi sem zaradi tega obtičal mesec za mesecem v drugi polovici. A razen z zakasni tvi-vo vas nisem hotel obkodovati. Računal sem na nekajtedenski dopust, ki mi ga je prisodil p. provincial ob svojem zadnjem obisku. Tako bo dvojna Številka skupna za junij in julij, pa tudi za avgust in september. Zal so sobratje preobremenjeni z delom, da bi se kdo lotil avgustove številke v moji odsotnosti.
Na potovanje sem sicer računal za drugo leto. Pa sem si mislil: Osmi križ si letos nalagam na ramena, vedno več je bolezni in starostnih težav — drugo leto sem lahko že pod zemljo ali pa nič več zmožen za potovanje. . . Tako sem se odločil in bom odrinil na pot letos, najprej v Ameriko, da se $e enkrat ustavim na ameriških Brezjah, od koder sem leta 1956 prispel med vas. Srečal se bom s p. Benotom, ki je bil poleg zdaj že pokojnega p. Klavdija prvi slovenski duhovnik med avstralskimi Slovenci in soustanovitelj Misli. Je že zlatomaSnik. Povabil ga bom na obisk v Avstralijo, če se ne bo prestrašil dolge poti.
V	Sloveniji se bom spomnil vas vseh na sleherni božji poti, ki jo bom obiskal. Enako bom obiskal Kočevski Rog in Teharje, ter na množičnih grobovih žrtev revolucije pomolil v imenu vas vseh, ki imate tam pokopane svojce.
Na svidenje in Bog z vami!
—	Urednik in upravnik
Q
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti.
UČIMO SE SLOVENSKO — I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol - Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca — Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbil ne bo. Slovenian Research Center of America.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A. L. Ceferin (ed.) - Cena 11 dolarjev.
SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -
A. L. Ceferin (ed.) - Cena knjižice z audio-kaseto vred 6 dolaijev.
THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev.
OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE —Knjiga zanimivih esejev Dr.M. Kremžaija (Argentina) o preosnovi drulkbe. Cena 10 dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev.
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Zanimiva študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.)
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. — Obsežno delo dr. J. Kolariia, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolaijev. Samo zadnja knjiga (111. del) je 28 dolarjev.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 4 dolarje.
PISMA MRTVEMU BRATU — Topli spomini na brata — Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja — Cena 12 dolarjev.
PRED VRATI PEKLA — Duhovnik lazarist Franc Sodja opisuje v živo življenje v ljubljanskih zaporih po končani vojni. - Cena 8 dolarjev.
JESENSKO LISTJE - Prva pesniška zbirka adelajdskega pesnika Ivana Burnika — Legisfa. Ves dobicfek je namenjen ljubljanski otročki bolnišnici. Cena 10 dolarjev.
mis
li
(THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic-3101 + Tel.: (3)853 7787 - Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1993 je 10.- dolarjev, izven Avstralije 18.- dolaijev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and layout): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 - Fax: (03)380 2141
Di
iofrje,
^ mUti
J j:) *»	“
. ■ - 11
6 in 7
JUNIJ in JULIJ 1994 Majniška deklaracija
— pet let kasneje — stran 161 Kdor ima srce — stran 162 Ob rojstnem dnevu RS
— Po TD — stran 163 Za spravo med brati
— Po K. H. — stran 163 Žužemberk slavi
— Jože Košorok — stran 165 Divje so širna polja zarasla-pesem
—	Tone Kuntner — stran 166 N ah evangelizacija
—	P. Milan Kadunc — stran 167 Dva Toneta med nami
— P. Tone - stran 169 The Lanugage Expo Australia 94
— stran 170 Koroški Zbor Gallus pride
— stran 171 Središče svetega Rafaela, Sydney
—	P. Val eri jan — stran 172 izpod Triglava — stran 174 Leto družine
~ Dr. Mark o Kremžar —stran 176 Dom in mati
~ P. Gabrijel Recek — stran 177 SrediHČe svetih Cirila in Metoda, Melbourne—P. Bazilij - stran 178 Moje celice — zapiski iz zaporov
— Jožko Kragelj - stran 181 Naše nabirke — stran 181 Imena prevoznikov — stran 182 Središče svete Družine, Adelaide
— P. Tone — stran 184 Z vseh vetrov — stran 186 Kotiček naših mladih— stran 188 Križem avstralske Slovenije
— stran 189 spet nekaj uvoženega iz
Republike Slovenije — stran 192
MAJNIŠKA DEKLARACIJA — PET LET KASNEJE
Z Majniško deklaracijo 1989 so slovenski razumniki še v času partijskega enoumja zahtevali štiri osnovne svoboščine. Majniška deklaracija 1994 zdaj ugotavlja, da vsega od zahtev prve deklaracije še ni uresničeno. Zato je treba storiti vse, da bo slovenska deklaracija polno zazivela, saj bo le tako zares izpolnjena volja ljudstva. — Pod deklaracijo 1994 je nekaj novih podpisov, od podpisnikov v letu 1989 pa manjkata podpisa dr. Dimitrija Rupla in Igorja Bavčarja.
MAJNIŠKA DEKLARACIJA kot politično izhodišče za družbeno prenovo vsebuje Štiri temeljne cilje:
— državno osamosvojitev,
— demokracijo kot podlago za družbeno preureditev,
— parlamentarni večstrankarski sistem, kot osnovo za politično ureditev,
— gospodarski sistem temelječ na izkušnjah sodobne družbe blagostanja.
Vsi ti temeljni cilji so medsebojno soodvisni, drug drugemu pogoj in zato uresničljivi samo kot celota.
DOSEGLI SMO:
— državno osamosvojitev in mednarodno priznanje,
— ustavo suverene države, ki je ustvarila potrebno normativno izhodišče za Slovenijo, kot pravno in socialno državo, utemeljeno na varstvu človekovih pravic, zasebni lastnini in svobodni pobudi,
— formalno demokracijo kot podlago za družbeno prenovo in preureditev,
— politično ureditev s parlamentarnim večstrankarskim sistemom.
NI ŠE URESNIČENO:
— nova država dejansko ni pretrgala kontinuitete s prejšnjo totalitarno ureditvijo. Ni ne priznala in ne obsodila najhujših dejanj totalitarnega nasilja in kršitev človekovih pravic,
— Ustavi ni sledila zakonodaja, ki bi njena okvirna izhodišča prevedla na raven izvršljivosti. Ustava je ostala torzo, ki brez izvedene zakonodaje ne more obstati in je zato sama ogrožena,
— demokracija, kot podlaga za družbeno preureditev, je sicer dosežena na formalni ravni, ohranjena pa je oligarhična strukturiranost družbe iz komunističnega obdobja, v glavnem z istimi nosilci družbenih vlog in v bistvu nespremenjenimi razmerji druibene moti. To omogoča njenim nosilcem, da svoje dosedanje položaje tudi formalno legitimirajo in jih izkoriščajo za blokiranje nadaljnje demokratične preobrazbe.
Ocena sedanjega političnega in pravnega položaja vodi do spoznanja, da gre za skoraj popolno kontinuiteto ureditve in razporeditve družbene moči, kot je veljala v komunističnem režimu, in za dejansko diskontinuiteto politične volje in naporov, ki so opredeljevali t.i. slovensko pomlad.
KAKO NAPREJ
Nadaljevati moramo tam, kjer smo bili zaustavljeni:
— ponovno povezati in mobilizirati vse tiste sile, ki so izvedle preboj iz komunizma in začele z družbeno prenovo, in to na temelju sodobne politične organiziranosti,
— odločno nadaljevati z demokratizacijo družbe na temelju nove prerazdelitve družbene moti in družbenih vlog. Temu cilju naj služi v prvi vrsti pospešena privatizacija in reorganizacija državne uprave in javnih služb. Vse protizakonito prisvojeno družbeno premoženje je treba vrniti,
— pospesiti zakonodajo, ki bo zagotovila dejansko izvedbo ustave in ne le formalne uskladitve dosedanjega pravnega reda, ki je bil podlaga komunističnemu režimu.
Ljubljana, 19. maja 1994
K dor ima srce, zna za dom, solze, za slovenske domovine raj. Zanjo rad živi, zanjo hrepeni,
njo, le njo bo ljubil vekomaj.
"(Politična) razmerja pred petimi leti so bila bistveno manj ugodna, kot so danes. Takrat smo imeli poleg domačih nasprotnikov, ki jih je poosebljala KP s Kučanom na čelu, na slovenskih tleh Se jugoslovansko vojsko, Slovenija pa je bila del jugoslovanske države. Kljub temu so podpisniki takratne Majniike deklaracije dobili za svoja staliSča večinsko podporo slovenskih državljanov in temeljne zahteve deklaracije so se uresničile v dveh letih. Prepričan sem, da se bodo bistvene zahteve sedanje Majniške deklaracije uresničile v enakem razdobju. Nadaljevati moramo tam, kjer smo bili ustavljeni."
JANEZ JANŠA o Majniiki deklaraciji v Slovencu 20. maja 1994.
NEVERJETEN položaj je imel slovenski narod v zgodovini: Živel je kot samosvoj osebek ^e skoraj tisočletje in pol, z Valukom in Borutom Je stopal po normalni poti evropskih narodov, ki So se	pričeli uteleševati v državah.	A	to
Slovencem	ni bilo dano - preveč smo	bili	na
Prepihu. Ohranili pa smo spomin in zavest o «nkratnosti in posebnosti svoje biti, zidali smo svojo kulturo, gojili jezik, težili k zopetnemu vzniku,	se	vzpenjali po stopnicah politike	in
končno tudi lastne državnosti.
Pot ni bila lahka, bila je dolga in vijugasta. A n* nas zapeljala v močvirje, čeprav se je vila med tujci in nasprotniki, zatiralci in diktatorji. Ko je i^rmel	na	kup komunistični sistem,	se	je
•stočasno zrušila tudi zadnja tuja tvorba, ki je Nadvladovala Slovenijo. Nekaj odločnih mož, ki s° se opirali na zgodovinska dejstva in vidce Predhodnike, je znalo izkoristiti trenutek in željo ljudstva, slovenskega naroda, ter je pomagalo pri r°jstvu države, samostojne in neodvisne.
Tudi porod ni bil lahak. Ne samo, da je
fc
grozila vojska: bili smo dejansko napadeni, da bi umaknili svoje težnje. A tudi tu se je pokazala zrelost in moč. Jugoslovanska vojska se je morala poražena vrniti, odkoder je prišla. In začelo se je novo življenje nove države.
Triletje je minilo od takrat, triletje težav, pa tudi triletje razočaranj in učenja iz napak. A vendar ne smemo izgubiti upanja. Pred nami so še leta in leta, novi izzivi in nove rešitve, pot pelje navzgor - kvišku srca! Ne gre vse, kakor bi moralo biti ali kakor si mi želimo. A vendar gre naprej!
Ob triletju -
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet!
ft-
Po TD
ZA
SPRAVO NED MRTVI Ml
NAŠA zahodna kultura je zrastla iz treh korenin: 12 judovske, grške in rimske.
Ena značilnosti teh treh osnovnih kultur je spoštovanje umrlih. V vsaki teh kultur najdemo to spoštovanje, ki so ga izkazovali tako, da so svoje rajne s spoštovanjem pokopavali. Tudi razbojniki in drugi hudodelci so imeli pravico do tega spoštovanja, ko so zadostili pravici.
Pri Izraelcih je značilno, da so svoje umrle pokopavali v zemljo, ali še rajši, da so jih polagali y kako duplino. Zgled jim je dal očak Abraham, ki je ženo Saro pokopal v votlini na polju Makpeli (1 Mojz 23). Tudi upornega Absolona so pokopali in sedem obešenih sinov matere Resfe. Tako ravnajo ••udje z mrtvimi do danes. Pokopavajo jih navadno na lastnih pokopališčih.
Isto najdemo pri starih Grkih. V tem pogledu je značilna zlasti Sofoklejeva tragedija Antigona. Tiran ni pustil pokopati Antigoninega brata, ker se mu je uprl. Antigona pa ga je kljub prepovedi pokopala. Prišla je zato pred tirana. "Ali nisi vedela za mojo prepoved?" Njen odgovor se je glasil:"Vedela, kako ne! Toda tega niso prepovedali bogovi, zato sem brata pokopala."
Temu spoštovanju rajnih so sledili tudi poganski Rimljani, ki so svoje mrtve pokopavali zlasti ob cestah, na primer ob Via Appia. Njihovo spoštovanje pokojnih pa je veljalo vsem, tudi obsojenim na smrt. Tako so se ohranili grobovi krščanskih mučencev, četudi so bili mučenci v očeh rimskih poganov odpadniki in zločinci. En sam zgled: Prokonzul je škofa Ciprijana obsodil na smrt
z obglavljenjem, ker je ravnal zoper cesarsko prepoved. "Tako je blaženi Ciprijan pretrpel smrt. Zaradi radovednosti poganov so njegovo truplo pokopali kar v bližini," beremo v Aktih sv. Ciprijana.
To tradicijo je sprejelo tudi krščanstvo in jo še oplemenitilo z molitvijo za vse rajne, brez izjeme.
In sedaj, kaj vidimo? Revolucije ne spoštujejo mrtvih. Nasprotnikom odrekajo pošten pokop. Začelo se je s francosko revolucijo, se nadaljevalo z Leninovo in Stalinovo revolucijo in se z nacizmom preneslo v Titovo Jugoslavijo in s tem tudi v Slovenijo. Svoje ideološke nasprotnike niso le mučili in pobili - pometali so jih v kraška brezna, v reke, v morje. Še spomin nanje so hoteli izbrisati za vselej.
Toda politične razmere so se spremenile in postalo je mogoče obhajati spomin tudi na te žrtve ter jim dati primerno čast. Pri nas na Primorskem se je to zgodilo z žrtvami cerkniške tragedije. Svojo čast so dobili partijci, ki so padli ob nemškem napadu na Cerkno ob koncu januarja 1944, pa tudi oba kaplana in druge žrtve, ki so jih krivično obsodili ter likvidirali na Lajšah nad Cerknim in vrgli v brezno. Že večkrat je bila spominska maša.
Oglašati so se začeli na Dolenjskem. Žrtvam revolucije in v času po njej so pričeli postavljati spominske plošče z imeni. "Taka spominska znamenja so odkrili v že več kot štiridesetih krajih na Dolenjskem, Notranjskem, v Suhi Krajini in na delu Gorenjske," beremo v Delu. Na Primorske so tako znamenje postavili v Črnem vrhu. Drugod
še čakajo.
Istočasno sc pojavlja tudi ideološka nestrpnost. Bivši borci ugovarjajo, da gre za "kolaboracioniste" in govore ob takih prilikah vzamejo za hujskanje. Ni jim všeč, če izgine kako spominsko znamenje NOB. Obenem pa je bilo poškodovanih že nekaj plošč z imeni žrtev revolucije in Lipa sprave na ljubljanskih Žalah je bila že nekajkrat polomljena ter je morala biti zamenjana z novo...
Zato pomislimo: Ali se hočemo vrniti k naši evropski kulturi in spoštovati vse umrle, na kateri koli strani so zaključili svoje zemsko potovanje? Padle vojake v prvi in drugi svetovni vojni so dostojno pokopali povsod. Iz Rusije vračajo italijanske vojake, prepeljujejo jih v domovino, da bodo počivali v domači zemlji. V Ljubljani je že po prvi svetovni vojni lepo urejeno pokopališče italijanskih vojakov, v Kranju pa so na pokopališču uredili grobove pri nas padlih nemških vojakov v drugi svetovni vojni. Torej okupatorjevih vojakov, kar je prav in pošteno. Ali smo zmožni takega spoštovanja do vseh naših mrtvih, brez ozira na to, na kateri strani so postali žrtve?
Mesec junij nam obudi vsakoletni spomin na tisoče povojnih žrtev, zlasti vrnjenih iz Vctrinja ter zverinsko pobitih. Po dolgem molku se jih moremo javno spomniti in pomoliti za pokoj njihovih duš ter poromati na kraje, kjer počivajo njih izmučene kosti. Nočemo biti še naprej del balkanske kulture -v Evropo stopamo kot kulturen narod, ki spoštuje vse svoje mrtve.
Po K.H.
Pri enem
množičnih
grobov
povojnih
Žrtev
v Kočevskem Rogu
MED dobo revolucije, v začetku julija leta 1944, Sem fantič sedemnajstih let, borec v deseti brigadi, hodil v koloni in z mitraljezom preko rame skozi Žužemberk. V spominu mi je ostal pogled na Počeni zvon v lini in požgano zidovje nekdaj mogočne farne cerkve. Z neveselimi občutki sem takrat gledal uničene vasi in cerkve v razvalinah.
Žužemberk slavi
Danes pa sem vesel, da sem spet na Dolenjskem
10	prav na tem mestu kot takrat med kruto revolucijo. Saj je danes čisto drugačno okolje in vzdušje. Takrat nas je bilo strah vsega, danes nič več.
Po tolikih letih je žužemberška farna cerkev končno v obnovi. Ni še gotova, bo pa kmalu. A danes jo je obdala množica vernikov, tudi pisanih Oaronih noš ni manjkalo. Svetišču so pripeljali zvonove, ki bodo po petdesetih žalostnih letih spet Zapeli Bogu v čast, Slovencem na Dolenjskem pa v Veselje in tolažbo. Ko je zaradi vere preganjani beograjski nadškof Perko, dolenjski domačin, med mašo pridigal svojemu, po komunizmu tako Preganjanemu ljudstvu, so se mi zasolzile oči.
Kakor je narod petdeset let čutil nad sabo demonsko vzdušje, je zdaj z zanosom doživljal zmago božjo nad satanom, ki se je petdeset let smejal razvalinam svetišča in ni pustil obnove. Danes je poražen.
Neizmerno veselje sem občutil, ko sem mogel slikati čisto drugačno kolono ljudi kot so bile tiste pred petdesetimi leti, ko so jih gonili v smrt. Konjeniki v narodnih nošah s slovensko zastavo, dekleta in žene v narodnih nošah, pevci, muzikanti, gasilci v uniformah in s prapori na čelu. Med to pisano mnočico pa z zelenjem in barvami slovenske zastave ovenčani zvonovi, ki so jih vlekli traktorji. Duhovščina z ministranti, pa voz s škofom in stiškim opatom, mladi in stari verniki v dolgi procesiji... Nepopisno slavje žužemberške srenje, ki je prineslo vernim in zvestim srcem zadoščenje za vse pretekle krivice.
Za vsak zvon posebej, ki ga je nadškof Perko blagoslovil, je pevski zbor zapel primerno pesem. In kakor hitro so zvonovi viseli na tramu, takoj so
Iz
polstoletnih razvalin ja vstalo novo svetiiče.
Dna 15. maja
letos
so veseli
verniki
pozdravili
nove
zvonove.
se jih lotili vneti klenkarji z lesenimi kladivi. Čudovite melodije pritrkavanja so napolnile ozračje in tudi naša srca. Pesem zahvale za vse, za čas preizkušenj in za današnje slavje, ki ga navzoči ne bomo zlepa pozabili. Ce bi prišel samo za to praznovanje v Slovenijo, bi bilo vredno priti.
Po slovesni maši smo bili vsi povabljeni na pravo ljudsko slavje. Za vse je bilo dovolj jedače in pijače, krofov in potice. Nekaj tisoč udeležencev je ta dan nasitil in napojil farni pastoralni svet s pomočniki, ki so kroižili med množico s pijačo in pladnji hrane. Vsi smo se pošteno pokrepčali. Našel in izrabil sem priliko, da sem vprašal nadškofa Perka, kako je v Beogradu, od koder je prišel za to slovesnost v rodno domovino. Povedal je, da se tam nadaljuje preganjanje katoličanov. Vlada sovraštvo, kakor je vladalo na Dolenjskem v letih 1941 - 1945.
Za nas pa naj velja: Nič več sovraštva, nič več vojnih grozot!
Bog živi vse Slovence!
JOŽE KOŠOROK
Pisec tega Članka je sydneyski rojak in dolgoletni naročnik MISLI. Za te vrstice kakor tudi za fotografije, ki so njegovo delo, se mu iskreno zahvaljujemo. — Jože je Sel domov na praznovanje mamine stoletnice, pa si je vzel fcas in se pridružil Žužemberčanom ob veselem dogodku blagoslovitve zvonov.
DIVJE SO ŠIRNA POLJA ZARASLA
Divje so Sirna polja zarasla, ki so nila nekoč žitna polja.
Le redki ponosno kljubujejo klasi. Ali so žita divja rast?
Stari domovi se vgrezajo v zemljo in stare navade in stari časi.
Na njih podrtinah rastejo novi. — Komu domovi? Komu grobovi?
Tuji ljudje so jih naselili; s tujim Življenjem in govorico.
Saj so iz tujih krajev prišli. —
Ali smo tujci in prišleki mi?
Mi, domačini, ki smo odšli.
Po belih cestah v beli svet.
In se po njih spet in spet vračamo. — Ali smo le še na cestah doma?
TONE KUNTNER
Nasa evangelizacija
Članek o misijonskih problemih nam je poslal naš posinovljeni afriški misijonar, frančiškanski pater MILAN KADUNC. Vrstice nas spodbujajo, da misijonov ne pozabimo v svojih molitvah, pa tudi ne z darežljivimi darovi v pomoč evangelizaciji.
PRED povratkom na moje delovno mesto v Benin sem uredniku obljubil, da bom kaj napisal za revijo "Misli". Toda preteklo je več kot pol leta in P- Tone me je moral ponovno spomniti na moje obljube.
V zadnjih dveh letih se v Cerkvi po vsem svetu, ludi v Sloveniji in Avstraliji, veliko govori o novi evangelizaciji. V raznih revijah se je o tem že veliko pisalo. Zadnje mesece pa se tudi tu pojavljajo v tisku naslovi s to temo. Zato mislim nekaj spregovoriti o tem glede na tukajšnje razmere.
Oznanjati evangelij je imela Cerkev vedno za eno svojih bistvenih lastnosti, kajti Cerkev raste iz oznanjevanja. Evangelizacija je božje delo, vendar Se Bog poslužuje človeka navdihnjenega s Svetim Duhom, da vrši to poslanstvo. Izvrševanje tega Poslanstva pa se je in se bo tudi v bodoče opravljalo na raznih krajih različno, čeprav vsi in povsod oznanjamo isti evagelij. Mislim, da odtod izvira različna terminologija za evangelizacijo, kot je Prva", "druga", "nova", pa tudi "inkulturirana" evangelizacija.
V Afriki, še bolj natančno: v škofiji Natitingou, kjer delujem na severu Benina, govorimo predvsem o prvi evangelizaciji. Le-ta je tam, kjer večina 'judi še ni slišala za Kristusa in njegov evangelij, krščanstvo je torej še "v povojih" in mislim, da naša škofija spada vanje. Res težko bi bilo govoriti 0 novi ali drugi evangelizaciji na področju, kjer je *e okoli tri odstotke katoličanov in ne veliko več kristjanov.
PA VENDAR "NOVA" EVANGELIZACIJA
Torej v misijonskih deželah, kamor spada večina Afrike, govorimo o prvi evangelizaciji. Nova ali druga evangelizacija pa je namenjena predvsem lani > kjer se je krščansko oznanilo že pred davnimi stoletji razširilo, vendar pa je preko stoletij do danes zaradi različnih pojavov postalo mlačno, Prezrto v javnosti in večkrat kaj malo prakticirano. To so predvsem razvite dežele, kamor gotovo spada krščanska" Evropa. Kljub temu, da v misijonskih deželah govorimo o prvi evangelizaciji, nas vse, ki delujemo za širjenje evangelija na tem področju, klic p0 novi evangelizaciji ni pustil indiferentne. vedno bolj smo prepričani, da je le-ta potrebna tudi
pri nas, seveda v precej različni obliki kot v Evropi.
V	mnogih člankih je bilo že zaslediti naslove o inkulturirani evangelizaciji, zadnji dve desetletji pa se je o slednji še posebno veliko govorilo. Naj večji zagovorniki le-te pa sedaj ugotavljajo, da je na mnogih krajih šla prehitro in brez pravega razločevanja, kaj je v skladu z evangelijem in kaj ne. Jaz mislim takole: če je evropsko krščanstvo potrebovalo 2000 let za prečiščevanje, bo tudi Afriki potrebna daljša doba, da sprejme res samo tisto, kar je v afriški kulturi dobrega, v skladu z evangeljsko resnico in katere vrednote so že dobro preizkušene na mnogih krajih. Le tako se bomo lahko izognili raznim sinkretizmom, ki jih je polno v vseh sektah, katere se v Afriki zelo hitro širijo. Zal se je ta marsikje pojavil tudi v krščanstvu.
Zato ni nič čudno, da do pravih spreobrnjenj -vsaj po naših merilih - v mnogih krajih še ni prišlo. Sam opažam, da se jih za krščanstvo odloča vedno več, kar se vidi v vsakoletnem večjem številu katehumenov. Po nekaj letih pa se jih večina vrača v "poganske" tradicionalne običaje - kljub temu, da hočejo ostati in ostanejo kristjani. Prihajajo še dokaj redno v cerkev, vendar se udeležujejo tudi večine njihovih tradicionalnih obredov, ki imajo po eni strani res marsikaj pozitivnega, po drugi pa tudi mnogo prvin, ki niso v skladu s krščanstvom.
Na področju, kjer delujem in smo pred dvema letoma praznovali komaj petdesetletnico začetka evangelizacije, je mnogokrat slišati, da moramo biti strpni in ljudi počasi spreobračati, da ne bi naredili več slabega kot dobrega in "ugasili tlečega stenja" (Prim Mt 12,20). Vendar bo potrebno enkrat začeti. Sam mislim: bolj bomo odlašali, težje bo. Toda postavlja se vprašanje: kdo in kako? Kako vskladiti evangelij s kulturo, v kateri delujemo in se gotovo zelo razlikuje od evropske? Cerkveni dokumenti zadnjih let nam veliko govorijo o tem. To misel poudarja tudi papež Janez Pavel II. ob vsakem svojem obisku v Afriki in tako nadaljuje začeto delo Pavla VI. Torej zadnja papeža, afriški teologi, kot tudi cerkveni dokumenti zadnji let poudarjajo, da so prvi poklicani k temu delu domači pastoralni delavci. Mnenja pa sem, da se jim bomo brez dvoma morali pridružiti tudi misijonarji. Na žalost pa je večina domačih pastoralnih delavcev vzgojena
v Evropi ali pa v evropskem duhu in niso preveč navdušeni za to. Po drugi strani pa tudi sami obdržijo in uporabljajo mnoge prvine afriških religij. Med njimi so zlasti katehisti, naši prvi sodelavci pri evangelizaciji. Pa tudi nekateri redovniki, redovnice in domači duhovniki so zapadli v te vezi, katerim se je včasih težko izogniti, če hočejo ostati Afričani med Afričani.
Vemo pa, da je res, kar pravi papež Pavel VI., da "današnji človek rajši posluša pričevalce, kakor pa učitelje, če pa posluša učitelje, jih zato, ker so pričevalci." Vprašanje je, kakšni pričevalci smo? Večkrat se bojimo podati na pot, ker smo v strahu, da bomo zašli. Zato smo vsi pričakovali spodbud od posebne škofovske sinode, ki je bila v aprilu letos v Rimu. Toda kaj storiti, ko vidimo, da se razne sekte, verjetno bolj prilagojene afriški mentaliteti, množijo kot gobe po dežju? Kaj storiti, ko dan na dan trkajo na naša vrata vasi, ki bi rade krščansko oznanilo, pa se jim vsiljujejo razne sekte in druga verstva? Tako "izgubljamo" potencialne kandidate za krščanstvo, ker smo pač preobremenjeni, premalo prilagojeni afriški mentaliteti in običajem ter skušamo črnim bratom večkrat vsiliti naš "edino pravilni" pogled na krščanstvo. Le-to - kot vemo -
je bilo preko stoletij zelo obremenjeno z evropsko kulkturo, ki gotovo ni edina zveličavna. Ne smemo ostati križem rok ob vseh teh problemih in se prepustiti toku, ki nas bo pripeljal, kamor pač nas bo. V teh preizkušnjah in dvomih, ki nas tarejo vedno močneje, morda bolj kot kdajkoli prej potrebujemo smernic, da ne bi zašli na krivo pot. Saj so nekatere evangeljske resnice in vrednote pač nespremenljive in jih ne moremo vsak po svoje tolmačiti, če hočemo ohraniti vsaj delno edinost Cerkve. Besede apostola Pavla:"Gorje mi, če bi evangelija ne oznanjal," pa naj si bo "prilično ali neprilično", mc vsak dan znova spodbujajo, da je nekaj pač potrebno storiti. Večkrat, se mi zdi, stojimo pred zidom, skozi katerega ne vidimo ali pa nočemo videti, zlasti še, če ne dobimo ustrezne podpore pri zato odgovornih. V takih trenutkih se spomnim nasveta apostola Pavla Timoteju, kateremu pravi:"...Zakaj pride čas, ko zdravega nauka ne bodo prenesli, temveč si bodo za čehljanje ušes kopičili učitelje po svojih željah in bodo ušesa odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam." Te misli sprašujejo mojo vest in bi morale spraševati vsakega, ki se ima za kristjana, kajti oznanjevanje evagelija je naloga nas vseh.
“. i . Na sliki je naša župnijska cerkev v Permi, ki pa je zdaj že mnogo premajhna. Vsako nedeljo imamo v njej dve maši, da se lahko vsi verniki udeležijo. Dve ostali nedeljski maši so pa na podružnicah.
... Avstralskim dobrotnikom se zahvalim za dar 7000 avstr, dolarjev, ki sem jih prejel preko VaŠih dušnih pastirjev. Del denarja je bil za nakup avtomobila, del za gradnjo cerkvice, del pa je bil za Karitas (za revne, lačne in zapuščene, zlasti starejše osebe). Zgradil sem dve cerkvici in začel tretjo, ki je sedaj dokončana. Tudi četrta je že skoraj pod streho, a zanjo bo vzelo več časa, ker sem z denarjem pri koncu. Gradim pa tudi manjšo osnovno šolo s tremi razredi. Zanjo sem dobil denarno pomoč iz Nemčije, a medtem je bil afriški frank devalviran ter je ves uvoženi material za 100% dražji. Verjetno bomo morali sedaj večino del zaključiti v lastni izvedbi, kar pa bo vzelo dosti več časa. Pričela se je deževna doba in ker so tu ljudje izključno poljedelci, so vsi zaposleni na poljih... Naj bo že kakorkoli, prepričan sem, da bom dela z božjo pomočjo prej ali slej končal, kot sem doslej vse, črsar sem se lotil... Vsem želim obilo božjega blagoslova!” /Iz pisma p. misijonarja Milana Kadunca/
Dva Toneta med nami
Dva Toneta, oba gledališka igralca, prideta med avstralske Slovence v mesecu juliju.
Pred dobrim letom dni smo pozno v noč sedeli v Baragovi knjižnici skupaj s Kamniškimi Koledniki. Tone Gogala, ki je bogatil njihove nastope z dramskimi vložki in drugimi recitacijami, Se je nekako takole predstavil:
Rojen sem v Kranju 10. januarja 1945. Tani sem končal osnovno šolo in dve leti gimnazije. Drugi dve leti pa v Škofji Loki, kjer sem tudi Maturiral. Ze v mladinskih letih sem se navdušil za lgranje v gledališču. Oče in mati sta igrala v kranjskem Prešernovem gledališču in s tem Zastrupila tudi mene. Po maturi sem se vpisal na [gralsko akademijo v Ljubljani in jo tudi dokončal.
v času študija sem sodeloval v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani in se kasneje lam tl(di stalno zaposlil do leta 1980. Nato sem odšel v Trst in tam ostal do zdaj...
Po trinajstih letih bi se rad vrnil v Dramo, w Ljubljano. V Trstu bom prevzel samo en gledališki Projekt na leto. Se naprej bom sodeloval na radiu Trst A, kjer veliko delam: berem razne romane, radijske igre in priložnostno tudi poezijo...
Ravno štirinajst dni predno sem odpotoval v Avstralijo, mi je na mojo prošnjo in nekajletno Prigovarjanje Matjaž Kmecl napisal monodramo. Andrej Smole - znameniti Slovenec. Dogajanje se Začne 30. novembra na domu Andreja Smoleta. Ta Je povabil svoje prijatelje na godovanje. In prvi je prišel Prešeren. Pred drugimi mu je Andrej v naročju umrl. Zadela ga je kap. In takrat se začne Monodrama. V drugem svetu začne Andrej Smole Premišljevati o svoji življenjski poti, odnosu do slovenstva, do založništva, poezije, o svojem Potovanju po Evropi, o ljubezni...; marsikaj se dogodi. In to je ta drama, ki mi jo je napisal... To °°m zdaj najprej začel, jo »postavil na oder. Verjetno v Narodni galeriji v Ljubljani čez dva dobra meseca...
Minilo je leto dni in spet je bil tu (v z*čctku letošnjega aprila). Po mizi je razgrnil velik Plakat iz katerega izstopa igralčev portret s Portretom Andreja Smoleta v njegovi roki. Tudi Uam želi predstaviti svojo monodramo, prek katere b°nio lahko v pristnejši luči spoznali Prešernove s°dobnike in čas, ki nam je dal največjega pesnika, nani bo tako postal bližji.
Tudi drugi Tone nam je poznan; morda bolj kot pesnik ali pa tudi ne, saj je pred leti gostoval med nami z Mestnim gledališčem iz Ljubljane s Partljičevim delom Moj ata, socialistični kulak. Pred tem smo ga srečali kot pesnika in recitatorja. Takrat nas je navdušil s svojo pesniško zbirko Moja hiša, ki je še isto leto izšla v Melbournu v angleškem prevodu.
Pri predstavitvi Toneta Kuntnerja ne manjka podobnosti s prejšnjim Tonetom. Kuntner je rojen slabi dve leti pred Gogalo, 13. maja 1943 v Tratah v Slovenskih goricah. Diplomiral je na igralski akademiji v Ljubljani. Od leta 1969 je član Mestnega gledališča ljubljanskega. Toneta ne nastopata le na gledaliških odrih, ampak igrata tudi v filmih in televizijskih igrah.
Igralec - pesnik nam je pred leti pri študentski skupini na Tromostovju pripovedoval o poklicu pesnika. Govoril je o rojstni hiši, o očetu, ki ga je zemlja privezala nase; o materi, ki je očetovi trdi klenosti dodala toplino in smisel za duhovno... Domača zemlja, čutenje z ljudmi, trpka bolečina propadajočih kmetov in vera v dom ga jč zaznamovala morda do te mere, kot pred stoletjem Gregorčiča. Tako se je mnogim, preprost in vselej razumljiv, priljubil.
Njegova "hiša" in "domačija" sta dobila v zadnjih letih še dodaten pomen. Morda bi ga smeli imenovati kar "pesnik slovenske pomladi". Sredi maja je izšla njegova najnovejša pesniška zbirka z
T ona Gogala v vlogi Andreja Smoleta, ki nam ga bo predstavil
Tone Kuntner - na sliki v sredini pod napisom — ob Prešernovem spomeniku. Protestno zborovanje je v podporo Janezu Janši.
naslovom O domovina. Prve dni junija jo je predstavil javnosti. Njegovi stanovski kolegi, med njimi tudi Tone Gogala, so recitirali njegove pesmi. A to ni bila prva predstavitev. Njegovi verzi spremljajo novo slovensko pomlad. Dne 28. marca letos je na protestnem shodu v podporo Janezu Janši ob Prešernovem spomeniku klical zbranim:
Priletela, priletela mala golobica bela -srečna prosta in vesela kot iz sanj.
Tiho je zagrulila, in zapela kakor slavček milo pesem o svobodi
na ta slavni dan.
Bo živela, preživela, mala golobica bela, v divji jati črnih vran?
V	svojem iskreni ljubezni, veselju in ponosu do slovenske samostojnosti je enega od svojih sosedov, predsednika države, opomnil, da bi na državni praznik le moral na hiši izobesiti državno zastavo. Se divja jata obrača tudi proti njemu? Morda pa črnih vran ne bo čez occan!
Kuntner nam bo predstavil te dni dokončan slovenski film Halgato, ki je bil posnet po romanu Ferija Lainščka Namesto koga roža cveti. Film pripoveduje o življenju prekmurskih Slovencev in tamkajšnih Ciganov. Spregovoril bo še o filmu Na Klancu, ki je bil posnet po istoimenskem Cankarjevem romanu. Gotovo pa nam ne uide predstavitev pesniške zbirke O domovina.
Naprej naj pripovedujeta Toneta sama!
P. TONE
THE LANGUAGE EXPO AUSTRALIA 1994 bo v Sydneyu od 21. do 23. julija v prostorih Sydney Convention & Exhibition Centra, Darling Harbour. Namen prireditve je ta, da razstavljalci predstavijo svoj jezik in obenem vzbudijo zanimanje za deželo, kjer ta jezik govorijo.
Avstralija je kot multikulturna dežela spoznala, da je tako v privatnem kot poslovnem življenju dobro znati več kot le svoj jezik. Glavni poudarek razstave bo torej gotovo na učenju jezikov.
Sodelovali bomo tudi Slovenci, četudi smo za prireditev zvedeli zelo pozno. Kako se bomo predstavili in kakšen uspeh bomo imeli, zavisi od nas samih. Priprave organizira Marija Senčar, predsednica The Slovenian Studies Fundation Trust, ki ima na skrbi poučevanje slovenščine na Macquarie univerzi, potrebuje pa seveda nekaj dobrih pomočnikov. A The Language Expo Australia je gotovo pravi kraj, kjer o slovenščini in deželi Sloveniji zvedo ljudje, od laikov do profesionalcev, ki se ukvarjajo z jeziki sveta.
Koroški
Zbor Gallus pride
LETOS smo avstralski Slovcnci kar obsuli s kulturnimi obiski iz Evrope. Proti koncu mcscca avgusta se nam obeta izredni kulturni užitek, ki ne snie mimo ljubiteljev petja. In ljubitelji petja smo nienda kar vsi Slovenci od rojstva do smrti. Dobili bomo v goste rojake iz Korotana, iz zamejskega Celovca: PEVSKI ZBOR GALLUS. Nad 45 pevcev ima in obstaja že preko trideset let. Doslej je nastopal ne le po Koroški in Sloveniji, ampak l»di v mnogih evropskih krajih (Rim, Pariz, Stuttgart...). Gostoval je že v obeh Amerikah (ZDA, Kanada, Argentina) in končno se je odločil Priti tudi med nas "Down under". Zbor je dobil doslej veliko odličnih priznanj in tudi nas ne bo razočaral.
Zbor Gallus je ustanovil leta 1960 zdaj že Pokojni salezijanski duhovnik France Cigan in je svoje pevce takole occnil:""Najvidnejša in najlepša lastnost, ki krasi Gallusove pevce od ustanovitve zbora, je junaški idealizem, s katerim žrtvujejo svoj Prosti čas in del svojega zaslužka, da morejo sami doživeti v zboru lepoto naše pesmi in se Usposabljati, dajo morejo posredovati tudi drugim."
Dr. Janko Zerzer pa piše o zboru:"... Četudi se v kroniki Gallusa menjavata luč in senca, pa je vcndar v svojih osnovah ostal zvest konceptu, ki mu 8a je dal na pot njegov ustanovitelj dr. France Cigan. Zanj je bilo samoumevno, da vsi člani kakor °u sam sodelujejo iz čistega idealizma. In res se do danes še ni pojavila diskusija o kakršnikoli °dškodnini za deloma zelo visoke potne stroške, ki
Slovenski skladatelj Jakob Gallus • Petelin, po katerem je zbor povzel im
jih nekateri že nosijo več desetletij. Prepričan sem -in izkušnje drugje nam to dokazujejo -, da se je zbor prav zaradi tega kljub krizam držal do danes in se bo še naprej."
Po takih ocenah sodeč ni čudno, da si je zbor zagotovil v kulturnem življenju koroških Slovencev stalno in neizpodbitno mesto. Obenem je bil to prvi zbor zamejskih Slovencev, ki je s svojo pesmijo povezoval in še povezuje vse Slovence v matični deželi, zamejstvu in zdomstvu. Vrši na glasbenem polju isto vlogo, ki jo izpolnjuje skoraj stoletje in pol Mohorjeva družba na področju izdajanja slovenskih knjig.
Zato Gallusovim pevcem MISLI kličejo: Dobrodošli med avstralskimi Slovenci! Mi pa ne zamudimo lepe prilike in se udeležimo koncertov! Zanje boste zvedeli krajevno po oznanilih v cerkvi in društvih, v tisku in radiu.
Koroški pevci prilete v Melbourne v četrtek 18. avgusta in ostanejo tam do četrtka 25. avgusta, ko nadaljujejo pol v Adelaido. Ker bi radi spoznali vsaj malo Avstralije, potujejo iz Adelaide proti Sydneyu' preko Broken Hilla in Lightning Ridgea. Seveda bodo peli tudi v Canberri, odkoder je njih avstralsko turnejo organiziral Cvetko Falež.
SV. RAFAEL
Fr. Tomaž Menart, O. F. M.,
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
St. Raphael S loven e Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. l/V. 2160 (P.O.Box 280, Merrylands, N. S. W. 2160)
Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692
Slovenske sestre - frančilkanke Brezmadežne St. Raphael C on ven t,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S. W., 2160 Telefon: (02) 682 5478
NAŠA POKOJNA
DNE 14. maja je na svojem domu v Brisbanu (Kangaroo Point) umrl ANTON KARLIN. Rojen je bil 27. maja 1914 v Studenicah pri Poljčanah. V Avstralijo je prišel leta 1949. Od vsega začetka je bil zaposlen pri železnici države Queensland. Služboval je na raznih krajih kot namestnik načelnika železniške postaje. Zadnji kraj, kjer je opravljal to službo, je bil Toowoomba, Qld. Tu se je upokojil ter se preselil v Brisbane. Leta 1959 se je poročil z Lauro Dawson, avstralskega rodu. Rodili so se jima štirje otroci: Tanya, Bruno, Gina in Mitzi. Vsi živijo v Sydneyu. Pogrebni obred je bil opravljen dne 19. maja v cerkvi sv. Jožefa, Kangaroo Point, Brisbane. - Pokojni Toni je bil znan po zdravem humorju: z vsakim se je znal pošaliti, vendar pri tem ni bil nikdar žaljiv. Rad je pomagal potrebnim, kolikor je pač zmogel. Poleg svoje družine zapušča tudi dve sestri: Milka Padovan živi v Dobrovniku, Lojza Habljak pa v Zagrebu.
Dne 24. maja je v Sydneyu tragično preminul ROBERT FRANC POLANEC, ki je bil rojen 12. aprila 1968 v Liverpoolu v družini Franca in Marije r. Nad. Pokojnikov oče je doma iz Maribora, mati pa je iz Kotoribe v Medjimurju. Robert je bil krščen v Liverpoolu, prvo sveto obhajilo je prejel v Leppingtonu, kjer njegovi starši še sedaj žive, birman pa je bil v Camdenu.Najprej je obiskoval katoliško šolo v Liverpoolu, potem se je vpisal v srednjo šolo St.Gregory College v Narellanu. Po maturi je hotel postati zemljemerec, a bolezen mu je preprečila študij in moral je za nekaj časa celo v bolnišnico v Campbelltownu. Po vrnitvi zdravja je nastopil vajeniško dobo in postal avtoklepar. V
zadnjem času je živel v Dee Why in se šest tednov pred smrtjo poročil s Karen Haythorpe. Poleg nje in staršev zapušča tudi sestro Brigito, strica Alojza, teto Barbaro in več bratrancev ter sestričen. Pogrebna maša je bila v naši cerkvi v Merryland.su v petek 27. maja. Grob je dobil na liverpoolskem pokopališču.
Vsem sorodnikom obeh pokojnih naše iskreno sožalje. Naj jim bo Tolažiiik Sveti Duh uteha. Žalostna Mati božja pa prav tako tolažba z upanjem na vstajenje in ponovno srečanje s pokojnimi.
FIGTREE je na sporedu za slovensko mašo vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu, vedno ob peti uri popoldnp. Torej na nedeljo 26. junija in 10. julija. To drugo julijsko nedeljo bo po maši v dvorani "Planice" nastopil pesnik Tone Kuntner, ki bo v tem času z ženo Sonjo gostoval v Avstraliji. Podal bo nekaj izbranih pesmi in predstavil novi slovenski film. Dalje je sveta maša v Figtree v nedeljo 24. julija. V avgustu pa bo tam slovenska maša trikrat: 14., 21.(izredna) in 28. avgusta. Po izredni maši bo spet kulturni dogodek: v dvorani "Planice" bo nastopil dramski igralec Tone Gogala in predstavil z monologom Andreja Smoleta, enega pomenljivih Slovencev preteklega stoletja.
NEWCASTLE bo za slovensko mašo spet na vrsti v nedeljo 31. julija. Navajam kraj, kjer je slovenska maša, za tiste, ki morda še ne vedo ali pa so pozabili: cerkev Srca Jezusovega, Hunter Street, Hamilton. Pričetek ob šesti uri zvečer. Pred mašo je prilika za zakrament sprave, po maši pa običajno srečanje v dvorani. Tamkajšnje društvo Tivoli skrbi za povezavo rojakov s tem, da prireja razna srečanja in piknike. Pred nekaj tedni so gostili rojake iz VVollongonga, ki so prišli v Nevvcastle z dvema avtobusoma. Vsi udeleženci se zelo pohvalno izražajo o tem srečanju. Ideja je posrečena in bilo bi lepo, če bi se večkrat na ta način srečavali in spoznavali med seboj. Ne le v Nevvcastlu, ampak tudi po drugih naselbinah rojakov. Res vredno posnemanja!
CANBERRA ima slovensko službo božjo na nedelje 19. junija, 17. julija, 21. avgusta - vedno ob štirih popoldne. Na nedeljo 18. septembra, ko je že pomlad in dan daljši, pa bo maša spet ob sedmih zvečer. Maša je redno na tretjo nedeljo v mesecu.
NOVOMAŠNIŠKA POSVEČENJA bodo tudi letos v vseh treh slovenskih škofijah na praznik apostolov Petra in Pavla. Imena letošnjih novomašnikov preberite v rubriki Izpod Triglava.
Naj bo moja omemba vabilo k molitvi zanje in za tiovoinašnike po vsem svetu, pa tudi za duhovniške 'n redovniške poklice. Nedavno sem bral v
Družini", da v Italiji z vsakim letom narašča število bogoslovcev. Bog daj, da bi bilo tako Povsod, tudi v naši rodni domovini! Ce bomo redno ®olili za duhovne poklice, potem smemo Pričakovati, da bodo tudi naši izseljenci tu in po svetu imeli svoje dušne pastirje. Sami se res žal ne moremo pohvaliti z duhovniškimi poklici tu v Avstraliji - upajmo in molimo, da bo bolje pri naslednji generaciji.
SVETA BIRMA bo pri nas v Merrylandsu v nedeljo 16. oktobra. Birmoval bo Beda Heather, škof parramattske škofije, kamor spada naš misijon. Rad je ustregel naši prošnji in določil datum.
Letošnji birmanci so se predstavili našemu °bčestvu pri sveti maši na materinski dan, 8. maja. Molimo zanje, da bi se dobro pripravili na prejem Zakramenta potrjenja in potem tudi z njim živeli s Pomočjo svojih staršev, botrov in naše oltarne skupnosti.
DVA NASTOPA v naši dvorani. - V nedeljo 10. Julija bo pri nas znani slovenski pesnik Tone Kuntner. Po maši bo nastopil v naši dvorani. (Isti dan popoldne po maši pa tudi v Wollongongu, kot omenjeno pod odstavkom "Figtree".) Recitiral bo nekaj svojih izbranih pesmi, obenem pa nam bo predstavil tudi vsebino enega slovenskih najnovejših
filmov. Z njim pride v Avstralijo njegova žena Sonja, ki bo tudi deloma sodelovala pri nastopih.
V	nedeljo 7. avgusta pa bo v dvorani druga kulturna prireditev. Med nami bo dramski igralec Tone Gogala, ki nam bo predstavil znamenitega Slovenca preteklega stoletja, Andreja Smoleta. Prireditev bo po končani maši s pričetkom ob enajstih.
CAR RALLY je na sporedu za nedeljo 3. julija. Prijavite se lahko še v juniju na katerokoli nedeljo po maši v dvorani. Lepo vabimo k sodelovanju tako mladino kot odrasle. - Letošnjo prireditev organizirata lanska zmagovalca Boris in Renata Kobal.
STOJNICA je spet na sporedu v petek 8. julija. Kot navadno se priporočamo za primerne predmete, le obleke imamo za enkrat še dovolj. Hvala vsem za sodelovanje v preteklosti, obenem pa se priporočamo za pomoč v bodoče.
NABIRKA za škofijo Parramatta, v katero spada Merrylands in z njim naše versko središče sv. Rafaela, je po vseh cerkvah škofije trikrat na leto. Prva je bila v maju, druga bo 7. avgusta, tretja pa 13. novembra. Škof Beda, ki je postal prvi škof mlade, pred nekaj leti ustanovljene škofije, se priporoča naši radodarnosti. Saj ima škofija velike obveznosti pri raznih dejavnostih. Darovi so takse prosti, zato vprašajte za potrdilo.
P. VALERIJAN
Pfizor iz Finžgarjevega Divjega •ovca",
9» je naša 'gralska skupina Predstavila 23. in 24. aPrila letos.
 O—i
IZPOD TRIGLAVA
JUNIJ je mesec novomašnikov. Letos je duhovniških posvečenj manj kot prejšnja leta, pa vendar smo lahko kar zadovoljni v primerjavi z drugimi deželami, ki so mnogo večje od naše.
Ljubljanska nadškofija ima devet novomašnikov, koprska enega, razne redovne družine pa jih imajo sedem. V diakone (to so novomašniki prihodnjega leta) pa bodo v koprski škofiji posvečeni štirje bogoslovci, v ljubljanski nadškofiji jih je osem, v mariborski pa pet, dočim je eden iz redovne skupnosti salezijancev.
Novomašniki ljubljanske nadškofije so: Franc Alič (župnija Žiri), Marko Japelj (Vrhnika, dočim je bil rojen v Argentini), Milan Kelvišar (župnija Brusnice), Miloš Košir (župnija Kranj-Zlato polje), Marko Marinko (župnija Brezovica pri Ljubljani), Franc Miklič (župnija Ambrus), Vidko Podržaj (župnija Ljubljana-Šiška), Roman Poljak (župnija Moravče) in Roman Starc (župnija Leskovec pri Krškem).
Novomašnik koprske škofije je Peter Černigoj iz Ajdovščine.
Mariborska škofija letos zaenkrat nima nobenega novomašnika - morda bo posvečen eden od letošnjih diakonov.
Od redovnih novomašnikov sta dva frančiškana: p. Igor Štamfel (župnija Novo mesto - Sv. Lenart) in p. Darko Žnidaršič (župnija Tržič). Jezuiti so trije:	Ivan Hočevar (župnija Šmihel pri
Žužemberku), Janez Perčič (Šenčur pri Kranju) in Robin Schweiger (Ljubljana-Šentvid). Minorit je f-Andrej Šegula (Sveti Martiu-Hajdina) in eden salezijanec: Peter Polc (Čemšenik).
Posvečeni bodo na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija. Zlasti ob dnevu posvečenja se jih
spomnimo v svojih molitvah. Želimo jim stanovitnosti na začeti poti, ki gotovo ni lahka.
ŠKOF DR. JANEZ JENKO, ki je prišel med nas v Avstralijo kot prvi slovenski škof in leta 1968 blagoslovil slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda v Melbournu, obhaja letos biserni mašniški jubilej, šestdesetletnico mašniškega posvečenja. Obenem letos mineva tudi trideset let, kar je bil posvečen v škofa. Oba jubileja bodo praznovali skupno v nedeljo 10. julija v koprski stolnici.
Škof Jenko ima velike zasluge za ustanovitev obnovljene koprske škofije v povečanem obsegu. Vedno ga je odlikovala ljubezen do dela in reda. Tudi zdaj v pokoju kljub svojim 84 letom rad priskoči na pomoč svojemu nasledniku škofu Pirihu.
Ob visokem jubileju se ga tudi avstralski Slovenci radi spominjamo ter mu iz srca čestitamo. Naj učaka še vrsto višjih jubilejev!
ZAČASNIH BEGUNCEV je po zadnjih podatkih v Sloveniji še 31.000. Od teh je 18.000 žensk in 13.000 moških. Otrok do osemnajstega leta je med njimi 13.000. Po narodnosti je med begunci 77% Muslimanov, 16% Hrvatov, 2% Srbov in 5% drugih.
AZIL za najdene živali je dobilo mesto Maribor v ulici Na terasi. Ustanovilo ga je Društvo za zaščito živali. Vendar sc kar vsi sosedje od vsega početka pritožujejo nad tuljenjem in laježem psov, ki kalijo mir podnevi in ponoči. Pritožili so se že na razne naslove, kjer so upali dobiti zaslombo, a brez uspeha. Tudi tožba, naj bi azil premestili na kak samoten kraj, ni prinesla zaželjenega uspeha. Zdaj so začeli pošiljati odprta pisma najvišjim slovenskim oblastem. Če pravici ne bo zadoščeno, tako so zagrozili, bodo poleg sodnega procesa sprožili postopek na mednarodnem sodišču za zaščito človeških pravic.
Včasih imajo živali res več pravic kot pa jih ima človek.
PESEM združuje vse bregove, je ob tem poročilu zapisala Družina. V dvorani prosvetnega društva v Horjulu se je 13. maja zbralo kar 17 pevskih zborov na 24. revijo, ki jo je priredila Zveza kulturnih organizacij Ljubljana Vič - Rudnik. Zbori iz bližnjih ljubljanskih naselij - Turjak, Dobrova, Breza, Rakitna, Velike Lašče, Ig, Barje, Rakovnik, Polhov Gradec, Šentjošt... so z žlahtno ubrano pesmijo pričarali pravo pevsko razkošje.
Ce kje, smo Slovenci ravno na polju petja bogati ter prekašamo mnoge druge narode.
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Lastnik Simon Špacapan
Tiskarna za .broSure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488
Istočasno z zgornjim koncertom sem bral poročilo še o kar treh drugih pevskih nastopih po Sloveniji. Omenim naj še pevsko revijo v romarski cerkvi sv. Roka v dekaniji Šmarje pri Jelšah, ki so jo priredili dekanijski zbori. Slovesnost se je pričela s skupnim nastopom med mašo. Vsak od trinajstih nastopajočih zborov je zapel po dve pesmi.
Na slovesnosti je domači organist Anton Pilko prejel priznanje mariborske škofije za svoje 40-letno delovanje na cerkvenem koru.
Nastopu je sledilo veselo srečanje ob bogato obloženih mizah, za katere so poskrbeli domači župljani.
RIBIČI reke Idrijce sc bojijo, da bo ribolov v njihovi reki za več let prepovedan. Iz Idrijce so namreč med Stopnikom in sotočjem z Bačo potegnili preko 600 od zastrupljenja poginulih rib. Posebno skrb jim je zadalo dejstvo, da med poginulimi ribami niso bile le malo odporne soške postrvi in lipani, ampak tudi odpornejše in večje mrene. Vzrok pogina so našli v sluzasti in strupeni Peni, ki je prekrila rečno gladino in je prišla iz idrijske občine. Očitno je eni tamkajšnjih industrij odpovedala čistilna naprava.
NOVO STAVBO Primorskega dramskega gledališča so 19. maja odprli v Novi Gorici. Med Številnimi visokimi gosti je bil tudi ljubljanski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki so ga zaprosili, naj gledališko stavbo blagoslovi. V Pozdravnih besedah pred blagoslovom je dejal, da stavbe blagoslavljamo zato, da bi bolje služile človeku in njegovim plemenitim ciljem. Primorskemu dramskemu gledališču je zaželel res Uspešno delovanje.
DVOJNA MERILA so doma pri članih parlamentarnega odbora za mednarodne odnose. Zunanjemu ministru Peterletu so po vrnitvi iz Argentine očitali, da se je v Buenos Airesu udeležil slovesnosti v spomin žrtvam komunističnega nasilja. Minister jim je odgovoril:"Spoštujem vsak odpor proti okupatorju, a tudi upor proti revolucionarnemu nasilju med vojno."
Vrhovi slovenske družbe, ki se udeležujejo raznih spominskih svečanosti revolucije, pa še niso bili nikoli deležni za to očitka kakega odbora...
"FLORJANSKO NEDELJO" praznujejo spet na več krajih širom Slovenije, odkar je konec enoumja. Zbirajo se seveda gasilci, ki imajo svetega Florjana za svojega zavetnika. Počastili so ga z Mašo in molitvijo, da bi jim ne dal preveč skrbi in dela ter bi mesta in naselja obvaroval pred
NAJSTAREJŠO SLOVENKO so pokopali v soboto 28. maja v Zagradcu. Marija Jančar je bila rojena 1886, je torej dočakala starost 108 let. Umrla je v Ljubljani, kjer je zadnjih 35 let živela pri svoji hčerki. Njen rojstni kraj je Češnjica pri Zagradcu na Dolenjskem.
SONČNI VLAK z invalidi in spremljevalci se je tudi letos peljal preko Slovenije. Ustavil se je na mariborski in ljubljanski postaji. V Ljubljani so potnike pozdravili in jim želeli srečno pot ter prijetno letovanje nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, ministrica za delo, socialne zadeve in družino Jožica Puhar, župan mesta Ljubljane Jože Strgar ter predstavniki Rdečega križa in drugih organizacij. Sprejem so popestrili z glasbo in narodnimi plesi.
V	MAJU so se v Novi Gorici zvrstili Škrabčevi dnevi ob 150. obletnici pomembnega slovenskega jezikoslovca patra Stanislava Škrabca. Skupina 22 izvedencev za jezikovna vprašanja je na čelu z dr. Jožetom Toporišičem zajemala iz zaklada jezikovne dediščine tega frančiškanskega patra, po rodu iz Ribnice, ki pa je v kostanjeviškem samostanu meniško in ustvarjalno preživel celih 42 let. K Škrabčcvim dnevom je spadala tudi razstava v knjižnici Franceta Bevka in večerna koncerta v kostanjeviški cerkvi.
Ob julileju je izšla tudi posebna znamka.
CAMPBELLFIELD, VIC. 3061 Tel :
359 1179	--
A.H.: 470 4095=as_
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA & SONS
ALDO and JOE MEMORIALS P/L
10 BANCELL STREET,
dela so pod garancijo!
požarom. Zbrani gasilci so povsod izražali svoje veselje, da so se razmere obrnile in smejo proslavljati "po starem". Kdo je s tem kaj izgubil? Nihče. Poseben dogodek za to priliko je bil v župni cerkvi sv. Antona , Ljubljana-Vič. Prvič po vojni so se k maši zbrala tri gasilska društva, ki delujejo na ozemlju župnije: Vič, Brdo in Kozarje. Po-maši je župnik p. Zdravko blagoslovil tudi nov prapor viškega gasilskega društva. Je že tretji v zgodovini viških gasilcev od leta ustanovitve 1872. in zopet je na njem slika sv. Florjana, kar so gasilci sprejeli z zadovoljstvom.
Sveta Družina, varuj naše družine!
Leto družine
ČAS je, da se vprašamo, kaj naj storimo mi Slovenci v zdomstvu, da ne bo želja papeža Janeza Pavla II. glede poglobitve družinskega življenja zdrsnila mimo nas. Leto družine je v polnem teku in nas kristjane zavezuje.
Družina je zibelka, pa tudi temelj narodnega občestva. Sprejeti otroka, novo življenje, z ljubeznijo in v božjem imenu, je gotovo prva naloga krščanske družine. Vzporedna dolžnost očeta in matere pa je vztrajno vzgajati sebe v odgovorna starša, svoje otroke pa v dobre ljudi, njim samim in bližnjim v srečo ter Bogu v čast.
Družinske vzgoje ne more nadomestiti šola, niti drag vzgojni zavod. Starši se motijo, kadar mislijo, da bodo predali otrokom dediščino ob polnoletnosti ali po smrti. Takrat jim dajo lahko le nekaj tvornega premoženja. Pravo in nenadomestljivo dediščino jim dajejo od trenutka spočetja, skozi prva, dragocena leta po rojstvu. Le v najnežnejši mladosti jim lahko veselo in velikodušno posredujejo najdražje vrednote, katere so sami prejeli, to je: vero in ljubezen doi Boga ter svojo družinsko in narodno identiteto. Kdor ne predaja otroku teh dobrin od prvega trenutka življenja 5 srcem in z razumom, bo zamujeno težko nadoknadil.
Vse preradi se pri tem zanašamo na druge. Pošiljamo otroke v slovenske tečaje, da se nauče svojega jezika, spoznajo preteklost svojega rodu, vsebino svoje vere. Vendar - če nismo prej začutili doma, da gre res za njihov verski in kulturni zaklad, je vse posedanje po šolskih klopeh izguba časa. Ne katehet in ne učitelj ne moreta vzbuditi pri otrocih ljubezni do Boga in do slovenstva, če starši ne spoštujejo tega, kar so prejeli.
Če doma ne govore slovensko, kako naj otroci čutijo, da Je jezik njihovega rodu dragocena vrednota? Če ne slišijo očeta in matere, da bi občuteno govorila o slovenski preteklosti, kako naj bodo ponosni nanjo? Če v družini ni prisotna skrb za bližnje ter v njej ni zaupanja v molitev in v božjo pomoč, kako naj najdejo pot do osebne, dejavne vere? Če ne vedo, da so njih predniki morali zapustiti drago jim domovino, ker so iz zvestobe do slovenstva in krščanstva reševali na tuje življenje in svobodo, kako naj vedo, kdo so? Če jim nista
pravila mati in oče, da so potomci junakov in mučencev, kako naj pričakujemo, da bodo prevzeli baklo pričevanja? Če	starši	menijo,	da	je z
nastopom slovenske države končana njihova dolžnost pričevati o strašni resničnosti revolucije ter pozabljajo na težke posledice komunizma, ki jih bodo v domovini trpele še generacije,	kako naj
otroci razumejo slovensko sedanjost, kako naj najdejo svoje mesto v njej?
Vsak človek ima eno samo identiteto, eno osebnost, prav kakor ima eno samo življenje. To je treba sprejeti in razvijati. Naša je slovenska, begunska, zdomska. Če ne bomo razvijali pri sebi in otrocih slovenske, krščanske osebnosti, bomo ostali brez vsake. Zdrsnili bomo na stopnjo potrošniške mase in se prestrašeni	čudili, kako da	se	otroci
izgubljajo v svetu brez	vrednot.	Pri tem	pa	se ne
bomo vprašali, če nismo pričeli zanemarjati istih vrednot že veliko prej mi sami.
Družina je prosojna družba. V njej je hnalu konec tako skrbno ustvarjenega videza; vsak član ve in čuti, kaj misli in čuti drugi. Otroci posnemajo starše z globoko intuicijo, katere ni mogoče varati. Sledijo čutenju staršev, ne njihovim besedam,, niti namernim, vzgojnim zgledom.
"Družina, postani to, kar si!" je zaklical Janez Pavel II. družinam vsega sveta. Tudi za nas veljajo te njegove besede. Slovenska, katoliška družina, postani spet to, kar si in kar si vedno bila! Ne dopusti, da te svet oropa tvojih posebnosti, tvojim članom pa vzame osebnost! Bodimo to, kar smo in nešteto osebnih, družinskih ter skupnostnih težav bo izginilo!
Za nas Slovence, po svetu in v domovini, je leto družine dvakrat pomembno. Od življenja v družinah je odvisna časna in večna sreča njenih članov, pa tudi obstoj slovenskega občestva.
DR. MARKO KREMŽAR
IIISA je lahko dom, more pa biti tudi marsikaj drugega. Pečat doma ji vtisne predvsem ljubezen med tistimi, ki v hiši živijo, kakor ljubezen do vseh, ki v to hišo vstopajo. Še pomembnejše pa je, da je medsebojna ljubezen tistih, ki živijo v hiši utemeljena v sorodnosti duha, ki pa ga določuje predvsem dobrota. Kjer stanujejo dobri ljudje, tam je dom zanje in za druge, pa čeprav morda teh ljudi ne vežejo krvne vezi. Pregovor pravi, da skorjica kruha tekne v takšni hiši bolj kakor pogača v hiši, ki diha iz nje hlad ali neprijaznost, tako da se človek počuti za mizo berača, ne pa brat ali dobrodošel gost.
Po ljubezni v hiši je navzoč tudi Bog, ki je zadnji temelj vsakega doma. Bog, ki je ljubezen in Oče vseh, najtesneje povezuje tudi med seboj v ljubezni. Bog je kakor skrito sonce, ki ogreva dom. Dom pomeni prijaznost, dobrohotnost, radodarnost, potrpežljivost...
Tako je razumljivo, da je naravno okolje, ki spreminja hišo v dom, družina: oče, mati, otroci. Ta trojica je bila ustvarjena po božji podobi. Družina je med seboj povezana z vezmi ljubezni ali bi naj bila tako povezana. Družina poraja ljudi, ki so sad ljubezni med možem in ženo. Zato tudi pomeni družinsko ozračje isto kakor dom, ozračje domačnosti, medsebojne ljubezni in razumevanja.
V	domu biva tudi naša sreča. Zato nehote pomislimo na mater, na očeta, kadar govorimo o domu. Zato se radi vračamo domov, težko odhajamo od doma. Zato tolikokrat mislimo na dom in imamo spomine od doma. Zato radi pojemo "Gor’ čez izaro... kjer je dragi dom... hiša očina, draga mamica, o da videl bi še enkrat oba... "
Pravijo, da mati po svoji ljubezni in dobroti uresničuje srce in dušo doma. Brez matere bi bili naši domovi prazni in pusti, zapuščene bi bile naše
Dom in mati
župnije in oltarji, prazni samostani in semenišča, prazna nebesa. Koliko kristjanov, ki jim je mati vlila v dušo Boga, dobroto, plemenitost, poštenje, delavnost, si upa zatekati se k svojim umrlim materam s prošnjo, kot da so svetnice. Izvoljenim zaradi zvestobe v zakonski ljubezni; zaradi bridkosti in vdanosti v porodnih bolečinah, ki so jih za vse življenje zaznamovale s požrtvovalnostjo v skrbi za družino, zaradi neumornega dela in truda in nehvaležnosti, nerazumevanja in ponižanja; zaradi pozabljenosti od lastnih otrok...
Mar mati, kakršno je opisal Ivan Cankar, ne zasluži, da bi sedela prav na vrhu Klanca, na katerem stoji božji prestol? In tista, ki tudi za ceno smrtne nevarnosti ni privolila v opravo plodu, katerega je v pričakovanju nosila pod srcem -čeprav je bila za svojo zvestobo materinstvu že nagrajena z rojstvom zdravega otroka in je tudi sama ostala živa? In vrsta drugih, ki so vse življenje prenašale pijanega moža, nezvestobo in surovost, ne da bi pomislile na prelomitev obljube, dane pred oltarjem na dan poroke? In tiste, ki so prelile morje solza nad odtujenimi otroki?...
Mar bi narod brez takih plemenitih mater mogel preživeli tisoč let in več na takem zgodovinskem prepihu, kot je naš, in še ohranil vero? Brez ljubezni in zvestobe? Koliko takih svetih trupel, ki jih polagamo v zemljo, so v resnici zrna, ki so umrla, da bi živela. Zrna tudi iz naših njiv, sveta in dobra kot kruh, od katerega živimo in katerega hranilna moč je namenjena vsem, do zadnjega kotička zemlje.
Da, bilo je mnogo svetih mater v našem narodu od časov prvega srečanja s Kristusom do danes. Zdi se, da je krščanska misel na tem ozemlju najgloblje in najrodovitneje legla prav v srca slovenske žene-matere in po njej sooblikovala slovenski narodni značaj čustvene mehkobe, široke dobrosrčnosti, vdanega potrpljenja, predanosti v božjo voljo.
Matere slovenske! Ali boste ostale to, kar ste? Samo skozi vas sije luč in klije življenje naši domovini.
P. GABRIJEL RECEK
SV. CIRIL in METOD MELBOURNE
Fr. Tone Gorjup, O.F.M.,
Fr. Basil A. Valentine, O. F.M.,
SS.	Cyril & Methodius S/ovene Mission,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tei: (03) 853 8118 in (03) 853 7787
Fax : (03) 853 6176 Dom počitka m. Romane — Mother Romana Home
11	- 15 A’Beckett St.. Kew, Vic. 3101 Tel. in Fax: (03) 853 1054
Tokrat so se našim rojakom v večnosti pridružila še tri nova imena:
V	torek 17. maja je v bolnišnici v Kynetonu po daljši bolezni umrl IVAN ISKRA iz Gisborna. Rojen je bil 12. februarja 1929 v kraju Lisac v Istri, ki leži na meji s Hrvaško. Na Reki se je leta 1958 poročil z Ano r. Šuštar. Istega leta sta preko italjanskih begunskih taborišč prišla v Avstralijo. Družina je najprej živela v Nangwarryju pri Mt. Gambierju v Južni Avstraliji. V tamkajšni gozdni naselbini je takrat živelo kar precej slovenskih družin, ki so dobile delo v državnih gozdovih. V Melbourne so se preselili v decembru leta 1960. Pokojni Ivan poleg žene Ane zapušča še hčerke Vesno, Nado, Suzi in AnnMarie. Pogrešali ga bodo tudi na Jadranu. Pogrebna maša je bila v gisbomski farni cerkvi sv. Brigite v četrtek 19. maja. Sledil ji je pogreb na keilorsko pokopališče.
Na svojem domu v St. Albansu je v soboto
28.	maja umrl ALBIN VERGLES, star komaj 47 let. Zal nam za enkrat ni bilo mogoče ugotoviti datuma in kraja rojstva. Verjetno je bil doma nekje iz Štajerske. V Avstralijo je prišel z mamo komaj sedem ali osem let star. Mama Marija je dobila tu ob poroki nov priimek Repar. Zdaj se zdravi v bolnišnici v West Footscrayju in se ni mogla udeležiti sinovega pogreba. Albin se je tu poročil z ženo Ano, holandskega rodu. Pred trinajstimi leti je umrla in mu zapustila tri otroke, ki so zdaj seveda že vsi odrasli. Albina je Bog rešil trpljenja, saj ga je rakova bolezen popolnoma izčrpala. Pogreb je bil v petek 3. junija. Pokopali so ga v grob pokojne žene na pokopališče Brooklyn.
Na nedeljo Svetega Rešnjega telesa in krvi, 5. junija je v Taylor Lodge Nursing Home umrla MAGDA KLEMENČIČ r. Kreisz. Zadnjih sedem let je živela v domu onemoglih. Je madžarskega
rodu, rojena 27. maja 1911 v kraju Bunda Orš na Madžarskem. S Filipom Klemenčičem se je srečala v Nemčiji ali v Angliji. Poročila sta se v Angliji pred odhodom v Avstralijo leta 1954. Živela sta v West Footscrayu, kjer je Filip umrl leta 1977. Otrok nista imela. Rožni venec je bil v naši cerkvi v torek 7. junija zvečer, v sredo pa pogrebna maša. Sledil je pogreb na pokopališče v Footscray v možev grob.
Pokojnih se radi spomnimo v molitvi.
V naši domači cerkvi smo imeli v nedeljo
29.	maja kar tri krste. Družina Julijana Pretnarja in Helene r. Dominko je prinesla h krstu prvorojenko Emily Nežko Marijo.
Ingrid Tereza Lebar je pripeljala h krstu štiriletno hčerko Sarah Jane in triletno Melisso Chantel. Pred krstom pa je prejel zakrament svete birme boter Jean-Lec Lebar, ki je v ta namen nekaj tednov pridno hodil k verskemu pouku.
V nedeljo 5. junija je bila krščena Elise Sylvia Kirn iz družine Noela Josepha Langford in Suzane Marie r. Kirn.
Vsem’ novokrščencem želimo božjega blagoslova, prav tako tudi staršem in botrom, da bi zmogli izpolniti to, kar so obljubili. In čestitke birmancu z najboljšimi željami!
Zakonsko zvestobo sta si 28. maja pred oltarjem svetih bratov Cirila in Metoda obljubila nevesta Lidiya Mary Markič in ženin Brendan James Smith. Lidya Mary se je rodila v Box Hillu 27. novembra 1969 med nami dobro poznanim staršem Alojzu Markiču in Anici r. Cimerman. Novoporočenemu paru iskrene čestitke. In Bog naj bo z vama na začeti poti. (O tej poroki piše tudi Helena Leber v rubriki Križem avstralske Slovenije, na strani 189.)
Ni bila še v Mislih omenjena poroka, ki je bila 22. januarja letos v farni cerkvi sv. Juda Tadeja, Scoresby. Goran Zidar je pred oltarjem sprejel Jodie za svojo življenjsko družico. Ženin je iz znane slovenske družine v Traralgonu. Tudi temu paru, dasi malo pozno, iskrene čestitke!
Mesec maj, ki so mu naši predniki dali ime tudi Marijin mesec, je minil, z njim so minile šmarnice. Ne sme pa miniti naša ljubezen do Marije. Za obisk šmarnic med tednom bi se lahko bolj potrudili, saj čas, darovan Mariji in njenemu Sinu ni nikoli izgubljen. Hvala vsem, ki ste v tem mesecu darovali za cvetje ali pa ga prinesli. Hvala vsem, ki se tega spomnite tudi čez leto. Še posebej pa Bog povrni vsem, ki skrbite za to, da je cerkev
redno okrašena in počiščena.
Pred dnevi sta Tone Tomšič in Stanko Žnidaršič podobo Marije Pomagaj pritrdila na steno. Tako se ta lepše vidi in tudi osvetliti se jo bo dalo tako kot tabrnakelj. Hvala obema.
Kot ste lahko brali v zadnji številki Misli, imamo novo vodstvo Društva sv. Eme. Pozabili pa smo omeniti tokratno tajnico Marijo Beljan. Po dobrem letu dni delo spet normalno teče.
V	ponedeljek 27. junija goduje sveta Ema Krška, ki je zavetnica našega društva. Imeli bomo večerno mašo ob pol osmih, pri kateri se bomo spomnili vseh pokojnih članic in prosili za blagoslov pri našem sedanjem delu. K tej maši ste vse članice lepo povabljene.
Kosilo za upokojence je še naprej vsako tretjo nedeljo v mesecu po deseti maši. V zimskih mesecih bo dvorana ogrevana, tako se vam ni treba bati mraza. Pri junijskem kosilu sta nas starša pokojne Irene Birsa povabila na predstavitev Irenine knjige z naslovom Slovcnians in Australia. To je Irenino diplomsko delo, sad njenega študijskega raziskovanja na LaTrobe univerzi, v katerem je prikazano življenje naše skupnosti v Avstraliji od začetkov do danes. Ker je knjiga pisana v angleščini, ne bo zanimiva le za nas, ampak tudi za Avstralce.
Mineva že tretje leto odkar je Slovenija samostojna. Dan po razglasitvi samostojnosti so imeli v slovenskih cerkvah mašo za domovino. Že nekaj ur zatem se je razbesnela vojna. Na srečo kratka. Znamo biti za to Bogu hvaležni?
Ob letošnjem Dnevu državnosti, bomo imeli v naši cerkvi v soboto 25. junija ob desetih dopoldne mašo za domovino. Po maši pripravlja Slovenski narodni svet Viktorije med cerkvijo in Domom matere Romane dviganje slovenske zastave s krajšim kulturnim programom, spominski slovesnosti pa bo sledila za vse navzoče čajanka v dvorani. K maši in prireditvi, vključno čajanki, ste lepo povabljeni.
Na prvo nedeljo v mesecu juliju, tokrat je to 3. julij, bomo praznovali god svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta zavetnika naše cerkve. Pred samim praznikom boste prejeli kot navadno posebno pismo. Po praznični maši se bomo zbrali v dvorani na zakuski. Gospodinje že zdaj naprošamo, da bi nam pomagale obložiti mize s svojimi dobrotami.
V	mesecu juliju sta pred nami dva kulturna dogodka. Tudi naše središče bosta obiskala gledališka igralca: pesnik TONE KUNTNER in TONE GOGALA.
Najprej bo v naši sredi Tone Kuntner. K nam pride za konec tedna od 22. do 24. julija. V petek 22. julija zvečer s pričetkom ob pol osmih se
Na mostu v Dol. Toplicah smo se srečali pred dvema letoma:
Tone Kuntner, pater Bazilij.
Loti in Ignac Ahlin iz Adelaide in Ignacov sorodnik.
Ob Tonetovem napovedanem obisku je oživel spomin . . .
nam bo v dvorani pod cerkvijo predstavil kot igralec. Prikazal nam bo film na Klancu posnet po Cankarjevem romanu in najnovejši slovenski film Halgato, ki nam razkriva življenje prekmurskih ljudi in tamkaj živečih ciganov. Ta večer oblikuje Slovenski narodni svet.
Kuntnerja bomo srečali še enkrat. V nedeljo po deseti maši se nam bo predstavil kot pesnik slovenske pomladi. Našo pozornost bo gotovo pritegnila njegova, pred tedni izdana najnovejša pesniška zbirka O domovina.
Tone Gogala bo nastopil v naši dvorani v nedeljo 31. junija po deseti maši. Z monodramo o Prešernovem prijatelju Andreju Smoletu se nam bo pokazal na odru en sam človek. Monodrama je namreč igra, v kateri nastopa samo en igralec. Doslej so si Andreja Smoleta - znamenitega Slovenca že mnogi z zanimanjem ogledali. Tako doma kot med rojaki v Evropi so ga z navdušenjem sprejeli.
S tem pa se koledar letošnjih kulturnih prireditev ne izčrpa. V mesecu avgustu nas bo
V "Križem avstralska Slovenije" letošnje marčne številke Misli je bila slikana kot dekle.
Tu pa je mama aprila letos za svojo stoletnico pri zahvalni maši v Sevnici.
Za njo stoji
njen sin iz Sydneya,
Jože Košorok.
Malo ljudi se lahko pohvali s stoletno mamo.
obiskal še MEŠAM PEVSKI ZBOR GALLUS iz Celovca. Zbor prepeva cerkvene pesmi v večih jezikih, predstavili pa nam bodo tudi koroške narodne pesmi. Nastopili bodo v petek 19. avgusta v Sacred Heart župnijski cerkvi v Kew na Cotham Rd. s pričetkom ob 8.30. Cerkev bo zelo primerna za njihov nastop in še akustična je. Za ta njihov nastop in morebitne druge nastope med nami skrbi Narodni svet Viktorije. V nedeljo 21. avgusta pa bodo koroški pevci pri maši in po maši v dvorani naši gostje.
Med duhovno hrano spada tudi kultura, zato se udeležite omenjenih prireditev. Veliko bi zamudili, če bi jih pustili mimo. Z njimi se utrjujejo vezi med nami ter z našimi rojaki v rodni domovini in zamejstvu.
Smo v času, ko mnogi iz naše srede obiskujeo domovino. Nekateri so že odšli, drugi še bodo. Med njimi je tudi p. Bazilij. Vsem želimo srečno pot in da bi se polni novih doživetij vrnili spet med nas.
P. TONE
ZADNJE PONIŽANJE
ŽIVLJENJEPIS sem pretipkal in oddal. Pomočnik Štef me je nekega dne poklical na upravo. Ni bil sam. Z njim je bil visok udbovec z imenom Gorazd. Oba sta bila prisiljeno prijazna. Ponudila sta mi stol.
"Vaša zadeva še ni rešena," mi je lagal Štef. "Mi vam želimo pomagati. Dobro veste, da ste v naših rokah. Vi pa nam morate dokazati zaupanje. Saj veste, roka roko umije."
Nekaj časa smo se gledali. Kaj neki hočejo? Slutil sem. Iz mene bi radi naredili cinkarja. Potiskali bi me iz sobe v sobo, da bi vohunil, provociral in nato pisal poročila o svojih trofejah. Mrzlo me je spreletelo.
"Ne razumem, kako mislite," sem se delal nevednega.
"Glejte," je rekel Štef in se s komolci naslonil na mizo, "mi želimo spoznati ljudi, ki jih prevzgajamo. Ni v našem interesu, da segnijejo med zidovi. Mnogi so zapeljani. Radi bi jim pomagali. Prepričati pa se hočemo, ali so iskreni. In v tem nam lahko pomagate. Pri vsakdanjih pogovorih spoznate njihov značaj, iskrenost. Jetniki si veliko zaupajo med sabo, tudi to, česar nam ne povedo. Mi vemo, da kritizirajo, delajo načrte za pobege..."
"Veste, jaz sem sklenil, da se ne bom več ukvarjal z nobeno politiko," sem mu rekel.
Gorazd je vzkipel. Stopil je od okna in s trdimi koraki premeril sobo.
"Štef! Pusti ga!" je rekel. "Saj ni treba! Mi nič ne silimo. Toda dobro se zavedajte," se je obrnil k meni."niti s prstom ne bomo mignili za vas! Ne pozabite, da je še vedno nad vami smrtna obsodba! Pravzaprav, kaj bi izgubljali čas?! Kaj bi slepomišili! Kar končajmo!"
"Poslušajte," se je vmešal Štef pomirjevalno. "Mi vam dobro
NAŠE NABIRKE
TISKOVNI SKLAD PATRA BERNARDA ZA NAŠE “MISLI”:
$90.— Lubo Pirnat; $40.—Jože Kosi, Pavla Čeligoj; $$30,— Ivo Leber; $20,— Julij Pretnar, Željko Rob, Martin Šužtarii, Marija Vogrin; $19.— Alex Braletitch; $15.— Gra-cijan Pirc, Josipa Kunek; $10.— Ida Zorich, Franfci&ka Wetzel, Julijana Šajn, Anica Kalc, Hermina Koroša, Rudolf Vitez, Kristina Skofcir, Zlata Arhar, Alojzija Cvetko, Janez Zagorc, .Pavla Flajnik, Mario Jenko, Roman Zrim, Ro&ica Pirc; $6.—Janez Marinček, Franfcilka Čebin; $5.— Milica Ritonja, Frank Plut; $2.— Mihaela Žafran, Jože Nema-nit, Mirko Bernik; $1.95 Marjanca Skubic.
ZA MISIJONE IN NAŠE POSINOVLJENE MISIJONARJE: $63.— Marija in Adolf Kolednik; $30,— Julijana Šajn; $10.— Ivanka Študent. (Vsi trije darovali za Iafne)
ZA LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE:
$50,—Joie Kosi.
CERKVI SV. EME PRI PODČETRTKU:
$60.— DruL Stan Debelak.
CERKVI SV. KRIŽA
V	BOŠTANJU:
$100,-Jože Vah.
ZA BARAGOV POSTOPEK:
$5.— Alojzija Cvetko.
VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI!
Slovensko morje
— okno v svet
VELEPOSLANIŠTVO RS nam je poslalo obvestilo o možnosti ladijskega prevoza prtljage ali kar koli v Slovenijo. Ker bo ob priliki priSlo morda marsikomu prav, objavljamo.
GLOBE STAR SHIPPING Co. je edina ladijska agencija z direktno kontejnersko zvezo med različnimi avstralskimi pristaniSSi in Koprom v Sloveniji. Ladja odhaja dvakrat mesečno in traja prevoz približno 65 dni. Tu so naslovi zgoraj imenovane agencije:
ADELAIDE 70 Rosevvater Tee.,
Ottoway 5013, S A
Tel.: (08) 47 7855 Fax: (08) 341 1550 Oseba: Brian Thompson
želimo. Zato vas poslednjikrat vprašam:	Ste	pripravljeni
sodelovati?"
Srce mi je razbijalo. V glavi se mi je vrtelo. Čutil sem, v kakšne kremplje sem padel. Znašel sem se v veliki zagati. Vse v meni se je upiralo. Neki notranji glas pa mi je govoril: Pristani! Lahko boš veliko dobrega napravil. Jetnikom boš zaupal, da te sprašujejo o njih. Naročili ti bodo, kaj boš povedal. Morda bo kdo prav po tebi povedal svoje želje. - Njim boš zaupal, kar ti bodo na upravi naročili in kje jih čevelj žuli.
Nastala je mučna tišina. Gledala sta me kot risa in skušala prodreti do mojih misli. Čeprav sem bil sestradan, brez moči, sem se trudil, da bi zbral svoje misli. Oba sta se dobro zavedala, da jetnika streta, ko je sam, ko se ne more z nikomer posvetovati. Izkušnje nemške in italijanske policije so bile dobra šola za Udbo. Po štirinajstih mesecih zidovja, po neprestanih zaslišanjih, po sedmih mesecih bunkerja brez ene slamice te postavijo pred odločitev, ko sam o sebi ne veš, kje sc te glava drži, in ko nad tabo še vedno visi smrtna obsodba. Njihova zmaga in ponos sta bila v tem, da so jetnika popolnoma zlomili, da je postal v njihovih rokah igračka, lutka, da ni več mislil s svojo glavo. Mnoge so zlomili,, da so se vedno tresli pred njimi, kadarkoli se je kdo pojavil. Lakota in bunkerji so naredili svoje. Ko je človek fizično uničen, postane tudi volja mlahava in duševnost opeša.
Začel sem se bati samega sebe. Nisem več zaupal svojim zmožnostim. V sebi sem bojevalk strašen boj. Misli so mi švigale kot iskre. Sklenil sem, da privolim. V notranjosti pa je bil še trdnejši sklep da vsakomur povem, kaj so me o njem spraševali.
S tem ne bom nikomur škodoval.
"No! Ste sc odločili?" meje zbudil Štef iz mojih misli.
"Če se boste kdaj želeli pogovoriti z menoj, sem pripravljen," sem rekel. Čutil sem, kako je bila vsaka beseda prisiljena.
"Ali ste razumeli, za kaj gre?"
Prikimal sem. Razumel sem bolje, kot sta si predstavljala.
"Zavedajte se, daje to konspiracija!" meje posvaril.
Presneto so naivni, sem si mislil. Ali res ne vedo, da vsa hiša govori o cinkarji? Iz celice v celico jetniki svarijo drug drugega, naj bodo previdni. Nekatere so celo napadli po celicah, jim pokrili glavo z odejo in jih namlatili. Ti ljudje so hoteli priti po hrbtih drugih iz ječe. Druge so tlačili v blato, da so sebe oprali. In med njimi so bili podleži, zločinci. Takih se je Udba posluževala. In zdaj bi radi še mene uvrstili med take 'sodelavce’! Čutil sem se nadvse ponižanega. Bilo mi je hujše kot na dan smrtne obsodbe. Srčno sem si zaželel duhovniške družbe, da se s kom odkrito pogovorim, da mu zaupam svoje težave, da si pomirim vest. Čutil sem, da je legel težak kamen na moje srce in na mojo vest. Čeprav sem bil prepričan in trdno odločen, da ne bom nikomur škodoval, nikogar očrnil, se mi je zdelo, kot bi sc črna koprena zgrnila nad moj razum in mojo vojjo.
"Lahko greste!" je rekel Štef in me gledal izpod čela s posebnim zmagoslavjem. "V kratkem boste dobili družbo. Mi se bomo kmalu prepričali, če boste iskreni ali ne."
Odšel sem. Po stopnicah sem se skoraj opotekal. Zdelo se mi je, da stopam kot v omotici. Paznik me je spremljal do celice.
Ostal sem zopet sam. Srce mi je močno razbijalo. Hodil sem gor in dol kot brez glave.
"Mi se bomo prepričali..." je rekel Štef. "Torej bo med tistimi, ki jih bodo poslali v mojo celico, nekdo, ki jim poroča," sem se pogovarjal sam s sabo. "Tega pa ne bo težko izslediti! Bahajo se, nikogar se ne bojijo, važne se delajo. Toda le na zunaj. V resnici pa so bojazljivci. Bo že pokazal svojo barvo. -Prvi sklep: Malo govori in ne bodi radoveden!"
KOPANJE
FEBRUAR je bil že štirinajsti mesec jetniškega življenja. Bunkerji, samice, umazani pogradi, zaprašena tla, bolhe in stenice - vse to je utrjevalo kožo, da se je po njej delala počrnela skorjica, kot po rokah zanemarjenega otroka, ki se nikdar ne umije. Z vodo so štedili kot ob najhujši suši. Gotovo je bilo tudi to načrtno, ker so dobro vedeli, da umazanija izobraženca bolj ponižuje kot klofute in udarci. Vrček vode je bil dnevni obrok za pijačo in umivanje. Pri zamenjavi perila ni bilo tistega prijetnega občutka, ki ga imamo, ko si oblečemo sveže perilo na umito telo. Vedno je koža srbela, bolhe pa so se še bolj zadovoljno sprehajale po čistem perilu.
Vsak teden sem slišal paznika, ki je druge jetnike klical na kopanje. Moja vrata je vedno preskočil, ker je imel tako naročeno.
A po skoraj štirinajstih mesecih je tudi mene doletela sreča.
Odprl je celico in zaklical:"Kopanje!"
Ves zmeden sem pograbil brisačo in nekaj perila. Planil sem iz celice in sledil pazniku po hodniku in stopnicah. Jetnike, ki so bili v samicah, je le posamič vodil na kopanje. Mali, debelušasti paznik je kot žoga gibčno odskakoval po stopnicah, ki jih je moral neštetokrat premeriti. Rekli smo mu Bolha in se je menda tako pisal.
Kopalnice so bile v kletnih prostorih. Po dolgem hodniku so bile speljane debele cevi. V nekem kotu je v peči buhajoče plapolal ogenj, kije ogreval vodo za kopalnico in kuhinjo.
Temni prostori so napravili name neprijeten vtis. Spomnil sem se na bunker, ki je bil nedaleč odtod prav v teh podzemeljskih prostorih.
Jetnik, ki je kot kurjač skrbel za peč, je sedel na klopi in kot doma bral časopis. Ni se zmenil za ljudi, ki so prihajali v kopalnico.
Paznik se je ustavil pri njem. Bila sta kar domača.
Na leseni klopi, kamor sem odložil obleko, sem zagledal
BRISBANE 333 Adelaide Street Brisbane 4000, Qld.
Tel.: (07)229 8444 Fax: (07) 229 9387 Oseba: Ken Peterson MELBOURNE 1/595 Little Collins Street, Melbourne 3000, Vic.
Tel.: (03) 629 7113 Fax: (03) 629 4902 Oseba: Alan Si ms ali pa Belinda Gaffney PERTH
15 Leake Street,
Fremantle 6160, /VA
Tel.: (09) 335 5555 Fax: (09) 336 2201 Oseba: Kevin Jones SYDNEY 89 York Street,
Sydney 2000, NSW
Tel.: (02)2903666 Fax: (02)290 1241 Oseba: Tonny Russo ali pa Arthur d'Silver
Za MELBOURNE imamo tu Še enega prevoznika:
JOHNSON FREIGHT
INTERNATIONAL Room 101, AFCAB Building, Tullamarine Airport, Vic. 3043
Tel.: (03) 3303617 Fax: (03) 3303618 Ta prevala izMelbourna aliAdelaide dvakrat na mesec preko Izraela do Kopra. Trajanje: 60 dni.
Za zvezo s Koprom dodamo se: PRISTANIŠČE KOPER P.O. Box 87 66001 Koper, Slovenija
Tel.: 0011 38666 34141 Fax: 0011 38666 34082
JADROAGENT Pristaniška ulica 45 66001 Koper, Slovenija
Tel.: 0011 38666 38630 Fax: 011 38666 38706 Oseba: J. Osterc
časopis. Dve strani Ljudke pravice. Stlačil sem ga v žep, naglo, kot bi kradel. Že več kot leto dni nisem videl časopisa.
Topla voda, ki je iz cevi brizgala po laseh in po životu, je blažilno vplivala name. Kar oddahnil sem se. Čutil sem, kako se lušči umazanija in se odpirajo znojnice. Vsa koža je nanovo zadihala. Paznik Bolha je bil potrpežljiv. Nič ni silil, naj pohitim. Ni se mu mudilo. Vedel je, da je za to postavljen.
Kot prenovljen sem se vračal. Zdelo se mi je, da sem nekaj let mlajši.
V celici sem privlekel na dan časopis in bral, bral, prav vse, od prve do zadnje besede, z vsemi oglasi, ki so bili na koncu. Kar požiral sem novice. Kot lačen volk, ki plane na svoj plen.
Zvečer sem "telefoniral" v sosednjo celico in sporočil veselo novico, da sem se okopal. Povedal sem tudi, da pričakujem "prirastek".
Z Vero, ki je bila precej previdna, sva se zmenila, da ne bova trkala, dokler ne spoznava novih članov, ki pridejo v celico.
Prve dni februarja sem dobil drugi paket. Organizem pa je bil tako izčrpan, da je kljub domačim priboljškom še nekaj mesecev prevladovala lakota.	/Dalje	prih./
" .. Značilno za zakonsko skupnost ni le njena enovitost, marveč tudi njena nerazvezljivost: Takšno tesno zedinjenje, obstoječe v medsebojni podaritvi dveh oseb, pa tudi blagor otrok — oboje zahteva popolno zvestobo zakoncev ter njuno nerazvezno enoto.
Dar zakramenta je za krščanska zakonca hkrati poklicanost in zapoved, da ostaneta zvesta v vseh preizkušnjah in težavah v velikodušni pokorščini do svete Gospodove volje: 'Kar je torej Bog zdruiil, tega naj človek ne loSil'
Med najvažnejšimi in najnujnejšimi nalogami zakonskih parov v našem basu je pričevanje za neprecenljivo vrednoto nerazvezljivosti in zakonske zvestobe..."
JANEZ PAVEL II.
|--------------------------------£25—i
SVETA DRUŽINA ADETAIDE i
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family Slovene Mission,
51 Young Ave, W. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, l/Velland, S. A., 5007)
Te!.: (08) 346 9674 - Fax (08) 346 3487
Kroniki našega središča Svete Družine bi mogli tokrat dodati enega novokrščenca in dva nova zakonska para, oba slovenska.
V	nedeljo 22. maja je bil v cerkvi St. Patrick v Adelaidi krščen Michael Alexander. Michael je prvorojeni sin v družini Alexandra Zabalocky in Sonje Marije r. Dodič.
Želimo mu, da bi zrastel v dobrega človeka in kristjana.
Na trideseti dan letošnjega aprila sta si pred Bogom in ljudmi v naši cerkvi obljubila zvestobo Franc Jenko in Carmen Frances Kalc. Franc se je rodil 21. decembra 1968 v Adelaidi staršema Marijanu Jenku in Ivanki r. Ivančič. Carmen pa je prišla iz Sydneya, kjer je bila rojena
26. avgusta 1968 staršema Francu Branku Kalc in Ani Albini r. Vičič.
Tudi druga poroka je bila v naši cerkvi. Pred oltarjem svete Družine sta 21. maja na skupno življenjsko pot stopila Franc Valenčič in Maida Mary Železnik. Franc jc šele pred kratkim prišel iz Slovenije, kjer ga je Maida spoznala. Rodil se je v Postojni 13. aprila 1955 staršema Pavletu Valenčiču in Mariji r. Petrovčič. Maida je rojena v Adelaidi 18. julija istega leta kot Franc. Njena starša pa sta Franc Železnik in Marija r. Lenarčič.
Obema paroma želimo božjega blagoslova na začeti poti z željo, da bi si uredila prijeten dom in da bi tudi v prihodnje ostala povezana z našo skupnostjo.
V	Marijinem mesecu smo se tudi med tednom vsaj enkrat zbrali pri šmarnicah. Na predvečer praznika Marije Pomagaj smo se po maši in šmarnicah priporočili Mariji in jo prosili, da bi še uaprej živeli iz izročil naših staršev in jih ohranili tudi prihodnjim rodovom. Tudi v Milduri so se rojaki zadnjo nedeljo v maju zbrali skupaj k molitvi rožnega venca in zapeli nekaj Marijinih pesmi. Zaradi zamude duhovnika pa so ostali brez maše. Za to se jim iskreno opravičujem. Naslednji večer je bila ma-ša v cerkvi St. Mary of the River v Berriju.
Za praznik Svetega Rcšnjeg telesa in krvi, na prvo nedeljo v juniju, je bila po maši še telovska
procesija. Zunaj cerkve se je procesija ustavila najprej pri oltarju Svetogorske Marije in nato še pri oltarju Svete Družine na begu v Egipt.
Na podlagi popisa prebivalstva iz leta 1991 je adelaidska nadškofija statistično obdelala podatke za svoje katoličane. Slovenci (katoličani) smo upoštevani v poglavju o posameznih jezikovnih skupinah. Po objavljenih podatkih je 375 vprašanih odgovorilo, da jim je "prvi" jezik slovenščina. Od tega 39 vprašanih slovenskega jezika ne obvlada popolnoma. Slovensko govori 21 otrok in mladih do dvajsetega leta, 78 ljudi med dvajsetim in štiridesetim letom, 128 med štiridesetim in šestdesetim letom starosti, 109 pa jih je starejših od šestdeset let. Te številke veljajo za adelaidsko nadškofijo. Gotovo ne držijo povsem, a mnogi nas poznajo le po objavljenih številkah. Bodimo ponosni na to kar smo in to tudi v prihodnje javno priznajmo.
Konec meseca maja (29. maja) se je v Priseljenskem muzeju v Adelaidi zaprla razstava z naslovom Slovenija, moja dežela, ki so jo odprli 6. marca. Razstava sama, na katero so rojaki Južne Avstralije lahko upravičeno ponosni, je zaključena. Sledi o njej pa se ne bodo izgubile. V muzeju ostaja spominska plošča, odkrita in blagoslovljena ob odprtju razstave, razstavni plakat na blagu se je pridružil podobnim plakatom drugih narodov, v
zadnji sobi muzeja pa so shranjeni podatki o slovenskih priseljencih v tem delu Avstralije. Če bo kdo želel zvedeti kaj več o Slovencih ter o njihovem kulturnem, verskem in društvenem življenju, se bo gotovo zatekel tudi tja. Zato bi bilo prav, da bi podatke, ki so računalniško obdelani in shranjeni, na novo pregledali, dokumentirali in tudi popravili, če je to potrebno.
Med vnešenimi podatki je na primer tudi ta, da je bila prva slovenska maša v Adelaidi leta 1950. Če upoštevamo, da sta prva duhovnika za slovenske izseljence p. Klavdij Okorn in p. Beno Korbič prišla v Sydney 26. maja 1951, dr. Ivan Mikula 13. septembra 1952 in p. Rudolf Pifko slab mesec dni za njim, potem podatek precej verjetno ne drži. P. Klavdij v Mislih za 25. junij 1952 piše o svojem prvem obisku v Adelaidi. Za nedeljsko mašo so mu določili cerkev sredi mesta, kjer je v soboto in nedeljo spovedoval, nato pa imel mašo ob pol dvanajstih. Tam je ostal še naslednjo nedeljo. To je bilo lahko le v drugi polovici maja ali v začetku junija 1952. Četudi bi bil to edini primer, kjer se podatki ne ujemajo, bi bilo vredno celotno besedilo še enkrat pregledati.
P. Janez, ki je na obisku v Sloveniji se je že oglasil in prav lepo vse pozdravlja. Na začetku ga je nadomeščal p. Tone iz Melbourna, od 6. junija pa je z vami p. Valerijan iz Sydneya.
P. TONE
Na reki Murray
 O—i
Z VSEH VETROV
"DANES se moje srce obrača proti Belgiji, kjer bi moral biti ob razglasitvi očeta Danijana de Veustra za blaženega," je povedal papež Janez Pavel II. v nedeljo 15. maja po molitvi Raduj se, Kraljica. Nadaljeval je:"Vem, da so se Belijci zavzetno pripravljali na moj pastoralni obisk in da je moja odsotnost povzročila veliko razočaranje. Toda zatrjujem jim: odkar sem v bolnišnici, sem jim blizu s svojo mislijo in z molitvijo.
Želim, da bi bilo življenje in delo očeta Damijana, apostola gobavcev, zgled in poziv za vse Belgijce, da bi ostali čuječi v molitvi in službi svojim bratom, prav posebej najbolj ubogim in slabotnim.
V	pričakovanju, da se bomo lahko srečali, namenjam prisrčen pozdrav vsem Belgijcem in jim podeljujem apostolski blagoslov."
Belgijci upajo, da bo papež čim prej in čim bolje okreval ter jih obiskal kasneje. Za vrhunec obiska pa ostane	seveda	razglasitev	Belgijca, očeta
Damijana, za blaženega. Oče gobavcev je vse svoje misijonsko	življenje daroval gobavski naselbini
havajskega otoka Molokai, kjer je končno še sam umrl za gobavo boleznijo leta 1889.
Preložitev papeževega obiska in razglasitve za blaženega je prirediteljem povzročila dodatne težave. Na slovesnost je hotelo priti tudi zastopstvo s Havajev in vzeti s sabo redovnikove relikvije. Tako so morale za enkrat odpasti tudi vse načrtovane slovenosti na Havajih.
ŠKOFOVSKA SINODA, posvečena Cerkvi v Afriki, je bila zaključena s slovesno mašo v baziliki sv. Petra v Rimu dne 8. maja. V imenu bolnega papeža je	vodil somaševanje	prvi delegirani
predsednik	sinode,	nigerijski	kardinal Francis
Arinze. Z njim so somaševali sinodalni očetje in duhovniki sodelavci - vseh skupaj okrog 300 po številu. Kardinal Arinze je prebral papežev govor, v katerem se papež zahvaljuje Bogu za oznanilo in zakoreninjenje evangelija na afriški celini, od začetkov v prvih stoletjih pokristjanjenja Afrike do čudovitega razcveta v zadnjem stoletju. Poudaril je mladostnost Cerkva v Afriki. Pri tem ni mislil le na njihov začetek in ukoreninjenje v zadnjih dveh stoletjih, temveč predvsem njihovo življenjskost, živahnost, zorenje, velikodušnost.
Papež je zbrane pred sklepnim blagoslovom neposredno nagovoril iz bolniške sobe na polikliniki Gemelli. Vsem prisotnim na sinodi se je zahvalil, sklenil pa govor s spodbudo afriškim udeležencem:"Pojdite in ponesite Afriki mir in veselje vstalega Kristusa. Vsem, ki jih boste srečali ob vrnitvi domov, ponesite papežev apostolski blagoslov, predvsem pa blagoslov Boga, našega Stvarnika in Očeta, vstalega Kristusa, Gospodarja zgodovine, Gospoda prihodnjih vekov!"
NASUJE nad novinarji, ki je v letu 1993 dosegel rekordno raven, se nadaljuje tudi letos. Tako je izjavil K. Preskot Low, predsednik Mednarodne zveze časopisnih založnikov. Povedal je, da je bilo lansko leto po svetu ubitih najmanj šestdeset novinarjev, okrog 30 primerov pa še raziskujejo. Letos je bilo doslej ubitih najmanj 24 novinarjev v enajstih državah. V zaporih pa je po svetu danes 120 novinarjev, največ od teh na Kitajskem.
DAN NEKAJENJA je 31. maj in praznovali so ga, četudi ne preveč glasno, po vsem svetu. Določila ga je Svetovna zdravstvena organizacija, ki si je zadala nalogo, da bi nekoč v prihodnosti po vsem svetu dosegla družbo brez tobaka. Pot do cilja je sicer še dolga, vendar se v mnogih deželah opazi padanje tobačne uporabe in zmanjšanje števila bolnikov nekaterih bolezni, ki jih povzroča direktno ali indirektno tobak. Zal pa je prav nasprotno po deželah v razvoju, kjer raznovrstna reklama povzdiguje uporabo tobaka kot zavidljiv model zahodnega sloga življenja.
Tudi v naši Avstraliji pada uporaba tobaka, a ne med mladino, ki se ne briga za opomine.
TOBAK na leto umori skoraj pol milijona Evropejcev, je povedal v Bruslju Padraig Flynn, evropski komisar za socialne zadeve. V državah Evropske Zveze bo letos en milijon ljudi odkrilo, da imajo raka. Od teh jih bo 850.000 tudi za rakom umrlo, in približno 250.000 teh smrtnih primerov bo povezanih s< tobakom. K temu pa moramo prišteti še 200.000 smrti zaradi bolezni srca in ožilja, ki so posledica zastrupljanja z nikotinom.
To so številke, ki naj dajo misliti vsakemu kadilcu. Prenehaj, dokler je še čas! Ko bo prepozno, bo na življenjskem sporedu samo še bolezen in smrt...
SOLZENICIN, pisatelj in Nobelov nagrajenec, se je po dvajsetih letih izgnanstva vrnil v Rusijo. V Magadanu, kjer so bili komunistični zapori, je
dejal, da so njegovi rojaki prehitro pozabili na milijone ljudi, ki so v teh zaporih umrli. Je pa tudi dodal, da Rusija postaja čedalje bolj podobna deželi, iz katere se je vrnil. Solženicina so globoko razočarale tudi svobodne dežele, kjer prav zaradi prevelike svobode in na račun demokracije vedno bolj dvigajo glavo nasilje, nemorala in duhovna revščina.
KAJ PA NARKOMANI? Teh je na svetu vedno več ponekod že hiše zanje postajajo premajhne. Nekatere vlade se resno bavijo z načrti o posebnih naseljih za te nesrečneže. Tudi Kuala Lumpur ne ve, kam z njimi, tako narašča njih število. Načrtuje zanje posebna taborišča, da jih spravi vsaj z ulic. Četudi je že posedovanje najmanjše količine mamil zagroženo s smrtno kaznijo, je narkomanov v deželi že preko 160.000. Samo lani sc je od heroina odvisnih oseb povečalo za polovico. Okrog 50 odstotkov je trdih primerov, ki jim nobeno zdravljenje ne bo več pomagalo, nekaj tisoč pa jih je tudi okuženih z aidsom.
O	PEŠČENEM OBLAKU nad Avstralijo so pisali vsi svetovni listi ter poročale vse radijske in televizijske novice. letošnji konec maja ga je prinesel, pa tudi odnesel dalje proti Novi Zelandiji. Melbournu je bilo z njim prizanešeno, občutila pa
GLAS SLOVENIJE
Vv
AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI ČASNIK
PRVI IN EDINI 14-DNEVNIK V AVSTRALIJI Redno prinaSa politične, gospodarske, kulturne in druge vesti in zanimivosti iz Slovenije, iz diplomatsko konzularnih predstavništev ter iz slovenske skupnosti SAMO $ 4.00 MESEČNO - letna naročnina $ 50.00 PODPRITE NAS SLOVENSKI TISK Naročilnico s priloženim čekom poslali na:
GLAS SLOVENIJE- uredništvo 2/15 Allandale Rd. Boronia, Victoria 3155
ga je Adelaida in tudi Sydney mu ni ušel. Znanstveniki so se sklicevali na satelitske podatke in menili, da je bil peščeni oblak dolg kakih 800 kilometrov, širok 200 kilometrov, globok pa v povprečju 200 metrov. Vseboval pa je od 20 do 30 ton orne zemlje, ki so jo dvignili s polj topli vzhodni vetrovi s svojo hitrostjo 50 do 70 kilometrov na uro.
Posledice niso čutile le gospodinje, ki so morale čistiti hiše, saj je prah našel vsako luknjo in vdrl v še tako zaprta stanovanja. Hujša posledica bo manjši pridelek in več milijonov dolarjev škode v kmetijstvu.
NEDAVNO zahtevo Evropskega parlamenta po izenačenju pravic istospolnih partnerjev z "normalnimi zakonskimi pari" je Cerkev označila za "strašno odločitev". Izjava odmeva v Letu družine./
►M
[h¥| Hvunnoi
l" ■ ^ > m o to m aompNnv
V.F.L
A
MITSUBISHI
  ____
PANELCARE P/L
ACN 007 152 203
MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS HIGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 793 1477 Fax: 793 1450
*MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS *PRESTIGE CAR SPECIALISTS *ALL MAKES AND MODELS *BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES ^INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE
A.H. Frank Kampuš - 560 5219
Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago.
©
COLONIAL MUTUAL
CFUSH
ArrnovF.n
KKPAIRF.R
a-
KOTIČEK NAŠIH MLADIH
SLIKO treh Bavčarjevih otrok je objavil Kotiček že v majski 'številki 1975. Po tolikih letih se bomo zdaj ustavili le pri JUDITI, takrat na sliki najmlajši. Zrasla je v prijazno in delovno dekle, ki jo mnogi mladinci zlasti v Sydneyu poznajo iz raznih prireditev, katere je ona organizirala ali pa se jih udeležila. BAVČAR-jevi starši so doma iz Ajdovščine. Oče Ivan je prišel v Avstralijo leta 1949, mati Teja r. Brecelj pa leta 1961. Porodila sta se v cerkvi sv. Frani iška v Paddingtonu, kjer je kasneje Judita prejela sveti krst. Prvo obhajilo je prejela v naši cerkvi sv. Rafaela, birmal pa jo je v nadškofijski kapeli v Ljubljani Škof Lenil. To je bilo leta 1976, ko je bila Judita s starši prvič v Sloveniji. Od takrat je temu obisku dodala še štiri.
Osnovno šolo je Judita obiskovala pri župniji Sv. rožnega venca v Fairfieldu, nato pa Girls High School v Liverpoolu. Potem se je vpisala na tečaj za tajniško usposobljenost. Prva služba je bila pri zasebnem podjetju v Bankstovvnu, zdaj pa je Judita le sedem let zaposlena kot osebna svetovalka direktorju za "Human resources" pri državni železnici N.S.VV. Svoj prosti 6as pa porabi Judita zelo koristno. Ima posebno Žilico za organiziranje prireditev in rada sodeluje pri mladinskih organizacijah kot je Slovenian Youth Production (SYP). Pri našem Župnijskem svetu skrbi predvsem pri "Fund raising" za vzdrževanje središča. Sodeluje tudi pri listu The Australian-Slove-
SLOVENSKA
IDILA NAVZGOR SE ŠIRI ROŽMARIN, NAVZDOL SE NAGELJ VIJE,
NA OKENCA ZAGRNJENA VEČERNO SONCE SIJE.
RDEČA RUTA, BEL OŠPET IN ZAGORELO LICE,
TAKO SE S POLJA VRAČAJO DEKLETA IN KMETICE.
Tl NAGELJNI, TA ROŽMARIN, TA OKNA, POLNA SONCA!
OJ, TAKIH NIMA VES TA SVET, PA POJDI TJA DO KONCA!
ian Revievv, ki so ga letos začeli izdajati v angleščini tu rojeni Slovenci. Pred leti je bila Judita tudi tlanica mladinskega zbora Zarja ter je aktivno sodelovala pri naših vsakoletnih mladinskih koncertih. Ima na prireditvah odličen nastop, dobro obvlada sloven-siino in tudi rada bere berilo ali napoveduje prošnje pri slovenski masi. Želimo ji mnogo uspehov v njenem poklicu in ne nazadnje tudi pri naših slovenskih verskm in kulturnih dejavnostih.
Naj za konec omenim, da ima Judita starejšo sestro Miriam por> Stariha, ki je organistinja cerkvenega mešanega zbora, in brata Bogdana, ki z ženo Elaine prav tako sodeluje v verskem središču.
Sš&
SLOVENSKA MLADINA, ali se že pripravljal na svojo vsakoletno prireditev, ki bo letos 24. septembra v Adelaidi? MLADINSKI KONCERT v priredbi naših verskih središč bo letos že dvajseto leto zbližal naŽo mladino iz vseh koncev Avstralije. Udeleži se ga tudi ti! Posamezniki in skupine vabljene k sodelovanju, da bo tudi letošnja prireditev dosegla svoj namen. Svoj nastop prijavite tim prej v najbližjem od treh verskih sredi&, kar nam bo olajšalo načrtovanje sporeda.
MLADINSKI KONCERT je vaša prireditev. Ohranite ga in nadaljujte iz leta v leto!
OBVESTILO
V	času od 4. julija do sredine avgusta bo g. Aljaž Gosnar, odpravnik poslov veleposlaništva RS, na obfcku v Sloveniji. Vse zadeve v zvezi z delom veleposlaništva bo v tem času urejala ga. Tina Omahen.
Veleposlaništvo RS v Canberri ima vsak delovni dan uradne ure od desetih do ene ure popoldne. V tem času lahko dobite vse potrebne konzularne informacije, osebno ali telefonično. S tem se bomo tudi lahko izognili napačnim tolmačenjem nekaterih konzularnih vprašanj.
Naše veleposlaništvo uraduje na naslovu:
ADVANCE BANK CENTRE - Level 6,
60 Marcus Clarke Street, CANBERRA CITY.
Številka telefona je (06) 243 4830.
Številka faksimila pa je (06) 243 4827.
Pisma in drugo pošto pa pošiljajte na naš poštni predal: EMBASSY OF SLOVENIA,
P. O. Box 284, Civic Square,
Canberra, A.C.T. 2608
ALJAŽ GOSNAR, odpravnik poslov
SURFERS PARADISE, QLD. - Ni dolgo, ko sem se oglasil s pismom o farni cerkvi sv. Hme pri Podčetrtku. Zopet imam prošnjo - tokrat za župnijo Boštanj na Dolenjskem z njeno cerkvijo Povišanja sv. Križa, ki potrebuje popravila. Tam župnikuje moj bratranec, salezijanski duhovnik Ivan Turk. Sele lansko leto je prevzel to župnijo in že ima ogromno delo pred seboj. To najlaže razberemo iz njegovega pisma, kjer med drugim piše:
"... Tukaj v Boštanju se pripravljamo na veliko delo prenove naše župnijske cerkve. Cerkev jc zelo velika. Že lani smo začeli s fasado, a so bila dela zaustavljena, ker je bilo ugotovljeno, da so razpoke v zidovih prevelike, da se povešajo kupole, nosilni stebri pa so nagnjeni. Kupole bo treba dvigniti, vse oboke utrditi, temeljne zidove pa povezati. Tako bo zagotovljena stabilnost cerkve, ker je resnična nevarnost, da bi ob manjšem potresu vse skupaj zgrmelo... S teni bodo povezani tudi zelo visoki materialni stroški, vsaj za naše razmere: najnižji predračun med raznimi ponudniki je 250.000 DM. Cerkev je velika, kot sem že omenil, župnija po številu prebivalcev pa ne, saj ima le 2.500 venikov. Kolikor sedaj vidim, bomo predloženo vsoto zelo težko spravili skupaj. Država, škofija in občina ne
KHIŽ£M AVfTRAL Uit tlOVINUL ,
prispevajo nič. Človek se mora znajti in plavati. Prosimo na različne kraje in upamo na dobroto ljudi. Zaupamo v božjo previdnost, ki deluje preko velikodušnosti tistih, ki lahko kaj pomagajo. Hvaležni smo za vsak najmanjši dar..."
Marsikateri med nami, doma z Dolenjskega, pozna Boštanj, morda je kdo v tej fari celo rojen. Pa saj to ni važno! Slovenci smo in kristjani - prav je, da po svojih močeh pomagamo vernikom doma, ki si marsikje odtrgajo od ust, da popravljajo svoje farne cerkve in podružnice. Tam je bilo vse, kar je verskega, v zadnjih desetletjih zaničevano in velikokrat namerno poškodovano. Priskočimo jim na pomoč, dodajmo njihovim žrtvam svoj dar! Prepričan sem, da nas ne bodo pozabili.
Prilagam svoj dar v gornji namen.
S slovenskimi pozdravi! - Jože Vah
BEAUMARIS, VIC. - Naj pričnem s stavkom, ki naj bo tudi naše življenjsko pravilo: Bodimo nesebično srečni za vse, kar jc dobrega na tem svetu!
Srce je prekipevalo od sreče, ki je izžarevala iz obličja očeta Lojza: ponosno je vodil svojo hčerko Lidijo pred oltar slovenske cerkve v Kew, jo tiho, vendar v solzah sreče predal ženinu in se umaknil v klop k svoji dolgoletni življenjski družici Anici. Prepričana sem, da sta imela oba v tem trenutku le eno željo:"Da bi mladi par vedno ostal tako srečen, kot je danes!"
Pred skoraj tremi desetletji sta si obljubila zvestobo tudi ona dva. Lojze je bil eden prvih fantov Baragovega doma in je do poroke živel pod
Za pomoč in nasvet za zmerno ceno
KOBAL & ASSOCIATES SOLICITORS & ATTORNEYS
Dorothy Kobal B.Com l.lb.
81 Sporing A ve,
(P.O. Box KL 806) Kings Langley 2147 (T) (02) 838 0334 (Fax) (02) 674 4583
Conveyancing,Wills & Probate, Small Business, Litigation and General Advice.
to domačo streho sredi tujega sveta. Kakor veliko število naših tukajšnjih rojakov, sta hotela storiti zakonsko obljubo pred mladini slovenskim duhovnikom, ki je prišel med nas iz Amerike leta 1956 in pričel s središčem. Vendar jima je to preprečila težka avtomobilska nesreča, ki je patra takrat malo pred poroko skoraj rešila vseh bodočih problemov. Tako ju je poročil hrvaški duhovnik Father Kasič, takoj po poroki pa sta se odpeljala še v St. Vincent Hospital, da ju je na skupno življenjsko pot blagoslovil iz bolniške postelje še p. Bazilij. Ta je malo za šalo in najbrž tudi malo zares povedal:"Preveč sem molil, da bi se srečala in tako sta se srečala šest mesecev prekmalu: cerkev še ni dozidana..." Lojze je namreč takrat vodil gradbena dela na cerkvi, kar je bilo dosti lažje kot samski fant v Baragovem domu. Pa je kljub poroki držal obljubo in se pridno vračal v Kew na gradbišče. Cerkev je s pomočjo pridnih Slovencev leto kasneje srečno končal. Tanja, prvi sad njune poročne zveze, je v njej prva prejela sveti krst, po rokah koprskega škofa Jenka, na dan blagoslovitve.
Ni čuda, da si z veseljem in ponosom peljal Lidijo pred oltar v Brendonovo življenje, dragi Lojze. Obljubila sta si zvestobo v božjem hramu, ki so ga zgradile tvoje roke ob znoju rojakov v tistih ne tako davnih nesebičnih časih, ko smo še potrebovali in iskali bližino drug drugega. Občutek sreče dobrega dejanja, še bolj pa ponos na pošteno slovensko pridnost nas je prevzel vse navzoče, ko smo ob Anitini in Lentijevi čudoviti Ave Mariji zaželeli srečo mlademu paru. Pa tudi vama, Anica in Lojze, ter slehernemu izmed nas, ki stopa po poti očetovstva in materinstva. - Helena I^eber
MELBOURNE, VIC.- Posredujem poročilo, ki bo avstralske Slovence gotovo zanimalo: Državna radijska postaja Special Broadcasting Service (SBS) bo z uvedbo novih frekvenc - 19. julija letos -podvojila svoj čas oddajanj. Tako bo dobil SBS Radio Melbourne (pred nedavnim znan kot 3EA) poleg frekvence 1224 AM še frekvenco 93.1 FM.
SBS Radio Sydney (prej 2EA) bo dobil poleg 1386 AM še 97.7 FM. Vendar ostaneta slovenski
:	Melbournskim	rojakom je	na uslugo	*
:	ZOBNI TEHNIK — DENTAL	TECHNICIAN	j
j	LUBI PIRNAT	J
•	18 WRIDGWAY	AVE., BURWOOD. Vic.	’
)	Telefon: 808 4159	j
‘	Izdelava umetnega	zobovja in	vsa popravila.	•
1	Full denture Service and repairs.	•
Admiral Motor Inn
Vaša gostitelja (ta MU R R A Y in FRANK BERIC Eno-, dvo- in trisobna odljčno opremljena
stanovanja,kopalni oazen.sončna terasa,pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po želji ...
Samo par minut hoje do plaie in (rediiča mesta.
Vprašajte za ostale informacijel 2965-2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691)
SURFERS PARADISE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759
oddaji v Melbournu in Sydneyu na stari AM frekvenci, spremenijo pa se dolžine slovenskih oddaj s 45 na 60 minut. Spremeni se tudi čas naših oddaj, ki bodo po novem tako v Melbournu kot v Sydneyu vsako nedeljo med osmo in deveto uro zjutraj in vsak torek prav tako od osme do devete ure zjutraj. Razveseljivo je to za sydncyske Slovence, ki bodo odslej imeli eno oddajo na teden več.
Program narodnega omrežja SBS - National Radio Network, ki ga od letošnjega Dneva Avstralije koncem januarja poslušajo tudi v Perthu (96.9 FM), Adelaidi (106.3 FM), Darwinu (100.9 FM) in v Brisbanu (93.3 FM), bo na sporedu vsak torek med deveto in deseto uro dopoldne (v Adelaidi pol ure prej). Canberra in Hobart se bosta priključila na narodno omrežje kasneje.
Poslušalci slovenskih oddaj v Wollongongu (1485 AM) in Newcastlu (1584 AM) bodo slišali slovensko oddajo na narodnem omrežju ob torkih dopoldne med deveto in deseto uro, ker na radijskem oddajniku ni prostora za podvojitev
VIkTORlISKIM SLOVENCEM			North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
	L.	TOBIN BROTHERS funeral direetors	Malvern 1382 High Street, 509 4720
	CJb		Noble Pafk 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA			Mentone 93 2460
frekvenc.
Z 18. junijem pa tja do 19. julija bodo na drugi radijski frekvenci v Melbournu in Sydneyu prenašali nogometne tekme za Svetovni pokal.
Slovenskje oddaje na narodnem omrežju bodo prihajale izmenično iz Melbourna in Sydneya. Urednica sydneyske oddaje je Mariza Ličen (SBS Radio Sydncy, Locked Bag 028, Crows Nest, NSW 2065), tel. 02 430 2828 (centrala), 02 430 2831 (direktno), telefaks 02 438 1114. - Urednica melbournske oddaje pa je Elica Rizmal (SBS Radio Melbourne, P.O.Box 294, South Melbourne, Vic. 3205), tel. 03 685 2525 (centrala), 03 685 2543 (direktno), telefaks 03 686 7496.
S slovenskimi pozdravi! - Elica Rizmal
KDO BI VEDEL POVEDATI...
... kje v Avstraliji je FRANC KALl:ZA. Njegov naslov pred petnajstimi meseci je bil Colac, Victoria. Od takrat ni več glasu o njem. Išče ga zaradi nujne zadeve njegova sestra Emilija I^enarčič, ki živi v Sydneyu.
... kje živi JOŽEFA, katere dekliško ime je bilo ŠILEČ, rojena 31. marca 1944 v Ročici, pred odhodom v svet doma na Jurskem vrhu, Maribor. V Avstralijo je odšla iz Avstrije v drugi polovici 1963 in živela v Sydneyu. Po njej sprašuje doma hčerka Brigita, ki pozna mamo samo iz starih slik in bi rada dobila z njo zvezo.
Uredništvo MISLI bo rado posaredovalo kakršne koli podatke o pogrešanih.
“Ugani, možiček, kaj sem ti dobrega skuhala!”
“Tončka, ne zahtevaj preveč od mene! še po kosilu mi večkrat ne uspe uganiti, kaj je bilo dobrega na mizi — kako naj uganem celo pred kosilom? !”
PRODAJAMO stanovanjsko hišo - Bukovžlak
1	pri Celju na Štajerskem. Takoj vseljiva in v odličnem stanju. Ima pritličje, visoko pritličje in klet. Poslopje je centralno ogrevano. Za podrobnejše podatke kličite v Avstraliji po telefonu 02-637 5845, ali pa Slovenijo na številko 63-701-337. Če se za nakup zanima kdo v Melbournu, si lahko ogleda sliko hiše pri uredniku Misli.
NAPRODAJ JE enonadstropna nedokončana hiša z vrtom (celotno zemljišče ima okrog 1000 kv. metrov, lega je krasna, ves dan je sončno). Leži pod Pohorjem, ob asfaltni cesti med Šmartnem pri Slovenj Gradcu in Tomaško vasjo. Poslopje (10x12 kv.m.) je na močnih temeljih, ima velik balkon in garažo. Ime lastnika in telefonsko številko hrani uredništvo Misli.
mz
Mamifacturcr (»I' Premium Quulily Smullgoods
Melbournskim Slovencem se priporoča
SMALLGOODS
209-215 St. George’s Rd. North Fitzroy, Vic. 3068
Tel.: 481 1777 Facsimile: 482 5411
Nudimo prvovrstne kranjske klobase, sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne odlične mesne izdelke. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas: naie mesno podjetje nadaljuje tradicijo vam vsem znanega dolgoletnega podjetja JOHN HOJNIK
Na cesti. — “Oprostite, kaj je bilo tisto tamle: fant ali dekle? ”
“Ne dovolim vam, da bi se norčevali! To je bila mcija hčerka.”
“Oprostite, nisem vedel, da ste njen oče!”
“Kakšen oče! Jaz sem njena matu”
Melbournskim Slovencem se priporota KAMNOSEŠKO PODJETJE
GIOVANNI VERGA MEMORIALS Pty. Ltd. Inc.
VIZZINI MEMORIALS Pty. Ltd. Inc.
85-87 Trawalla Ave., Thomastown, Vic. Tel. 359 5509, po urah na domu 478 4474
Nagrobne spomenike izvrlujemo po dogovoru. Garancija za vsako naie delo)
HEIDELBERG CABINETS
FRANK ARNUŠ	PTY. LTD.
Priporočamo se melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni.
7 LONGVIEVV COURT,
THOMASTOVVN 3074	TEL.: 465 0263
(Bundoora Industriji Park)	A.H. : 459 7275
Križanka /Ivanka Žabkar/
		t	1	3		\		5*	t>			
	9				%						"	!
II					n	%	13			%	/v	/r
Ib		%	%	/?				%	18	/9		
20		21	21				2‘i	2H	%	ZS		
	A	26.					2?		18			
	29			1 X						%		1
'io				31	33		3V	2>S		3*		3»
is			M	39			Ho				hi	
h					HH				K*	%	H*	
kb			v?	•**		%	hj		50	51		
	S2-	53					%	5»i				1
		55-				\	Sb					
PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA
IZ REPUBLIKE SLOVENIJE
+ Komunizma je konec tako kot Černobila: vsi smo izpostavljeni njegovemu sevanju.
+ Ko je Mao Tse-Dong zastavil politiko "naj cvete sto cvetov", je imel v mislih tudi mesojede cvetove.
+ Večina živalskih velikanov je izumrla, je pa zato človeška pritlikavost vseskozi enaka.
+ Kopito puike ima vrat, glavo in čelo, česar vojak ne premore.
+ Žakelj ima glavni vhod, stranske pa naredijo miši.
+ Zdravnikove napake pomnožujejo žulje na grobarjevih rokah.
+ Imel je svoje prepričanje, dokazoval pa ga je tako, da ga je prodajal.
+ Na koncu vedno zmaga resnica, ampak na žalost smo šele na zabetku.
+ Ne morete me kupiti — lahko me samo podkupite,-
Vodoravno: 1. starorimska obleka; 4. častitljiv starček; 8. brez nje ni kruha; 9. opozoril je; 11. nikdar; 12. predplačilo; 14. veznik; 16. vzklik začudenja;
17. kemična baza alkohola, etra in drugih spojin;
18. ljudski ples; 20. morska ptica (dvojina); 23. eden; 25. mlečni izdelek; 26. učitelj etike; 27. draži; 30. na imetju pridobiva; 34. nad zemljo se vzpenja; 38. mo-Ško ime (okrajšano); 39. predlog izraža odkod je kaj; 40. Število apostolov po Judovem odpadu; 42. vrv z zanko, priprava za lov; 44. jutranja zarja; 45. kazalni zaimek; 46. površinska mera; 47. po telesu kroii;
49. prevzel, kar sapo mi je vzel; 52. nanovo; 54. državna blagajna; 55. dnevno uporabljena tekočina;
56.	odredba, zahteva.
Navpično: 1. električna struja; 2. del glave; 3. morska ptica (množina); 4. jajčaste oblike; 5. izredna lepota; 6. vrsta vzhodnjaških likerjev navadno iz riža; 7. nesklonljiv oziralni zaimek; 8. okrajšano moško ime; 10. roža - simbol čistosti; 11. del telesa; 12. tako, vseeno; 15. zmedena, neumna; 19. žuželka; 21. prislov; 22. ognjenik na Siciliji; 24. predlog; 28. hrbtni izrastek; 29. pokloni v dar; 30. osnovna barva; 31. med perutnino spada; 32. osebni zaimek; 33. po-skuia vplesti v prepir ali pretep; 34. rimski cesar, ki je pobil največ kristjanov; 35. popolnoma podoben dvojček; 36. vzklik; 37. del pohištva; 41. z večino let za seboj; 43. proizvod apnenca; 48. potomstvo;
50. isto kot 13 vodoravno; 51. predpona; 53. kratica za Zvezek.
REŠITEV pošljite na uredništvo do konca julija.
*
REŠITEV Izpolnjevanke: 1. mir; 2. tla; 3. tok; 4. i-me; 5. rob; 6. ali; 7. nič; 8. ata; 9. lok; 10. joj; 11. time; 12. bob; 13. Eva; 14. laz; 15. era; 16. dan.
Srednja vrsta trk od zgoraj navzdol: Materina ljubezen - kar se spodobi slaviti v mesecu maju.
Rešitev so poslali: Jože Grilj, Marija Jazbec, Lidija Čušin, Milan Prešeren, Ivanka Študent, Jože Štritof, Francka Anžin, Vinko Butala, Stanko Aster-Stater. — Žreb se je tokrat nasmehnil Ivanki Študent.
SLO VENI AN FUNERAL SERVICE
Tel: 724 5408
A F D A
M
Fax: 728 2253
Sydneyskim Slovencem v č^su žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor ludi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih
HOJA ZA KRISTUSOM — Knjižica je v obliki molitvenika in obsega nesmrtne spise Tomaja Kempčana. Cena 5 dolarjev.
KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Cena 5 dolarjev.
LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki sojini opešale oči. Cena 10 dolarjev.
VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolarjev.
DREAMS VISIONS — Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev.
VVHISPER — Anglesko-slovenske pesmi Danijele HliŠ. — Cena 10 dol.
MEN VVHO BUILT THE SNOWY - O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8 dolarjev.
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev.
ČASOMER ŽIVLJENJA — Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolarjev.
PRATIKA 1994 Celjske Mohorjeve družbe, zelo pestre vsebine, je na razpolago. Cena pet dolarjev brez poštnine. — Bo kaj naročil za zbirko knjig tega leta Celjske, Celovške ali Goriške Mohorjeve družbe?
Imamo že več drugih knjig iz rodne domovine, zamejstva in zdomstva
a
LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 čudovitimi barvnimi posnetki. Avtor fotografij je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Kupi jo, da bo postala tvoj družinski zaklad, ki ga boš s ponosom pokazal obiskovalcem druge narodnosti. Cena 49 dolaijev.
ZA PEST DROBIŽA je naj novejša pesniška zbirka, ki nam jo poklanja adelaidski rojak Ivan Burnik Le-giša. Cena deset dolarjev.
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Inving Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigjlije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m.
Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
SLDVL J AUS1RALIAN
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
CROUPS FOR SLOVENIJA
Book now for economical group departing from Adelaide - Brisbane - Melbourne or Sydney
4th AUGUST, 1994.
SLOVENIA TRAVEL / DONVALE TRAVEL
m
1042—1044 Doncastcr Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666
Lic. No: 302 1 8
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
PRIGLASITE SE ŽE SEDAJ ZA SKUPINSKO
POTOVANJE: 4. AVGUSTA 1994.
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta ...
Pokličite ali obtičite naš urad za podrobnejša pojasnila,
da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
DOHVA | IRAVEL
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel
1042—1044 Doncaster Road, KAST DONCASTKR, Vic. 3109 Telefon: 842 5666