RADIOLOG IA 
IUGOSLAVICA 
Anno 9 Decemhar 1975 Fase. 4 
PROPRIETARIUS IDEMQUE EDITOR: SDCIETAS RADIOLOGIAE ET MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANDAE SOCIALISTICAE FOEDERATIVAE REI PUBLICAE IUGOSLA VIAE 
BEOGRAD 
REDACTOR PRINCIPALIS: 
M. MAGARASEVIC 
Radio!. Iugosl. UDK 615.849 (05) (497.1) 
• 

Univerzalna decimalna klasifikacija: prof. Sonja GOREC, Ljubljana 
Tajnica redakcije: Milica HARISCH, Ljubljana 
Izdavanje ovog broja casopisa potpomogle su sledece ustanove, insti­tuti, zavodi bolnice i ,organizacije: 
BOSNALIJEK, Sarajevo 

BRACCO INDUSTRIA CHIMICA, Milano CILAG-CHEMIE, Schaffhausen 
F ABRIKA RENDGEN APARATA Ei -Niš 
FERIMPORT, Zagrebu zastupstvu firme KOCH & STERZEL, Essen FOTOKEMIKA, Zagreb KRKA, Novo mesto 
ONKOLOŠKI INŠTITUT, Ljubljana RADIOLOŠKI INŠTITUT, Beograd RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE, Ljubljana, zajedno sa 
ostalim istraživackim zajednicama SFRJ 
SCHERING A. G., Berlin 
SIEMENS -ERLANDEN 
SADRžAJ 
Radiološke promjene hipofizne jame kod akromegalije i kod idiopatskog hipo­gonadotropnog hipogonadizma (Schuster 
E.) . . . . . . 251 
Slucaj multiple enhondromatoze sa hemangi­omatozom syndroma Maffucci (Talajic A.) 261 
Rentgenska diagnostika interseksualnih stanj 
v pediatriji (Prodan M., Lj. Brus) 267 
Xeroradiografija: Prikaz tehnike i moguc­
nosti upotrebe (Soklic P .) . 275 
Intrauterine sinehije, rendgenska diagnosti­
ka i njihov klinicki znacaj (Mladenovic D., ž. živanovic, M. Jovanovic, A. Mar­
kovic) 281 
Pneumopelvigrafija i njen znacaj u gineko­logiji (živanovic ž., v. Nikodijevic, M. 
Jovanovic i A. Markovic) 285 
Naši pogledi na lijecenje karcinoma por­cije vaginalis uteri (Kuhelj J., M. Kav­cic, M. Habic, T. Benulic, E. Majdic-
Stroj nik) 291 


Slucaj hronicne mieloicne leukemije nakan 
radiojodne terapije tireotoksikoze (Ka­rafilski B., N. Serafinov, N. Markovic) 295 
Trajni implantati z 192-Ir cilindri pri lokal-
no napredovalem raku dojke (Fras P., M. Erjavec) 301 
Porast ucestalosti multiplih primarnih kar­
cinoma kože u primorskim regijama Ju­
goslavije (Pavlovic P., K. Krejnaz) 305 
In memoriam 311 
Recenzije knjig 313 
Porocila . 319 
Strokovna obvestila 321 
TABLE OF THE CONTENTC 
Radiologic alterations of pituitary fossa in acromegaly and idiopathic hypogonado-

tropic hypogonadism (Schuster E.) 251 
Multiple enchodromatosis with haemangio­matosis Maffucci syndrome: a case re­

port (Talajic A.) 261 
Pediatric x-ray diagnosis of intersexual con­

ditions (Prodan M, L.j. Brus) 267 
Xeroradiography: techniques and possible 
applications (Soklic P.) 275 
Roentgen diagnosis of intrauterine synechies 
and ther clinical significance (Mladeno­viC D., 2 . .Zivanovic, M. Jovanovic, A. 

Markovic) 281 
Pneumopelvigraphy: its role in gynecology (živanovic ž, V. Nikodijevic, M. Java-

novic i A. Markovic) 285 
Our views on the treatment of cancer of the portio vaginalis uteri (Kuhelj J., M. Kavcic, M. Habic, T. Benulic, E. Majdic-

Strojnik 291 
Chronic myeloic leukemia following radio­iodine treatment of thyreotoxicosis: a case report (Karanfilski B., N. Serafi­

mov, N. Markovic) 295 
192-Ir cylinder permanent implants in localy advanced cancer of the breast (Fras P., 

M. Erjavec) 301 
Increased incidence of multiple primary cancer of the skin in yugoslav coastal 

regions (Pavlovic P., K. Krejnaz) 305 
In n1en1oriam 311 
Book reviews 313 
Reports . 319 
Informations 321 




KONTRASTNA SREDSTVA 
iodamid 300 iodamid 380 

urotrast 60% urotrast 75% 

. K R K A -tovarna f armacevlskih in kemicnih izdelkov N O V O M E STO 
r l 
KLINIKA ZA DJEcJE BOLESTI MEDICINSKOG FAKULTETA 
U ZAGREBU, šALATA -ODJEL ZA RADIOLOGIJU, ZAGREB 
RADIOLOšKE PROMJENE HIPOFIZNE JAME KOD AKROMEGALIJE I KOD IDIOPATSKOG HIPOGONADOTROPNOG HIPOGONADIZMA 
Schuster E. 
Sadržaj: Odredjena je velicina hipofizne jame u 64 bolesnika sa akro­megalijom i u 42 bolesnika s idiopatskim hipogonadotropnim hipogo­nadizmom. Kao kontrolna grupa služilo je 69 ispitanika bez poznatih endokrinih obolenja. Odredjena su tri parametra hipofizne jame, a to duljina, dubina i otvor. U bolesnika sa akromegalijom su duljina i du­bina hipofizne jame signifikantno vece u odnosu prema kontrolnoj grupi, dok se velicina otvora nije bitno razlikovala od onih u kontrolnoj grupi. U bolesnika sa idiopatskim hipogonadotropnim hipogonadizmom signifikantno je manja duljina, dubina i širina otvora u odnosu na kon­trolnu grupu. Pošto su ova merenja jednostavna i precizna, preporu­cuje se ova metoda kao potpomocna za endokrinologa, radioterapevta i kirurga, koji lece paciente sa ovim obolenjima. 
UDK 616.432-073.75 

Deskriptori: rendgen diagnostika, hipofizna jama, radiološke promene, akromegalja, idiopatski hipogonadotropni hipogonadizam 
Radio!. lugosl., 4; 253-259, 1975 

L J 
R,aidiološka /Pretraga hi.pofizne jame na,dizma najceš6e je hii!)ofiizna jama ma­veoma je važan dijagnostiic1<:.i. test u ispiltii­lena. va.nju bolestii hi/pofiize. Stoga se u svih U ovom cen:i,o ·radu .,51pitati ucestalos•t i pacijenata u 1koj:ih ,se sumnja na ob-oljenje vrstu radio.Loških pnomjena hipofizne ja­hii!)ofize ci;ljano s,nima hipofiima jama. me u 64 bolesniika s a;k;romegalijom, a u 42 Najcešce je hi/pofizna jama promijenjena bolesnika s idiopa-tsilmm hiipogonadotro.p­kod tumara hipofize. Dijagnoza tumora nim hiipogonad.mom utvrditi cemo veli­hipofize prvenstveno ,se postavlja na o•SJilO­hiJ_pofizne P.romjene navede­
cinu ,jaime. u v,i rodioloških pmmjena hipofizne jame. nih boilesnika usp.oredi!t cemo s 69 i,sp,ita­Tumor h1pofi,ze svojim rns1tom ili koji ,ima:1i zna.kova 
,,p11ije nika rnisu ,1<11i.mck.tih ,ka,s,Illije i,zaziva [Promjene na h1pofiznoj endokrine bolesti, osobito bolesti hipofi­
1

jaimi ione se mogu radiološlm verificirati. ze, a u lmjaJ.1 j,e istom metodom snimljenaa
Sotos (1969) je u 83 °!o bolesnika s akro­hii[Pofizna jama. megaLijom našao 1promjene na hipofiznoj jami. GoTdon i ,sur. (1962) su u 100 bolesni­Materijal. -Grupu bolesnika s akro­ka s aikrnmegalij:0111 na•š1i da su u 24 hipo­mega1ijom cini 30 muškaraca i 34 žene. U fizne jame moJ:una:Lne, a Ha.mwi i sur. svih je dijagnoza utvrdjena i k1inick,i i (1960) su u 30 bolesni,lm s akrome,ga1ijom endolCJ1inološki. našli 5 nornnalnih hilpofazmih jama. Prema Grupu od 42 bolesnika s idiqpatskim 
izne 

torne nalaz no.ma1ne h.pof,jame ne hipogonadotrqpnim hipogonadizmom cini iskljucuj,e tumor hiJpo:liize, pa snimku tre­31 muškairac i 11 žena. U nj,ih je takodjer ba ponovljati harem jedanput godišnje. dijagnoza utvrdjena ,i kliinicki i endoikrino­U idiopatskog hipogonadotropnog hipogo-loški. 
254 Schuster E. 
U 69 i1,endok,rinih orboljenja bilo j,e 30 muška­raoa ,i 39 že.na u životmoj dobi od 20 do 68 godina. U .toj je grrnp,i i!zimjerena 
.i,taini!ka bez kliniciki uocljjvih 

,velic-i.na h.pofizne jame iz p.r-ofi-lnih sni.lu­
maka bainja. Oni u našem ,istpi-t-ivanju 1služe ikao kont•g11rnpa. 
roana 


Metoda radiološke obrade. -Ciljana 
1

snimka hijpo:fizne jame u 64 bolesnika .s aikramegaLijom i u 42 bolecSncika s idi-oipat­skim hiipogonadotropnim 1
hipogonadiz­n1om ucinjena j,e :s udailjenosti fokus-film od 1 metira. Pm.f.ilna snimka luba1nje u 69 1isipiitani:ka endokir1ne ·bolesti 
1bez takodjer je uoinjena :na ist-i nacin kao -i u navedenih bo-les,niika. Na taj sn1-o naoin iizbjegli gre-š­
,-ke u ocjeni velicine, a one ,se javJjaju ako ,,
se sn.manje ne vrš,i s jste udaljenost-i. 
Milimetarskiim smo papirom mjerili: 

l.i1duljinu hiJpofi.zne jame, tj. najvecuiudailjeno1s1·sti­
t izmedju prednje i iStražnj-e jenlke 
2.i-dubinu h.pofizme jaime, tj. naj-vecuiudaljenost 1izimedju ·spojnice o.tvora i naj­
1dubljeg mjesta dna 
3.iŠlrrinu otvora hi!po.fizne jame, ,tj. uda­ljen-ost iz;medju tu:benkuluma i najbliže tocke s-t-.
rafuijeg ,klinoidnog ,nastavka. 

U 19 boaesnika s aikramega.Lijom 1prove­dena je ,terapija i to u 15 telekobalt zra­oenje, u 2 radiioizot,qpna i u 2 kirurški je odstranjen tumor. U ovih je b-olesniJrn vršeno kontrolno mjerenje 2-4 puta ·po.s­
8 h • ¦ a l. 


hje terapije ,da bi urv-rdili •stagnaoiju j1i napredovanje pr,ocesa tj. ucinak ter3:ipij-e. Najrve6i 1vremens:ki raz,maJk !l)l'i kontro-1nim mjerenj:iima hio je 9 .godina, a najkraci 1 gocLina nak:0111 :i,zvršene ,tera:p,ije. 
Rezultati. -Od 64 bolesni1ka s aikro­

megalijom ITTašti smo uvecane mjerne vri­jednosti ,duljiine u 89,7 %, uv,ecane mjerne vr,ijedn·ostii duibiine u 90,63 %, a uvecane mjerne vrijednosti ,o1Jvora u 54,69 %. To zinaci da je povecanje ihiipof-irzne jaime 
.biJo ui90,6 % slucajeva. Pni torne .su mjerneivrijecLno1sti otvora bi-ruvecane 54,7 %i
le u slucajeva ,od s,recLnje vrijednosti. U t-ojis.kuipini bolesnika GH (hormon •rasta) bioij-e povci1še.n lkod 44 boksnilka a norma-ui
-lan 

20.iI·sipaida v:.cLnog polja ,mjerenog po Fons­1teru bilo je u 26 bolesnika, -dok je ITTegatti.­,van nafaz bio u 38.i
U 64 boleisnilka s aik,romegaEjom .srednja vrijecLnost hiipof1irzme jame bila je 1,96 0111, drnbine 1,47 cm i otvora 0,74 cm. Obradom podaita-našli ,da 
ka ismo je duljiina hipo­fizne jame u bolesni:ka s .a.kiromegalijom stat,i,s<tioki .znacajno veca u odnosu !Pre.n1a ispita!Ilicima !kontrolne grupe (t =I= 15,67; p < 0,001). 
I.s.to talko je .statils,tickii ,z,nacajITTo vecaidubina h.pofazne jairne u bo.
lesnika ,s a.ro­megalijom u usporedbi sa ispit,anri.airna lmntrolne grupe (t ,= 12,13; p < 0,001). 
nacajnu -razliiku uiši,r,ini otvora ,hilpofizne j3Jl11e u bo-lesnikais aikrornegaliijorn i i1sipitani:ka ,iz kon1tr0Lneign.1ipe {t = 1,75; rp < 0,05).i
Nismo našili sta1J i•s1Jiok-i ·z.

U bolesniika 1s 1diopaits1<iiim ltipogonado­troipnim h.pogonaruz11101m S1r-edinja vrijed­
1

nost dulji1ne i,zno.sila je 1,00 0111, cLUJbine 0,74 cm, a otvora 0,43 cm. Prosjeona vri­jednost dUJlj,ilne hiJpofizne jame u idiopait­sk-og hijpogonadotroipno,g hiipogo[1adizma je manja u ispitamika kontrolne 
nego ,1.grµpe, ali ra.zl,ilka nije 1stati!s•vi6ki znacajna (t = 2,62; rp < 0,02). 
Dubina hiipofame jame u bolesnika ,·s idiqpaits,kim h.pogonadob11apm,i,111 h,.p­
ogo­nadiz,mom statiis,t-iaki je ·znacajno manja nego u 1iiSpitanii,ka kontrolne grupe (t = 6,60; p < 0,001). 
Radiološke promjene hipofizne jame kod akromegalije. 
Tablica 1 -Srednje vrijednosti duljine, dubine i širine otvora hipofizne jame u cm sa dvije standardne pogreške 
Opaska: višekratno mjerenje u 15 bolesnika s akromegalijom 
Duljine Dubine širine otvora 
ucm ucm ucm 
1,869 ± 0,059 1,472 ± 0,050 0,740 ± 0,041 Akromegalij e (85) (85) (85) n (64) p < 0,001 p < 0,001 p < 0,051 
1,118 ± 0,031 .0,902 ± 0,026 0,672 ± 0,024 Kontrolna grupa (69) (69) (69) 11 (69) 
p 0,02 p 0,001 p 0,001 ldiopatski hipogonadotropni 
1,004 < 0,026 0,740 < 0,017 0,433 < 0,026 hipogonadizmi 
(42) (42) 
11 (42) 
Isto tako ;postaji static.ki znacajna razlika u širilni otvor.a hi,pofizne jame u bolesn,iJka ,s rudioptskim h.i;pogonadotrop­
,niim lhi,pogonaidi,zimom i ,iisipiitainika kontrol­ne grn.1ipe (t = 6,60; ,p < 0,001). 
U 69 cis1Pitanilka srednja vrijednost dulji­
•
ne hiporiZJUe jame iznosii.fa je 1,11 cm, du­bina 0,90 cm a otvor 0,67 cm. 
Rasprava. -U ocjeni velicine hi,pofiz­ne ja1111e ,i promjena ,k,od rarz:li,c,itii.h bolesti h.ofize ,prvo je po1lrebno da se snimanje 


Sl. 2 
vrši uv-ijeik pod jecbnaki,m uvjetii.rna, s daljine fo.l@s,frlm 1 m. Na taj nacii.n mogu se usrporedj1iva,t,i ve1i6ne hiJpofizne jame, tj. ipojecLiine mjerne vrijednosti kod razli­oitrh oboljenja hilP'ofilze. 
Za tocniju ocjoou ve1ic.ine hipofizne ja­me u:potreblj,avaju -se razlic1iti lkrii.teriji. U()bicajooa. izrnz uvecana, baloni-rana iU udubljena hipofiizina ja1ma, daje samo gru­bi podaitaik da se u hi,pofaz,j zbiva pato­loški proces. Za orjentaciju to može hiti dovolj,n,o, alti .za tocnu ocjenu i dava1J1.je po­dataika endokrinologu ili lcirurgu treba biti znatno preoiiznijii. Di Chiro i Nelson 
Sl. 1, 2 -K. K. (jl, trajanje bolesti 8 god. Ciljane snimke hipofizne jame. Vremenska razlika 7 god., uvecanje mjernih vrednosti 

256 Schuster E. 

ma hipofizne jame uvecane mjerne vrijed­nosti. Na kontrolnoj cilanoj snimci 1972. g. opravdana sumnja na razor dna. Snimke u slojevima 7, 7,5 i 8 cm., pokazuju razor dna sa znatno vecom hipofiznom jamom no što je vidljivo na ciljanoj snimci iz 1972. g. Snim­ka 1972. g. sa slojevnim snimanjem ucinjena 
nakon TCT terapije 


Sl. 4a 
(1962) 1predlažu mjer,voJumem.a 

enj,e hipo­fizne jaime pomocu formule volumen= du­ljina X dubina X širina, podijeljeno sa 2. 
1Ialm je Haas (1954) .miišljenja da je rprak­,t,iana lkorii,st ocLredjiva,nja ,volumena hiipo­fizne jame ogral1iicena ZJbog toga što srirn­tra da su latero,laterafo::i,i i aa1,tero,posteri­onni dija:metri jaifoo varrijabilni. R,udež i sur. (1970) ,ra:zradiLi :su rmetodu ,iz;racuna­vanja volumena hipof.iJ:z;ne jame :koja iiz­iJSilmje niJz s'lJJimaika, a ,preracunavanje v.ri­jednosti cine metodu vreme,nski dugotraj­nom. Bano1Vac ,(1970) je ,razrndio metodu mjerenja povdine hiipofo:z;ne jame JPOmo­6u JPOlainnog 1planimenra. Ta je metoda vrlo preciz;na aLi naim se 6ini ,n1ti111s1lm pri­
za mj ernu kOID{Phcirnna. 

Mi Suno se odlu6ih ,za ocjenu ;piromjera hipofizne jame za mjerenje duljine, dubi­ne i otvora stoga jer je mjerenje (izrazito jednostavno, precizno, ,Nlinicaru idostl.lJ)ITTO, a rendgenologu koj,i rprat,i ,tdk bolesni daj,e dovoljno podataika da može ooijeniti pro­gres.iju procesa ili uciinaik terapije. Zcl\PO­stavili smo mjerenje š,irine ,u antero,po­
,
steriiornoj projekciji s-toga jer Sil.naitramo da postojLi niz individua:1nih karakteristi­
,ka kI1UŠ!ko:liko fo.rnnirnne hipofizne jame pa nam taj parnmetair ne daje objek,tivno 

Radiološke promjene hipofizne jame kod akromegalije. 



Sl. 4c 
vnijednosti za lkoje bri mogli tv11dit:i da su uamjerenju neophodne.a
,.stlll(Pnj,evanje aro.zije koštanih zidova hi­ipo:fizne jame. krozija dna hiipofizme jame d1i dvo91J11ullw oc11tano dno ukazuje na uve­canje hiipofii:ze {,slilke 1, 2). Kod uznapredo­valih p11ocesa osim arozije zida nastaje 
Osi,m ,ovli<h IParametara veoma je važnoa
Sl. 5, 6 -J. Z. <j), trajanje bolesti 9 god. Ciljane snimke hipofizne jame. Na ciljanoj snimci 1965. g. uvecane mjerne vrijednosti. 
Izvršena terapija sa TCT-3000 r 
razor dna iLi klinoidnih nastavaka i dorzu­ma hi!Pofizne jame, kod cega tumor penet­rira u .sfonoidni sinus iLi podruc je klino­idnih nastavaka te ,,ih t.pi,
ono formira. Kod nejasnih nalaza promjene hipofizne jame t,reiba osirn ci,ljane snimlke obavezno uci­niti slojevno snimanje u laterolateralnoj ,projekcij,i. Tada se sa s·i,gunnoš6u že 
mo-do:kazati ·tocmo mjesto razdora te smj,er š.i.renja procesa kao 1i njegov opseg (tS-like 3, 4, 4 a, 4,b, 4 c). U 64 boLesnika 6 akro­megalijom našili smo uvecanje hipofizne jame u 58 bolesnilka (90,6 %). Ovo uveca­nje p,rven.stveno o1Jpada 1na dulj.i111u i du­biinu hi:pofazme jame, dok se otvor rijedje 
,
i nezatno uvecava (,sli,ke 5, 6). Banovac je 1našao da se otvor kod tumora hipofize najcešce rproširi jer je to mjesto najrna­njeg otpora. Našim zapažan}ima nismo mog1i potv,rditri prvenstveno promjenu otvora vec je bilo najociglednije da se hi­pofizna jama kod adenoma hipofize po­glavito proš.iiruje i dovodi do .razora gole­mih razmjera. Tada dno ;znade hiti utis­nuto u sfenoidni sinus a hipofizna jama je izduiena, narociito prema dnu s mini­

258 Schuster E. 


Sl. 6 Sl. 7a 

Sl. 7 sa slojevnim snimkama 7 a, -B. M. a, trajanje bolesti 6 god. Tipsko uvecanje hipo­fizne jame na ciljanoj snimci. Na slojevnoj snimci od 6,5 cm upecatljivije vidljivo uve­canje hipofizne jame, sa uspravljenim dor­zumom te dijelom razorenim stražnjim kli­noidnim nastavcima. široka komunikacija razorenog dna hipofizne jame sa sfenoidnim 
sinusom 

malniJin IPromjenarna na otvoru, dorilium je stanjoo, potisnut strnga. S,,·.kli­
tražnji noiidirui na,s,tarvci mo.gu biti nagnizeni, -lill'at­foi, ušiveni, a ,katkada ipo,qmno ,nestanu (s,Iiiike 7, 7 a). 
Ja,s1no je da ,se promj,enama du.lj,i<ne .i. duibi,ne mora proš1iriti i otvm u h!i1po.f.iznu jamu, a-li ,se ,to 01ilkada [le cZJhiva 1pioije ov.i.h ,piromjena. Ako ,tilllIIlor hiipofaze raste asi­metricno, što nije rijetkost, može se pro­mijeniLl ,samo jedan od ,parametara, 01aj­cešce duljiirna. 
U ,idiopat.kog h.pogonadotropnog rupo­gonadi,zma našla. s,mo da je :zibog hiip,ofmllk­cije h.pofiize hi.ipofiizna jama 1manja nego u is.:kontwline Mala hi1Pof'1z­
pitani,ka grn1pe. 

na jama postloji jeir je OIIla ov.isna o fL1111J<­
oij1i hi1Pofaze (Fi,schetr i Di Chiro 1964). Sažetak. -Odrndjena je vehoina hiipo­fiirzine jame u 69 i,51pitamrrka bez endo·kr.iinih oboljenja. O.ni su s1uh1i kao ikcmtrolna ,
gruipa. U 64 boles.nilka ,s atkromegaIiijom .i. ua42 bolesin:ika ·s idiapat,skim hipogonado­,n
tro;pnim hi!pogonadi21rom idijagnoza je ipo­stav.Ijena ,kLiDJictkii .i endokrinološki. 
Odredjena siu ·tri ipar.ametra hri1Pofizne jame, snimljene •s udaljenost,i od 1 m fo­kus-mm, dulj,ina, dL11bina i orrvor. 
Radiološke promjene hipofizne jame kod akromegalije. 
U bofosnilka s akromegal:ijmn su dulji­

m.a i dubi,na hi!pofi:zme jame bi1le signifi­katno vece u odnosu 1prema i,spi,tM1icima %ontm1ne girupe, dok se vdiciina otvora 1DJije macajno rnzlilkiova:la od onih u ,kon­trnlnoj gn.1jpi. 
U bolesni;ka s ,idiapauski.un hi;pogonado­

•trqpni.un hipog,onadirzimom signifikantno manja je hi:la ,duljina, idUJbina i širu.na O1tvo­x-a u odnosu 1na 1kont1101nu grupu. U njih je hiJpofama jama malena. 
Pireip,omucuje ,,se ikod 1promjena hi,pofizne jame 1mjerenje dulj:ine, dubine i -o tvora jer je ,to jednostavno, lako izvedivo, dostup­no endokr.i:nologu i kirurgu. Ostale pvo­mjene ,na J<coš,tanom ,dijelu hipofizne jame ocijenjuje rendgeno1og, ,što znatno upot­plllnjuj·e anairizu pato1oš'lwg z,bivanja u hi­pofi21noj jami. 
Sumrnarya

As a control group, the pituitary fossa was measured in 69 patients, having no en­docrine disease as well as in 64 acromegalic patients and in 42 patients with idiopathic hypogonadotropic hypogonadisrn. In the las_t two groups, the diagnosis was confirmed ch­nically and by endocrinology. 
Radiographically, three parameters were measured: the lenght, depth and the opening of pituitary fossa. 
In acromegalic patients, the measured -y.­lues of the lenght and depth were s1g111h­cantly higher, cornpared to control group. Measurements of opening of the pituitary fossa, hovewer, showed no significant diffe­rences. 
In patients with idiopathic hypogonado­tropic hypogonadism all three parameters were smaller than in control group. 
The radiographic method of measurernent of the pituitary fossa is simple and reLiable. Together with analysis of structural_ bone changes, it enables adequate evaluat10n of pathology in this area. 
Literaturaa

l.aBanovac K.: Dimenzije hipofizne foseai njihovi medjusobni odnosi. Magistarski rad, Zagreb, 1970. 
2.a
Bergerhoff W.: Fortscher. Roentgenstr.a77:62, 1952. 


3. 
Daughaday W. H.: The Adenohypoph)'.'­sis, u R. H. Williams: Textbook of Endocn­


nology W. B. Saunders Comp., Philadelphia­-London-Toronto, 1968. 
4.a
Di Chiro G.: Amer. J. Roentgenol., 84:26,1960. 

5.a
Di Chiro G. and Nelson K. B.: Amer.aJ.aRoentgen. 87:989, 1962.

6.a
Fisher R. L. and Di Chiro G.: Amer.a



J.aRoentgen. 91 :996, 1964.a
7.a
Fraser R., Wright A. D.: Treatrnent ofaacromegaly and Cushing's Disease by 90-Y for partial ablation of the pituitary, u E. B. Astwood i C. E. Cassidy: Clinical Endocrino­logy, Grune & Stratton, New York-London, 1968. 

8.a
Gordon D. A., Hill F. M., Ezrin C.: Ca­nada Med. A. J. 87:1106, 1962. 

9.a
Haas L.: Amer J. Roentgenol., 72:754,a1954. 

10.a
Hamwi G. J., Skillman T. G., Tufts K.a



C.aJr.: Amer. Med. J. 29:690, 1960.a

11.a
Le May M.: The Radiologic Clinics ofaNorth America. Vol. V., 2, August 1967. 

12. 
Loepp W., Lorenz R.: Rontgendiagno­stik des Schadels, G. Thieme Verlag 1971.a

13. 
Lorenz R.: Fortschr. Rontgenstr. 71:273,a1949.a

14. 
Lorenz R.: Fortschr. Rontgenstr. 72:20,a1949.a

15. 
Petz B.: Uvod u statisticko racunanje.ašNZ »A. Štampar«, Zagreb 1962.


16.a
Rudež V., Rudan P., Fuchs M.: RadoviaMedicinskog fakulteta u Zagrebu, vol. XVIII, Fasc. I, Zagreb 1970. 

17.a
Schinz H. R., Baensch W. E., Fromm­hold W., Glauner R., Uehlinger E., Wellauer J.: Lehrbuch der Rontgendiagnostik, Thieme Verlag 1966. 

18.a
Sekso M., Solter D., Banovac K., MarkaB.: Zbornik radova i sažetaka II. strucnog sastanka endokrinologa SFRJ, Opatija, Udru­ženje endokrinologa SFRJ, 1969. 

19.a
Serdar V.: Udžbenik statistike 6. izda­nje -školska knjiga, Zagreb 1966. 

20.a
Smokvina M.: Klinicka rendgenologijaa-Kosti i zglobovi. JAZU 283 Zagreb 1959.a

21.a
Turner C. D.: General Endocinology,aIII Edition, W. B. Saunders Comp. Philadel­phia-London 1962. 



Zahvala. -Pri izradi ovog rada, ugodna mi je dužnost posebno se zahvaliti prof. dr 

V.aMikulicicu te dr D. Tepavcicu koji su meaupozorili na problem, nesebicno savjetovaliai poticali u radu. Glavnoj sestri I. odjela In­terne kilnike Rebro, cekolj Antoniji iskrenaahvala na pomoci pri sakupljanju materijala.a
Adresa autora: Prim. dr. Ervin Schuster, Klinika za djecje bolesti Medicinskog fakul­teta, Odjel za radiologiju, šalata 2, 41000 Za­greb. 







HONVAN 
ampule dražeje 

Citostatik specifican za lijecenje karcinoma i adenoma prostate 
Proizvodi 



»BOSNALIJEK« -Sarajevo 
r 7 
REGIONALNI MEDICINSKI CENTAR ZENICA SLUžBA ZA RENDGENOLOšKU DIJAGNOSTIKU, ZENICA 
SLUcAJ MULTIPLE ENHONDROMATOZE SA HEMANGIOMATOZOM: SYNDROMA MAFFUCCI 
Talajic A. 
Sadržaj: Avtor opisuje primer pacijenta sa Maffucci sindromom, koji je u svom kompletnom obliku, karakteriziran multiplim enhondroma­tozama i hemangiomatozom. Kod tog pacienta enhondromatozne pro­mjene bile su ustanovljene unilateralno, to je u lijevoj ruci, skapuli, sakroiliakalnoj regiji i nozi. Hemangiomi bili su lokalzirani u supku­tanom tkivu lijeve podlaktice i ruke. Treba je napomenuti da u slu­cajevima gde enhondromatozne promjene zahvate jednu polovinu tijela bez angiomatoze, obolenje je poznato kao 0llier-ova bolest. 
UDK 616.71-007-053.1-073.75 

Deskriptori: rendgen diagnostika, enhodromatoza (multipla), hemangio­
matoza, sindrom Maffucci 

Radiol. lugosl., 4; 261-265, 1975 
L 

To rijetko oboljem.je prvi je opisao Maf­fucci 1881. godifne. Od ta:da do dam.as u svjetskoj ,1i,ternturi qpci.sam.o je 57 s11Jucaje­,va. U ,našoj 1iteratuni ,samo jedan slucaj objaviili ,Kaitunaric i Mank sa ,
su saradni­cima, [la V. mterselkoij,slwm 1sasta111Jm .ra­diologa S111bije, BiH, Makedonije i VoJvo­cLine. SindJiom u svom :kor:mjpletnom obliJku uclružuje simjptom mult:iiple enhondroma­toze sa sii1111ptomom ,hemangiomato;ze. Bo­lest se jaiv,lja vec u ,ranom djeti[lstvu, sa rastom postaje manifes1m1ija, a ii:srpoljava se !karak>terionim ,kiliniak!im, a narocito jasnim rentgeno1oškrm rpDomjenaima. E111­hondromatoZ111e promjene se ja:vljaj:u u metaf.iza:ma ,j_ dri.jafiizama kos.t1iju ek,stremi­teta, narocito na ;prntima 1r.uku i nogu, rjedje na ·p1osnabm ikostima. Mogu se 
javiti jednostrano iilii obostmno i to naj­
cešce asimetricno. enhondromatozne 
,Ako promjene zahvaite ilQosti ,samo jedne polo­vine tijela bez am.giomatoze, oboljenje je 
,;poznat-o lrno O11iveraova boles,t. 
J 

Hemang1matome promjene se javljaju uevidu kaive.nnozniih hemangiioma i flebek­tazija, 1loka:lizirane su najoešce u ·suhkuta­nom tkivu eikstrnrniteta, a mogu se rpoja­v:iit,i ii. na 'l.IDutrašnjiJm organ.ima. K1i,
,ni6kae,s.:iika olboljenja manifestira se s.kracenjemei deforunacij1om zahv,a6en,og ekstrnmiteta,ena:j,cešoe šaika 1i s,tqpafa, .ojii ,s'u [prožetiebezbol'11:1m, ,tvu:dim ti J.v,r,gastim zadebJjan­jima. P,romjene ,izaizivaju manje ili vecee:6un1koionalne :poremecaje, Jmje neikadaedovode do tešocog in"Va1iditeta. Hemangio­mato:me p.ramje111e rrnanifestiiraju se uevidiu elasrti.cniih ,irooceinj,a potkožniog tkiva 
i.E u v,i.du fleibelkta:zaje, a ,najcešce ,su loka­Jizivam.i na ruika:ma i :nogaima. 
U ikomplikaci.je aboljenja ,treba s;pome­nuti slJ.donost traumama ii. patološkim fraikturarrna, zatim ,promjene 
art11oticme kao !i sklonos.t malignim ,sarikomatozni.m 
,a:1teracijama u oko 30 % ,slucajeva. 
Radiološka slika obaljenja veoma je 

kar.a:kiteristiana. Na rtg 'Snimku zahvaoene 
262 Talajic A. 
se ,,kao okirug,la 1i-Li ovalna, oš,tro iE neoštro ogra:nicena rtira,nsiparentna rpolja ra7lliciite ve1i6ine, 'J.mja sivoj-i,m ekispanziv,niim ras­tam dovode do lokalnih :proš,i,renja, a ces­to do t-eškiih deformaaija kosti. U nehm slucajevima brzi neprnv:ilni rasit enhon­droma dovodi do -lo:ka1ne destrrnkcije kortelkikosti enhondromatozne ip.romjene ,vide 
sa. Nodularne, oštro ogranicene ,sjene iin­
1
,ten7liteta vaipna, koje ipojedinaono Ji}j u grUlparna v,idiimo u mebm dijelovima t'kii­va, predsitavljaju flebo1ite. Flebo1iti se javljaju -kao ,kara1Mer,pop,rat,ne 
i.strc111e tvorbe u 'kaverno.zninn hemalllgiomim,a i frlebeik•a ,predsitavljaju 
stazijaana, 1kalficira­ne ,trombe, koje nastaju ,kao posljedica krwnih vrtloga 1sipore oinkulacije u 
-i he­mangiorn1iima. 
Od .koštanih oboljenja, 1koja rndiološkii diforencijalno dijagnosti•cki dolaze u ob­Z!i-r, ·treba ,sipomenuti multiple J<:.airnilagi­ino:zne eksostoze, ,hondrome 
so1i,tarne ii osteohondrome, koManu sankoidozu ,(Jiin­g1ing). Takodje treba ,.pomenuti i artiku­larinu hond11omatozu, osteoklastome Jrno i poliiostonicnu foibroznu di&plaziju, zatim Ehilers,Danlois,ov ,sindrom. 
Prikaz slucaja. -S. Dj. star 36 god. Od ranog djetim:sitva 1prinjetio rje cvorasta zadebljainja na pnsitima lijeve fake, naro­ci,to ·na ;petom i ,ce1J\nrtom prstu. Ista takva zadebljanja .pr,imje1lio je i ,na cetvrtom i :pet,om p11stu Ejevog stqpala. Zbog cestih !P,ova:-eda i fun:kcionalnih smetnja pred 10egod. :iJ71vršena mu je amputacija cetvrtoge
•pr,sta 1ijeve rUJke, a 1ka:snije ,j amputacijaepetog prsta 1ijeve noge. I dalje ima teškeefunkoionai1ne .smetnje u 1-ijevoj ruc-i i sklo­most ,cestim ipovredarna, te bolove u lije­vam stopalu ,kod qpterecenja. Loka1ni na­.laz: Lijeva podlaktioa u cj,i ue
,elosti /kraca lukiu v,olanno savijena. Na volarinoj grair1ioie,srednje i -dilstai1'ne tre6ine 1ijeve ;podlak,ticeevadi se ,i ipalipi!ra tumefalkt 'Vel:icine vecegeoraiha, ,s,mješ•1sU1bkutaino, pakretan, gla­
nen dak i ibeziholain. T,umor istih osobina na­
•la:z,i se na grnnioi \Prdl<:simaline i srednjee
tre6ine podlaiktice dm1za'lno. Aktivne i pas,iy,ne 11<:retnje u laktu -i .rucnom ,zglobu su u norma.nim graIIicama. U pr,edjelu metaka,npo-<l'alaingea1nog zgloba cetvrtog pnsta v1idi se posta1111Putaoioni ,ožiljak. Na volarnoj strani tenara iomedju 1prvog ti. drugog prsta pipa se tumefakt elaisti-cne ,konz..stencije neoštnih grnnica. Drugi, tre­ci Ji peti ip,r,st su veoma zaidebljan.i i defior­
r
misani. Prsni ,se nalaize u flel<:tiiranon polo­žaju :sa veoma ogranioen.i,m aktivnim i pais,ivninn kiretnjaima. Lijevo s-to;parlo: ne­dostaju ,falange [Petog prsita. Na ;mjes,tu an11putacije u ipodrucju metatarzo-falange­alnog zglo!ba postoj,i tUJrnefakt ve'l-io:ine manjeg jajeta, elasit>i-'i 
cne konz:istencije lagano bolain. ,
Vanjski dio ,stopala je cvo­nrs,to defor.mi,san. Falange cetvntog 
,prsta iz·razito su proširene ,i defo1,rnisane. 
,
Svi la:boiratonijs'ki nalaizi, u;l<:ljucujuci SE, al,kalnu 1i kiiselu fotofatafazu kao ,kol,i­cina kaloija i fosfora u krvi u normalnim su sr:::!'nicaima. 


Siucaj multiple enhondromatoze sa hemangiomatozom: syndroma maffucci 
Radiološki nalaz. -Enhon,droma tozne ,p.r,omjene su ldkailiZJirane unilateralno, samo 1na 1ijevoj poloVt.Il!i tijela i ,to na sikaip,uli, i1ijacnoj kosti a narocito na pr­siti1111a 1ijeve Šalke ti. .lijevog ·st0ipala. Izv-rše­
,
na ,su t1tg sin.manja ne saimo zahv.acenih ,dijelova ,skeleta, vec ,i uiporedna -sni1111anja ,i osta1og skeleta, na 1kome se ni.su našle ;patološfoe ,p.romjene. Na krnnijalnom uglu Hjeve 1skajpule viidi ·se neoštrn og,raniceno 
,rpolj,e ,sasta,vJ:j,eno od mamj:iih okimglastih kosti (s1ilka 1). 
Na trtg •snimku .djehce vidi se u pred­je'lu Ejeve :ii1ijacne . ,kostli mnogobrojna ,al@ugla:trans,pa:ren1ma žar,išta sacaste 
sta strUJktu,re, ogranicena rubo­
,:sikleroticnim 'Vima. P.roimjenaima je djelomicno zahva­cen i gornji dio saikruma (sl.ka 2). 
Na rtg ,s,1ije.ve 1podlaikt·ice v,idi 
IJJim'ku se ,kongenitailna hijporplazija ulne sa defek­tmi,m, rp,roširen. ,i neipra1vi,,lno ogranice­nilm diistahni,m dijelom. Ra:je u Luku 
dius sa:vijen .p-rema ulni. l:zrnžene artroticne 

Slika 2 -U predjelu lijeve sakroilijakalne regije vide se mnogobrojna okruglasta tran­sparentna žarišta, ogranicena skleroticnom kosti, sacastog izgleda Slika 3 -Kongeneitalna hipoplazija lijeve ulne sa defektnim i nepravilno ogranicenim distalnim dijelom. Radius u luku savijen. Grupa flebolita u mekim dijelovima srednjeg 

a narocito distalnog dijela podlaktice 
promjene vide ,se u lakai1mom zglobu. U mekim dijelovilma sredine ,podla:ktice vidi se 1nelko1ilko u nizu IPOredanih mamjih fle­bo1ita. U ,ms,talnom -dijelu podla:ktice ,j oko r,ucnog ,u rmekim t,bv,vcidi se 
zgloba irma veca koliaina u grupama ,s,mještenih flebo­Hta manj.ih od •ZI111a hibera do velioine zrna grnšika •(sli'ka 3). 
Najizrazitije .radiološke piromjooe v:i:de se na ·Slkeletu IPrs,1:tiju ,lijeve šake. cetvrta ii. peta meta:karipalna lcost su ,s'J<iracene i de­formisame .i zah'Vacene cistama s.,i,cnim tra:nsiparencii.jama. U d.stalnom dijelu cetvrite ,metalka-ripaLne lkosti v,i,di se jedna veca ekhandromat-ozna tvorba, 'koja dodi­ruje r,u1b trece meta.ka:ripalne kos,ti. Nešto manje iiz,ražene enhoilldromatozne pro111­jene vide se i na d.stalnim :dijelo·vima 

264 Tala.iic A. 
druge i trece meta!karpalne kosti. Nedos­
taju falange ,cetvr,tog rprnta. Na im falan­
sv,gama dru§og, treceg i !I)etog prsta vitle se mnogoibrojna s.acas,ta iprosvijetljenja, ko-
j.a veoma izoblticuju nomnalnu strukturu kosti, stanju.ju Jm,rtikalis i djelomicno do-vode do J1Ubilllih uzura. Naroci-to teški, gro­tesk,ni ,i.zg:led imaju ipromjenama zahvace­ne falange t,receg rprista. Jako izražene artrotiicne )Promjene vitle se u predjelu inter-fal.angeairniih zglobova (slika 4). Pro­mjenama nisu zahvacene prva metakarpal­na kost ,i druge falange palca. U mekim dij elovi,ma tenara viidi ,.se veLika kolicina uagmpama smješ,t,e[lih flebolita razneave1'icine od sitno wnaitih do velic,ine graš­ka.a


L 

Slika 4 -Na falangama drugog, treceg i petog prsta vidljiva su mnogobrojna sacasta prosvjetljenja, koja veoma izoblicuju košta­nu strukturu. Narocito teški, groteskni iz­gled falangi treceg prsta. Postamputacioni nedostatak falangi cetvrtog prsta. Artrtro­ticne promjene interfalangealnih zglobova. Enhondromatozne promjene zahvataju i me­takarpalne kosti, izuzev kostiju palca. U me­kim dijelovima šake velika kolicina u grupa­ma smještenih flebolita, narocito u blizini palca 
Na snimku lijevog 15,topala vidi se defor­macija i napuhnuce pete metatarzalne kosti, prožete mno§obroj:nim trains.paren­oijama i ,stanjenom 1kortilkalis. Nedostaju falange petog prsta. Veoma proširene i enhon,dromatozniim tvoI1bama iizoihlicene su falange cetv.r,tog prnta sa uzurom kor­telk,sa ,i oto[mm mekih cesti. Na ostalim kostima s.tap.ala 111e vi,de ·
se 1patološ•ke pro­mjene (,slika 5). 
Zakljucak. -Prikazan je slucaj Maffu­cci-jevog sindroma. Karakteri·stika toga 

Slucaj multiple enhondromatoze sa hemangiomatozom: syndroma maffucci 

Slika S -Veoma prosirene i enhondroma­toznim tvorbama izoblicene falange cetvrtog prsta sa otokom mekih cesti. Enhondroma­tozne tvorbe izrazito prožimaju i deformišu 
V. metatarzalnu kosta
oboljenja je 1poja:va i (POS1tepemii ras,t mno­gobrojniih enho!Ildroma i hemangi01IDa. EnhoThdrnmi ,se javljaju politopno i poli­ostots,kii, a pone\kada zahvataju :kosti samo jedne ipo1oivine tijela, najcešce ša:ke i ·sto­
1ipaila, .kao u opisainom 1S1lucaj1U. Uinila:teral­no ,loika1izirane enhoncLromatozne promje­ne poznate su kao OHiver-ova bolest. Ako su uz enhOIIldromatozne .promjene prisut­ni .i ,venoZ111i hemangiomi i flebe:Ntazije u subkutail!om tJkivu ili rj,edje u unutranjim ,organima, bolest je pozmata kao Maffucci­jev sindrom. 
Dijagnoza se postavlja na temelju kli­nickih, hiis,toloških, a u (Prvom redu radi­oloških prnmjena. Na rtg snimcima en­hondromato1zne IPromjene se ci.s(Polj,avaju uav.du okrug1iih i1i ova:lnih transparexutnihažarišta, koja manje .lii viiše ,
i:wb1i6uju kosrtai stanjujlll korteks. Talkcve kos,ti su s'klone traumaima i ,s)Pontainim ura:kturama, a 1no­že doci i do ma,1igne samkomatozne a!Jitera,­oije. 
Hemaingiomatonne tvoJ:1be i flebekitanije pored [cliimicikih znaikova daju :kairaikteris­
,ticne radiološe p.romjene, lmje se maini­festiraju iprisutnošcu ,J3leiholita. Oni pred­stavijaju kaloifioia:ane trombe, a :nais,taju kao ,posljedJi.ca lkrv,n;ih vrtloga u hemangio­miJIDa i tleibelkitazijaima. He;rnangiomatozne promjene mogu se dokazarti i 1pomo6u arteriogrnfi je. 
Summarya
Classically, Maffucci syndrome is characte­rized by multiple enchondromas and hae­mangiomas. In the case, described in the present paper, enchondromas were diagno­sed unilateraly in the left upper and lower extremities, scapula and sacro-iliac region. Haemangiomas were localized in the subcu­taneous tissues of the left forearm and hand together with numerous phlebolits. 
It should be emphasized that cases with isolated unilateral localisation of enchondro­mas are known as 0llier's disease. 
Litearatura 
l.aTeplick, J. G., Haskin, M. E.: Rentgeno­logic Diagnosis, Saunders, Philadelphia 1971. 
2. 
Smokvina, M.: Klinicka rentgenologijaa-Kosti i zglobovi, JAZU, Zagreb 1959.a

3.a
Saltykow, S.: 0pca patološka morfolo­gija, Nakladni Zavod Hrvatske, Zagreb 1942. 


Adresa autora: Dr Ante Talajic, Regionalni medicinski centar Podgolubak 3, Zenica. 





san1x 
BRZE I TOCNE DIJAGNOZE ... ... POMOCU FOTOKEMIKA RENDGEN FILM OVA 

Z A G lil E B 

r 7 
KLINicNA BOLNICA ZA PEDIJATRIJO, LJUBLJANA, SR SLOVENIJA 
RENTGENSKA DIAGNOSTIKA INTERSEKSUALNIH STANJ 
V PEDIATRIJI 
Prodan M., Lj. Brus 
Vsebina: Interseksualna stanja se pojavljajo s frekvenco 1 : 1000 roj­stev (1). Klinicni, biokemicni in citološki diagnostiki interseksualnih stanj se pridružuje morfološka rentgenska diagnostika (genitografija, genitourografija). Genitografija je enostavna diagnosticna metoda, ki jo je možno uporabiti v najzgodnejšem obdobju, tj. takoj po rojstvu. Rentgenolog, ki vrši to vrsto preiskav, mora poznati osnovne embrio­loške znacilnosti normalnega in deviiranega spolnega razvoja. Opisana je tehnika genitourografije v dveh fazah. Sledi opis nekaj primerov interseksualnih stanj klinicne bolnišnice za pediatrijo v Ljubljani. 
UDK 616-055.9-073.75 Deskriptorji: rendgen diagnostJika, pediatrija, interseksualna stanja 
Radiol. lugosl., 4; 267-274, 1975 
Etiopatogeneza interseksualnih stanj. 
Anomalije 151Polrnega 1!1aZJvoja nastanejo ipri­1marmo :zairadi geneticno 1povi2,r,ocenih sp,re­rrneiub na s-ils1temu 51Polnih hrornosornov. Namesto nonmaLnih 1komibinacij XX za ženslki 5\PO!l tin XY za mošlk.i 151Pol '5e poja. ;vajo ,komihiinacije spolnih hmmosamov, ,ki nenonrnalm.o !krrniI.jo 51P.01ni ,razvoj zarod­ka (aneUJp,lo,idia, mozai,ci:zem, translo.kaoi­ja, delegacija sipolnih hrnmasomov). Na­slednji mehanizem, ki vp1iva na spolni ra:zvoj hro,masomsllw detenrn1 iniranega za­1rodika predstav1ja v,pLiv embnionalnega .te­rstillmlarnega tkiiva na Miillerjeve ,in Wolf­fove vode. Nezadostni Vipliv tega tki'va po­ViZJroai nepopolno :irwol'Ucijo Miillerjevih vodov, kar ,vodi v anošk1i psevdohenmafro­
di!ti,raZJnih ,ob:1ilk oziroma 
zem ,stopenj. Tre­tji meharniz,em, 1ki povzmci deviacijo spol­nega raZJVoja [prnds,tavlja v:p1iv androgenih hormonOIV, rk:i rde1ujejo ,na primarno žen­
•sil<Ji zairodeik tako, da se spremeni .izgled 1zunainjega 1sipoloiv11la, ohranjene .pa ostane-
J 
jo struikture ženskJega notranjega S(pOlo­vjla. P•01Sledica je ženski psevdohermafro­di,tiJzem. Prisotnost rženslkih ,in moš,bh go­nad ozi1,
r.oma gonardalinega tkwa vodi v rp.a­v,i henmaifroditi:zem. 
Genitografska tipizacija interse.sualnih stanj. Z oz,imom na stopnjo [)revladov31Iljra omenjenih v.ir,,irlizantnih ozti,roma femini­z,a,I]t,nih mehanizmov :na ipriimarno spolno determinirani zarodek 1loc·imo v geni,to­grafakii diagnostilki 6 tipicnih moI'foJoškii.h 1izv,idov (1). 
Tipa I i:n VI sta mej[li intersek,sual:ni ,stanji in i1.1,is1ta predmet rentgenske diagno­stiike. Tipu II, III, IV ii.n V so ,seksualno aimbi:valentni. ,Pri teh nudi gen:i!tografija rpamem!bne, lahlko od1ooilne podart:lke o no­trarnjem ,srpoJovilu in 1njegoivem odnosu ,s 
,S[JOdnji:m delom mopoetlskega ,s,isrtema. 
1


Tehnika genitografske diagnostike (3, 4). 
-Tehnika kontrastnega rprikawvainja ge­nitou11inarnega isristema je iprrilagojena ana­
2* 

Prodan M., Lj. Brus 
Tabela 1 
fipnZnacilnosti zunanjega spolovila povecan klitoris Mejno interseksualno stanje 
II Ambivalentno zunanje spolovilo 
ženksi hermafroditizem 
III Ambivalentno zunanje spolovilo 
Moški psevdohermafroditizem ali pravi her­mafroditizem 
IV Ambivalentno zunanje spolovilo 
Moški psevdohermafroditizem ali pravi her­mafroditizem 
V Hipospadija penisa, ektopicno ustje uretre 
Moški psevdohermafrodi tizem 
VI Hipospedija penisa 
Mejno interseksualno stanje 
,trnnsko,morfološtki situaoiji. Iz naivedene­ga (,taibela 1 in s,li:ka 1) je razwiidno, da raz­.1ioni tiipci zahtevajo 1raz1icne naoine kon­,trnstmega prikazovanja. Tip II zahteva ilrn­teter,i,zaccijo urogenita:lnega sinusa, t.pa III il!Il. IV rpmkaizuj-1
e zanseljivo ,metoda multi­rple ikatet,erizacije (1). T,ipa V in VI pojas­liljuje obicajna uretrografo:ja. Na osnovi la:si11Ilih izkušenj pni tebi11Jicni !izvedbi geni­,touriografij e podajamo o.pis ,modificirane metode z dvofaznim potekom preiskave. 
-

I -IV 
\ 






,;;JIJ fJJ 

• 
v 

,CJFJ 

! VI 



Qil fiiJ 

Slika 1 -Genitografske znacilnosti tipov I do VI, šrafirani so elementi ženskega notra­
njega spolovila 
Genitografski izvid 
Sinus urogenitalis 
Normalno notranje žensko spolovilo 
Ektopicno ustje uretre 
Daljša (moška) uretra, vagina, hipo­plasticen uterus 
Ektopicno ustje uretre 
Daljša (moška) uretra, hipoplastic­na vagina 
Dolga (moška) uretra Utriculus mesculinus 
Moška uretra, povecan coliculus se­minalis (veru montanum) 

Opis metode. -V ustje na iperineju uve­demo iplaisticrni kateter šivi.ne 1-5 mm, od­visno od ve1iikosti odprtine. Mesto vstqpa ozinacimo s svinceno znacko. Okoilioo ustja cv,r-sto tarn,poniramo. S-ledi vbrizg 1-2 ml ,vodatqpnega ,k,()(nrtrastnega sredstva. Polni­tev opazujemo na elektrons,kem ojacailu­TV. SE1kamo ;v PA i<n sitrans:ki jprojekciji fjklasicno 1Slikanje ali -slikainje s 70 mm ka­
1mero). V naislednjri fazi ,iinjciciiramo oibicaj­no ,kolicino 'VOdotQpinega ik:ontra·St[lega sredstva kot to vrš:iimo pni ,rutinski eksikre­cij s"ki urografaji. Z inter-m!i-tentno diasko­pijo sledimo polnitev 'Vezike. -Po port,rebi ponovimo vbJ11zg ik7oD!t:rais,v 
1Jnega 1s['edistva pe,rinea-lnii kaiteter. S1iJkamo rponovno v obeh prnjekcijah. 
Kritika metode. -Z opisano tehniiko uspe zlasti pri tipu II (adrenogeni•1
talni ·si[l­drom, ženslki psevdoherimarfroditizem) ip,J1i.­kazati realne dimenziije in strUJkituro II10­tranjega ge11Jitala. Pnikaz uretre imed mik­cijo je prrohlemaiti:cen lin odrVJisoo od otro­kovega s·odelovanja ter izvežbanos,ti rent­genologa in rnntgensJkega teil:micnega oseb­ja. Nizek priti.IS/k iiinj1iairanja v pe111nea1ni kateter in imajhne 1lwlioine lkonitrastnega sredstva zmanjšujejo .možnost peritcxneal­ne pol1ruit,ve cin s tem ascendentne rit11fek­cije (sinus urogeniita1is je baik,terialno ik!on­tamin<iran). Celo1Jna ,pre.slka<Va je v 
1v;sem poteku kont,rolirana :in 'lllsimerjena. Po na­
Rentgenska diagnostika interseksualnih stanj v pediatriji 
ših iZkJUšnjah metoda uspešno nadomesti teihniiko enJkirntnega ali ponavljalnega moc­nega vbnizga (f,,
lushiiing, 1), 1k:Ji je ,kot ba,zic­na -diagnos,tii,cna metoda manj :primerna 1
(tvegarnje IPeritoneaLne QJ01nitve, defo,rmi­ranje .stru:ktur notranjega spolovila zaradi 
,vecjega pri••1koLifone 
1JiSlka in ikontrnstmegaasredstva). 

Naš material 
l.aN Nina, mat. št. 3.901/75. -Syndro­ma adrenogenitale z maskulinizacijo. Od rojs,tva je ·iizražen 1povecan 1klitori,s, otrok je izraz1i1t,o osteomusi.kulairne g,radnje. Pod k1i1torisrnn je vi,dno ustje, verjetno uroge­initalnega sin'Lllsa. Rekta1no se tiplje v mali medenici re:z;isten,ca, ki lahko pri,pada ute­rusu. 17 KS 1,9 mg/24" (,norm. 0-1,5 mili­grama/2411), 17 KGS 3 ,O mg/24h (norm. O do 1,5 mg/2411). Osifiikaoijska starost je pospe­šena. Kario1liip ž,( 46 XX). Geniitograf­
oosfoi ski izvi,d tip II (sli1ka 2, 3). 
,

2.aB. Mojca, mat. šit. 4.400/71. -Syn­droma adrenogenitale z maskulinizacijo iin ,izgubo so1i. Ob 1roj,stvu je ,spol neidoloc­ljiiv (,s:lika 4). PeniJe:rmni k1i,toris. Pod kli­torisem je odprtina, verjetno ustje uroge­
,
n.taLnega sinusa. 17 KS 0,4 mg/24h, 17 KGS 1,5-mg/2411. Kaliij v ser.umu zvišan, Natrij v serumu znižan. Osiihkaoij,s/ka .starost je pospešena. Kariotiip ženski (46 XX). Geni­tografs,ki ,izvid t.p II (sliiika 5, 6). 
3.aA. Zlatka, mat. št. 3.282/70. -Sy,n­droma adrenogenitale z maskulinizacijo in izgubo soLi. Ob rojsvvu je spol nedoloc-



Prodan M., Lj. Brus 
ljiv (sBka 7). Hipertroficen 1k1ito.ris. V sta­rosti enega meseca ,se ipojavjjo znaki ,iz­gube soli. 17 KS 16 mg/24h, 17 KGS 3 ,4 m,i­ligranrn/2411 . Osifikacij,ska starost je ob k,rono,loš!ki sta.roisti S in 1poJ let 1pospešena ter odgovarja 1starostii 10 let. Ka'1ij v se­rumu je zvišan, Natnij je znižan. Kanioti:p žensik. (46 XX). Geniitografski izv.d tip II. 
4. V. VenJlw, mat. št. 2.131/75. -P,sev­dohremafrodiit:izmus rnascuhnus. Ob roj-



Rentgenska diagnostika interseksualnih stanj v pediatriji 
stvu spol nedoloclj1iv. V starosti 4 ci.n pol let ugotoivimo ZU[lanj,e spolovilo IIIlOŠ,kega tipa, peniis je dolg 3 om. 2 cm ,pod penisom j-e vidno odprtiina, ki verjetno odgovarjaeorificiju ek,tqp1cne ,uretre (slika 8). Rek­talno se hp,lje v mali ,medenici mala re­

.is,tenca, ,ki lahlko pniipada uterr-usu. 17 KS 1,7 mg/'24h (norm. 0,5 do 3,5 mg/24h). 17 KGS 1,9 mg/24h (,norm. 1,7-9,0 mg/24h). Os.fi,kacijska starnst je norunalna. Vred­nosti kalija, natrija in k1ora v serumu so normalne. Kariotip je moški (46 XY). Ge­
-nitografski iz•v,id tip III (slika 9, 10). La­paroskOQJija pokaže v malii medenici n1:ed veziko in rektumom dup,likaturo, ki se šir,i lateralno v obe strani. Silhuete uterusa v dupli'katuri ni viideti. Na desni ,strani je 




Prodan M., Lj. Brus 
viden tracek, ki iz19leda zametek tube. Na levi strani je vidna tvorba, ki lahko ,pri­
•pada infantilni gonadii. Histoiloš,
ka preis•ka­va polkaže stn.JJkturo iinfantilnega testiku­larnega tkiiva. 

5.aA. Simona, [11at. •Št. 2.129/74. -Mo­

saicismu,s chromosoma1is. Ob crojs,tvu je ,
sipol nedolocljilv. V ·stamsti 4 in pol let ugot01viimo penifommi kliitoris s hii:pertr-o­rionim prepucijem. Pod ,glanso1111 klitorisa so vridne 3 kn.pte, uvedba sonde je mo.na 
le v ·sirednjo odprtiino ·(sBka 11). Kariotip mozaicen (45 X0-46 XY). Genri.tografis1ki izvid t.p III (sl'ilka 12, 13). Media.lno je v dup1ikaturi vidna zadebeilitev, ,kii :se šir,i navzdol ip,ro,ti diafragmi medenice in ·pri­pada ut,Obojes,translko sta v-dna do­
er.us,u. bro fomnirana .ligaimenta -rotUJnda in ,tubi. Na desni s-trnni je ,niidina valjasta gonada velikosti 28 mm. Na levi strani je v.idna manj•prives,kom. Hi­
ša gonada z be:Lkastiim 1stološ,ka :preiislkava :pokaže ·s,ledeca tkiiva: testii.:s, epididiimis, -tU!ba. 
6.aM. Dušan:ka, mat. št. 1.429/74. -Mo­saicis.msu ohromosomahs. Ob roj,s,tvu je spo,l nedolo6lj1ilv. V starosti 3 in pol let je otrok intersekisual-nega izgledaa, peniform­nj lditoris. Pod ,k1itorisom ,je vidna 1 od­prtina (sliika 14). Ka.riotJip 45 X0-46 XY. Genitografski izvid tip III (,slika 15, 16). Laparot-omija pokaže v mali medenici 


Rentgenska diagnostika interseksualnih stanj v pediatriji 


precno potekajoco duiphkaturo, k,i se na ,desni strarui ITTadaljuje v tubo ter gonado v obliki trnku. Na ,levi s,se guba v 
trani mah lllleden!ici širi proti ingVlinaLnemu ka­na1u ter ,vsebuje tvoribo, ,ki izgleda testis. V media-Lnem delu dUjpliikature se ,t.pljeta si1J11etni6ni tridi fo11macij1i, ki lahko pri!pa­data dvojnemu uterusu. Histološki ,izvid po:lmže tikiva kliitori,sa, epti.didimisa, tube, test,isa. 
7.aK. Danitlo, mat. št. 193/75. -Mosa­ioi,ohromosomalis. Ob rojstvu 
smus je sipol •nedo1oclji'V. V rstarosti 3 .mesecev ugo­tovimo penifonmrri ldi!toris, dorzalno od glaTI1sa je vi.dna odpritina, verj,ustje 
etno ektopione uretre (sliika 17). V obeh skro­rta1rrih grnbah rse ti,plje 'Vsebina, ki pripada hernijam. V globini ,desne hemnije se tiJp•lje 
Slika 17 -Primer 7., ambivalentni izgled zunanjega spolovila 


274 Prodan M., 

Sadržaj. -Radiološika dijaginostika in­te11seik,sualnlih sitarnja -rn,oguca je vec nak0i11 rodenja. Radiolog lkoji v.rši tu vrstJu dija­gnost-ike ,mora biiti 'l.poznat sa emibriolo­š.ki1111 karaikteri,s.oi'kama ,i de­
nonmalnoga vlii;ramoga !POl>noga ,
raZJvoja. 

U clanku ,su prikazane genitograf.s:ke ka­ralk,teriistilke 6 tipova interselksuaLnih •sta­nja koja predsta,vtljaju .razECii.,ti s,teipoo vj­a--.liirzacije odnosno feminizacije (Primarno rpoLno a,mbiva1entnog fetusa. 
01pisana je metoda dvofazne ge1nitouro­

graifij,e. ,P.nm.1 fazu 1preds1tm'ilja p'lllnjenje 1
št.pljhii fopmaoida kateterizacijom ;perine­

·,al.nog o,tvo:ra, a u dDugoj fazi u,sledi eks­1kreto11na ci,stou:ret•rografija. Ov()JIIl meto-
Lj. Brus 

do.m uspeva [Prikazati ainait:omske pnilike genitourinarnog sistema ,i u ,s:l.ucajevima, gde samim ascendentniim [Plllnjenjem 1pri­kaz urnitra:kta ne bi u51Peo. Zbog malih kolicina i nie.,kog ;priihS1ka pr-ih!lmrn punje­nja per.nea1lnog !katetra ,manja je i opas­nost konitaiminacije per.toneall1ne šu.plj·me. 
Prikazanih je nelko1i1ko ,slucaje;va iinter­seksualnih stanja kod dece razlicitog uiz­rasta na 1pedijatrijsikoj klin.ci u Ljublja­ni. 
Summarya

Intersex problems occur once in 1000 births. Clinical, biochemical and cytological explorations are completed by X-raj diagno­sis (genitography, genitourography). This is a simple contrast method appliable imrne­diately after birth. The radiologist must be acquainted with the enbriologic mechanisms of normal and deviated development of ge­nitourinary tract. 
The paper deals with a two-phased method of genitourography. Some cases with inter­sexual problems, treated at the Pediatric Cli­nic Ljubljana, are presented. 
Literaturaa
l.aShofner, C„ E.: Genitography in In­tersex Problems, Prograrns in Pediatric Ra­diology, Karger, Vol. 3, 1970. 
2.a
Wilkins, L.: The diagnosis and treatmentaof endocrine disorders in childhood and ado­lescence, Thomas, Springfield, 1967. 

3.a
Ebel, Kl. D., Wilich, E.: Die Rontgen­untersuchung im Kindesalter, Springer ­Verlag, 1968. 

4.a
Caffey, J.: Pediatric X-Raj Diagnosis;aLloyd -Luke, 1973. 


Naslov avtorja: Dr. Prodan Marjan, Kli­nicna bolnišnica za pediatrijo Ljubljana, Vra­zov trg l. 
7 

INSTITUT ZA RENTGENOLOGIJO, UNIVERZITETNI KLINicNI CENTER LJUBLJANA, LJUBLJANA 
XERORADIOGRAFIJA: 

PRIKAZ TEHNIKE I MOGUcNOSTI UPOTREBE 
Soklic P. 
Sadržaj: Xeroradiografija osniva se na fotoelektricnom principu. Slika nastaje dejstvom rendgenskih zraka na površini elektricno polariziranog selenskog sloja koji ima osobine fotokonduktora. Objašnjen je tehnicki postupak xeroradiografije. 
Prikazane su mogucnosti aplikacije xeroradiografije u rendgenologiji. Prednosti i slabosti ove metode ocenjivane su na osnovu proveravanja na 150 bolesnika (preliminaran izveštaj). 
UDK 616-073.75 

Deskriptori: rendgen diagnostika, xeroradiografija, !indikacije 
Radio!. Iugosl., 4; 275-280, 1975 

L _/ 
Uvod. -Sve od otk,rica renrlgensik,ih zraika (1895) pa do pre idve decenije bila je jedilna 1mogu6no,S1t zaipisa rendgenske shke ,radiografija pomocu filma sa :slojem srebrnog hailiida. U :zadnje 'Vreme razviijajru 1se još dve no'Ve metode: !magnet.n,i zapis 
,

siiJke 0magne,toslkqp) i x,eroracLiografaka tehn:ilka. Zadnja pomenuta obecava velike mogucnosti, zato j,e •cudnovato k,a:ko je njen ·raz·vitak na mahove b-io z-apos.tavljeil. 
Xerograliski postupaik je otkniv,en još 1938. godi.ne od strane aimer,iak,og faziicaira Ca.,
rl,soma (1). Xerorndiog.raifija je v.rlo brzo široko pr,imenjena u oorotehnici, jer je proces jednosta'Van :i J.<oristi obicno ,vidlji­vo ·svetlo. 
Za ,medicimsike potr.be !Pokušalo je xero­radiogrnfiiju ,prrmeniiti više narucmi!ka u go­dinaima pos,le dmgog svets.kog rata (Sohaf­fert i Oughton 1948, MoMaister i Schaf.fert 1950, HiUs, S,talilfo'.Dd i Moore 1955) (2, 3). Trud nije urodio veceg ru,51peha i tako je ta metoda u sledecem deceniju stagni­rala. Gla'Vnii !Problem :prets.tavljala je ,pre­1111ala osetljivost xeroradiograf.sikiih 1ploca za ,
rendgenske zrake da bi se metoda 1mo­gla ta:kmiciti sa filmsik,om radio,graifijom. Xeroradiog1raifsike aparature bile ,su 1ma:lo­brnj1ne, ne;prin1cne za jedan smimaik 
,-bilo je potrebno l]Jre;Jm ,
šesdeset rucnih Otperacija. 
šesdesetih godina tu il11etodu su ,poool\lo prcmcavali u SAD, SSSR i u Japanu (Des­sauer i Clark 1965, Schneide.-is, Arnbroza­itis i Kvalya>uslms 1968, Nagami 1962, T,
sut­sumi ,i Nagan1.i 1962). Prebrodene su ,po­menute osnovne t,ehnioke poteškoce i od tada xewradiografiija br:zo ulazii u sva podrucja -rendgenologije. Na nehm iužim podrucjima su vec dOikazane ooigledne predno,sti, te je uvedena u ,svakodnevinu t.potrebu -111pr. kod mamografije. 
Fizikalna svojstva. -Xeroradiogra.fija je fotoelektricni proces za razliku od foto­kemisko,ga, na kome ,se osniva fiims,ka rra­

276 Soklic P. 
diografiija. Samo ,i,me (xerns = suv, radis = = .radijacija, gr.phe1n = pisati) govori da ,se radi ,o suvom postu.piku. Fizi:kalna os­nova je promenljivost cne tprovod­
,,eleMri,.nos,-­
ti nekih materJja fotokonduiktorn ako su .elektromagnetnim ta1lasa­
iztoženi njirna. Prets,tavnik materije 
,.talkve je amorfni selen, koji se UJPOtrnbljava na xeroradiografskiim 1ploca1111a. Normalno ima u ·tankom s.oju ,selena (debelina oko 25 mikrona) v,J:110 rnalo nosioca ele!ktric­nog naiboja, materija se ponaša ,kao izo­lator. ElektromagnetDli zraci .svetlo:sni, a:-endgensiki j_ gama zraci) oslobadjaju nove nosioce, ,koji imaju dovoljno dugo život­no trajanje da u velillmj meri i za veomai
i
kratko vreme 1promene 1prirodnu elektric­nu rprovodnos,t ,selena. Alko nanesemo na obe pov,ršine ,selenskog ,siloja elektricni na­boj •su1pro1mih po1ariteta, do6i ce do 
,de­.polarizacija na mest-ima idej,s,tva elektro­magnetnih ,zraka. Steipen depolarrizacije bice srazmeran -ko1iciIJJi abso1rbiranih zra­ka. 
Tehnicki postupak. -Sam tehniciki po­,
s,tupak nabjolje ilust:nuje slika l. Xerora­diograf.ska ploca sastoji se od a!lrnncinije­
1
vog ,na njega ir1a1nešen je ,
no:sioca, tanak sloj amorfnog selena. Dok ploca nije u llu)Otrebi ne sadJ:1ži eleiktricnli naboj, zato 
1
,je neosetljiva na s,vetlosne odnosno rend­
,
XR PLOCA 
• 
NABIJANJE 
• 
RTG ZRACI 
• 
RAZVIJANJE 
• 
PRENOS 

CIŠCENJE FIKSIRANJE SKLADIŠTENJE EVALVACIJA 
Slika 1 -šematski prikaz xeroradiografskog 
procesa 
genske zrake. Pred upotrebu moramo :x:e­r-oradiografslk.u plocu 1prvo eleM•na­
rioki biti. Ploca pu'buje za:to is:Pod ».s,korotrona«, 
,·naprave za nabijanje. Ova se sas-toji od ,triju žica, ikoje su ipod wsdkim elektric­kim narponom. U neposredinoj okol1ini ovih elektriakiih ,iprovodni:ka dolarz:i do ioniza­cija vaizduha. Broj jonizac1ija s,ra2;meran je visini nap:ona. Pozitivni ioni putuju pre­ma fotorecep:toru, to jest površini selena. 
.,Aluminijs,kii nosioc pr-etstav-lja negativni poJ. Xeroradiografisika ipl-oca je sada oset­ljiva za elektromagnetna talasanja (za 
,
rendgenslke zra!ke cak dva do tri 1put više od rendgens,kog ,Jiilma), ,zato se :mora od­vijari citav proces od 1na:bijanja do ,
raz­
vica xeroradJi.ografiske siliike u taa.ni. Zbog 
,toga su •dbe iP0menute faze :procesa pot­1puno automatizovane, a za silikanje napra­va uloži plocu u 1posebnu kaisetu. Samo xeroraidiograf.sko -si1.kainje se u osnovi :ne rnz}ikuje od ,klasicnoga rendgen:skoga ,sili­1kanja na fi.1m. Upot-reblj1i:ve ,su s,ve •rend­genslk,e a:paravure. 
Latentna el-efotmsta:tioka sli1ka je posle­dica ,razlicitih steipena razeleMravanja (de­,polari:zacija), zaviisnih -od ilwlic1na rend­,
gensk.ih  z·raka  lmje  padajlll  ,na  pojedime  
tacke  selena.  
»Razvijanje«  xeroradiogirafske  slike  

omogucava poseJbna 1praš1ina iz vrlo sitnih elekt-ri•-oes.tica plas-t1one ma­
cno ,naibijemih ,terije. Ovu površinu (toner) mašina po­mocu mlaza vazdiuha nanosi na površ,iinu selena. cesitice ,tonera zadržavaju se samo na onim mestilma ploce, koja iposeduju suprotan elek1Jri,
ak-i na1boj. 
Sada vec vidlj·iva stika prenosi se na parpir takodje elekrros,tat.ckim postup­kom. 
Fiksacija slike obavlja se pomocu to­p1ine -ili kemi-skim postupkom. 
Pred ponovnu upotrebu mašina meha­nicki i elektricki ocisti plocu. I eventu­alno potrnbno skladištenje ploca vrši se u mašini saimoj. 
Xeroradiografs,ka pLoca je teoretskii ne­ograniceno u1potrebljrva. 

Xeroradiografija: prikaz tehnike i n1ogucnosti upotrebe 

RTG zrac1 

11111 



Slika 2 -šematski prikaz nastanka xeroradiografske slike: 
A -formiranje latentne slike 
B -pozitivna tehnika razvijanja sa presekom slike 
C -negativna tehnika razvijanja sa presekom slike 



Selenski sloj Aluminij 
+ 

+ + +++++ + + ++ +++++ + + 
b 0 e .0000.8 0 

Pozitivna tehnika 





Negativna tehnika 

278 Soklic P. 
V.na1bijanja traje 30 ,setkundi, a 
rnme irazv,ijainje 90 1sekUJIJJdii. Na tehinicki 1po:stu­ipaik j ikvaJl;itet slike možemo utiicati na tri naciina: 
-menjanjem 'V1isine napona na slkoro­troniu •.menja ,se [la,boj). 
-regulacijom kvaliteta li koliiciille rend­genskih zraka Jrnd eksipmicije. 
-variirainjerrn kolicine 1tonera, kojegi,ma,ši.Jna nanosi na 1plo6u -men1a se »gu­,stina« 1sliilke. 
Xeroradiog,rame imožemo i,zradjivati u 1poz>i.tiwioj ili :u ITTegaiti,,vnoj tehnici, rdok 1smo na'V'.knuiti na anaJlizu rendgen filn:no­va uvek ru negativnoj ,tehIJJid. Obir,taj sli­
:tke ;kod xerorndiografije ;postižemo menja­njem poJariteta ploce ip11illikom razvijanja. Ploca prilvlaoi negativno nabije.ne cestice tonera ,k,od pozi,tivllle tehnike, a !Pozitivno nabij-ene cestJice kod negat,i,vne tehniike raZJvijanja (sbka 2). 

A 



\. __ 


Slika 3 -Filmska radiografija (A) i xero­radiografija (B) testnog fantoma u obliku stepenica i denzitometrijski zapis na granici 
dveju stepenica 
Posebne osobine xeroradiografije. -Xerorncliogrnfiija i:ma nekoliko specificnih osobina, lkoje predJsitav,ljaju !Plrednos,tii. ove metode: 
Eifekt »ojacanja rlJlba«. Na medji dvaju 
strlJlktmra razlicite gu:stine 1se zibog .foto­
eleiktnionih os;01biina selena toner ne na­
kUJplja jednakomenno -na sitrani gušce 
,stn1ktrure je ruz rub vli-še ,tonera, dok na 
s,t,rarui redje sllrUJkrt:ure imanje kao na sa­
m.m rpovrsšinama iJst,0'Vaj lfonornen rdo­
ih. nekile potseca ma morslki val 0sika 3). Efekt »ojacanja 1ru1ba« omogucu1e mnogo jas­nije raizgiranicenje s,
truiktura ,kao kod falim­ske 1radiogra.fije. To je narocito važno, ka­da .maimo IJJOS-la sa stJPUikturama, ikoje ,se medju osolbom rpretkl1i:vaju ili se imalo raz­Likuju po i1ntemite1:Ju. Omogucuje jasan pr,
ikaiz pojedJinostJi ,strukture. 
»Kontra,snos,t povirš.na« je kod xeJ1ora­diogjrnfije manja ,kao ;kod klasi,cne rend­genske tehnilke. Za;to :se xeroradiografijom 
,,niije 1moguce :zadovoljivo rpr,ikaz.vatJi. ma­nje, /konti.Jnuiraino ,promene u 
pre!lazece gus.tini ,stn:1ujktJure, na iprimer 1k,od s,for:icni!h struiktura. Manja osetljilvos.t za IPOvršiinslki kontr.a1st ,sa druge ·strame omogucava van­redno š,iro,k obim ,slike. Sa x,e,mradiograrf­s:kom ,tehnilkom moguce je izaidovol]_javaju­ce pri:kaizati na }ednom sni!mku ,skelet i meke delo'Ve, calk i ikiožu. 

Mogocnosti upotrebe :x:eroradiografije u 

rendgenologiji. -Ova ,metoda je do sada pokazala m.ajlbolje rezultate u mamogra­fij,i (4, 5, 6, 7). Najvece ,za,stuge 1ima kod toga Wolife. Na :konljpairatirvni,m stJud!ijama . dokazano je da xeroradiogra.fija omogu­cuje ranij,u clijagnaziu tumora doj,k,e nego 
klasicna radiogrnfija (8, 9). 
Na ositailim podrucj,ima 1rendgenologije xeirioradiogmfi ja još 'lllV'ek je u ekSjper.iimen­taLnoj fazi. Veoma ,su 1obecavajuci reiZJUl­tati lllP01:Jrebe ove 1:JehniJke u otorimola1J:1in­go1ošk,o j rnn,dgens(lmj dij,agnos-1:Jici, p:ogoto­ViO za 1:Jomo-i zon,ogr.afa jlll ,grila, jer ita:k,o 01:jpada netpl1ija1:Jna u;potretba k:lonitrnstnog 
1sredstJva a ana:tomsik,i iPrilka:z je potpuno jednaikov:redan (11, 12, 13, 14). 

Xeroradiografija: prikaz tehnike i mogucnosti upotrebe 
U traumatolo:škoj ,rendgenskoj dij,agno­s,Nci ova metoda o,mogucava jasan p;rikaz fraktura i prate6ih 1pov:reda mekiih tkiva. Narocito je važna mogu6nost lokalizacija s,tra,nih tela -rstail:<llo i ·oovo ,su taikodje v:idlji'Vli! S>lilkanje kro:z gi,p,sani ovoj ta­kodje daju dolbre rezuluate. P,l]blicironi SIU xeroradliografatki 1prilkaZl.i povreda liga­menata (15). U ovom okviru IPOsebno vre­di naglasi1i upotr,ebnu vrednost xeroradio­grnfije u maklsi:lofacialJnoj dij,agnostici (16, 
,

17) . .ki-runz-iima u ipomoce
P,Lasticnim tbice j ednovremeni 1pnikaiz s.ketleta i meklih de­lova (mogucno:st diretkune kvantitat,ivneecef.a:liometriske ocene: kostii, hrshwica, .meka tkiva). 
U osteologiji možida ce xeroradiografija omoguc.vti bolju di-ferencijaciju nekih slalbije i:z:ra,ženih srtrukitumih pro1111ena. 
U ,torakail,noj dijaignostici ornoguc-uje ja­ko preci:mu ocenu (P,romena rplucnog oži­lja i bnonhial[)og sistema. N'hl.<a\kvog na­pretl<a ne nu:di kod dijaginostike ve6i,h i1Il­fiilt,rimtiv,ni,h promena fjpneumonij,e) (18). 
Tako:dje u an,g1iogrnfij.i napravljeni su pokusi upotrnbe ,QIVe tehni;k,e. Sa ovorn me­todam moguc je IPO:sve .zaid!ovoljavajuci pri­kaz krvnih sudova vec poiovicu manjom koncentracijom kontrasmog sredstva. 
Xeror•adiografska tehm,ika daje dobre 
rezulrtart:e taiko.dje kod u:p;otrnbe negativnih ·
kontrasta, :nip,r. kod ipnellllTiomijelografije, 
a;r.uro.grafije irtd. 
U onkologij,i interesantna je upotreba 
x,eroradliografske tel.1ni1ke \kod odredj·iva­
nja zraceni.1 ipalja. hvor zraka može biti 
1kJoiba!Lt, Liinearni akcelerator ili druge me­
gavoltne 1111ašine. 

Proveravanje xeroradiografske tehnike 
kod nas. -Inšl!i:uut za rentgemologijo -i1111a :na l!)lrObnoj upotrebi xeroradiogrnf&ku apa­ra,turu u vremenu od pet meseci. Za to v,reme 1pnwe:ri1i smo vefonu od ,naibrojanih a(P11kativnih mogu6nos.tri. Ukupno s.mo na taj naciin pregledali 150 -balesnika i usrp-o­redili rezit]Jitate 1sa dbicnom radiografij,0111. 

Rezultatii Slll IPOvoijni. U vreme ovog izve­štaja ·serije 1su premalene za statis,t:Jicku obradu. Iipaik su se :p(jka;zaJe :iJz.vesne ,pred­nosti i slabosti (ogirainioe,nja) ove metode. 

Prednosti: 

-ib01lji 1p:r-,i,ka,z sitinih .strlllktuira; naro­cito važno kod ,dijagnostiilke paitoloških pramena, kada se ·strlllMure jako medj<U­sobno prekrivaju 
-vauredn,o velik obiim prikaza struk­tura obje\kata 
-vrfo veiliilka ši,nina u ekspoziciji -
retko je p-ot1reb1J10 ponaivljanje s'1ilkanja 
-!kratko vreme etspozlicije ZJbo:g lliPO­treJbe tehnike TIV>Ddih zraika -mogu6nos t dobrih snimaka ko:d br.z.ih pok,
reta 
-ll1i,ski maitenialni troš:kov>i upotrebee
-neosetljliivost .eror-adi,ma­
ograf.s:kog 
1eria,za j,onizaintma .zrace[)jra za V•!'eme 
la skladištenja. 


Slabosti: 
-ogranicenje formata xero;raidiogmmae
,sila:be mogucno51t,i za br:ziu signacij,ue
1
-veca •Ojpterecenja rendgensikim z,raci­
ma kod izveisnih pre1Jraga. Kod rrnamogra­
fij a ekspozicije su jednaike ili cak manje 
kao kod fil!illSike radiognaifuje (35-40 KV, 
cca 300-400 mAs). Kod ostalih 1Pre<traga 
silužimo se tv-rdim 12:rakama (120 KV) i _eks­
po.zioije su ,vecinom veoe, i!Pa1k se ,toleni­
raju c01k i u rpediaitricnoj dij,agnostici ZJbo:g 
gore ·na,vedenih prednosti. 
Konacno ce u'lli.cati na IP'lllt xeroradiogra­
fiije 1U huduce još dva nemedicirnslm, a;li 
dosta važma fa1k,tara: 
-cena: xeroradi·ogrnfija je ;u 1.Svaiik:0­
dnevnom radu ibi1Jno jeftinija od films,ke 
radiografiije 
-sirovine: za svoj rad xeroradiogra­
fija ne treba srebrn, oije ,rezerve postaju 
iz godirne u godill1u sve rrnande. Rendgenski 
filmovi sa obostranom 1srehrovom emul­
zij om piretstavljaju najvecu potrošnju 
srebra u sveitu i samo je pitanje v,ren1ena, 
1kada ce taj faMor poceti ograni,raz­
ceva,ti voj naše stnuktiure. 

280 Soklic P. 
Summary 
Xeroradiography is based on photoelectric principle. The image is formed by X-rays on the surface of electricaly charged layer of selene which acts as photoconductor. The technical principle of image transfer to pa­per is explained. The possibilities of appli­cation of xeroradiography in radiology are stressed. Advantages and disadvantages of this method have been analyzed on 150 pati­ents and in various localizations. 
Li teratura 
l. Wolfe J.: Xeroradiography: image con­tent and comparison with film roentgeno­grams. Am. J. Roentgenol. 117:690-695 (1973). 
2. Boag J.: Xeroradiography. Phys. Med. 
Biol. 18:3-37 (1973). 

3. 
Baddeley P. et al.: Xeroradiography ­its use in peripheral contrast medium angi­ography. Clin. Radiol. 24:67-71 (1973). 

4. 
Wolfe J.: Mammography. Radiol. Clin. North Am. 12:189-203 (1974). 


5. 
Luttenbeck E.: Xeroradiography and mamma diagnosis. Dtsch. Arztebl. 69:2695­2701 (1972). 

6. 
Gravelle I. H., P. Hallett: Xeromammo­graphy -the process and image characte­ristics. Med. Biol. Illus. 25:93-96 (1975). 

7. 
Martin J.: Xerornarnmography -an improved diagnostic method. A review of 250 biopsied cases. Arn. J. Roentgenol. 117:90-96 (1973). 

8. 
Frankl G., D. Rosenfeld: Xeroradiogra­phic detection of occult breast cancer. Can­cer 35:542-548 (1975). 

9. 
Wolfe J. et al.: Xeroradiography of the breast -a cornparative study with conventi­


onal film mamrnography. Cancer 28:1569­1574 (1971). 
10. 
Detecting occult cancer with xeromam­rnography. Patient Care, Jan. 15:5-9 (1974). 

11. 
Woesner M. et al.: Xeroradiographic zonography of the larynx and hypopharynx. Ann. Otol. 83:42-48 (1974). 

12. 
Donst B., Y. Ming Ting: Xeroradiogra­phy of the larynx. Radiology 110:727-730 (1974). 

13. 
Schertel L.: Xeroradiographische HNO 


-Diagnostik. Roentgenpraxis Dtsch. 27:249­258 (1974). 
14. 
Schertel L.: Nasenebenhohlen -Ver­schattungen im Xeroradiograrn. Roentgen­blaetter 27:594-606 (1974). 

15. 
Griffiths H., C. D'Orsi: Use of xerora­diography in cruciate ligarnent injuries. Am. 


J. Roentgenol. 121 :94-96 (1974). 
16. 
Binnie W. et al.: Applications of xero­radiography in dentistry. J. Dent. 3:99-104 (1975). 

17. 
Schertel L.: Die Anwendung des xero­radiographischen Verfahrens bei der Tomo­graphie von Schadel und Hals. Fortsch. Geb. Roentgenstr. Nuklearrned. 122:295-300 (1975). 

18. 
Schertel L. et al.: Zur Xeroradiographie des Thorax. Fortsch. Geb. Roentgenstr. Nu­klearrned. 122:418-422 (1975). 

19. 
Medical application bulletin 101-120. 


Xerox Corporation, Pasadena 1973-1974. 
20. Technical application bulletin 1-2. 
Xerox Corporation, Pasadena 1973-1974. 
Adresa autora: Peter Soklic, zdravnik, In­štitut za rentgenologijo, Univerzitetni klinic­ni center Ljubljana, Zaloška 7, 61000 Ljub­ljana. 

r 7 
GINEKOLOšKO-AKUšERSKA BOLNICA U BEOGRADU NASTAVNA BAZA MEDICINSKOG FAKULTETA U BEOGRADU, BEOGRAD 


INTRAUTERINE SINEHIJE, RENDGENSKA DIJAGNOSTIKA I NJIHOV KLINicKI ZNAcAJ 
Mladenovic D., ž. živanovic, M. Jovanovic i A. Markovic 
Sadržaj: Autori u svom radu iznose otkrivanje intrauterinih sinehija pomocu rendgen dijagnostike, odnosno histerosalpingografije. Autori misle da je histerosalpingografija još uvek jedna od najboljih metoda uedijagnostici intrauterinih sinehija.e
U periodu od 1967. do 1969. godine uradili su 1131 histerosalpingografijuei pri torne otkrili 36 slucajeva intrauterinih sinehija, usled raznih etio­loških faktora. Autori zakljucuju da intrauterine sinehije )Zauzimajueodredjeno mesto u patologiji genitalnog trakta žene i dovode do pore­mecaja menstrualnog ciklusa, spontanih pobacaja, prevremenih poro­djaja i steriliteta.e
Autori smatraju da je kontrasna rendgenografija, odnosno-histerosal­pingografija najbolja, najbrža i najjednostavnija metoda u dijagnosti­kovanju intrauterinih sinehija, i da se na osnovu rendgen nalaza možeeodrediti vrsta, nacin i put lecenja.e
UDK 618.14-007.271-073.75 

Deskriptori: rendgen diagnostika, sinehije intrauterine, histerosalpingo­grafija 
Radiol. lugosl., 4; 281-284, 1975 

L J 
Uvod. -Zahrvaljujuci na!Pretku u dija­Nastajanje endouterinih sim.ehija se ob­l
gnostiakim postupcima i tehnici .spitirva­jašnjava na .s.edeca dva nacina: nja danas se zna1lno ceš-ce otikrivaju endo­l.eDo sinehija m.ajoešoe dolazi nakon in­,kavitarne i kanaililkiularne ipatoJoške pra­tra:UJter,inih ananipu[aoija, narociito ,ilnstru­mene u ,mart,eriiai. lz iisitih raizloga b:rže se ,mentalnih, ik<oje se vrše 1posle po.rod jaja i sigunnij,e otkrirva postajanje sraisliina ika­ili pobacaja. Osnovni 1razlog mastajanja s,i­iko u imatenicnoj šqpljini, talko i ,u cerv,i­nehija leži u oštecenju mater.icne ,siuzo­ikalnom ka.nailu. kože koja zadiire sve do bazalnog sloja li 
Postojall1je siraslina o,dnosno ,sim.ehija u na koju se nadovezuje infokaija (Asher­prndeiu mate-rice može proci bez ikakvih man) (1). Ovoj si,tuacij1i 1poseblllo po,goduje si1m:ptoma i ornda se njiihavo otkrivanje de­smanjem.a regenerativna ,moc ma,teni6ne šava 1sas:vim slucajll1o 1pr1iliikom ihisterosal­sll\li'.l!dkože koja nastaje lkao ipO'sLedica ne 
,pi!11gograifrije 1koja se izvodi iz nekih drugih samo meharn-ckih fa!ktoira, vec i neaiktiv­·rnz,loga. Ovo se obiono dešava u oni.m slu­nost jajni,ka. Pojava siinehija je znatno re­cajevima ;Ic,aida su s1iinehiije ,lokaLiJz,o vane uedja rpos,le ,inllrauterim.ih maniiipulacija u ne­,predelu tela, fillilldusa iili jednog od .rogovaegra'V'idinoj materioi ,iili posie operativnih mate11ice i kaida lile zaihva,taju velilka pro­zahva,ta na negravicLnoj mater.ici. stranstiva. Medjuuim, nije rntko da ikode2.eSinehije mogu nas.tati li kao IPOS1edicae!POSltojanja ovih vrsta patološk,ih 1pro,menaesipeoifo6nih ,tuberkulozniih pato1o§kih pra­:nalazimo odredjenu 1i karaU<iteri,sticrnu 1siim-mena koj,e ,se rnzvijaj.u ,na mate;ricm.oj slu­1Ptomatologiju, a šito je u vezi sa lokali­Ulcerozno,ka,zeozne tubenwulozme 
z-okoži. ,,zaoijom i prošci.renoš6u patološk,ih prame­pramene uništavaju matericrn.1 sluzok,o,ŽiU 
,na. uevecem deru tako da mogu zahvatiti caik ie
Mladenovic D., Z. Zivanovic, M. Jovanovic i A. Markovic 
1cesom zahvacen ,i bazalni sfoj, onda je one­1mogucena dalja regeneracija ,s1luzo1baza.Lni sloj. U slucajevi11na 1kada je pro­
kože (Netter) (3). 

Metode i materija!. -Kod rencLgens,kog i.pi,uivanja unutrašnjih geni.talnih o.rgama s1uži1'i smo se ,standardnom ,tehnikom ko­ja se sastJojli iz s}edeceg: paciijentk.inja se 1pr-za ,a 
ethodno iprn.premi ispli.ti:vanje sni­manju se prri:StU1Pitlo u rprvoj pO!lovini nen­

rstmaoio,nog ciklusa, najcešce .izmedju os­.mog i desetog dana cil<!lusa. Unošenje k-on­-tras.;matenniou je ,nršeno p:reko Schu1t­
ta u zeove ute11usne kanile ,koja se fiksira za gr1ic materice pomocu dvoje ZU(pcastih ,klešta. Kao kontrnst,n,o ,sredstvo 1korris1Jili s,mo vodene ras1lvore joda, uglavno:m Jo­.d,ur,0i11 S .vli Sail;pix u 1mlioini od 1 O ml. 
.Kontrast je ubrizg-aivan ·pod prirtis1kom •l.mji se kretao •od 100-200 mm Hg. Nalmn za­v-se 
ršetka UJb[-izgavamja 1pristupa:lo uzirna­111ju ,jz aintero,pos,
sn.maka ,teriornog prav­ca. Retk,o je u 01Vinn siL.cajevima biilo 1po-trebno snirna,nje iz bocnog praivca. 
U toku trogodišnjeg rpenioda koji obu­hvata ,razdoblie od 1967. rdo 1969. godine uiGinekoI,ošk.-akušenskoj bolniai urndje­no je 1131 histerosaltl)i,ngografaj,a !k.od ,
paci­jent:kinja lmje su došle na •ispi.tivanje zJbog 
1,s,habitua1n,ih i S\p0,11Jtarnih poba­
teritliteta, 1caja kao .i prevremenih porodjaja. Na ov-
o­Liki broj izvedenih histeros,alpringografija 

,otkr-·
irveno je u svega 36 slucajeva postoja­.,
nj,e •sinehija .raz-licite Jokali.zacije ,i proši­renos,
ti. 
P,obrade naših slucaj,eva 1sa si­1

rilikorn nehijama abracaili smo posebnu pažnju -na ana1nnesticke podatke u (Pogledu spe­cilfic,
n;ih ,ob.oljenja, zatiim na pramene u ve­zi sa menstrual11i11n 1krvaivijenjem ,

i kakveij-e to ima1o veze sa eve11tua1niim i111traute­rinilm mainilpulacij-,ama posle prorodjaja,iipohacaja ,ili hiruršk.h intervencija naimaterici l(miomeiktokija, secmo ca,esa.rea).iU vezi svih gore iznetih faktora mi smoikod naših 36 •,ustanovili sledecei
slucajeva euiološke falktore u nastajanju ,Sil1ehija:i
.
Seotio caesa1rea -4 S1luoaja ,Namerni pobacaj -12 ,slucajeva Spontani pobaicaj -S siucaj,eva Pomdj,aj -S slrucajeva 
Sectio .-
caesairea 4 :Slucaja S(Pecirf.iona tube,nkiu:lozma zaipaljenja 6 s-lucajeva 
rdjena etio1ogija 4 slucaja. 
Neutv,­

što se tice .si1n1iptamatologije kod izne-tih •s-lru,,lbeleženoi
cajeva [md 33 pacijentkinje zaje da post-oje p.romene menstrualnogikrivavljenja sledeceg tiipa: ,ol,igomenoreja,i

,sa cLismena.rejom u 31 Sl1.ucaju; polianeno­r,eja u 2 ·slucaja; amenoreja u 3 slucaja.iUz promenru rtJ.pa ,menstrualnog krvavlje­nja u naj,vecem b.mjiu slucajeva (34) radi1loise i o steriLitetu (lmd 10 1pacijent/kinja 6eiraidilo o p-rima.rnom a kod 24 o sekrundar­no:m s,Kod rpet ,sl:ucajeva :pos.to­
teni-liltetu). •,jao je spontani pobacaj, a kod drugih peti
1
je zabeležen prevremeni ;,
porodjaj.i
U odnosu na rasipored i ,lokaJ.,izaciju s1i­nehija :kod naših .slucajeva možerno v1detiislede6i odnos:i
Materi,­
cna šuiplj,ina 17 slucajeva 
u
Istmicrni ideo ma•tenice -6 slrcajeva Predeo .rogova maiterice -4 slucaja Cer,­
Vl.k,a,lni ka.nal 3 slucaja 
Potipuna obiiteracija rnateri-cne šupljine -6 sJiu.6ajeva.i
S ohzi:rom na loka1izaciju sinehija vi­,dimo da je najveci broj s:inehija u mate­ricnoj šu1pljini i uglavnom se odnoSli na one paoijentkii.nje ,kioje su j,ma,le namerno i'lci. ,.pontaine pobacaje. Kaida se .ra,dilo o sinehija,rn:a u predelu 1
istmUJsa, onda vidi­,mo ,da je vecina rnj'ih nas1
taila nalwn ope­,.zahva.ta tom delu matenice. 
rativnih na Kod s}ucajeva gde 1postoji :po.pLma oblii­1teracija ili s1koro poupuna obliiteracija, ra­dilo .se uglavnom •o sipeci.f.icnom tubenku­loznom procesu ,koj1i je narocito ,izražen ·veoma uski!m, neravnim j kat-kad 211ni jo­likirm i,
zgtledom matericne šupljine.i
Diskusija. -Lotka1izaaija si,nehi,ja je ve­orna .razlicita. Najcešce ih nalazimo u pre­delu ,tela nmterice, odnosno njenog dna. Sinehije radje nalazimo u predelu rogova 

Intrauterine sinehije, rendgenska dijagnostika i njihov klinicki znacaj 
materice, istmicmog dela ili cervikalnog kanala. što se tice proširenosti sinehija 
,one mogu biti sasviim neznatne kada i ne daj,u skoro nikakve siim1ptome, a njihovo o1Jkirivainje predstavlja puku slucajnost. 
Medjuti!111, kada sinehije zauz.imaj:u vece ,površine maiteri6ne šuplj'iine ili se nalaze uais•tmicmom delu odnosno u cervikalnomakainalu onda daju odredjenu simptomato­logiju. Ipak, siimpuomarolo15ija inije takoabogaita, a najcešce se ja1vljaju zmaoi uakvantiitativnim promena:ma menstrualnogakirvavijenja tako da se ja.ljaju oligorno­nor,eje, pa cak i amenoreje (2, 4).a

Slika 1 -Sinehije u predelu tela materice 




Slika 2 -Sinehije istmicnog predela 
3* 
lika 4 -Potpuna obliteracije matericne šup­ljine 

Usled patolo.kih rpromem.a u smislu 
·stvaranja ožiljaika koj,i su zahvatili i 1ni­šic maiterice, menstruaoije su vrlo cesto pracene dismen011oicniim tegobama. Ako su sinehije lokalizovane u donjim ,delovi­ma mater,ice, ,odnosno u predelu i,s:tmusa, unutrašnj:ih maiteir.icnih usta u cervi­
,ili kalnom kanalu, 01IJJda ,može doci do stva­ranja hemato1metre 1pa ,cak i hematosal­piinksa. Pored :naibrojenih ,simiptoma jav­lja se još i sterili<tet 1kao i ipornmacaj u festilitetu (2). 
Naj:bolji, ,najlb,rži i ,najjednostavniji na­cin otknivanja svih ,patoloških pramena 
284 Mladenovic D., :2:. :2:ivanovic, 
pa i ,sinehija u predelu matericne Šll1Jllji.ne i cerV1ikalnog kainala jeste kontrastna ,rend­gernogrnfiija, odnosno histeirosa,lpingogrnfi­ja. Pored toga što se ovim a:-erndgens,kiun is:pi,tivaJ1jem rn!ogu otkrj_ti s:inehije, isto­vn:meno se o:cketdjuje [ljihova lakal-i:zaaija .kao i pro.iireinost. U stvari [la osnavu 1rend­gens,ne postav,se sanl!o di­
kog m\llaza lja jagnoza, vec ·se ru.j,edno o.dredjuje i naciin, odnosno [>utev;i ,i met!ode Iecenja. Mada ipostoje i dmgi ,naain<i za ustanovljavanje sinehija ,kao što su histerometr-ija ili hi­,s,teroslkopjja, kontrastna rellidgenografaja 1mate11icne Š·ine •danas još uvek pred­
ll1Jllj1stavlja rnetodu ,izJbora. 
Zakljucak. -lnurauterirne srinehije za­uzimaju jedno odredjeno mesto u pato­logijri genitalnag trakita žena. 
Najihrža, ,najjednostavnija j_ najbolja metoda za dijagnosti.kovanj,e ·s-inehija je .kontraisrtna rendgenograf.ija odnosno hliste­!I1osalp:ingograifija. 
Histerosa:J.rpingo.gr,af.ijiom se ne •sa,mo ot­kirivaju sinehije vec se :pamo6u rnje •može odredita. [lj,ihova tacna 1loka·li>zacija .kao i /PI'OŠirenost. 
Na osnovu Lrendgensilmg nalaza može se odrediti vrnta, J1aciin i !p'l.lt leoenja. 
Summary 
The diagnostics of intrauterine synechies 

(IS) by means of hysterosalpingography 
(HSG) is presented. 
In the period 1967-1969, 1.131 HSG were 

performed by the authors. 
M. Jovanovic i A. Markovic 
Among them, there were 36 cases of intra­

uterine synechies, caused by different etio­
logical factors. 
Based on these results, the authors conclu­

de that IS represent an important finding 
in the female genital pathology, causing di­
sturbances in the menstrual cyclus, sponta­
neus abortion, premature delivery and ste­
rility. HSG is considered to be a method of 
choice in the diagnostics of IS. Also, it re­
presents a base for rational planning of tre­
atment. 
Literatura 

l. Asherman, J.: Obst. Gyn. Brit. Emp., 57:879, 1950. 
2. Mladenovic D., Srbinovic Lj., Ristin V.: 

Rendgenska dijagnostika intrauterinih sine­hija i njihov klinicki znacaj. XIV. Gineko­loško-akušerska nedelja, Beograd, 93, 1970. 
3. 
Netter, A. et Musset R.: Les symphises endo-uterines tuberculeuses. Gynec. et Obst., 54: 19, 1955. 

4. 
Pruden R.: Neki menstrualni poreme­caji zbog endouterinih sinehija posle poba­caja. Zbornik radova VI. kongresa ginekologa -opstetricara Jugoslavije, Sarajevo, Disku­sija I, 163, 1965. 


Adresa autora: Prof. dr D. Mladenovic, Gi­nekološko-akušerska Bolnica. Nastavna baza MF., 11000 Beograd. 
7 

GINEKOLOšKO-AKUšERSKA BOLNICA U BEOGRADU ­NASTAVNA BAZA MEDICINSKOG FAKULTETA U BEOGRADU 


PNEUMOPELVIGRAFIJA I NJEN ZNAcAJ U GINEKOLOGIJI 
živanovic ž., V. Nikodijevic, M. Mihajlovic i A. Markovic 
Sadržaj: Autori u svome radu govore o metodi pneumopelvigrafije 
njenom znacaju u ginekološkoj dijagnostici. 
Njihova ispitivanja odnose se na period 1970. i 1971. godine. U tom periodu uradjeno je 36 pneumopelvigrafija. Indikacije za pneumopelvi­grafsko ispitivanje bile su u 21 slucaja Stein-Leventhal-ov sindrom, u 10 slucajeva kongenitalne anomalije unutrašnjih genitalnih organa i u 5 slucajeva nejasan ginekološki nalaz. 
Autori zakljucuju da je vrednost i znacaj dijagnostike pomocu metode pneumopelvigrafije i danas znatan, mada se sada metoda manje koristi zbog endoskopskog ispitivanja. 
Prednost pneumopelvigrafije je u tome što je metoda jednostavna. Može da se koristiti svuda gde ima rendgen-aparata, kao i tamo gde se raspo­laže celioskopskim metodama ispitivanja. 
Endoskopske metode ispitivanja u ginekologiji se mogu vrlo lepo do­puniti pneumopelvigrafijom, jer rendgenski zraci prodiru i kroz tkiva ispitivanih organa i na taj nacin se otkrivaju eventualne pramene i na njihovim zidovima, što nije dostupno endoskopu. 
UDK 618.13-073.75 

Deskriptori: rendgen diagnostika, ginekologija, pneumopelvigrafija, indikacije 
Radiol. Iugosl., 4; 285-289, 1975 

L J 
Uvod. -P[leumqpelvigJra:f.ija je ,rend­gensk!o iS1pitJiv.ri. 
amje Sipoljašnj,ih oblii.ka ve­licine unutrašnjih gell!italrrih o;Ggana, kao i njihovog medjusobnog odrnosa, a tako­dje odnosa dlzimedju .organa mai1e lkairlice i genitalnih organa. RendgenSlka vizualizaci­ja prostora male :karlice postiže se .na taj nacim Šlto se u tPbušnu šupljinu, a tii1ne i u šuplj,inu nrale karl1ice ubriiizga odredjena 
1lmhcina ne1kog 1kontraistnog sredstva u ob­liku gasa 0negatfrvni kontrasti 2, 3, 4, 5, 7). 
Ova metoda ii:Sipitivanja nosi vri.še narz:i,va: ;pneumopelv,crafija, gasna pelvi,grnfuja, 
ig,pelvicni pneumqperitonemn, ,
gJinelmgrafoja i pneumogilnelkogJra:fija. 
Bojavom celio„lwpije, odnosno endo­skapsi,isipi1:livanja, 
kog ,,pneumopelv<igrafaja je iZJgubila dosta od svog 1pr,vobitlnog z,na­caja, ali ,n,ije za rpatiµuno naipuštanj,e j od­bacivanje, pogotovo kada se uzme u obzir ,da cdioskorpija k!od nas 111ije dovoljno ras­prostranjena metoda 1isipitivainja. S ,dPuge stmne, ove ,dve metode, endos1klqpska i J1endgenska, mogu se vir1o dobro dopunja­vati, jer ce1ioskopija omogucava striktno vizuelno posmatranje sipoljašnjih ;IJOIVirŠ.i­na ispitivan.ih organa, dok rendge[];s,ki 1zra­C!i. p;mlaze i kroz t'kiva i:i. na taj nacin ot­krivaju ne ,samo p11omene na pov,rš1ini vec i u zi,doviima is[PiltiJva:nih organa. 
Metode i materija!. -Za naša rendge­no1ošika ispiitivanjakorisiti,mo rnndgen apa­.rat srednje jaoi,ne (Grafosllmp, p,w,izvod­nje Ei, Niš), ,,p<Ykiretan ,ta:ko dai
oiji je sto 1

se može 1posta!V\ljati u kosi ipoložaj koj,i je neophodam ,za iizvodjenje pneumopdw­gmfije. Uslo'V!i l]Jr.i koj,iima mi wšimo sni­
1
manja za pneumopehrigraHju ,su sledeci: 

55-70 kv, 120-250 mA, dok je vremei
eksiprnzicri.je 2 sek:U!Il!de (3, 4, 7).i

U cilju dobijanja ,š,to boiljih snimwka i 'llikilainjanja elemenata koj,i mogu maskli­rnti predeo male karlice mi sva:Jm paci­jentJklinju [Prethodno priipr,emiill1o za sni­manje. Pri:i.pr·ema se sastoji u i:siPražnja­
286 2ivanovic 2., v. Nikodijevic, 
vanju creva pomoc-u kil.i.zme, najbolje vece uoci snilmanja, ,kao i .i,zjrutra na dan sni­manja. Zbog toga š,to unošenje !i.gle u trbuš[lu ,šuplji.nu i l]brizgavanje gasa kojii
,

vrši 1Prit,i:salk na ,tnbušni zid i dijafragmu 
izaziva bol.me s•enzacije, ov,u i.ntervenciju 
siprov,odimo ue dava,nje jalkih analgetika 
iti ru anesteziiijti.. 
Mi u poslednje v.reme da bci..smo uk:ilo­ni-li bol i omogucili lakš·i i nesmetan ra:d uis,v-s,-iima i.zvodjenja pneumo­
,i:m lucajev,peiLvigrafiije dajeimo qpštu intravernskuianesteziju, koja nam nakon završetika sni­manja dozvoljava ponovnu punkciju t,rbušnog zida i p,ot,P'uno odstrainjivamje gasa. iiz ,i,
trbušne ŠU1Pljine. 

Prnnlkti1ranje trlbušnog 2iida 1vršimo obiic­no u -P˝'Pka ili nešto mri.že, sa Jeve 
vis-i:ni strane, pomocu s1konsrtruisane 
·pecija1no igle u te s1vrhe (aiutomat,ska ci.gla po Pal­mer-u), koj,a srnanjruje nizi.k od rpovirede creva ,i .krvn.h sudova. Nakon t,oga š-to je igla do51Pela u 1Jrbušnu Šujp-ljinu se 
,ona iporveže preko gl]menog ili ,polietiilenskog oreva sa aipara>tom za ubrizgavanje gasa. 
.Pos1Joj,i 'Vliše <v.rsta ovih arparnta, a m:i se koni,s,timo jed,nim lwji je francus,ke pro­je,v;odnje i ,na,:z,i:va se »Pneumoperitoneo­stat«. Prednost ovog aiparata je u torne što mi samo odred!i11110 koliainu gasa koja je potrebna za daiti :StLucaj, i ·to .pr-elm jed­nog malllometra, a kada _pustimo p,rotok gasa aiparat ce autornatski, rpod optimal­nim 1pr·itis[mm, ub1.iJzga1Ji izahranu koLici­nu gasa. Bored toga, UJlwliko ,se tokom unošenja qptrilke izgubi izvesna k,o.Lic­
ina gas,a, š-to je 'lllos,talorn i nei.bežno, aiparnt ce takodje automa,tsk!i nadOllmadit:i izgub­ljen.i gas. 
što se rtJice izbora gasova za nas tu ne­ma di1l.eme, jer i.skljucivo koni,s,timo ugljen­diol,;sid (C02) zbog njegov.ih poznatih iprednosui nad clrugiim gaso•v.ima. Pot,reb­ne ,lwhcine ga,sa .s,u raizlicite ,i u zavi,s.nos,ti s,u od rvelioiine t11bušne šu,plj:im.e, a krecu se od 200 ml (!kod dece) do 2000 i!.Tl'l (.kod odraslih). 
Tokom rp,unlkti,ranja trbušnog zri.da i ubr-i.zgarvainja gasa u trbušnu šuplj1inu pa-
M. Mihajlovic i A. Markovic 
cijentkiinja je 1posta-vljena na rendgenski .sto u ledjnom položaju. Naikon zav11šenog uhr-izgavanja gasa pacijentik:inju okrenemo 
·,tako ,da legine t11buhom na sto i nacinimo .isfors,i,ranci. Trerndelen1burgorv položaj (40° do 500). U ovom položaju pacijen1Jkinja se .zaidržava svega 2-3 minuta ,što je do­'Volj,no ,ad se lllajveca koli,cina gasa koja is­ipunjaiva .tr1b1UJšnu šuiplj-inu .srpusti i ispuni malu kar.liou. Naikon ,1:Joga v-remem.a nagib stola se sn,ainji do ugla od 250_35° , pri kome se može priis,1:JUJpiti snimanju. Rend­gens1ka oev se namesti na udaljenosit: od ,stola za 1 m, i to tal]m da .se upravi na vrh i:li 2 POlprecna prsta iznad vrha trti•
c­ne kosti. Dovoljno je uzeti jedan snimak iz Olpisano,g pravca, a ak!o je .pot,rebno rno­gu se uzeti snimci 1iz ·lev,og i desnog 1ate­,r.a1nog pravca. 
,

Naš .maitenijal 1se odnosi na dvo,godišnji ·celu i 1971. go­
period koji oblllhvata 1970. dinu. Za to v.re,me uradjeno je svega 36 ipneumopel.vligraifija. Ovaj relativno mali 
,hroj .pneumo[Peliv.grafija je mzumlj.iiv s ob­.zi.rom da se o;va ispitiiva,nja vrše samo u odredjenom brioju s1ucajeva, kao što su sumnje na Steiiln-Leven1Jhal-ov siilf1dorm, Slllmnje na kongenita1ne anomalije ili kod nejasnih ginekoLoškiih nalaza. S dr.uge .stmne, mi mnogo kori,stin1<0 ,
,endoskoi.pska ,,

isipiitJiva1J1ja talko da je 1i ta -cinjenica do­
rp.rinela 1smanjenjru hr,oja pneumopelvi­
grafija. 
Iind.kacije za rendgensko iisl]Jitivanje kod naših 36 slucajeva su bi1le sledece: sum­nja na Stein,Levem.thal-ov smdrorn u 21 slucaju; Sillln1111ja na kongenitalne anoma­-Lije unutra-š[lj•ih genitalnih organa u 10 slu­cajeva; nejasan ginelmloški nalaz u 5 ,slu­cajeva. 
Rezultati. -Kod 21 slucaja sumnja na Steiin-Leventhail-ov sindrom na 8 pne,umo­:pelvigraf.ija ustanovljeno je obos,tramo po­vecanje jajn.a do veli-cine mater.ice ilii još i vece. U 5 s,e ,
lucajeva rendgenski snimak jpokaziJvao znatno ,obostrano p.ovecanje jajnika, aili to uvecanje nije ,dosezalo veli­cinu maternice. U srvega 2 slucaja ustanov­
Pneumopelvigrafija i njen znacaj u ginekologiji 
ljeno je .povecanje jajnika samo sa jedne strane. Kod osta1ih S slucajeva rnndgenski nije ustanovljeno postojanje bilo kakvih 1promena na jajnicima ia:ko su klinicke sUke i ,l,a;bona:torij,ski na1azi govoriili ,u pri­
1
log Stein-Leventha1-ovog sindroma (slika br. 1). 

Kod 10 slucajeva sa sumnjom na kon­geni1Jalne anrnnalirje unuurašnj\ih genitalrnih organa u 8 slucajeva je utvr,djeno povpUJno odsustvo razvoja materice. Medjutim, u 6 slucajeva aiplaJZ(i.je mater.ice ,rustanovlje­na je nonmailna .meivcijenost jajni,ka li jajo­voda sa obej1u s1lrana. U jednom sJucaju a1plazija maJteriice hilla je udružena iSa ap1a­zijom desnih adnek.sa i hiipo:plazijom kvog jajm,iik:a. U ,drugom ,sLucaju na pnmnnopel­wgrafii ji nisu 11nog1i bi ti us•tanovtj eni ni materioa ni adneksi. Od 10 slucajeva sa sumrnjom na 1kongeniita:1ne anomal.ije u 2 .s1ucaja 1je us,tanovljeno postojanje ek­,s,trem,no 1ma1le mater•ice tlZ obostraino nor­malno rai2Jvijene adneklse (sBka br. 2). 
Kod S ·slucaja, gde je giinekološki nalaz bcio nejasan, pnernno:pelvigrafajom je usta­a1ovljooo ,slede6e: oista jajnilka u jednom slucaju; tuboova'fij,aJna ci,u 
sta jeda1om slrucaju; milom na Jatera1h1rnn zidJU mate­rice u 2 slucaja i miiom zada1jeg ZJida ma­tenice u jednom slucajlll (slilka br. 3). 
Sve naše srucajeve, ,iizuzev ovih sa mio­
miima maitenice, •koje smo pregledalii pne-


Slika br. 1 -Uvecanje jajnika sa obe strane. Velicina jajnika odgovara velicini materice 
u,1napel1Vigirafa.J.<i01111metodom ipodvr,gli smo i celioskopskom ispi't.vanju .oje je portvr­dilo ,re,ndgensku dij,
agnmm. U 3 slucaja mi­oma mater.iice, medju1lim, izvršerna j-e la­parotomija, pJ"i lwjoj je takodje :potvrdje­na rendgensrkla cLijagnoza. 
Diskusija. -Iako je uvodjernjem celio­·
skoipije u giinekolosku drjagnosti:ku znat­no iz·gu:b:i-1a od s,vog znacaja, pneU1111opelvi­grafija je veoa:na korisna metioda ispiti­vainja. Na ZI]acajru doibija pogotovo ,u slu-



2ivanovic 2., v. Nikodijevic, M. Mihajlovic i A. Markovic 
caJe'Vima kada se ne ,rasip,olaže mogucno­stiima endasJmp-skog ;iispi!tiivanja. Svaka staaionarna usitanova, pa i ona najrnanja, poseduje rendgenskli aiparat dovoljne ,Silla­ge za pt11eumopeh11igrad',ska isipitiv,anja. Teh­,n.ka isipitrvanja je veoma jednositavna ta­ko da ne ,tavlja sikior.o nilkakav p.
preds,ro­bJem. U <najvecen1 broju sihicaj-eva dovolj­no je dati a111ailgetika ikalm ib. se smanjile neliagodnosti iza pacijenta ,i olaikša1o ri:zvo­djenje :pm.tuip.ka. 
Ono šito ,daje poseban znacaj rpneumo­pelvigrafiji je da ,se u svega nekoliko mci:nruta mogu ,11eš:i!ti izv.eSllli veoma delikat­ni pv0iblen1,na 
i gi:nelko1oštkie dijaignost·iike ii taj namn ,iZJbe6i nepotrebna l!Utanja i odu­govfacenja (5, 6, 8). Ztbog toga ov,akav ,na­cin i:S(pitivamja ima ,posebni znacaj 1kodj
1

sll!ll1nji na !kongenita1ne anomalije, jer se na taj nacin rnogu .razjasniti iskrs,1i p.ro­blemi, a s dr,uge strane, i,se ne­
ZJbjegavaj,u potrebna i nekorisna lecenja. Naime, u sJiucaj.evi111m aplazije .materice i ,pored ocu­vane ovanijai1ne •fiU!llkaije ne može doci do merrstruaoije. Zn,aci, u takv,im sillJ.cajevi­1ma je beS!kiorisno ,svako lecenje u smislu izazivairnja menstmacije. Pošto se zbog iz­ostanka mens,truacrje na 1pregled najcešce jaVlljaj,u mlade .os-obe :ii:znnedju 16 1i 18 go­dina gd je je rz,bog 06urvan1og himena g:iine­
.

k ološ,kii p,reg;led m-emog:uc, a rektalni pre­gled nije siguran, no se u trim slruoajevima i dešavaju pogrešne procene o un,utraš­,njil,m genitalnim ornganiima. P1ogrešnim tZa­®ljllJ.cci,ma idoiprinos,i i oirnjenica ,da S1U is,pi­1tilvane osobe, ikoje iimaju ocuvainu hornnon­,s,ku funlk.aiju jaj,n,.ka, veoma ·lc,po razvije­ne sa doibro izraž,enim 1sekundarnilm pol­nrim odlikama femininog tipa. Mi smo se 
,s,r,eli sa oilnjemcom da je kod naših 8 pa­cijentkim:ja sa aplazijom materioe u 3 sllu­,caja pr,ethodno u više na.rnta pr.iunenjii­vanja hor,n1itera:pija u ailju 
olllJskia lizaZJiV1a­nja menstruacije. š1to j,e j,oš cudnije, hor­monsrku teriaipij,u ,su odred:illi ,gi,nekolozii. iz 

,stacionaIITT1h us.taino'Vla -gde 1S!ll iim 1pored gri­nekološ,Jmg ili rekta:lnog pJ"egleda siigurno biila na r,is,pi­
a:spolaganju i dmge metode tilvanj,a, ikao ,i p[leurnqpelrvirgra1lija. 

Za odluiku o nacinu lecenja Ste:iin-Le­venthal01Vog sindroma j-e svaka>ko od ve­1ilke va:žnositi velici,na jajruika (1, 2). Nije uvele m-oguce da se ,samo ginekoJošk.m rpregledam, odnos[lo pa:lp,odredi 
acijom 'Velrcii,na jajni•ka. Pneumoipelvigrnfija je jedna od n1etoda isrpi!ti'Vanja kojom se mo­
,že tacno 0:clirediti veliicima jajnika. Ovo me­J"enje jajnwka se vrši ,na taj nacin š,to se ipreko fiilma postavi jedna mJ"eža nac:iinje­na od vlaikana koja su k!ontrastna na rend­genske znake, a ciji 1kvadratici i:mose veli­cilI1u 16 cm. Ovaj nacin merenja ima i tu 
prednost šno se njime irzbega:vaju eventu­
,alne greške koje mogu n-asitaitri od angula­cija rendgenskih zmka. 
Kod nejasnih gi.nek,oloških nalaca [Plle­umo;peliv,može odigrati. znacajnu 
igmfija ulogu 1\1. ustanovljaivanju ,tacne dijagnoze, a rta;kodj-e i dati p1I1avac u ,da­
odredjivanju -ljeg tempijSlkog postupka. U prvom redu 

i1mog1u se odivojiiti pramene na genitalnimj
1

organi,rna od promena n,a idr,ugi,m organi­ma male karuiiice. Ta:kodje se o.nogu odvojiti kome delu (rnateriica, jajOV10d, jajinik) ;u,nu­,tra:šnjllh ,genitai1nih organa rpripadaju na­
,djene promene. Mi Sill10 kod 5 nejasnih gineko1oš,kwh nailaiza 1pneumopelviigmfijom :ustanovil.:i cis.tione t;vorevine na adneksi­rna u 2 •s[ucaja, koje s,mo sanira.li punlwi­jam; u 3 slucaja smo -otkr-i'1i miamatiozne tvorevine na mat,,ci 1koj-e :srno opemtiv­
eri
,no odstrnillili. Kao što se Villdi iz gore .irz­netog, pne!Umqpelvwg;riad'ij,a rruam je p.omo­gla da u slufojevi:ma ciist-ioniJ:i rtvorevIDa iz­,begne1no opemtivni zahvat, dok je pot'Vr­dom o .mi,amatoznih cvOJ.10va 
positojanju ujdriuga 3 •S1ucaja ubrizala ochlflllk:Ju o ope.ra­1livn-am nacmu lecenja.j
Zakljucak. -,PneumopelMigrafaja je ko­r,is,na metoda .iJS!plltivainja u gineko1ogiji, narocitio u iaJliiim ,s[iucaj,
ev:iima ,kada lile ras­po1ažemo celiiiosikqpij-om. 
EJlidoskopske metode iisipitivanja u gi­nelmlogij,i se mogu v.eoma lEUJo dapuniti pneumot])elvigrnaifijom, j.er r,zra­
endgens,ki ci priodJi,riu i kirioz tkii,va i51Pitivanih organa i na taj nacin se otkrivaju ,eventua1ne pro­

Pneumopelvigrafija i njen znacaj u ginekologiji 
mene u njiihoviim zidoviima,, što nlije do­.st,upno e111doskqpu lkoji omogucava samo ,s,tnik1tno vj,:melno posmatranje spoljnje po­v.ršine i'spitivanih organa. 
Pneum01peilivligrafaja :se može iZNoditi u s·vim ustamiovanna g:de ,pos,toji rendgen­.parait. Tehnika •.vodjenja je veoma je­dnostaivna i skotro ne predstavlja nilrnkav prn1blem. 
Odredj:iva,nje V'eliiaiin,e jajnika .se može . sa siguru::iošcu odr,pomocu 
editii rpneumo­pel1Vigtrafije, 111airocito lrnda se UJpotreblja­va speaijalna mrefo od J<:vaidrntica veli­cine 1 om. 
Surn111ja na lwngeniitailne anomaJJije unu­t,mšnjih gerntailrnih orgaina je glavna indi­kacija za pneumO[Pdv:i,grnfiju, jer se za ne­koliko m.nUJta može dobiti UJV:id o sitanju tmllltmšinj-ih genita1nih organa. 
Taifoodje i nejasan ,gmekološiki na1az rtre­ba uvek, po o:nogu6stvu, dorpuniti rpneUJJ.110­tPelv,ig1rafiij-am, jer se na osnovu ovuga na­laza 1može odreditii mesto pofasJrn patolo­šike .prornene, ,a takodje se može odredi1ti i ip,ravac daljeg tre1:imana. 
Sumrnarye
The techniques of pneumopelvigraphy are described and the role of the method in gy­necological diagnostics is stressed. 
In the period 1970-1971, 36 pneumopelvi­graphies were performed by the authors. Stein-Leventhal syndrome was the indication for the procedure in 21 cases, congenital ano­malies of inner genitals in 10 cases and unde­termined gynecological findings in 5 cases. 
In the authors experiences, the endoscopic gynecological methods may be successfully completed by pneumo,pelvigraphy in selected cases. 
Literaturae
l.eFournier, A. M., Bossi, G., Rona, L., Arge­

rne, M.: Etude pelvigraphique des ovaries de malades atteintes d'hypertrichose commune. Ann. Radiol. 1-2:21, 1968. 
2.e
Gershon-Cohen,J.: Pelvic pneumoperito­neum, Am. J. Obstet. Gynec. 64:184, 1952 . 

3.e
Kostic, P., živanovic, Z.: Ginekografijaekao dijagnosticka metoda. Bilten radova Gi­nekološko-akušerske bolnice u Beogradu, 1-2, 139, 1962.e

4.e
Lagarde, C.: La pneumopelvigraphie.e


Masson et Cie, Paris, 1962. 
5.e
Stankovski, M., Novak, J., Marcikic, V.,ePalcevski, G.: Upotreba negativnih kontrasta uerendgenskoj dijagnostici u ginekologiji,eXIV ginek.-akušer. nedelja SLD, Beograd, 23,e1970.e

6.e
Stolevic, E.: Uporedni rezultati pneumo­pelvigrafije i histerosalpingografije. XIV. gi­nek.-akušer. nedelja SLD, Beograd, 139, 1970. 

7.e
Tabor, L.: Tenhika pneumoginekografijeeuekombinaciji sa histerosalpingografijom ienjene slike kod genitalne tuberkuloze. Ginek.eOpstet. 1-2:22, 1962.e

8.e
Tomic, M., Djukic-Tadic, M., Petronije­vic, A.: Ginekografija i histeroginekografija uedijagnostici operativne ginekologije. XIV. ginek.-akušer. nedelja SLD, Beograd, 131,e1970.e


Adresa autora: Dr ž. živanovic, Ginekolo­ško-akušerska klinika, Medicinski Fakultet, 11000 Beograd. 


Ronpacon ® 370 Ronpacon ® 440 
® 

Ronpacon 

cerebral 280 
optimalno podnošljiv, kontrastni snimci, visoki sadržaj joda, brzo se injicira, nisko viskozan 
® 

Joduron u-s 
dijodni kontrast u vodenom 
rastvoru za histero-salpin­

gografiju i uretrografiju 
® 

Propyliodon-Cilag 

vodena suspenzija za bronho­grafiju i prikazivanje šupljina 



Cilag-Chemie AG 
CH 8201 Schaffhausen/Schweiz 
© CJLAG-CHEMIE 1974 
r 7 
ONKOLOšKI INšTITUT V LJUBLJANI 
NAšl POGLEDI NA LIJEcENJE PORCIJE VAGINALIS UTERI 
Kuhelj J., M. Kavcic, M. Habic, T. Benulic, E. Majdic-Strojnik 
Sadržaj: Autori su analizirali rezultate lijecenja kod 48 pacijentkinja koje su bolovale od karcinoma cerviksa. Od tih -je bilo 33 samo zra­cenih, a 15 zracenih i operisanih. Zracenje se izvodilo: perkutano, intra­kavitarno, perkutano. Kod svih pacijentkinja tražila se najpovoljnija jaza zracenja -iz gleda da je optimalna doza oko 1700 reta. 
UDK 618.146-006.6-08 

Deskriptori: radioterapija, karcinom maternicnega vrata, optimalna doza 
Radiol. lugosl., 4; 291-294, 1975 

Uvod. -Do 1970. godine 1smo na OD!ko­lošJmm j,nsti,tutu u Lj'l.b1lja.nri hjecihl ipaci­jentkinje sa !karcinomom porcije ,vaginalis uteri, modificirao:10m Mainchesterskom ,tehnikom :zracenja. Bolesnice ,smo zraciili .prvo intra:kaivitairno, rnaikon ·toga penk,uta­,no sa zaMit,intralkavi,rzracenog 
om tanno ,podrucja, a onda ponov,ili iintrakavitairno nracenje. 
Godine 1975 simo na sugestiju 1J.1elfoih .autora, 1fooji ,su ustanovili da je ila steriili­zaciju regijona1niiih metaisitaza p.ot,rebna :rnku;pna do,za od preko 5000 rada 1i da se sa teleterapijom :z;bo1j'ša anatomija od karcinoma deformi,sa.nog unutrašnjog di­jela genitalla, promij,<teooiku 
eni:1i rz:;racen­ja. Zmcenje ,smo ,poceli 1perlmtano, nakan .toga int-rakavitarno, te onda opet dodali 
:rperk,utano zracenje sa zaštitom IJJOdrucja, 
:

oz,racenog intra:lrnvitarnom rt:erapi:jom, do tolerantne doze. Tri godi.ne :naikon piriimje­lne o,vakvog nacina ::z;racenja izv.rši1i smo analizu p.r-ibolesnica. 
eživJjavanja 
J 

Materija! i metode. -Godine 1971 na Orrkološkom institutu u Lj1ubljani zrac.ili smo 107 boJesnica :z;bog karcinoma porci­je vaginrnlis uteri. Od tih 107 bolesni,ka 59 iih nije došlo u obziir za anaLiizu ,rezultata, jer je bio broj jedo:1akog stadijuma prema­,len, ili se radilo o recidrv:u. P,roucavanu grup:u 1sastavljalo je 48 bo1esnica i to 33-sa karcinomom LII. s,taidj,j'lllma ,i 15-,njih 1koje su bile ozracene u konrbinaciji sa operaci­jo1111. Talko je 48 bolesnrica .:z;raceno perku­tano modj,ficiranim djaimantnim poljem 1pomo6u telekobalta 1 (1sliika 1). ,K,od .i!Ilvazije uovaginru, [Polje smo lJJrodužili (sliika 2).o
,Kod J.imfowa:fsko pozitiivm1h paraaortalniholi,mfoglaindula dodali simo :novo polje u za­hvacenom ipredjelu {slika 3). Istog dana 2;raci1i smoodipolja (AiP i .PA), a kod bo­
va lesnica sa p,roo:njerom •tribuha vecim od 22 mn :nracili smo ·Cetiri IJJOlja -po dva 1polja dnevno (AP ·i ,PA ili oba 1stranska). Na pod­a:mcju samog tumora smo taiko aplicirali 1pe:nlrntano 4000 rada, a nalkon ,toga smo ap­
292 Kuhelj J., M. Kavcic, M. Habic, T. Benulic, E. Majdic-Strojnik 

Slika 1 -Diamantno polje 
lic.iirali radijlll!m intrakavitarno do pune rekta1ne dOtZe, to jest do piriibližno 7000 ,ra­da na tacku A. Do pune tolerantne doze telekoibaltno i radijumsilw zraceno podruc­je zaštitiili simo sa olavniim blokom te nas­tavili dodaitniim perHrntanim 21racenjem ipa­Taimetr.ja i žljezda isi
tiim :modificiiraniim di­jaimantinim 1pdl.jem, dozo:m od 1400 do 3000 :rada. 
Per1l..utaino aipl!icirnne doze preracunali 
1,
smo po BLliisowoj fonmulii u NSD .i podije­
cli!Li bolesnice u dvij,e grUQJe -u g11UQJu, 
koja je 1billa zmcena rpe:rlmtano dozom 
1700 reta u rpodrucju tumora, te u grupu 

uokojo.j su ibi:le bolesnice ,zracene viši:mo-dozama.o
Slika 2 -Diamantno polje sa produžetkom koje pokriva invadiranu vaginu 
Rezultati. -Tibolesnice, 
ridesetitri zra­•cene 21bog lkaircino1ma 1porcije III. stadiju­ma, podijeli!lii smo u dvije gm11pe. U pirvoj gPupi na1aiZJi:su se 23 bo1es:nice zracene 
le .perkutaino dozom do 1700 reta u podrucju ,trumora. Deset boles1nica [preživje1o je 3 gadine, ali se 1kod ,dvij,e bolesnice karci­a_1om ponovio. Jedanaest .ih je ru,mrlo -od toga 10 21bog kaPcinoma, a ,dvije boles,Iliice rzgublj,ene su iiz evidencije. Kod jedJ.1e od mdih naš!Li smo lm:rcinom, dok je kod dru­ge bio i2lhljeoen. 
Od 10 bo1esmica ,zracenih višam dorz;om ,s,amo je jedna prefavjela 3 godine. Kod nje []ismo ustainovili ·21nakove karcinoma. Osiaim bo1esi11ica je umrilo ri to 5 zbog karci­

Naši pogledi na lijecenje karcinoma porcije vaginalis uteri 
noma, a 3 12Jbog drugih boJ-esti. Jedna bo­1esJ1ioa ITTije redovito dolazi<l,a na 1kontrole,e
l

a na :posljednoj lmrutroli nisu pronadjeni :zmakovi karcinoma. 
Petnaest 1bolesnica lijecenih kombinira­no -operacijom ii z.racenjem, takodjer smo ipodijeli,l.ii 1Prnrna visini doze na grupu ZJracenu do 1700 a:eta, te 1na ,g11upu z,racenu višim dozama; 1tri od njih s,u pr,ežiivjele i bile bez znakova karci!noma, dok je jedna neredoviito dolazila na kont11ole. Na pos­
.jednoj 1k01TI.1mo1i :kod nje niije nadjem. ;kar­cinom. 
Bolesnica z-racenih višam dozom, bilo je 11, šest od IIlijih još živ,i, od toga 5 bez znakova karcinoma. Tri su UJmrle i to zbog karcinoma. Dvije su dolazille 
-neredovito na kontrolu, a na posljednoj kontroli nisu utvrdjeni znakovi karcinoma. 

šeisit bo1esnioa sa ,pozitivn.m hmfograf­,s:kim nafazom Ll.jecil1i smo dozom do 1700 reta. Od njih je samo jedna bolesm.ica os­tala bez :m1ako-va lmr.ciinoma 3 godine. De­vet ibdesnica je zraceno v.i,š-om dcnom, a 1tri ,godine bi:la je ibez zmakova karcinoma ,sa11110 jeclna bo[esnii
oa. 
Og 33 bo[es[lica 'sa 'karainomom porcije 

III.estadijuma, jedanaes,t ih je preživjeloe,tri god<i:ne. Od :toga 9 bez zmdwva malig­noma, devetnaest ih je flllmrlo i to 15 zboge
,1karcinoma. Tri se nisu redov.1to javljaleellla 1ko1ntrolu, a kod jedne od ovih prona,šlies:mo karci:nom.e
Od 15 bolesnica kombinirano -lijecenih operacijom i z,racenjern devet ih je pre­živjelo tri godine, iod toga osam ibez ,zna­kova malignoma. Tiri su urn11le, i to dvije zbog mawignoma, a tri ,su ci,zgubljene iz evidencije. 
Diskusija. -U zakilj:uckiu mož,erno reci, da doza viša od 1700 reta na podrucje tumora kod mvših bolesnica nije da,[a c:Lu­lju dobu preživjeca. Trogodišnje p.reživje­ce bolesnica iz grupe ZJracene nižim doza­ma je gotovo 50 % dok je ru grupi boles­nica zracenih višim dozama ,preživece jed­va 20 %. Slicni s;u rez,ultati i 1kod tkombini­ranog nacina lijecenja, samo što je •tu broj bolesnica još manji, 1pa ,su i 1zakljucci n.e­tacniji. I kod bolesnica 1sa pazifrVlnim lim­fografsk,im nalaizom doza viša od 1700 1reta nije dala bolje rezultate. lzgleda da ta doza predstavlja -gornju grani-cu optimal­ne doze u lmrnb.naciji ikakvu upot•reblja­vamo na našem institutiu. 
Potrebno je naglasiti, da je broj do sada 

,obradjenii,h bolesnica 1111alen. i •da je pota:eb­no u dalj,irm srudijaima i21dvojiti o:ne b-o­lesnice koje su bile nepotp,uno zracene zbog op6eg fo,šeg stanja. Moracemo voditi racuna o komplill«ac.ijaima kod ,boJesnica, jer izgleda da kod doze ri.12mrtd 1700 reta brzo rnste postotalk ibolesni-ca k-oje podli­ježu zbog povreda zdravih okolnih organa. Treb-a6emo naravno obradiiti i 1\/eci broj bolesnica sa pozitivn.m limfogmfsJdm nal,te 
azo,m ust:anoivi1ti, Jmja je doza opti­
Kuhelj J., M. Kavcic, M. Habic, 
malna za .zlijecenje, i kod kojih doza jpre­
•laziimo vec ru tallmz'Vane 1s1U1prailetalne efok te. 
Zakljucak. -Ana1irziiraJ.i s11110 ,rezuJ.tate lijecenja 48 b.o1esnica, koj,e su bile 1ijecene samo :zracenjem 7Jbog napredovalog ·kar­
,cirnna pocrcije vaginalis uteri ili .kombini­
a
ranim nacinom .J.ijecenja :u .ranom stidi­j,umu •te baJ.esti. Inrten:iSJi.,rala m,as je ,tum0tr­ska doza, lmjom simo IPOS•tigh najboljli pos,to,t,ak preživjeca. Kod našeg nacina lijecenja ,i!z,gleda ,da je ,apti!malina tumor­ska doza otjpri,1iike 1700 reta. 
S oblZJi.,rom na broj bolesnica ohnadjenih ueovoj studiji pot:rebne s,u dodatne, detalj­nije studiije na vecem broju bo.esn.ca.e
Summarye
The treatment results of 48 patients with cervical carcinoma were analysed. 33 pati­ents were treated by irradiation and 15 of them were treated by irradiation and ope­ration. We tried to find out the optimal dose of irradiation. It seems that the optimal dose in our patients is approximately 1700 RET, but an additional detailed study of a larger number of patients is necessary. 
Literaturae
l.eBrandy W.: Combined modality therapyeof gynecologic cancer. Cancer 35:76-83, 1975. 
2.e
Buchler A. D. et al.: Radiation reactionsein cervical cancer therapy. Am. J. Obstet. Gy­necol., Vol. 111, No. 6, November 15, 1971. 

3.e
Calame J. R., W. C. Robert: An analysiseof the complications of the radiologic treat­ment of carcinoma of the cervix. Surg. Gyn. Obstet. 125, 1, 1967. 

4.e
Churches C. K. et al.: Treatment of car­cinoma of the cervix by combination of irra­diation and operation. Am. J. Obstet. Gynec., Vol. 118, No. 8, April 15, 1974. 


T. Benulic, E. Majdic-Strojnik 
5.e
Einhorn N.: Frequency of severe c01n­plications after radiation therapy for cervi­cal carcinoma. Acta Radiol. ther. 14, 1, 1975. 

6.e
Fletcher H. G. et al.: Clinical signifi­cance .of rectal and bladder dose measure­ments in radium therapy of cancer of the uterine cervix. Am. J. Roentgenol., Vol. 79, No. 3, 1958. 

7.e
Fletcher H. G.: Cancer of the uterineecervix. Janeway lecture, 1970. Am. J. Roent­genol., Vol. 111, February, No. 2, 1971. 

8.e
Goldberg M. D.: Changes in intestinaleand renal function after pelvic irradiation: correlation of clinical and experimental ob­servations. Clin. Radiol. 23, 2, 225-234, 1972. 

9.e
Joelson l.: Radiotherapy of carcinomaeof the uterine cervix with special regard to external irradiation. Acta radiol., Supplemen­tmn 302, Stockholm 1970. 

10.e
Kelso W. J. et al.: Combined surgicaleand radiation treatment of invasive carcino­ma of the cervix. Am. J. Obstet. Gynecol. 116, 2, 1973. 

11.e
Kline C. J. et al.: High dose radiothe­rapy for carcinoma of the cervix. Am. J. Ob­stet. Gynec. 104, 4. 1969. 

12.e
Kuhelj J., M. Kavcic: Frequency of su­bacute complications in the high dose ra­diation therapy of cancer of the uterine cer­vix. Radiol. Iugosl., 1, 21-27, 1974. 

13.e
Nagell J. R. et al.: Small bowel injuryefollowing radiation therapy for cervical can­cer. Am. J. Obstet. Gynecol. 118, 2, 1974. 

14.e
Zanetti E. et al.: Moderni orientamentietecnici e clinici della radiumterapia del car­cinoma del collo dell'utero. »Annali di Obste­tricia e Ginecologia«. LXXXV, fasc. 4, April 1963. 


Adresa autora: Mgr. dr med. Janez Kuhelj, Onkološki inštitut v Ljubljani, Vrazov trg 4, 61000 Ljubljana. 
7 

INSTITUT ZA PATOFIZIOLOGIJU I NUKLEARNU MEDICINU I INTERNA KLINIKA, MEDICINSKI FAKULTET, SKOPJE 
SLUcAJ HRONicNE MIELOicNE LEVKEMIJE NAKON RADIOJODNE TERAPIJE TIREOTOKSIKOZE 
Karanfilski B., N. Serafimov, N. Markovic 
Sažetak: Autori prikažu slucaj bolesnice sa hipertireozom koja je bila tri godine lecena sa favistanom bez da bi se pri torne postigla remisija bolesti. Zbog toga nastavljeno je lecenje radioaktivnim jodom. Aplici­rane su dve terapijske doze radioaktivnog joda-131 od 3,0 odnosno 4,0 milicurie. Trinaest meseci nakon aplikacije druge doze radiojoda kod bolesnice pojavila se hronicna forma mijeloicne leukemije koja je le­talno završila posle cetiri i po godine. Ovo je prvi slucaj leukemije kod bolesnika sa hipertireozom u seriji 812 bolesnika koji su bili leceni na institutu za patofiziologiju i nuklearnu medicinu i godinama od 1963 
do 1974. 
UDK 616.155.392.4-02:615.849.2 
Deskriptori: radiojodna terapija, (kronicna), primer 
Radiol. Iugosl., 4; 295-299, 1975 
Uvod. -I ako ne rpositoje dirffi<tni do­ikazi s,maiuria se da eksiponi,ranje organi,zma jonizi!rnohm ZI1aciima, rpontecijailno 
,može da ,iJ.11a lmnoerogmi efekt i da u odredje­ni,n1 us1ov.može !i,z;azove poja,
i,ma da vu leuikemije. Potvridu za ,ovakv-e predpostav­
,ke daju eipidemioilnške situdije ,stanovrui.š­'
tlva k,oje je rpireživelo at0111S1ke ,eks,plozije ,uefapainu (1), pacij,enni tr·e1lirnni irndij.aoi­jom ,mdi reumatoidnog arbri!ta (2), decaeouacena in 1Uiter-o u dij1 agnostiake .svrhee,(3) ,i podatci o mortalitetu riadiologa u USAe( 4).e
RiadioaktiiV111i jod je pirvi put bio ,uipo­treb'.ljen :za 1ij.e6einje hi!pertireoza 1930 go­diine, rmedjutirm ,njegova ši-ra terapij,
.islka pr.imem,a zaipociinje 1946 godi.ne. Prema 
rpodaitoima Saenger-a periodu od 1946 do 
200.000 bolesni.ka je radi ,hiper,ti!reoidi0ma noma. 
i sar. (5) sa1mo u 
1967 godiine olko leoeno radioji0dom ili tiroidnog karci­hipertireozam, leukemija mieloicna 

J 
HiJpertii:mi!c!Jizaim je jec!Jno od ne111alignih obaljenja koje se idosita ,ces1'o tr,ira­
eti,rn dijacijom odnosno ·mdioj,odom. Pošto ova­lk:aiv tirp licenja ipotenoijala.10 rmože da ibude !kancerogen od interesa je da s-e IPubl!iJk:!llje svaJ.ci no;vi silucaj da bi se ustainovilo svaJko 
'si·19nifiikan1Jno pove6anje rmalig111ih obole­
1:nj a bilo Jmjeg ,t:iiPa kod bolesnika koji su 
tr-eriraini radiojodo1111. 
Podaci o našem slucaju. -Bolesnica 
S.eD. ,rodjena 1928 godi!ne, rpo zarni1IDanjue1radinioa iz Berova, iPl'Vi iput je 'll!Pucena ueti-roidnoj aimbuilainti faistri.-1:Juta za rpatofizi­Oilogiju s.tog :aip1rila 1966 ,godine. Kod pr­v.og pregleda iboLesnica naivodi da se osec-aeloše od 1963 ,Bolest je pocela sae
godine. :nervozom, pojacao.1im ,zm,ojenjem, mroas­
1
ikalošcu, opadarrJ1jem :Nose, paLpitacije u (Prede1u srca. U rpeniodu izmedjlll 1963 i 1966 go:dine halesinica je lecena konzerva­tiv1110 ,sa fav1istanom bez 1Jrajnih ·re,zu,11:ata. 

Karafilski B., N. Serafimov, N. Markovic 
Bole„nica navodi da se oseca loše, u polS­Jednje v1r,eme .slaibi u.z ,oouvan apetit, znoJi ,se, nervoz,na je, ne tolenira :toplo, osec,a 
,rpailipitaoije i ibo'love u prndje1u srna, mala­
1
ksaila je j J.<iosa joj ,se opaida. Po1Vremeno 11111a »toip!le 1tai1a1se« a menstruacija ITTeikoli­ko ,nije Obje.kltivno 
mjeseci ,,redovna. je pnisutan fanri. trnmor ;nU:km, rt:01pJa i •vlažna 
,koža, .k.nvni :pri.ti­
tahillmridija, idivergentDJi sak 140/65, obostrra,ni egzof,t,a1m 1i. diifuzno i]JO,,(dV!a 1pU1ta nonma1ne velicine) 
vecama tiiroiidna .leZJda. B3JZJaLni metabo1hzam je 
+ 55 i + 56 %, :f.ita za 
kisacij1,raclJiojoda 24e.sata 95 %, J«o111verizioni 1indeks 48 %, PBJ­131 0,36, T-3 test 106 %-Tirnidna antitelae

-nisu m.adjena. Na osnovu ,k,Jini6kog nalazaej labomtoirij•jee
sk,ih :podatJalka za,klj1uceno da ,se radi o rec.divu 1Jireo1ldksikoze a saeobziirmn da je tbo1esTIJica rvec tri goclJiinee'1ecena lmnzerivaitiW10 1bez pas1tizainja 1Jraj­ne .·
remisije ,odliuceno je da bU1de tretira:na ,radiojoclom. ,.,mGi joda 131 
Priva !do.za od 3 aplioi,rnna j,e •periarnlno 21,tog .s.temb:ra 1966 godi:ne. 
Stanje bo'lesr,rice rpostepeno se ip0tprav­lj,a.lo i vec nalkon šest lilleseci ona je 'Posta­la eutirnotocma i klinicki potiplllno kom­penzirana. Boa,esnica .j,e dobiila u težini 9 I<ilogirnma, nestaile su •sUJbjeMivne itegoibe (nervoza, znojenje, •i dr.), 
malaikisa:lo:st, puls ,see je ,o,ormahziirao :zajiedno sa vred­
,nostima ibaizalLnog meta1boliiZJ1na i 1aborato­1
11ij·skiih pammenra t,i,roiiclJne ,:fiunl«cije ,(.fiik­sacija, PBJ-.131, T-3 test i dr.). Pov.remerri :•
lmntro1ni pregledi su pokiazi<vali da se eu­1lireatic.no .s,tanje 0:drža<va odnosno da -je 
,,boI•es:nica u riemi1siji sve do dktobra ,1968 godiine kada i1JU1pilo pogo,rš•
je 1niasanje :sta­
<

mja holesnice .sa sviim su.bj·eik.tivJJJim tego­·bama 'koje je 1iimaila !J)re ,1tretmana sa radio­jodom a abjeJctii-klini'.c:ki nalae; 1i. 
vrri laibo­Q'atorij.s,ki ITTaJlazi .bai:mlni meta1bdLizame
+ 43 %, Eilksacija joda 131 .za 24 ,sata 66 %,ePBJ-131 0,76) su :pot<vrdili da :se mdi o ,re­cidivu ohaljeenja. ZJbog toga je 24. X.e1968 godine perora1no ordini:rnna d,
rugaeteraipijskia doza 1I1adiojo,da 131 od 4 mOi.ePonovno je rpostepeno mais·t111pi1o pobolj­šanje s,
tanja iboiLesnice da bi se vec mesecaemar.
ta 1969 goclitne konstlatirala .eutireotic­no klinioki kornpeI1iZ11raJ110 stanje -sa nor­mailizacijom ,tiroiiclJnih laboratorjjskih fun-1kcio:nailnih tes,001\l!a. 
1
Novembra 1969 godine bo,lesnica oseca lllailaiksailast na fk,oju 111e obmca narocitu ,pažnju. StaJ11je se medjutim :pogoršava i bolesnica poci111je dia ,s1aibi. K-rajem decem­
,bra meseca 1969 godiine boLesnica oseca 
,ibo'lov-e u idu,giim :kO's1tiiima t velikim izglobo­i
vima ,do:njih eeks;t;remi.teta a nakan 'kra­ceg v,,sie javljajlll 
remena ,.i otoci na pod'lrn­lenicaima. Sa p[lvim preg1edom :uraidjeno ,je i nekolli:ko qpš,ttiih Jiaibomtonijskih anah­.za pri ce.mu je nadjena 1i leukociito:od 
za izmaid 50.000. To je bi-o povod da ibo.esnica ,bucle u,pucena ma inteirnoj k!lmi.ci gde je pr.irrnljena 11 januairn 1970 ,godine. 
Pri prijemu fizilkailni 1predled je 1U :nor­ma:Lrriim grairnicaima ,osillTI hled.la i 1spleno­megiahj e. U (Periifernoj 1kwi lbroj J.ellliocita 51.000. Od 1taga •111eutmfiilnih gr.a,nu:locita 59 % odnosno 30.090, št31Pi6astih granulo­aita i5100, imeta1mije}oci'ta 9180, mielocita 3350 ,i !P'rnmieLocita 1020, ddk mie1oblasta ,nilje lbil,o. Bmj li,mfociita i ,1111otI1Jociita je u norima'lnim grianri.cama. U mielogramu koji je ITTacinjen naikan asipirncione biopsiije 
,sternmma domiITTi,m.ju mlade folije mielo­1ic.ne iloze. E11it11ocitarna 1oza je ,p.otisnuta aili uredna. Megailrnriociitii. Slll 'ltredrni aili sa 
1simainjenom sekvestmcijo1m. Leulwoitairna 
i
a.ka:1na fosfotaiZ!a odredj-ci.tohemij­
ena ·skam metodotm u ir.aizmaiz;u 1pe11i.fer.ne krvi­,totailni skio,r 12. U !kirnnoj silici nema :poda­
•talka ZJa aneiui:ju: hemogLobiin 12,6 gr./%,ebroj eritrocita Eiritrociti na pe­
,4.200.000. ni,f.eriji malcrocit:ni, ihiposideremicni i hi­ipohmmni (MCV : 170, MCH : 18, MCHC :e10 %, indeks bojenja: 0,7). Elelctrroforezae.i iml1!11ogilobuli.ni ,testrir3if1i imunodiifuzi.o­
,nom 1tehnik.om uredn:i. Lspitiva:nja hemos­taze pokazujlll promjene J«oje idu u prilog tro1,i ako biroj itrombocita 
1ubocitotpenije nijte narocita snižen ,(120.000-150.000). 
Na OSiilJO'Vi ,avih •anali.za rutvrdjeno je da se radi o hroThicnoj mieloionoj ,
leukemiji i zaipoceta je sipeaiificna ter.a;pija {Myileran odeosno BusuLfa:n), [)la 'lcoju je ibolesnica 

Slucaj hronicne mieloicne leukemije nakan radiojodne terapije tireotoksikoze 
idOlbJ"o Teag.rnla i brizo uMa ru k,linicku re­,miis:iju (leu!koaiiti 10.000-15.000) koja je održa'Va:na anal.m dozama Myilieiran-a, koje su var.a1le za'Visno do 
,od leuikocitoze, sve •oktobra 1971 g,odine k,aida je doš:lo do po­
,goršanja bolestci.. Bo1esnica je pono'Voohospita,na Iin:tennoj ,kJJinici (J.euko­
lizi-rana ciui 32.000) .radi r-emdiuikcije rernisije, kojaoje ,:ua d'V,nedeilje. BoJesnica jeo
pos,tignurta e posle o.tipu§tainja sa ,k,l.nike redO'Vno dola­.korutDolne preglede sl\le do ,s.tem­
zi!la na ,bra 1973 godine. U ovom per.iodu remi,sijeoje odrfavana Myi1eran,om. Marta 1974 go­d.ne nadjena je leukojpeniiija od 5000 leru­kocita ii Myleran je ip11e1kii11ut.o
Zadnji prut ,Slnl!o b.olesnicru videili maja 1974 godi.ne u tešlkom stand1t1 sa soor-om i leukopenijo:m od 1100 leulkoai.ta i amrn. Nakon hospita:1,i,:z,acije bolesniica je egzit:i­rala 28. maja 1974 godiine sa ISIJ.ikom sepse i pci.1u6nog edema. ObduJkieija nije naipmv­,lje.na a-li biopsija kosui pOlkaizuje hijpopla­ziju srži kioja je dehmicno potJpUIIlo fii'bro­zirana (Doc. Dr. M. JoivanovsJci). 
Diskusija. -Postoj.i ind.cija da se leu­kemi,ja najcešce mijeil·oicnog ti!pa može jaiviti hlod os,oba lwjii ,sili ,ek:51ponimani joni­.zliracJkoj wadijacij.i incidentino i1i u dijag­noSJticJke oclrrws:no teu.131Pjske sv,rhe (Ainder­,i ,sar. -6, Oroi sair. -7). 
son nk:ite 
S;pontaina inciderntnost putne ,aoleukemi­
,
je i,znosi -cllko j-edain s,osoba 
1ucaj na 20.000 godišnje (8). Prema 1podatoima Court-Bro­wn-a (9) ova se inciden1most imože ip01Veca­,ti kod eklsponiranja ,te1a qpš1toj .imdijacijio,od 30 do 50 ,Ovaka,v st(Wein 021ra­
rentgena. ,ci'Vanja se ;pos11Jifo ikod 1te1:131P,ni:lw ,
ije ibolessa radioalktiwii!m jodom mdi rtfo:-,oi,dnog lmrainoma. Kiod 1la!ko 1t'I"etir31DJih ibolesniika ,op:iisa:niih je 'Više ,s1uoajeva J.eukemija 
,(B1om .i S3rr'. -10, Delarnue i sair. -11, Jeliff .e i Jones -12, LewaNe.n i Godwin -13, Oza:roa ri. sar. -14, Seidlin i 1sair. -15). Medjutim doze racliioa!kti'VIIlJog joda koje ,se ,UJpotreblja'Vaju uort:era.piji ,daju ,:z,naitnoo
hipertwoid.zima manje ozraci'V,a;nje ongan.:z,ma.o
P,rvii. podaci o runciiderutnostJi 1krukerrnije J.rnd iboresmika sia hrpertiroidi2Jmom koji su 1tretimni mcliioaINtivrJJom jodom datci. su uopublikacijama iPoohin-a (16), McCor­maJk-a i 1s,ar. (17) i Werner-a i sar. {18). Uo
slucaju Pochin-a (19) pcilljivo je ii'slkalikuli­
ra,na doza opšteg oe:rac:irvanja organizmaoi ona i:mosii 7 rad-a aru silucajlll Weimer-ao
(18)o1 do 2 rad-a. I1z ovih ipoda:ta'ka :pmi,liazioda je mallo ve11ovatno ,da je -
raid.jacionaoter3iptija raz1og ,za ipojaJViU ,reukemije. Med­jutim CoUJI1t-Brown (9) naigliašav,a da jeoleukemogeni efekt .ilradijacije ip,roporc.io­nailan dozi .i,raidijacije. P,rema tome -cak 
,iopri sdabom opštean ,o.zrraciivandu od napri­mer 5 rentJgena incidentJnost Jellllkemijeotreba da poras1te za 10 %. Opšte ozmci­
,
vanje naše boles1nice J.rnje je kaiTik,uhlrano 
na osJ1ovu ,foI1111ule Staintbury-a i DeGro­ot-a (20) sa p•PVIQm dozom iJ:z,nosi 0,16 ,rnd-a a sa drugam -do:z,om ,radiojoda 0,22 (l'laid-a. 
Na 1konferenaiji Jmju je ,organizi'l:'a:la Agencija z,a atomsik,u ener,g1j1t1 USA (Ato­mic Ener,gy Commision) 1956 godine (21) na:pravljena je evailiu:acija ma 13.000 b-oles­nika iz ,nelk.ol:ilko k!lri.rnickih centana lm,ji sru od 1 do 10 godina makon ,tempije ,s,a .radio­aJk:iuivnim jodom tradi b,iJperitiiy,md121111a. 
Medj1u 01Vi!111 ipacijentima bilo je 4 1s[rucajao
1
sa .leU!kemijoun. Ovaj biroj odg,orv:a:r,a 1t1obi­cajenoj moidemitnost.i u !Poj,avi Jeukemije 
1
kod opšte IPQpUilaaij,e (1 s-l!Ucaj na 20.000ogodišnje) š:to ipok,aizuje da :ne ipostoji signi­fi:kaintmi p.oraist inciidemrt:nosti 1,eukemije kod ove •gJDUipe bolesnik,a .tr.eti'l:'anih sa ,ra­dioakti'Vnci.1111 ,jodom. 
Na instiltru/lJu .za iIJatofiziologiju i :nuklle­a:mu mediaiillll u peniodu od 1963 do 197 4 g,odine aipl,iciira:ne ,sru 812 ,doe:e 
tempij1s!ke md.oalktivno,g ,joda k!od bolesnilm 1sa hi­ipertiireorz011n. ,Kiod OVli.h ibo1esn.kia koji su 1praceni od 1 do 12 godiina ovo je prvi slucaj leulkernije koji :se javio nakon 1Jret­,maina ,sa ,radioatktiV[l1m j,odo,111. 
Godine 1961 ll1!31PmvJjena je epidemio,­loška s11Judida pod TU:kovodstJl\lom Naitionail Center tor :&adioJ:ogioal ,Heail1:!h USA ·sao
iže.l1orn da 1se ustainovi ,dali ip.ostoj,
i jpOveca­na incidem.itno.t leuikiemije kod bodesniika 
,sa rndio-aikiti'Vniim jod0/111 Taidi hiperti,roi­dizma u odnosu na lecene d11ugim viidov;i­
,
ma teraipije. Ana,je oibruh'Vatila g,i.upu 
liza 

Karafilski B., N. Serafimov, N. Markovk 
od 36.000 botlesnika ,od kojih su .o 22.000 turetira:ni sa jodom 131 a 14.000 j,e operi­raino i,1i 1leceno samo 1sa antiitiroidn,irn me­
,di!kaimentirna. Lnciderntno1s-t klllkemije kod ave dve girUJPe bolesn.i.ka nije se si,gn,ifikan­tno mzililwvala {Seanger i ,sar. ,5). 
1Poohi,n (16) ibo[es.t se je raizv:iJa 18 meseci 
U sl,u6aj1U leukemije ilmji j,e ip:u!bliikavao 
,·1

nakon ·tera(IJ,ije sa radioaikitirvnim jodoma
131.aBalesni'
k je isto 1taiko dobij,ao antitrro­idne ,lellmve kao što je to slucaj sa mno­gim boletsnioima 1koji dobijaju radioaktilV­ni jod za 11:empiju. Faiilla (22) ukazruje daaaintitir.oidn.e 1sU1ps1Jaince mogu da delujua
kao marutageni iposelbno ili u kombinacijia
sa raidijaoio:n-im ef,eikitom. Naša bolesnica nije ,simu1t-ano sa mdiojodom iprimala anni,ti11oidne tlekove. Sa fovistainom je •lece­
,,n,a tr,i godine pre apll:i:kacije !Prve -ter.apij­·sJ.ce doze rncLiojoda. Detaljna :re1Jrogirndnaa·anaimneza »preleUJkein.onog« 1perioda bo­lesnice 11ije 1Uspela ,da otkrije oboljenja,aupotrnbu le[mva i them.kai1ija, driuga joni­ziirajuca izmoenja osim 11:erapijskih dozaaradioatkbwiog joda, ni:ti rprofetsi.onaln,uaekspoz,iciju ,sa 1kaincerogeni:111 sups,ta1nca­ma koji bi mogli da igraju odredjenu ulogu ,i genezi leukemije. 
MehaniZiat111 'kojim m:iska i.J:'aidijacija !P•ri­menjena u terapriji hipertiroidizma može da ,i,zazave leulkemiju n,ije jasan. Povecana osetljivost na kao razlog za 
,iradijaciju ,rpojaVlll JeUJkemije ne ,i,Zigleda prihvatljiva. Po,zn:aito je da se tiroksin koi11'cent1.ira u 
,

jetri i da postoji tafooz;vani e11terohepatal­,ni ciklus za .tir,o,ksiln. Pošto ,se 11a,kon a;pl-i­kacije 1ra:cLiojoda jedan deo ,ti,r.oksina mar­,bra ,sa i.zonopom joda, verovab10 ce reti­kiUJ1oemidotelij,alni sistem nešto intenzivni­
,je bi,t,i ozrncen od drugiih organa (W erner -23).a
Zakljucak. -,Pdkazan je slucaj boles­nioe sa hiip.ei1tireoi:mm 1Iwja je tni godinealecena ,s,itat11om ,a .da 1pri tci.me nije rpos­
favihginuta tmjna 1re111is,ija. Ztbo;g ,je l,e­
toga 

•Cenje nast-aivljeno md.oj·odam. Aipliciranea,su dv-e -terapijske d0,ze radioa'kfrvmog jodaa131 od 3 oicLnosno 4 mCi.a
Triinajest r.rneseci ,n.alcon a,p-liikaoije dm­
,

ge doze mcLiojoda kod bolesnice se je javi­la hroniCl1a forma rnijeloione kukemije 
1koja je leta!lno zav;11š-i.la pos,le cetiri i po go:d:ine. 
Summarya

A patient with hyperthyroidism, 38 years old women, was treated with antithyroid me­dication threee years without long term re­mision. After that two therapeutic doses ot radioactive iodine were given. The patient received 3 and 4 mCi iodine 131. 
Thirteen months after radioiodine therapy the patient developed acute granulocytic leu­cemia dead four and a halft years leter. 
Bibliografija 
l.aBrill A. B., Tornanaga M., Heyssel R. M.: 

Ann. Intern. Med., 56:590, 1962. 
2.aCourt-Brown W. M., Doll R.: Med. Res.a

Counc. Spec. Rep., 295:1, 1957. 
3.a
McMahon B.: J. Nat. Cancer Inst.,a28:1173, 1962. 

4.a
Lewis E. B.: cience, 142:1492, 1963.a

5.a
Seanger E. L., Thorna G. E., Tompkinsa



E.aA.: J. A. M. A., 205:147, 1968.a
6.a
Andreson R. E., Nishiyama H., IshidaaK., Okabe N.: Lancet, 1:1060, 1960. 

7.a
Cronkite E. P., Moloney W., Bond V. P.:a



Am. J. Med., 28:673, 1960. 
8.a
Medical Research Council: Hazards toaMan of Nuclear and Allied Radiation, Lon­don, Her Majesty's Stadionery Office, 1956. 

9.a
Court-Brown W. M.: Sixth InternationalaCongress on Hematology, Boston, Aug. 27, 1957. 

10.a
Blom P. S., Querido A., Leeksma C.a



H.aW.: Brit. J. Radiol., 28: 165, 1955.a
11.aDelarue J., Tubiana M., Dutreix J.: Bull.a

Ass. Franc. Cancer, 40:263, 1953. 
12.a
Jeliffe M., Jones M.: Clin. Radiol.,a11:134, 1960. 

13.a
Lewallen G., Godwin T.: Am. J. Roentg.,a89:610, 1963. 

14.a
Ozarda A., Ergin U., Bender A.: Am. J.a



Roentg., 85:914, 1961. 

15.a
Seidlin M., Siegel E., Melamed S., Ya­low A.: Bull. N. Y. Acad. Med., 31:410, 1955. 

16.a
Pochin E. E.: Brit. Med. J., 2:1545, 1960.a

17.a
McCormack K. R., Sheline G. E.: Calif.a



Med., 98:207, 1963. 

Slucaj hronicne mieloicne leukemije nakan radiojodne terapije tireotoksikoze 
18. Werner S. C., Gittleshon A. M., Brill 
A. B.: J. A. M. A., 177:646, 161. 
19. Pochin K. E., Myant N. B., Corbett B. 
D.: Brit. J. Radio!., 29:31, 1956. 
20. 
Stanbury J., DeGroot L.: Methods in Cancer Research, 10:129, 1973. 

21. 
A. E. C. -Conspored Conference on 10 Years of J131 Therapy, Argonne Hospital and University of Chicago, Nov. 8 and 9, 1956. 


22. 
Failla G., citat u clanku Werner S., Quimby E.: J. A. M. A., 165, 1558, 1967. 

23. 
Werner S., Quimby E.: J. A. M. A., 165:1558, 1957. 


Adresa autora: Prof. dr Borislav Karafil­ski, Institut za patofiziologiju i nuklearnu medicinu, Medicinski fakultet, Skopje. 
4* 

Novost 
Ronpacon® 150 
pro infusione 
Rendgenološko kontrastno sredstvo slabog viskoziteta i izrazito jake kontrastnosti 
Pakovanje Ronpacon® 150 pro infusione: 6 infuzionih bocica a 250 ml 
. Cilag-Chemie AG 
CH 8201 Schaffhausen/Schweiz 
. CILAG-CHEMIE 1974 
7 

ONKOLOšKI INšTITUT V LJUBLJANI 
TRAJNI IMPLANTATI Z 192-Ir CILINDRI PRI LOKALNO NAPREDOVALEM RAKU DOJKE 
Fras A. P. jn M. Erjavec 
Povzetek: Z analizo rezultatov trajnih implantatov z 192-Ir cilindri pri bolnicah z napredovalim rakom dojke, ki so bile že predhodno obse­vane, sta avtorja želela ugotoviti umestnost protrahirane paliativne radioterapije. 
Od 39 implantacij je po 26 mesecih remisija trajala še v 10 primerih. V 11 primerih je nastopila lokalna nekroza, v 5 .primerih je bila združena s kožnimi metastazami. 
Avtorja ugotavljata, da predpostavka o uspešnosti blage protrahirane brahiterapije ne držj v celoti. Menita pa, da so take implantacije indici­rane pri manjših, globoko ležecih rezidualnih tumorjih. 
UDK 618.19-006.6-085.849.2 

Deskriptorji: brahiterapija, rak dojke, 192-Ir cilindri, implantat trajni, 
indikacije 
Radiol. Iugosl., 4; 301-304, 1975 
Uvod. -Pri naipredovalih karcinomih dojke je rpriimairna terapija, v,v 
saj ;prvi f.a.2Ji, perkUJtaina 1radioteira1Piija. V iPrianeiri:h, ko jie tlliillor idobmo reagiral ,na obsevanje, 
r

os:tail rpa je še .nzi:diuum ali rpa je po obse­vanju pri,šlo do reddiJVa a1i progresa rezi­duuma, je rrnoiŽ.no nadaljevati zdraiv,ljenje z iintersticielno terapijo. Indicirana je 
,
2Jl,ais:ti v primemih, JQO 1k,hni,6no in z do sedaj .porzJnan:iimi iprei:sikarv,
,aimi ni mogooe dolmza­ti oddaljeniih 1111etastaiz ali generali.zacije, pa tudi rv [PI'iimenih, :ko zaradi ,spJ.ošnih k,anitraiJndiikacij ni mogoca rndikalma ,te:ra­ipija kai.ci1nama dojke. 

Pred letom 1968 1s:mo ruporabljaili pri 21goraj ,navedem:ih indi:ka,cijah za lbrahiJtera­rpijo ,trajne ianrp,lantat,e z Au-198 in zaioasne ,ililliplantate z Ir-192 žicaimi. Ker 1pa ,sta ta dva IIlacma lP1redS11:aivl1ala zelo agresivno virSlto teraipije s poSiledicn:irrni konrplikaci­jami, tki ,pri (PaJ1iativni terapiji niso zaželje­ne ali pa ise jam ž-eliJmo oiim bolj .ogniiti, je iprevladaila miJsel o blagi, rprotrahirani 
1
rndi,at,V,adima ,milsel je biLa, eraipiji. da ·s:ii
J 

tpri protirahiranem oibsevaITTju normalno ·tfkivo hitreje opomore ikot :neopl,a,sti,c,noiin ITTaj b. bil zato tudi ,tera,pevtsJci indeks višj1i. Talko je ETjav,e.c ,(1, 2) uvedel 1eta 1969 b:rahiterra,pijo z .Ir-192 zrni \lcot trajITTi­mi implam,taiti. V ibis1Nu gre za poseg z amej.eni!m in pail,iativnim ciljem, ki je pa umesten, ker za bolnilca p,redstaivlja 1nam.j­šo ,tnawTLO, ,
ki jo tudi as1aibeli dobro prene­se. Tudi hos1Pitali,zacija za tak poseg je k,ra:tka in po jposegu bo'ln:iki kiljub trajnimi
t

1mplaintatam ne ,predstavljajo ,nevar:nosti za ,dkolioo. 
Material in metode dela. -V casu od 
l.iIV. 1969 do 17. I. 1972 smo impJantiralii38 bolnic in l boLniika, ,pri katerih sta ,bilai
1iprisotna tumor ter rezitdUJum po obseva­n ju. Ir-192 ciiliJnd,re smo aipliciirali s poseb­nilm 1iin.strurnenitom, podobnim Henscke­jevemu aiplikatorju za zlata z-rna (4). P,ri dolocam.ju doze smo se držali talk.o imen0­vane »aptimaLne doze« (OD) (Hensake, Cevc, Rilairis). 
Fras A. P. in M. Erjavec 
Tabela 1 -Doze implantatov v % optimalne doze 
število 

11 5 22 
primerov 

Tabela 2 -Poprecne dimenzije implantiranih tumorjev 
Poprecna 

manj kot vec koti
razsežnost 2-5cm 5-lOcm 
2cm 10cm 
tumorja 
število 

1 30 7 1 
primerov 

Tabela 3 -cas od predhodnega obsevanja do implantacije 
manj kot 7-12 1-2 vec kot 
cas 

6 mesecev mesecev leti 2 leti 
število 

9 17 6 7 
primerov 

Tabela 4 -Trajanje remisije po implantacijah raka dojke 
Trajanje remisije (meseci)  število primerov  Odstotki  
0-12i13-24iNad 24 mesecev  17 9 10  43,6 23,1 25,6  
Brez podatkov  3  7,7  

OD pred.tav-lja tisto dozo, .ki pr.i 

,dOilocenem trajno ia.n_plamhramem vo-rumu doseže najboljši 1ucinek tkiva. 
OD •smo id,o,locevaJl;i :s [POmocjo optimal­ne alkti,wi,O!sti, k,i jo dobimo s prnpros-to formlllllo »rpov,preane ,r,a1zsežnosti« (3, 5). Z aplikacijo Oiptri!Inailne afk!til\llIJ.osti ,5mo iz tabel rza ·t-mjne riadonske imrplantate dolo­cevaLi ,dorz;o za trajne iridijeve imrp,
larutate. 

R.p0111 aiplicirnnih doz je ibi,1 od 50 do 130 % orp,timalne doze -(Tarbela 1). Najmižjo dozo 50 '% OD smo aiplicirali samo v 1 primeru, ker j.e koža kazala ooake hujšega 
ra,diodermait,it,iisa. V naj1Vecj,eun š-teviilu pr.i­tmerOlV 1smo aplidrali .doze, ki ·so ,bile ok,oli 160 % OD (7 ipr,
imerov) in okoli 100 '% OD (13 p,rilmerov). Na spliošn:o ,smo ,se rzia doze, nižije od 100 '% OD odLocali 
-v ip;ri,me:nih, ko je ž,e lpredlhodna tera(Pija pusti-
la ·sledo. ve na koži. 
Naj-višjo dozo 130 O/o OD smo ,aipLiciirali samo v 1 p,rilmeru, ker je 1ruimor :ležail glo­,boko v tkivu ,dojke in 1S1mo p,redvideva1i, da v J.w1ikor bi 1na1S1taila nek•r-oza, Je-ta me bo zajela kože. 
Pov,p.recni ,premeri implantiranih tu­morjev so bih v 30 primerih med 2 in 5 
Trajni implantati z 192-Ir cilindri pri lokalno napredovalem raku dojke 
am, rv 1 primeru je meril tl][Ilor manj ko.t 2 om ,v ;premeru in ;y 1 p.rimeru je bjl pov­
,[Precni premer rvec kot 10 cm ,2). 
(Ta;bela 
cas od predihodm-e (Per'.k'llltane ,ter.aipije je bil v 9 [Prrime:rih ;k.rajši od 6 n1esecev, v 17 pri!merciih je bil 7 do 12 n1e,secev, v 7 p,rime­rilh pa je s,ledi,la iim;pilaintacija ,rpo vec kot 2 letih (Talbela 3). V 1 1Ptrimeru Simo im­rplanti,po 84 mesecih [PO pred­
rali rnoidi'\/ hodni ,
perikutani radioterapiji. 
Piri ii.rnp1antir.anih 1tll1Ullor-jrih smo orparzo­vali remiisijo, iki ,se je 1pdk,
a12iala lkot niaidalj­ni reg;res tumoirja pri ,reiziiduumih, pril. 1ldkailno !progirediiraj,ociih tumorjih pa stag­
,1nacijo ali iregres. Kot 11zhod op.aa:orvanja bo1nic pa smo 01paizo'\/ali konec remri,sije. Za konec 1e-te pa sn10 upoštevali: ponov­ni rprog,res t1l]morja ter 1pojav kožmih meta­staz. Nekirozo ter pojav hujšega radioder­matiti,sa pa smo upoštevali kot komplika­ciji in1plantacije. 
Rezultati in diskusija. -Zakljucek opa­zovanja za vseh 39 ,priimer.ov i1111;plan:J1tacij je na:silednj,i: [konec iremisije ,smo opazovali v 27 rpriimeriih, -remi1sija je trajala od 2 mesecev ,(1 primer) do 26 n1esecev po im­
,plantacijri. V 9 pr,iimerih 1še vedno '1:•r.aja, v 3 (Primerih rpa ni bilo mogoce dobiiti :podat­kov o ucinku i1TI1plaintacije (T1abela 4). 
Kot k,onec 1r,emisije .simo 0ipazo,va,Li :tudi pojarv /kožnih metastaz. Te lahko š,tejemo tudi !kot :najres'll<ej1še ,komplikacije po im­plantaciji. ,O[PaiZO'\/ali ,smo jih v 5 !Prime­rih. Ni m0igoce reci ali so !Ilastale kožne metastaze :poslediica iinstnumentahnega rpo­.sega ali pa so le 1pos1e,di,ca spremenjenega . 1dkail:neg,a ilmunskega stiainja Lkiože nad im­planti.ranim tpodrocjem. Kožne metastaze iso se v Vlseh 5 rp,r,z 
ilrner,iih ipojacvi1e skupaj lo1ka1no nekivo:z;o. 
Ena naj!l)ogostejših 1k,amiplilkaoid in za bolnico najnEfillgodnej,1nek­
ša 1pa je lokaLna rn,za v predelJu implantacije. Opazoval,i srno jo rv 11 tp•riJrnerih (28 ,3 '%). Lz naše.ga [Ilate11ialla nii ,rnzv,idno, ,da bi'% OD '\l(p.liival na po13os,t,noz nekroz, ,saj smo jih opazo­vali v obmocju doz 57-100 % OD. Tudi ni 
mogoce zail<ljlU!fati, ,]mko ·vp.liva ,na nasta­nerk nekroz vclilkost ,iJIIJ1pla111tiranih bul, saj je bd porvprecen 1premer bul, pri katerih ,se je po ,i:mplantaciji pojavila nekroza, med 2,5 iin 10,2 om. Loka,Lna nekrnrz,a .se je ipoja;vifa od 2 do najlkasneje 16 mesecev po 
,,iJmplantacijri. V 3 primerih ,ko .smo 31P1ic:i­,rali d01ZJo .nad 100 '% OD, nekroze ni.S[IlO u,po,štev,
ali. 
kože dojke pila:rntiiirnnilm podrocjem ,smo opazovaili v 4 pr,iimeriih, dep.g,me!Il!tacijo IP'a v 1 !Primeru. Le v 11priirnevu ,se je pojav,
H.peripi,g1menrt:acijo ,,nad cirrn­
iQ tako hud radi­odermatiit,da j,e bi1o 1potu:-ebno ibolruco 
i,s, zamdi nege hos1PitaliJzj1mti. 
Od implant,irani,h bolnic je bila operi:ra­na zaradi ponovno pro.grediirajoce.ga tu­morja 1 1b01lnica po 14 mesecni rem:isiji, ;v kateri se je isplošno stanje bolnice toliko popraviilo, da je postala sposobna za ope­rativni poseg. 
Zakljucek. -Na osnovi naših rezul­tatorv je težko ocen.ti ,kakšna dodatna lokalna radioterapija je najustreznejša. Sama ilm1p'1antacija .
in dozimertricnri :posto­pek ,pri iimplantaciji Ir-192 ,cilindrov sta ra:zimerO\ffia enOlst,aivina. Z :ainailizo \teh traj­1niih 'iimplaITTta,tov pa 1suno [Pi,
llišI,i do zalk:ljuc­,ka, da ,pretrpostavka o iblagi protrahirnmii
i.rad1at,ITTe drži rv celoti rprav 
erap:iji rz01radi te;ga, ker nastO[Pajo ira21mer01ma pogosto komp1iikadje {nekiroze, 1kožne metastaze). Smatramo pa, .da je i;ndicirnna iim1planta­cijia Iir-192 ,cilindrov [Pri [IlaITTjših, globoko 1ežeoih ter ,razmeroma ostro omejenih tu­morj,ih p11i :Jm1rcin,omu doj1ke . 
Suimmary 
In order to justify the use of protracted, mild and palliative radiotherapy, an analysis has been made of the results of Ir-192 cylin­der permanent implants in previously irra­diatiated breast cancer patients. Thirty-nine patients with Ir-192 were analysed. Seven out of 39 were in remission at the tirne of evalu­ation, in 11 patients a localised necrosis was found and in 5 cases local necrosis was com­bined with skin metastases. According to the obtained results it is believed that a low 

Fras A. P. in M. Erjavec 
<lose protracted radiotherapy is not fully ju­stified. A careful selection of patients is ne­cessary: this type of therapy may be indi­cated in cases with a small, deeply in the breast tissue located residuum of the carci­nomatous tissue. 
Literatura 

l. Erjavec, M.: Intersticielna radioterapija raka dojke. Zbornik radova II. kongresa kan­cerologa Jugoslavije, Vrnjacka Banja, 1967. Udruženje kancerologa Jugoslavije, Beograd 1969, 136. 
2. Erjavec, M.: La radioterapia protratta dei tumori maligni con infisioni permanenti delle sferette di Ir-192. I. corso di aggiorna­mento in radiologia medica e medicina nu­cleare, Palermo 1970, 7. 
3. 
Henschke, U. K., P. Cevc: Dimension averaging: A simple method of dosimetry of interstital implants. Rad. Biol. Ther., 3, 287, 1968. 

4. 
Henschke, U. K.: Interstitital implanta­tion with radiostopes. V: Use of artificial radiosotopes. Edt.: P. F. Hahn, J. Wiley and Sons, Inc. New YoJ1k, 1956, 375. 

5. 
Hilaris, B. S.: A manual for brachythe­rapy. Memorial Hospital, Department of Ra­diation Therapy, 2 nd ed., 1970. 


Naslov avtorja: Dr. P. Fras, Onkološki In­štiut, Vrazov trg 4, 61000 Ljubljana. 
7 

INSTITUTE OF RADIOTHERAPY AND ONCOLOGY, CLINICAL HOSPITAL »BRAcA DR. SOBOL«, RIJEKA 
INCREASED INCIDENCE OF MUL TIPLE PRIMARY CANCERS OF THE SKIN IN YUGOSLAV COASTAL REGIONS 
Pavlovic P., B. Krejnaz 
Sadržaj: Zbog dugotrajne izloženosti suncu i razlicitim klimatskim pro­mjenama u populaciji primorskih krajeva ucestalost karcinoma kože osobito multiplih forma je visoka. Autori su obradili 15-godišnji boles­nicki materijal od 1212 bolesnika lijecenih zbog karcinoma kože i našli su u 12,7 % multiple primarne karcinome, što je znatno veci postotak nego u našim kontinentalnim krajevima ili drugim zemljama. 
Pojava multplih forma prikazana po dobi, spolu, boravku i zanimanju bolesnika kao i po lokalizacijama, nastanku i histološkoj gradji pruža veoma interesantne podatke. Nema sumnje da je nastak ovih karcinoma rezultat utjecaja razlicitih vanjskih faktora, prvenstveno suncnih zraka. 
UDK 616.5-006.6-036.22(497.l) 

Deskriptori: karcinom kože (multipli), Jugoslavija (Primorje), incidenca, starost, spol, zanimanje, lokalizacija, histološki tip 
Radiol. lugosl., 4; 305-309, 1975 

L J 
Introduction. -lin s:ame coastal regi­the ilnci:ndence of imuQ,tiJpl,e '1ocaLisations OJ11s of Yugastlarvia ,tlle carci,noma of the in 11,7 % pa1lients. This [Percentage is oon­ski:n i,s more if,reqruent tharn in other Tegi­s.deralbJy h,iigher than im repo.rts from ons as weLl ais in western and nonthern Magn'll!ss·an, Fern-aa:,a, Bašic and others rparts of EQJ,nope. We caliled attention to who have 1fournd ,mu1tiiple d'orm1s only in th,is faot tiwdve yeans ago and later on 7-8 '% of aM shn oar,cinomais (3, 4, 5, 6).eJakac :ainalysed ,iit i,n a very la11ge study The mfi}uenoe of many idirfferent endo­wiith muoh ,more detai,1s (1, 2). He found gene and exogene factors a:nd oanditions three tilmes greater jJnoi!dence of .skin car­,LiJke some hereditairy diisposi!tion, nl'eoha­ciinoma in coastail regi!ons ,than .in conti­nical or chemioal .ir,,rita1Jicons aind ce11tain nentall par1Js of our oouIJJtry es1peciai1ly ,on chromic idiiseais-es or changes of ·the sk,i:n on youngerr paitients i. e. wi!tih average age the devel1o[Pment of .skim caincer, is well under 60 yea:ns. tk,nown. The most im1po11tan:t and princi­
iPa:l 111ole in etiology of thiJs ty,pe of cancer, 
,however, is .a:tnilbuted ito ipr,and Tihe ipredami1namt 1ooahsaitions od' can­oLonged cer a-re cm tihe :surfaces of body, usualy intemsive insolatian of patients, ofiten con­exiposed 1to a ,long and imteins,ive influence nected wi1Jh ,their oooupations. Roffo, of 1the solar .i;rrndiation and :u,Hraviolet BI.um aind same authors from our countiry ']1ays. 
(Konbler, špoljar and Vemmv) poi,nted out These ,fiaot,ors contriibute ,to the high also the impontance of uil1trav,iJolet rays incidence not only ci,n 1soliitary but a:Lso ·in between 2500 and 3200 A bes,ilde solar 
mUJlti!ple iJJrirrnairy ,s1kin ,oarcinoma. 
iiriradiJartion in thiis proces,s, 1these condiiti­

,Analysiing our material of •skin caroino­ons ibeiir1g aiboundantly (PTeSent im our ,ma in the period 1955-1959, we ha:ve found regiOITTIS (7, 8, 9, 10, 11). 
Pavlovic P., B. Krejnaz 
OUJr patientis hve in ,coasitail •re§ions whe­re 1there -aire rmore slUlilny idays than jJn con­tin-,
ental pamts ,af 011.1r aind ,other oountiri,es. 

In •the coaS1tal regio,DJS, ,1:Jhiere ,are 81-113 ,sunny days rper year ·iin oom:pariison with only 63 1s1Wl,ny days iJD Zagreb. Very high percent,a§e ,of our -patients iis profes•s1io­,nalily re.Jated ,to open :pI,aces where -they are :not o/J.1\ly -exipOls-ed 1to in,s,olaition fo.r ,long periodis ibut also to dirf,fornrnt clrnmate in­oonvooiem:ces Eke [laiins, ,strorng wi1
-nds ands

1chamges of 1ternperature ,du:ring winter tiane. 
Alll changes that appea,r on the ·ex.posed 1s.kin ,su.nfaces may lead .to some 1oca:l i])\I'edisposi:ng factons for l:ater mainiJfesta­tion orf s,alrtairy or mult.ple :primary ,skiin ,cancer. Tihe 1inciidence and some ohar.aote­riJSttics of imuHiipie Jior;ms of ski:n cancer iin our coaJS'.tal regio1ns was asnalysed. 
TABLE 1 

NORTHERN COASTAL REGIONS OF YUGOSLAVIA 
.1:!LEUANA 


Material. -Duriing the 1foifteen-year ipe­

•riod ·(1955-1966), 1212 patients w.i!th ,skiin cancer weire ,t1sea:ted. This is J.ess 11:Jhan thesha:Lf of total rr1'l.ll1Uber ,af patients ,o,f 11:he 
.,
saune regio!Ois who where treaited iJn ithree d,i,f;forent ,de[Partunens of denmato1ogy. (Ta­1
b1e 1). 
In thi!S mate;r,ial, 154 ca1se,s of mu1ti,ple pir.imarry sJdn oancer or 12,7 '% weire diag­nosed and 1trea1ted. ,The percentage i,s hig­
•her frrom our previ.ous ;repo1rt ,and also fmm data, plllbwished iby PaJcic, who re­ponted rthe -1nater,ial 1koim -the southern coaJsitall r,egi-cms ,oif our c01UJn1lry (12). The age iinciidence of patient!s irel:ated ·to the sex is presented ,in taible 2. The highest 1nci!dences of 66 '% are i,n tihe ,grioups orf ,seventh ,amd cight decades of li.f.e. Under 60 years tihe ,prqportian of 1patients is a­bout 19 O/o. Tihis sho'Wls ,that multiiple forrns 
Table 2 -Age incidence of men and women with carcinoma of the skin 
Years Men Women Tota! 
30-39s2 1 3 40-49s4 2 6 50-59s13 7 20 
60-69s26 24 so 
70-79s18 35 
80-89s10 12 22 73 81 154 
Table 3 -Domicile of our patients 
A 

Domicile Men Women Total 
Village so 68,5 % 64 79% 114 
Town 23 31,5% 17 21 % 40 26% Total 73 100 % 81 100 % 154 100 % 
Appearance of lesions 
B 

Form Men Women ITotal 
Simultaneous 45 
Successive 43 36 79 51 % 
.. Total 73 81 154 100 % 
Increased incidence of multiple primary cancers of the skin .. 
are significant aJso in the youngeir groU1ps Table 4 -Distribution of lesions according 
to the sex and localisations 

of patioo;ts. 
The yosungest patient was a 35-year0olds
Sex Total 

Localisation 
i

and the oJdes-t 90-year00Jd ifemale. The 
of lesions 
men women No. 
% 

average a,ge d',or rrnen was 65,4 years, foo: 
women 
74,3 yeair,s and for rull ,paitri.errJJ1Js 70,1 Nose 
56 92 21,2 

šipoljair aind Jailrnc ,al,s,o :po]IJJted out Cheek 
39 94 21,7 

yeruns. the 
12,7 

higih ,inc.denoe of sikim oarcinoima i:n Ear region 46 9 
y,ounger paitiients; ,their aiveirage age wassForehead 12 34 46 10,6 under 60 yearis. Eye region 15 27 42 9,7 Ln our grOUJP of mult.p1-e skin canceir Temple 15 12 27 6,2 
there rure 73 men and 81 worrnen, 1pro,po1Iti­Lower lip 7 8 15 
on 47,4 'O/o: 52,6 O/o, this is opposite to Mag­Upper lip 1 1 2 0,5 nusson who has n:1po11ted more men that Neck 5 5 10 2,3 
women. 
Chin 6 2 8 1,9 
2,3 

Capilitium 1 2 3 
Tihe domicile of 1patientis an.d thei•r pro­

Hand 7 
3 10 

fessi!ons rmay offer an exiplanation (Taible 
Chest 7 1 8 1,9 
3): 74 'O/o ,of ipatients ·me 1lirvtiJng in rvilfages 
aind 26 O/o 1n -town. Peqp1e -firiorrn rvii1lage od' 
Back 8 8 
Lumbosacral. region  5  1  6  1,3  
Gluteal region  3  3  0,7  
Arm  2  2  4  0,9  

both .sexes are ,ma]I]ly .fanmers .wo.r,king 
in •the qpen [Jllaces. ,
Only 10 rrnen aind 6 women frorrn the 

town had rpmfos1sior1J1s where they where 
:

not 1permanently eX!posed ·to Linsolaction. There weI1e •ailso 7 ,sai!loris ,aind 6 f,ishenrnen who were working ]n the open ai;r with tY1Pical chainges of the sikin that we often 
,,,see a1'so in the peqple from the villages, k[l,own as tihe sailor's or faI1mer's s'bn. Lt i,s i!nteres.ting ,to inote 11Jhat in 75 cas-es, the ca:ncer [esions iarppear,ed at the 
isame ti!me a1nd in 79 cases, new 'lesions ,develo­,ped successively iirl the tirne ,interval from 
Total 215 218 433 100 
Table 5 -The histological types of skin carcinoma 
A 

-Basal -cell  Squamous -cell  Mixed  Total  
Men  149  62  3  214  
Women  146  69  4  219  

1-17 years.s295 131 7 In 154 oases we have fiound 433 LocaLi1sa­
68,1 % 30,3 % 1,6% 

tio.ns .O\f prtiJmary cainoens; Lesions withoiut 
1patologioal fimdimgs are not i,ncluded. 
,
Wi-th ,two ,locailiJsatiffils, there were 103 

Distribution of patients according to the type of carcinoma 
p,atients aind w,i1th ,three, 30 ,patients. Ther,e 
,

were aliso oases wi,uh 9, 11, 13, 1-6 and 17 B lesions. All those les.ons were primarily, 
Patients with !Men Women ,Total 
each for friom ianother without possibi­
1i11:y ,of local diss·1n Basal -cell eminatiooir mu1lt,icentric 
38 81 52,6% 

growth. Squamous -cell 17 15 32 20,8 % 
TaibJe 4 presents the di1stribUJtion od' Basal ± cell 
18 
41 26,6% Squamous -cell 

.Jesiions aoooPding to locali1sa-tiions. 94 O/o of 
73 81 154 100 % 

lesions are on ,the exposed parts of skin. 
308 Pavlovic P., 
H is interes.tiing ,to note that lesions in 
1worneITT are moa:-e frequent .on the face. In facrt, farmer's women ,woirking ill1 the 
are f.iekl 1more than men. They wear on their 
,hee.ids soarfs ,whri.J1e men some ,kind of hats whi-oh proteot rtheiir faces. 
The (Pathology ,i,s show.n in the table 5. 
In 68,1 % iliocalisarticms baisail-celJ and in 30 ,3 % sq1Uamous-cell carciinorna was found. The 1pea:-centage of squamous-cell carcinama is higher 1than quoted by špo­lj ar and Jalkac. 
It ,is Jint-er-esti,ng that 73 ,4 % ;PaJtienbs haid Jesi-ons ,of the ,saime his,vo:1ogical type baisaJ-ceU ,or squaimos-ceH ,oa,rci,noma. In 41 cases we 1found both ,
ty,pes of oance,r.eThirs ·ocoors irarely, esipeciailly in wornen 
(3). 
ALI -om •were by 
paitient,s ,treated the standard ra,di-ological rnethods and follow­ed-u1p. 

ConclUJSions. -So1itairy and mult.pl,e iprimary .skiin ,caroinama 1appear more rfirequen,1Jly in oUJr ooastal re§ions. The run­
•s,odatio,n ,ain,d rdillfor-en,t diimate conditions have tihe most iimiport3lI1Jt etirologioail 
,rrole. 
Our percffilltaige of 11,7 % of rrrnlt1ple fonms i1s oansi!dernbly hi,gher -than cin con­tineintal 1parts of Ylllgaslavia or same o­ther coUJI1tries. Tihey are more f,
requent in wornen ,tih-an --

iin ,men ibec31Use the rrnaj,ority of o:ur paitienrbs of bath sexes live ,i,n viilla­ges a:nd are •wonkiing ,iin the open air. The oancers a:IJ1perned 1siimultaneously or ,suc­cessively wiith more Jocali,s01tiions. Basal­celil t:y,pe caincer wais frequent 11:mt there was ,a1so 00:risideraibly nmn:ber of squarrno­us-ceH oairc:ino,ma. The pa:uients have haid uS1ualy 2-3 1les,i-ons someti!mes much more, 1oca-1ised ,iin 94 % on the exiposed 1parts of ,skiin. 
resting 

It i1s very inter,that in 26,6 '% o.f paitientis iborh tYJpe of caincer were found. That wais :ria-rely irE1pOJ"1ted by other au­thors. 
H1gh j,nciindence ,of mUJlti!Ple (PI",imairy skin cainoers, diue to extensive insolation, :pose s-orne p:riob1ems. Irt is meoessairy to 
B. Krejnaz 
wainn tihe po:pulation of coastal regions .to pnotect their heaid a:nd body f.rom p,rolon­gated so[ar ,i111radiation, especiaHy those who work in the -ape;n ai!r prof.essioll1aUy. 
Perncms who ,prefer canstant :iuJJsolation rduriing -the ,silllmmer tiime 1sthould be .also infonmed a1b01Ut these faats. 
Skin oaincer rmay a1lso pose ,some diffi­
•culties din treatment Qlesions near ,eye, no­se, ear) aind :ecess•i:ty of regular ,f,0How0up 
n
because of [POS1s1bi1ities for development of mew ·m,aligna:rnt -lesions. 
Summarye
Because of a long lasting exposure to sun­light and changing climatic conditions, the incidence of multiple primary carcinomas of the skin is increased in the littoral popu­lation. The authors report that in the past 15 years, 1212 cases of skin carcinoma were treated at their institution. Among them, in 11,7 % of cases multiple primary skin carci­nomas were found. This percentage is sub­stantially higher when compared to the per­centage of skin carcinomas in the continental part of the country. Cases with multiple pri­mary carcinoma of the skin were analysed by age, sex, profession and place of residence of patients as well as by site, histology and formation of the disease. According to the presented analysis, it is believed that severa! concurrent factors are responsible for the formation of skin carcinoma, among them the most effective being the sungliht. 
Refe-rencese
l.eJakac, D.: Haufigkeit und beruflichereCharakter des Lichtkrebses in den Kiistenge­bieten Jugoslawiens. Berufsdermatosen, 9, 3, 1961. 
2.e
Pavlovic, P.: Multipli karcinomi kože uenašim primorskim krajevima. Zbornik rado­va IV. kongresa radiologa FNRJ, 277, Skopje, 1961. 

3.e
Magnusson, A. H. W.: Skin cancer. Cli­nical study with special reference to radium treatment. Acta Radiol., suppl. 22, Stockholm, 1935. 

4. 
Ferrara, R. J.: The private dermatologistand skin cancer. A. M. A. Arch. Dermat., 81, 225, 1960. 

5.e
Bašic, M.: Principi rendgenske terapije·ekarcinoma kože. Radiol. Iugosl. 1, 88, 1964. 



Increased incidence of multiple primary cancers of the skin ... 
6. 
Osterchrist, W.: Multiple Hautkrebse, Zbl. Chir., 75, 333, 1950. 

7. 
Roffo, A. H.: Cancer y sol. Bol. inst. de med. exper., 10,417, 1933. 

8. 
Blum, H. F.: On the mechanism of can­cer induction by ultraviolet radiation. J. Nat. Cancer Inst., 2, 463, 1950. 

9. 
Korbler, J.: Postanak raka kože. Lij. 



Vjes., 60, 11, 1, 1938. 
10. 
Špoljar, M.: Einige Besonderheiten des Hautkrebses in Jugoslawien, Strahlenthera­pie, 110, 312, 1959. 

11. 
Velkov, K., K. Popovic, M. Eftimovski, 



I. Dimcev: Uticaj klimatskih uslova na po­javu kožnih karcinoma u SR Makedoniji. IX. Kongres radiologa Jugoslavije, Ljubljana, 1972. 
12. Palcic, S., V. Stipcic: Rana dijagnostika raka kože i vidljivih sluznica. Zbornik IV. kongresa lijecnika Hrvatske, 53; Liga za bor­bu protiv raka SRH, Zagreb, 1969. 
Adresa autora: Prof. dr. se. Predrag Pav­lovic, Zavod za radioterapiju i onkologiju, Klinicke bolnice »Braca dr. Sobol«, 51000 Ri­jeka. 
SIEMENS 
Angiographie -
auch ohne Spezialarbeitsplatz 

Abdominale und Extremitatenangiographie, thorakale Angio­
graphie und Phlebographie: 
jede dieser Untersuchungen konnen Sie mit dem fernbedienten Rontgendiagnostikgerat SIREGRAPH® A durchfuhren. Dank des inkorporierten PUCK®-Blattfilm­wechslers fi.ir max. 3 Bilder/s im Format 35 cm x 35 cm. 
Der universelle Anwendungsbereich des SIREGRAPH A -ausgestattet mit Obertischrohre und vollautomatischem Untertisch-Zielgerat mit BV-FS-Einrichtung -bleibt voli erhalten. 
Das Verschieben der Lagerungsplatte in die Katheterisie­rungsposition i.iber den BV und in die Angioaufnahme­stellung uber den PUCK erf0lgt automatisch durch 
Drucktastensteuerung. 
kV-Reduzierung, Aufnahmeanzahl, Kontrastmittelinjektion und schrittweise Tischplattenverschiebung werden bei abdominaler und Extremitatenangiographie durch Lochkarte gesteuert. 
Schichtaufnahmebetrieb und Untersuchungen mit schragem Strahlengang in allen Kippstellungen bis 30 ° Kophieflage. 
SIEMENS AKTIENGESELLSCHAFT Bereich Medizinische Technik · Erlangen 
mit dem universellen Rontgenuntersuchungsgerat 
SIREGRAPH A 
IN MEMORIAM 
Nedavno je nestao zmacajni medicinski radnilk iz Zagreba, a teš,ko je ireci za Imga je taj gubitak PRIM. DR. NIKšE MIHAJ­LOVICA 12macajniji, za :njegmru oibi•telj, za 1k,olege 1lijecniike ili za III1JI}Ogobrojne paci­jea::ute ,koj.i su mu se obracali kao hj,ecniku i prijate1jtU. 
Prim. Dr. Ni!kša Mihajlovic, lijeanik, ,spe­
1cij,ai1i,sta za r.adiologijiu Zavoda za ,radiolo­.giju Opce bolnice »D.r. J osiip Kaj.feš«, Za­grnb, naipustio nas je 2lauvjelk dne 12. 7. 1975. godine. iR.oden je 3. 10. 1921. godi,ne na otoku Lopudru, qp6ima 'DUJbrovnik, hrvatsike narodnosti. 
,
Osn()IV,n,u Šlkolu i 1reailnu gimnaziju je za­v·ršio u DUJbrovn.ku. 1941. godime upisao se na Medicilnski folkiuiLtet u Za,gr,ebu, a 1943 1godilne 0boig ratruih ,pir.i:1i,ka na,pušta ,s,1Judij, vrnoa 1se u Dubrovnj.k, te 1944 stupa uipa:rtilzaDJsku :rno1mmiou, vršeci ,razne sa­nitetsike druž[losti, da bi pocetkom 1946 naikon dernoibi,1izacije u ainu porocnika JNA na:stavio rnedicins!ke na,uke ,u Zagre­ibru, ikoje j,e za'\'ršio 1951 godine. Po zav.rše­nam stažu 1952 nastupa .s1u;hbu u Zavodu za radiologiju Opce bo1nice »Dr. J1os.p Kaj­feš«, u Zagrebu. 1955 godine 1položio je spe­cij,abstioki isipit i1z ,re:ridgenoLogije. Na:kon 

:položenog 1sipecija1istiokog ,i,sipiita 1po potre­
,,
bi silu;hbe Zagreba pa:iemješ,
grada te.n je i posta'Vlje:n za šefa rendgen.Slkiog katbilneta uiDNZ »O11Domerec« 1955 godine i uspješ­no vodio ikaibirnet tdo 1960 godine •kada jei[Pri,1ikom pOLI10Vlfie reorgam.i:mcije zdrav­stvene službe u Zagrebu premješten u Za­vod za rndio1ogiju Opce 1boilinice »Dr. JosipiKajfeš« na rnjesito ·lijeonika, ,s;pecijalistairaidiio1o,ga.i
S ohzi11cm1 ,na defioitmu s1truku u Hrvat­skoj i poma[ljikanj,e rndio1oga osim svog 

1J1edoV1nog .strucnog ,rada na ZavocLu za ra­diologijru, .P1r1m. IDr. Nilkša Mihaj1ovic je ikvoz 6itav život posvetio pomaganju :ndrav­s,tvenoj Slh.l!ŽJbi prekov,remenilm ;radorrn u bolnici i van bolnice unatoc s,poznaje ,qpa,,ti rada radiologa u ,stferj ionizaint­
smosnog zracenja 1po IV1astito z.dnavlje. Talim je uz 1redov1iltJu stlu'ŽJbu ,obavljao ni,z godi,ue
na remdgenslkam 1ka1bi,ne1m DNZ SUP-a, zatim ue:ZJdraV1stvem. centr,iJma Nova Gradi,ška,eBjelovar, ,te 1u rz,dra'Vstvenoj 's,tanici ,»RadeeKonoair« u Zagreibiu, .ao i ni1z godi,na vodi-o :služibu u DNZ ,Duga ,Resa, ,ii 
K,raipina ni,z -drugilh.e
U niz SIPomenutih ,holnica i domo'Vaezdrnvtlja vain z,agreba ibi,o je i ip,vv.i radio­.log, te ,organizator r.aidi,cxloške :sJiu'ŽJbe ,i Za­,voda za mdi!ol:ogiju, te izvršio 'Vebki hrojei nilz razli,citiih re:nidgenskih prntnaga.e
Osim rredovmog ·st·,govorio 

rucnog rada je nelmJiko stranih je21ika i s,talno iPratio ,želeci isko­
.doma6u i svi,jetsku ,hteratiuru. ,ri•s,titi sivaiko vrijeme u .zmans1vene 1S1Vrhee
·,pri.sustvovao je mnogim ,tecajev.a, sa­
•stanc.a i kongresilma u .1:uizemstf\/1U i runo­zmustVIU. Odiržao je :prcfuo 30 1strucniih ipre­dav,,rna ·
ainja u 1tiuzeims1Jvu i inozemstvu, sa­,staincima i 1kongresiima, a na11ociito je ibio 
,aikti,v,ain u -kancerološilmj i irad.oJoš,
kioj sek­ciji Z'Jb,oira tlijecnika Hwas•tlke. 
Publicirao je preko 10 ,IU doma­

mdova cilm i inostvanam 1:is:lm. 
,

'U rtoku svoje spe­cija1li's,djela11mo:sti jpa:žlnju je 
ticke 'VeLiiku pokJonio strlllonom uzdi!zarnj,u '
kadrova rendgenslkih tehnicara i ,lijecniikia !Ila 1spe­cijahzacij1i u Zavodu lua radio1ogiju bol­nice. Takoder je educirao brojne studente medici[le i s.tomaito!logije i održavao ,prn:k­ticllle Nježlbe ii!Z opce rendgenologije. 
Drugi niz godi,n,a vodio je u bo1nici stDuc­:ne sestanke radiologa ,i brojne konzultaci­je sa i,nternistma, uroloziima, neurolozima i ortaped.a. Urz sav ovaj ,stnucni i predani rad Jmo mdio1og hio j,e i .dnušitveno,po,hhc­ki akhvain, te je hio ipredsjednik Savjeta orgainizacione jedi;nke Za'Voda tza radiotlo­gi ju, ,ruain R,adnickiog ,saivjeta bolnice, ,61.an U1pmvnog odlbora ,organizacije 
Sind.ka1ne bo1nice i ,njen :p,redsjedni-k. Zvanje !P·rima­rim stelka,o j,e 6. 11. 1971 godillle. 
Za ,svoj predani rad lll nekoliJlm .navra,ta je bio pohMailji'Van li odlilkolVain.e
1
K·šno je ibi,o osjecajan ,i dobar SlJiPrlllg 

ao •i otac, •taiko je ibio doibair rlijecnik: i iS1ktren kolega, ipun 111aziumijevainja, idn.ugarsrtva i poš,tenja. Neipreikiidno lll pokretu, irM1ena­den prv.,udarom i bolešoo mir­
ri 'srca,nilln tno jru je [POdnosio, \PUITT 1poivjerenja lll .lm­Jege ,lijeCIIlikte i nestripljivo je ce'kao ,imo­tmenat rkak!o bi ,mogao iradiiti qpet u rsvojoj ,strucii, nesmainjenri žarnam i temipo,m 1I1a 1koji je ,citaiv ži'Vo.1 b,io na'Vilkao, a rtaj ,dra­gocjeni ž1vot je !POnov,,
ni ,nagli inrz,uH [PDe­ki,nuo, talko da mi lijecinici ,ove bolnice, ikolege mdiia1ozi u Zagrebu i cijeloj H1r1Vait­1Skoj 0SIJ,ecaimo m.jegoviim mes.tankom oginomnu ,pr.ninu, jer j,e ,medu nama ne­stao saivjes1lain hjecnik i st,,radio­
ruCIIljaik, J:og, te dobar c·
ovj,elk, .oj1i je :sav svoj ži'Vot ,pos'Vetio za dobrobit sv,og bolesnog naro­da. 
K·ole:kitiv Zavoda ea radiologiju 
Opce bolnice »Dr. J. Kaj,feš« -Zagreb 

RECENZIJE: 
BILTEN 
Glasilo Jugoslovanskcega društva za za­šcito pred sevanji, XI, 3, 1975. 
»Bilten« Jugoslovansilmga d['uštva za za­šcrto pred sevanja. izhaja dvornesec!Dio in iirna za cii.j -iinfommi11aiti clane društva o delu izvrišnega oclibo11a dnuštva, strolko,vruh 
,

sesitan1kih doma in v tujillli, nov.ih knj,i!gah 
iin podobno. 
T1retji šteivillki Bi,ltena je 1p.riložen i:n dan ,v ,razpravo nov s1tai1Jut ,d111uštva. Iz t,ega sta­tuta pov0eanamo 6airno tista dolo6ii1a, ki otpredeljujejo iinteres.no in delovno pod­rocje d11uštva. 
Druš,tvo je ,2mainstveno-s1lro1kovna .samo­upravna, iprosivovoljna icL11uŽ!bena ou:igainiza­cija znans1Jve:nih delaivoeiv, stir,olkovnjaikorv 
,

in o.rgaini,zacij 1zd11uženega dela, ki delajo na podrocju zašcite ,pred ionizirajooimi sevanji. DeloV1no .podrocje in naloge -društrva 1so ,qpredeljene s 1s1tatuto1m. Ci,ljedr:uš1:lva je, da vpliva ma ra,z,
voj in ma,pre­delk v varntv,u pred o1ove:kJu šlwdlji,vi,mi se­vanji na vseh podrocjilll rznainosti ln prak­
1

1ise. S tem v ;21vezi daje iniciativo za s:p,re­jemainje ,,
varswenili ILllk:treporv [Piri 1Usetreznilieorgainih j,n delov,n:ih 011ganiza,cij.ah združe­
inega dela. Zaito društvo UJsmerja svoje de­lo IP'redrvsem v ipovezoviainje stroJw:vuj,aiko.v,e
,·ki ·se ukvairjajo rudi z varstvom pred se­

vainji in ,organiizimnjem silroikovnih sestan­,kov. Druž:beno.poliiticnim organiz,
ac:ijaim ine,dr,ugim 'oainteresirainiim organizacijam iil!U­
i,,,di 1pamoc pri reševanju rprabiemov rzašciitee,,pred .sevanji tailm za ljudi, ki jim je deloez ianiz•iiraj1ociimi sevanji poklicna obvez­nost, kakor tudi za ,celomo iprebivalswo.e
·Prnv tako n<UJdi pomoc pri postavJj,1
am.juezalkonodaje s podrocja viarr6rtrva prred seva­nji na v,seh ni;voj1ih 0federacija, republiJce,e
iud.). Sodeluje (Pri ,sestavljanju ucnih pro­,,ah, 
gmrnov v strakovnrh šol,seminarjih i,n 
teoajiih s podrocja vairsitva 1pred sevanji. 
D11ušitvena aikitiV1n10st je ,r,a:zvejaina (PO 

vsem teritoriju SFRJ, ,strokovno rpa ,zaje­
ma predvsem tista rpodmcja tehnike, me­
dicine in biologije, tkjer se o;prav,
lja delo z izvi11i .i:oniZJim jofah ,sevanj. 
r
Posebej zanimiiva j,e notica dr. Bek-Uzia­

r,ova o novih 1111erskih enotaih iza 1allctivn10st: 
·»becqiuerel« im. za ,albs,011b:iira1no dozo:e»gray«, ki so 1bille siprejete na l)Jetnaj,stie
kanfor.enci za mere in 1Uteži.e
Na rtej Jwnforencj sta bili stp[",ejeti 

1reso­lucij,i, :ki 12ahtevaita: -da 11no11a biti ,merski sistem tako ,pre­prost, da enote laihko mzumejo in '11\Poraib­
,ljajo ,tudi m,e.peciaihsti; 
-upoštevajoc r.izifk wn 1J:1evarmost, 1ki joe

prndstavljajo mes'.Pora:m.11mi zairadi e1not pri 
upoira:bii ii'Dotopov v medicim.i, se na p,red­
1og IORU uvederta novi enorti za aktivnost 
in .a:hso11bi.rano dozo. 
Novo iime rzia enoto aktivnosti je »lbecqlll­

erel«. Zlv,eza med curiejem in ibecquerelo'm 
je: 1 cure = 3,7. 1010 becqumela. Dimen­
zija ,.nov,e enote« je ,sec-'. Aktivnost 1 Bq 
ima tiisti raidiioaktivni izvir, pri .katerem v 
poprecju zaiznamo 1 ,razpad v sekundi. 
Nova enota 1zia a1bsa11biraino dozo je »1 

g.ray« ,(1 Gy). Enota za abso11bi.rano do;zoe
je biJa deif:iirni1rana z energijo absorbiranoe
iv gramu smovi. Ker erg !kot enota za deloeoziroma energijo ni zajeta v irntersticio­nal,nea.11 mershm1 ·siistemlll j,e uvedeno novoeime za enoto, ki je skladna s tem siste­ni,om, .to je: 1 youldklg = 1 Gy. Zves?:a mede»rado1n« in grayem je ev,ideITT.tna 1 rad=e
,= 10-2 Gy, oziiroma 100 rad= 1 Gy.e
Navedeni enoti ho 1tireba dosledno upo­

rahlj a ti šele po letu 1980 ko bo tudi v 
SFRJ v uporabi :iinterinaoionalni mens,ki si­·.tem.o
Lz ZJcl[)isnilka sestanlm izvršilnega odbo­;ra društiva naj pav0amem le ugortOlVitev,oda so na zadnjem :s1mipoziju JDZZ bileozelo slabo zastopane nekatere sitrroike:o:predvsem rndiiobiologija, :odrnvstvem.a fi:oi-1).m ,in geneti!ka, ,ki ,so bi.Le sicer dobro :z,a­stopane na prvem sim:Jipozij-u, potem :pa neovec. Zato moramo poslkribeti, da bodo st,ro­J(ov,njakii ,teh [POdiroc.j iponovno ,sodefovaliona :sirnpozijih društva.o
P.oCevco

NOFTALLISITUATIONEN IN DER RoNTGENDIAGNOSTIK. 
Erkennung und Behandlung. 
M. Elke, A. Ferstl 
G.oThien1e Venlag, .Stn.JJttgair,t 1974. 119 ,stra­ni, 19 sJik, 7 rtaibel, cena 9,80 DM.o
Vsa.l<Jic, ko vzameš v 110/ke brizgo, polno 

,:k:ontriast,nega 1sreds1Jva žehš, ida bi s p,re­iskruvo rpomaga1 bomikn.l, da bi od!kril v2JI1ok njegoMih t,efav in tako pokaizal port .k ozdrnN1jenju. llll vsalkic :se ti ip,
rii tem globoko v :podzavesti pojavi V[Pmšanje: bo ,spozmanje ,odtel1tai1o nevarnosti preiskave? Kaj,ti IP'ri kontrastnih ,rentgenslkih preiska­vah so bille, so ii,n najbrž še ,dolgo bodo nezarželjene .Dm[P,lilkacije in tudi .smrt,i. P,robl1em je zelo aiktiualen, :saj ,se 1raba kon­trastnih s,redstev rpoveclll!je e:ks.ponencial­no C,v ZDA ,se je od Jena 1956 do 1970 po­vecala za 10 ikrat). Kiljub š,štu­
tevilnim dijam iln Ticl[)OTOm mnogih razis1kiorv,alcev še vedno ne [Poona:mo vseh ipotOIV lin me­hanizimov naistam:ka [",ne 
ealkcij j,n jih mo­,remo [J!cl[)O'Vedati. 
Pnigled naid današnjcirn ,zmanjem o teh VJp[1ašanjih rpodaj1a1Ja av,torja Elke in Ferst­Jova ,v pr,icuj,oai ikinji'žioi. PoJeg vzroilmrv .illl patofiziro1ogij,e Teakcij ina 1kon1lrastna !Sred­stva 1opiS1Ujeta rtudi 1ter31Perv,ts:ke moŽfflJos<ti. Dajeta jasine napot1ke za 011ganizacij:slko­tehnirci:ne postqpke, lki so ob iizmednih ·iin rurgentmiih 1si1Juacijah vecmoma vecJ11 ,pro­blem kot medicinsiko,dokt,rilllarna V:Praša­
l

nja. Opisujeva tudi dajarnj,a prve 
,itehnilm pon:wci, z1Iasti ožirvljanja; knjižica je TJ.am­rrec nasrta,Ia kot ip01V,zetek predavarr1 j za zdm'Vlnilke in rentgensike tehnike. 
De1o oc1lilmje ,ana,I.,za in :sinte,za obšiir­'llega /kroga rraziislkav :(Sikll)paj skO['aj 20 mi­
1

tlij,01I1o'V 'kontrastniih prei,skav) kar po­
,je membno piri ,racunih rverjetnosti ,pri so­rnzmeimo redikih obliikah reaJkcij oz. iletal­ruih prime1ih. 
posebej reakcije pri pos,amez,n.ih v,lmnrt1rastm.i>h 
Avtorja ,abmvrr1avata ,

,rntah pll'e­isikav ,(uro-, hole-, mieJo-, bronho-, airterio­in venografijal1, 1preislcaivah 
,1lw:nt1rasrtruih prebavii,l). Mo11da je vecja ipomanjklji1Vost da :ni,,
cesar ,ne porvesta o 1rea1kcijah pri ,l,i1111­fogmfijah. 
Posamezna spoznanja in statis,tiC!ne ugo­,utegnejo prihodnjih letih modi­
tcruitive 'V ficirati 1rezultaiti 'V svetovnem meriilu 2Ja­satvJjene ,šitudij,e Ko;miteja za lk!ontrastna Sll',edst'Va Med/JJ!arodinega radioiloškega zdru­ženja, saj tudi dianmaoevtske tova,rne ,s,tal­no ,izboljšujejo 'Nvaliiteto 1kontrastnih sred­
1 

stev. ,Klj'lllb temu gre 1knjižici 'VSe prizna­nje -,
prnv zamdi njene jasnosti, množice koris,nas'Vetov ,
tm.iih in obsežnega preg1-eda ,n01Vejše liiiteratlllre 1s0:di na !knjižne IPOlice v,sake ren,tgenolo5il<e ustainorve. 
P.oSoik,Lico

U. W. DOLD, H. SACK: 
PRAKTISCHE TUMORTHERAPIE, 
Geor,g Thieme Ve11Lag, Stu1Jtgart 1976, 416 strallli, 55 s>lik in 33 tabel. Cena 24,80 DM. 
V seriji drobnih, a U[Pmabiljivih ikinj,ižic, ,

,ki jih ta zalo,žJba publicira, smo že pred 
,leti doibil,i v TO'ke 1kmj1o radiotercl[)ij,i, 
ižioo sedaj 1pa nam je na Ta,zpolago mnogo po­
,iIJOLnejši teik,st o teraipij,i 1tumorjev, (Pr,i ce­
,

mer aivtorja 11.JJpoštevata danes najbolj 111ve­1ljavJjeno nacelo :lmmbin.ranja treh ruspeš­•
nih nacinov 0dmvljenja, tj. ,radi>o-, kemo­in ikinmške ter31Pij,e. Avtorja sita 101pravila 
zahtevno delo, saj je bilo treba :na raiz:­1meJ1oma o7Jkem prostoriu predstaviti pod­
1rocje, ki bi piri obicajnem naci,nu ip,isanja zahtevalo veliko bolj iJ:z;daJ!Jno ,k,njigo. Piri .
tem pa je 1p:ohvaLno tudi to, da sta avtor­ja kiljub pros,.shski objavila vse, 
trons,ki kair je novega v tern1piji malignih tumor­jev. Tako s:ta usipešno opra1Vila zais,tav­
e:ni za 
lj,nalogi: o.zdelati telkis,t zdravnike splošne prnkse rter d11ugih speciail:ilza,cij, k,i se hote a;li nehote dnevno sTecujejo ,z ma­lignimi bQlleznirrn:i. Po krartikem :SIP1ošnem 
1
uvo:du, ki ,dbsega komaj nekaj vec kot de­.seti1110 vs.ga teksta, ipreider!Ja avtorja na .S(peciail:ni del. Pri vsaki je od­
,,1okalizaoidi ,merjeno ir3)Z)me11oma malo prostoJ:a etio­1ogiji, ,eipidemio,1ogiji ,iin histologiji, veliko ,vec pa vpraša,njem, ki ,so vezane z diiagnostilm .n ,terapijo. Tako je raz­·veseljivo, da aiv;to:rja obvezno pri v,s,a,ki fo­
•kal1izaciji navajata ,rnZJdeliitev stadij.eiv iporTNM iklasifi:kaciji. K!liniono deJ,o je bogatorobrazloženo, :s posebrrinni :podpogJavji zarnepogos1tne ,obli,ke tUJmorj,ev, in s 1k>ratkimr
,povzertkom za potJ1ebne 1kLini•cne in labo­ratorijsike preislmve.r
V ·1Je:ria,pev1Js1kem delu najde1no pri naj­pogostnej,š.ih [dka1izaoija:h (ihro:nhus, doj­,ka, matennicni shematicno razpore­
,iv;mt) jen ma6nt teiraipije z oz:ilJ:,om na ,sita,dij in hi,stološki ,jJzvid. Kemoteraipija je ik:ort novej­ša veda pJ1ilka7Jana v enostavnih shemail1, Itako da ,so sicer meko1iJko nedositopme sheme zeLo erios,taivne za r.a2ru1mevanje. Pll'i :nekaterih lokia:lizacijah, kjer je to po­trebno, najdemo še posebno podpoglav­je metastaiz in reciidivov. Uporiab:na :so tudi poglavja o teraipiji komplikadj med ,in po obsevanju, .ki rponekod pre­idejo v dobesedno ,receptiranje (DIPT. [Pri obrnvnav,malignomih ,
ainih zgonnjih dilhal so pridaini recep1li za rprianer­no prehrano pacienta). Kiljub ozko odmerj,enemu pmsito11u 1podaj,aita avtorja, ,CE1!)rav na k<mrtJko, nekatere osnOWJ.e ;po­datke ,za 11aZJmeroma ,vedke oblike tumor­jev (npr. ralk: dojlke pri moškiih, !iln1JrnaJm­
1i1lanni mailignomi), [Precej obširno pa ,sta obdefala maibgne tumorj,e otrok. Tekst je 
5* 
1Jislkan preg,led:no. Veliko teks,ta je prika­zano tabelaricno, .kar v marsicem olajša ciltalou branje, p['edvsean pa se lažje znaj­de pru is:kanju potrebmiih 1podatkiov. Po vsen1 !Sodec ibo knjjga iziredo.10 dobrndošel pripomocek visem z;dravnilkom, Jd na,
lete pri svojem delu na onkološke pirobleme. Pohvail:no je 1Judi dej,stvo, ,da k.njiga za !JJ<aše ,•mi pretirano draga in je 
raZJmeire 'Viredna sivojega denarja. 
S.rPles-nicarr
M. Chione, J. Fetzer, M. Maier: ERGEB­NISSE DER ADRIAMYCIN-THERAPIE (Rezultati terapije sa Adriamycinom), 
SJPringer-Verfag, Ber.lin, Heidelberg, New York, 1975; ,Sitrnna 181, 47 grafik10na i:i ta­bela. 
Kirajem 1974. godine bio je odrfan drugi sirn/pozij o Adr.iiaimyoinru u Firairnk>fiurtu. Na silmpoz,u rucestvovali SIU broj1ni s1t1,uc­
ijumrnjaoi i,z USA, EngleSike, F,r,,
aincuske, Ltalije i SR Nen.na,ake. Održainih je :hiilo 19 ·refera­ta koje sru autori -.i;:z,dav,sredili 
a,ci, u cetki gn.1jpe. U prvu grU1p1U .oja zahva6a ek,speiri1nental:nu -stUJdiju o Adriamycinu, sak1upljemo je pet ,referata. Brojmi autoLI1i i,zneli sru izaipaižanj,a svojih 1studija na eks­perilmentalni!m tun:norilma sa Adiriamyci­!Il0m :i ru 1poredjenj:u kombinacija sa d11ugilm ikeunoterapeutsUdm sup.s,ta,ncama. U drugam djelu saibmno je pet ·red:eraita 1:k:od terapije hemoblasitoza sa Adriamyci­
,nam. Dva referata obradjuju te1riaipiju alkutnih leU:kemija sia Adniamyciinom, od 
,kojih ga Imstitut G1UJstav Rorussy iz Ville­,
juifa UiPOtrebljava vec od 1961. godilne. Dnuga dva ,rnforata obriadj.uju teraipiju 1leukemij,a ,odmsEh ljudi sa Adriamy­
kod ,-cinom, a jedan se J1efemt :nainosi na terapi­ju ,decjih neqplazmi sa Adriamy;ainom Hi urkombinaciji ,sa d11ugirmri. kemote11aipeuti­iki. U .tre6oj .gnupi .referata obrndjuje ,se,teraipija ,solidinih trnnora s,a 
,Addamyci­nom. Saiklllpljeno je pet ,rdernta o aktilv­nositi Adniaimycilna na soJ:idne tumore, 

lecenje Ewing-sarkoma, diseminiranih saPkoma i .Adri:amyoi:n,a u !kombinaciji ke­moteraipeu1J1ka ko.d .•ecemja karcinoma dojike. U pos:lednjoj gn.11pi ima cetiri re­ferata kod 1kojih sru autori ,upotrebili Adriarnycin u !kombiJnaciji sa dosadaš­,njillni !kemotenaipeutiki n,aroci,to kod ,rnam­lIIla :i hrolllahus karcinoma Ha ko.d disemi­nimnih :iJli iilleiperalbilnih sar1koma 
:mekrih djelava. ,Predloženo j,e rn.oJiko shema tkamba.ni<rnne tempij,e sa AidDiamycimom. 
Kmjiga o .A!diriaimyciin-s'irrnpozij;u ipireds­tavlja sk'll\P i:retferata posiledinjiih ii,sitraživan­ja ;u teraipijii. mail.ginih b0Iesti, 1i daje dobai:r saivrnm,eni pregled i puto1kaiZ sv.ma onillna koji se ba'Ve eksperiimeintialnian :sitJudijama 
imailigmorna ikao i ioniJma ik:oj,i siudjeluju kod teratpije omlkoloiškiih iboQesmika. 
S.oHaviliceko

ERKRANKUNGEN DES MEDIASTINUM 
Klinisch-radiologisches Seminar, W. From­mhold, P. Gerhardt 
109 strani, 97 slilk, 12 ,tabel, cena .ni ,oznace­na. 
Georg Thien.ne V,erlag, 1975. 
cei1Jrti .vezeik k,hniooo„r.a,dioloških semi­narjev 'VISebuje retferate o anaitomijli. ,medi­as,tirnmna, o kliniki obolenj mediastinuma, vec pirisipevlkov o reIJJ1Jgenski diagnostiki, radioi12:otqpnii. diagnosti!ki, ,radioterapiji in kiJnrng)iji mediastinalIDih obolenj, pred­vsem ,tumorjev . A'Vitoirji so vecinoma z 1Ilffil1Ških •U!Iliver.z in ik:J.iinii.ik, gostujeta dva Švicarja, A. Giedion z rootgeno1ogijo me­dia,stinurna 1pm otrocih in St. K'Lllbik s ipoglaivjem o anatomiji rnediastirLuma. 
i

Kiuibilkov prispevek o a1I1artomiji je uvod­nim verjetino :najikvailitemnej,ši s številnimi iiizvr.stmrnrni ,sikricami, ipre.ednim m lahko irazumljiviJm teks,tOITTl ter izjemno lepim iprika:zom ilimrfaticnega ,sistema. 
Klirnilka medias;t:rim,a,JniJh rtumorjev {K. 

Wi:lms) je 1prevec ,s'Ulma:ricITTa, da bi bila 1pna/kitifuo u:poraibm.a, vecino (P,iios,tora po­raibli za fkilasi,fiilkacijo uUJmorjev, vsebuje tudi pretiJrnnio pesiimiisti•Clllo ,mnenj,e, da je možno mai1'igoo tumor spoznati kot tak šele ko je ze1o napredov,al. 
Rentgens·ka diagnositiiika obolenj medi­aisitinUJrna ,(R. Kr3JUJS in J. Klemencic) ob­ravna'Va ZJa moj (.k:us vse (Prevec :povrŠJlO sipremem1be tlege, mediastiniitis, mediasti­mt1ni ern,fiizoo1, s1preunembe pri rpošk,odtbah mediastin'lllma; kar .so vse dolkaj (Pogosti tin veckrat težavini diagnoshcni problemi. Vecji del ,tega ip.ogi1avja j,e posvecen t.UJmor­jem, pni tem 1Pa je ,gl,a'Vllli poiVldarek na sisteimiizaciji in diferenciailni diaiginostiiki, 
oo,rerrtgens1kri. diagnosit:ilki, !ki jo obljubljaomrslov poglavja, skoraj ni go'Vora.o
V po1gl;a.1Vju o toimografiji mediiastinuuna :

(A. • Gebauer) d01brimo izorpITTa navodi'1,a za tehnii.c,no i,zvajarnje te metode, glede klin.c­ne U1pornhno,s,ti pa se avtor omeji na izja­vo, da je gilavna naloga tomogrnfije dolo­citi natanc1110 ,lego tumorja in njegove 
;odnose s sosedniimi 1sitrukturam,i ter na ta nacin zoži diiferem.cialno diagnostilm. Po­kaže n,ekaj ;tumorjev, ki se vidijo na ,tomo­grraimih. 
J.oLis,sner prikaže na nekaj !Primerihov,rnchnost pITTevmomediastim1ma, ,ki je predv.sem v term, da se neja:sna rrazširjenja medias,tinuma prikažejo 1kot tumoi:rji. Fle­bogrnfija mediastinuma ,(G. Canigiiaini) je zeio lepo prj;Jrnzana 1kot :metoda rz: jasrnimi ,rezu1tati, railocara rpa ipodp.ogfavje o j;ndi­kacli.jah, kjer je našteta pra:kticno vsa medias,tinalna patologija brez dis,krim.im.a­cije. 
Odlicno je poglaV1je o mediastinosko­pljli (H. E. Holfifuneister, R. Stunkat, F. 
iKoch). Morda bi si v tem (POg,laivju želeli še nekaj besed o tem, ikaj se da in kaj se ne da doseci s to metodo, Po.avje o ,tumorjiih rpoeira:Lnika (L. Die­the,lrn) obsega (Paito-anatomijo, dli.a,gnoo1ti­ko (•rentgenolo.ko, ez.ofagoskopstko), ra­d.oteraipijo in nj,ene ,kiomirltikacije ter pa:-i­merj,avo rezU!lrtatov s kiinur,š.ki!mi, »pogled v b,odocno·s,t«, vse na dobrih rpet•il1 straneh 
•stirnjeno lin vseeno \PregilecLn,o, ve.nidar do­kaj ru,diJment,arno. Lst:o velja za poglavje oodii.agno1s,tilki in teraipiji thyimoma (H. P.oHeLlman).o
H.eHundeshagen m H. Boakslaft pišetae

oe,metodah in možnostih :izotopne d1agnos­tike v meldiasti:numu, ne pa tudi o indika­cijah ,in rnZJuLtatih, 1kair 'V'ZJaillle poglavjueprecej vrednosti. Natidjevega seleni.ta, 
,seka:tenim so v Skandinaiviji dosegli še naj­bolj selektiven r
,prikaz ma1ig111ih llumorjevev mediasitinJl]mu, pa ne omenj,ata. Leip •pre­gleden pnikaiz md1ologije media,sbnumae;pri ot110cih ,podaja A. Giedion, ki nam zaeraziliko od v,ecine ostaJi,h avtorjev privošci tudi neikaj ipraik1Ji:cnih nasvetov pri preis­kavi paaienta in vrednotenju slik. 
Kirll['gija mediasitinuma (F. Linder) oib­,ravnava 1media:sitiinalne 1tumorje, ,tumorje požiralni:lm iin (Pnevmothorax, vse kratko in jasno. 
V poglavju o metodoJošlkih .in khnianih :problemih prri obsevanju m1ediaistinalnih tUJmorjev se E. Scherer in H. Saiok vecini 
:;problemov i,z,ogneta, pac !Pa Jepo 01pišeta metode obsevanja, omenjata .rnrn:p:L.kacije in navajata lais1me 1reZJuLtate. 
0ciitno je bil p!l'ostor vsem avrborjem preskopo odmerjen, illelkateri so se v tem dlrniru botlje ZJUašli od drugih, in rezu1tat je ,zelo 1neenak,amerne kvalitete. 
sim1poz:ij Nes1pecialist v tej knjifaci ne najde vodila 
,kaj st0111iti v komlkretnem 1pJ11meru, s1peci­a1hs1t pa ne naj,de nic norvega, pac ;pa (Pogre­ša poglavja o razvo'jru diagnos1t.ke medias­
1

,tiinruma v zad!Iljem casu -ru,litrazvok in iperllmtana igelna bio,ps,ij,a lb[ešciita s ,svojo odsotnostjo. 
M. Jerebe

GAMUTS IN RADIOLOGY. 
Compr,
ehensive lists of Roentgen Differen­tial Diagnosis. By Maurice M. Reeder and Benjamin Felson. 
Pubtlii,shed by A'L1Jdovisual Radiology of Cinciillnati, Inc. (P. O. Box 8942, C1ncin­nati, Ohio 45208), 1975. US $ 26.-
Cilj svake radiološke 1pretrage je defani­tivna dij,agnoza. Rad.o1oški znaci i nalazi pcmekad ,mogu biti ipatognomonicni za odredjemu bolest, ali cešce su ollli samo puitokalZ u odredjenom pravcu, ositavljajru­
,ci otvoren ·ve6i broj dif.erenciai!JI1Jo-dijag­n:ositiickih mogu6nosti. Vecina radiologa ru s:vojoj pra!k:si upotrebl}aiva jprincii
p is.klju­ciJvanja iz »hste moguooosti« u memorijii, koristeci 'kihIO:icke 1podat!ke, svoje znanje i isikustrv,o. Porznato je, kolilko te »Li:s,te« mo­gu ibiiti nekolilliP[etne ,,
pa cak i pogirešne. 
ldeju, da se u knjizi saikupe .kOimpletni­je ,.liste« uzrolk:a sipeci.fiicnih rendgem:Sikih siimptona i naila1za (gamut), 1realiziraih su 

M. M. Reeder i Ben Fe1'son 'Sa swradnici­irna, osfanjajucii se na [Pionirski ,rod W. L.eThaD1psona. Mate.rijal je Ta21poredjen 1pre­ma indelkisru dijagnoza Aimeirican Goi11egeeof RadioLogy u shjedeca pogfavljia: glava i ,moZJalk, licne kosti, ,siinUJsi ,i vrat, kicma, 
b
kiosti, 2;gLolorvi i mekii. idijetlovi, ka:11diovais­

,1lmlam,i sis11em, plu6a, gastrointestinalni ,trak,t i abdomen ge1Uitouriinarni 1lrakt i 
ite r,etrqperitoneum. Svalko ima 

,ipoglavije svoju 1listu sadr,žiaja. Neke od J!i:si(ga­
ta mut) li.majru i ,.podllii(,kcoje 
,

s1Je« Sill.lbgai.DUJt), ,detaljnije obmdjuju odredjene dijelove lrsta. »Pomo6ne liste«, J,ogiiciki inte11Ponira­
1
ne 1Zlllrndju glavnih, donose klasifitlrnoije, ifiziološ,ke i dmge 1P01da1Jke. U vecini ,lista, entiteti ,su raizporedjeni u g11upe »,cestiih« i ,.rijetkih« 11nogu6nositi, odgpvarajiuce nji­hovoj rnlativnoj ,i,

nc1denciji. Pamalo ,izg1eda :neafo6no, ,da u kmjirzi rendgenske d1ferenaiailine dijagnoze nema reprodukcija rendgenogranna, ali ona 1nije naimrjenjena ucenj,u rendgenologij,e. Naipi­sana je s,a naimjerom, da 1pos,1uži ,za brzu konsuLtacijtu ,k,od a.1JJJte11pretacije rendgeno­grnma i kod priipremainja prilka:za i preda­
,vanja. 
VjeTU.jerrn, da ce se ,abistini1Ji želja auto­

,ra, da rndio1ozi -koriste6i ,klnjiigu -alktrvmo suradjuju u (P'rera:spodjeli maiter,i­j.aLa, u s,tivairanju noviih Msta i širenju rrostiojeciih, 1pa 6e lklnjiga, Jmjru pireporucu­jem svaiklom rndiodijagnosti6kom ,odjelu, vjerovatno vec u kraitikom vremenskom interva1lu izaci u drugam, 1p.110širenom iz­danju. 
I.eObreze

GEMEINSAMER KONGRESS DER DE­UTSCHEN UND DER OESTERREICHI­SCHEN ROENTGENGESELLSCHAFT, 1973. 
Herausgegeben von Alfred Breit und Karl­Heinz Karcher Beiheft der Zeitschrift Fortschritte auf dem Gebiet der Rontgen­strahlen und der Nuklearmedizin. 
Geou:-g Thieme Ve:rJag, Stu,ttg,art 1974. 46 slik, 168 tabel, cena ni navedena. 
,

Zalo.ba G. Thieme iz Stuttga11ta je iz­dala v zajetni knjigi gradivo slkiupnega kongresa nemš:kega in av.snrijs'kega :1rent­genološlkega ZJdruženja, lki se j,e rv:nšil ,na Druniaju od 12. do 14. 1aipI1i-la 1973. 
Vseb.[la kongresa, predstavJjena v knji­,gi, nakazuje enormni obseg dela, ,ki ga O!Pu:-av,lja ,danes ,r,entgenoJ,ogija, -obeneim pa prndstavlja s.tanje a:-emtgeno.1ošlke diagnos­tike v nemšik:o 1govorecih deželah. Referati so orbj,av:ljeni v razširjenem ,tekstu in ne le ,v eJkscerp.tih, kar je 2la lmngresni zbornik vsekaikor o:dli!ka. štev11ne referate so ii.2Jde­,i,
lale skll!Pine, sesta'VJjene iz s.tmkovnja,kovevec ikiliniik:. Tako je npr. ,p,redlož1ilo sikup­,,
no iprime;rjaib:io študij,o o uiporabnosti Illll­ikleamo medicinisik:iih iilil ,
rentge:no1oških preiislka'Vnih metodah k.air 16 ,klin.k, ki so združiile svoj matemial, ,da ibi statisticni podatki zajeli ci:m vecjo maso .
in bili tako tem ibo:lj reiprezentativni. 
Glavne kongresne teme ,so bile: vredno­,tenje komibinimnih radioloških 1pJ·eiskav­J1Jhll metod v urologiji, neuroradiiologiji, kositni, pu1mom.al:ni, hepata,in 
b:ii ,pa:nkre­aticni rdiagmos,tiki, oskrba ibolmi,kov obse­VaTIJiih ,Zaradi malignih tumorjev, iproble­matilka diagmostike ul]morskih :recidivov, :r;aidiioter3iPija 1tu1111orjev v ,otroški dobi, diagni0s1tilm iin terapija gineko1oš1kih tu­morjev, diagnostilm, in p:ostope­
,,terapija ra1Jivna k!ontroJa ,motenj v rprekrvavi,tvi eiksitremiitet, oe1l]lam1i asipeMi ucinka niz­,kih oibseivai1nih doz na E1mfaticni S1istem, ,patologija in diagnostika lm1itisa, UJpOraba nevtriornov v medicini. 
Poleg medicirnkio,k:1iinicne je zajel ,prog­ram !kongresa itudi fizii1kalno, tehnicno in iorganizacij,!l)robilema,tilko 1
s!l.<o rndJi.ologi jeeter p,1,oste teme. ,
,

V knjJgi je :ta,ko ,epred:stavJj,eno naj aktu­a1lnejše 1iiz opisanih podrocij v ravno do­volj obsežnem ,tekis,tu, iv ,5,k,i,cah in tabelah, da po5tane 1kinji19a zanirrni,va ne samo za 
,udeležence ilmngresa, ,temvec tudi za vse d,ruge, Jd jih rz:anima stanje .radiologije v neimšiko govol'ecih deželah. 
Shk a:-en,tgeDJogrnmov v knjigi [lli. 
J. Stropnike
POROcILA: 

EVROPSKO RADIOLOšKO ZDRUžENJE''' 
(Let[]JO pornoiiLo ,gene:mlnega sekretarja) 
V St-rassbourgu je tbilo leta 1974 sre­caITTje ožjega odbora EwopJSkega ra.dioilo.š­kegia :z;druženja z udeležbo predsednika, podpredsedniJlm, genera1nega ,sekretaTja, po,mocnilka general:ne.ga sek,retarj,a i[l 1bJa­gaj.nika. 
1
Pogovarjailii so se o finainc[li pro:bJemati­ki in o pripa:avah nasLednji E. 
1ma A. R. (Associ.atio,n Burqpeene de RaidioJogie) \kongres v Edin1brurgu, v jrurnjlll 1975. 
Kiomis1ija za s1woilmvna sr,ecanja je ime­la slk.UJPni sestane/k lZ »E'W'Opslm skupmo za ,raclJiologijo«, v maju 1974. To delovno te1o je iZJdelalo naslednjo rnso,lucijo: 
» Urpoš,teva joc ek.pentilZe ii:n izkušnje, kiejiih zahteva rnediciinska uporaba 1sevanja z ozi:rom na .še dQ/PUStno dozo sevanja, de­1avm:a skupina Kiomisije .a ,stroikowia ,sre­canja A. E. R., :na kongresu v Madddu, dne 14. X. 1973, in Seikcija ,za posa1111.icne special:nosvi s podrocja radiologije ,pri U. 
1
E.eM. S. .dne 17. X. 1973), !Prosita A. E. R., 
da o,dobni naslednjo ,resolucijo ter jo pos­reduje ustrezn:iim medn:a:rodnim 01rganiza­cijam: 
»Menimo, da je ll(pOiraiba sevanja s stra­ni zdrarvndikov hrez IP:Osebne ipredizobrazbe lahko škocllljiva tako za bo,lniJk:a kot tudi za osebje. 
Prepricarui 1smo, da je v sp1ošnem jav­nem interesu, da bli ·s sevanji smeh upmv­Jjati le rteore,t:i:cno iITT klmicno ustrezno izo­brafoni kadri. 
P.I'iporoca:1ID0 nacioa:m,lnim oz. p.rivatnim inisti.tucijam, da išcejo p.oti za usklajevanje i!ziobrazibe Zidrarvstrven:ith ,delavcev na ilZena­.cenern evrqpskem nivoju lin da rudi pred­:Pišejo 1111iinimaJ.ne zahteve glede izobrazbe za ,omenjene delavce. 
Prndlagaimo, da illiaj IPostane obvezno za 
1,
vse ZJdravrstivene rv pod­
,delavce, lki delajo :rocju sevanja, da opraivtijo :poseben tecaj, kri so 
,ga idoiliocili U. E. M. S. in A. E. R. in ki jie ses1tavljen talkco, da otbseg,a OS[lorve rndiOllogiije in zašcite pred sevanji. 
,
Ta študij morajo ,organizira-ti regionalni ,stro.k:mlino 1Us;posoblj,eni odde,llki za radio­logijo.« 
* 
V avgustu je bti,l pos•
lan od A. E. R. pose­ben ·memorandUJm zdrav•111i;nis­
s:tvenim trom devetih dežel, clanicam sik:upnega evropskega ,trga. Ta memorandum pou­dairja važnost rj_[l .potrebo prarvitlne zašcite pred 1sevanji ilil potrebo IPOsehnega (dodat­nega) študija za zdrav;DJilce, iki uporabJjajo j1zvore sevanja. 
'' A. E. R. želi, da se ta tekst objavi v vseh nacionalnih radioloških revijah. 

KOMISIJA ZA IZOBRAžEVANJE A. E. R. 
Madrid, l. ok,t,ober 1973 
Komisija za izobraževanje je skupaj s srvojfani rpadk•amilsijaimi, k,ii so delale v casu Sivetovrnega ikongp1esa ,radicilogov v Madridu (1973), i21delaila ip:reid.oge, iki so biii soglasno sprejetJi. ,K;omisija j1ilh rpos,re­duje olanam naci,onaLnih zxlimženj, cfa­nam A. E. R. (A:ssociation Eu:rqpeene di Raidia1ogi,e) in U. E. M. S. 
l.eštudij: študij radiologij,e, bodisi dia­gnostilke ali <terapije, IIllJOra t,rajati 4 leta, z 'VŠ<tetilm 1letorn s.kfll\P,nega š·tudij,a za 
·10be ,srn-eri. Skiupni študij naj obsega: ,oSIJJove fimke, rndiobi,o1ogij,e in zašciite. 
ZacaS<Ilo je v Jl!asledmjci.h Jetih S(prejem­ljiv šitudij r.aidiotLogij,e (,splošne), ki pa ne sme trajati mamj kot S let. 
2.eZahteve v casu študija: V vsakemeštudijskem letu mora biti vsaj 10 mesecev 
,prakse v ,brunici, ill1 si,cer s polnilm delov­ni:m oasom. ce to [']li mogoce, morajo od­govorni orgai111i za izobra:ževanje n:aj.tii d:rugace[l nacin dela, toda efewtirvni cas ptra!ks•e v iboilrni,mora ostah nespre­
šnici ,menjen. 
Kihnicno in -teoretJiono !Zllanje se p:reiz­,kusi na kononem izpi.tu, iki ga prnd(pišejo odigovormi ,držarwri (:naoilonalrni) organi. 
3.eDelo z izvori ,sevanja: Komisija meni,eda deJo s sevalnimi aiparnti l:ahlko pred­s,tavlja nevannost ,!Za ,medici,ns1m in neme­dioi[ls[k;o osebje, kot tudi za iboln.ke. Zato je prvo ,leto študija (osnove), ki daje te­meljno i21dbra21bo, nruj1no 1potrebno v,s·em zc:Lrnv.n,ikom, 'ki imajo aprnvilti s sevanjem. To prvo ,leto študija morn ibiti obvezno, orgamiilziraiti pa ga je dolžan pristojni re­gional[li radiološk:i oddelek. 
STROKOVNA OBVESTILA: 
Od 13. do 15. maj,a 1976 bo v Essil/U 
(ZRN): »57. Nemški rentgenološki kon­gres«, s prograrnom diagnostike (pljuca, skelet, otroška umlogija), ,terapije, nukle­arne medicine, radioihiologije, radiofazi!ke in tehn.ke. 
Infonmacije: F. C. Meyer, Strahlenkli­nik des Univer.s,itatskihnil.llilll Essen, 43 Essen 1, Hufel-ands,traisse 55. 
Od 26. do 29. rrnaja 1976 (bo v Sarajevu 
»X. jubilarni kongres radiologov Jugosla­vije« in »II. kongres radioloških tehnikov Jugoslavije«. Organ-iZJaitor: Udruženje zaaradiologijlll i nuklearnu med>icinu SFRJ,aSavez riadiolrošlkih .tehinifora Jugosl,avije ,iaSekcija za radi,o:logiju i nulktlearnu medi­
:cinu BiH. 
Kongresni odbor sprejema p1rijave za 1UdeležJho na Jmngresu ,do l. marca 1976. 
Za casa Kongresa bo v Krultumo-špor.t­n,errn cent:Jru Slken,derija ra:zstava radiolo­Šlke opreme, fanmaoev.ts:kih ,proi.?Nodov in medicimSike litenaiture. 
In.farmacije: InshitUJt za rad.o1ogijru i orr1­kologij1U, 71000 Sairajevo, Moše Pijade 25. 
,Tel. (0a71) 26619. 
V maju 1976 >bo v Arandjelavcu posveto­vanje s temo: »Problematika izpostavlje­
nosti sevanju prebivalstva SFRJ od zu­nanjih (nemedicinskih) izvirov sevanja, pri masovni uporabi.« 
Naimen pos'Veto1wmja j,e, da bi 1prišli do zaikljuak,av, ki bi [ahilw .s;IužiiJi :kot µr.iipo­roc.la o možnos1tih in pogojih uporalbe sevarr1ja v masovrr1i u,po.na1bi. 
Il!lJfo11maoije: Ilzvršni odbor JugosLovan­skega dnuštiva za zaiš{iito ,pred ,s,evainjii, Beog-rad. 
Od 3. do 6. j.unij,a 1976 bodo v Budvi 
»111. jugoslovanski medicinski dnevi«. 
Teme: hrurg,ija ,glave 1in vratu, a1ergiija.a
P,rijaive .ude1ežJbe s:p:rejema do 31. de­cembra 197a5: Savez leikarskih društava J,ugos,lavij,e, Nairiodnog J,r;oo,ta 1/I, Beograd. 
Od 24. avgusta do 3. septembra 1976 bo v Hercegnovem: »Tretja mednarodna šola 
o zašciti pred sevanji«. Program ,ob.segaaion.zacij,silro radiacijo, sipeciailne pr01blemeaiior112Jacij,ske a:-.ac!JiaaijSike zašcite, ra,diacij­s1kio ,z,a,šcito 'V i.nJdustriji i:n neiorui:nacij:s:kea,raidiaoije.a
Irnfonmacije: v Bi,1ternu Ju19m,lovaniskega društva za zašcito pred sevanj>i, Jainuar­februar 1976. 

SIEMENS 
Rontgenuntersuchungen 
von Sauglingen und Kleinkindern. Einfach und optimal. 

Mit dem Spezialgerat /ur padiatrische • Neue Diagnosemi:iglichkeiten durch Ouerlagerung 
Ri:intgendiagnostik, dem I NFANTOSKOP. des Patienten. 
• 'ourch Obertischri:ihrenprinzip freier Zugang z um Kind. • Wesentliche Dosiseinsparung bei indirekter 
Daher auch keine bewegten Gerateteile, Aufnahmetechnik mit 70-und 100-mm-Kamera. 
die sich auf das Kind zubewegen und ihm Angst 

machen ki:innten. • Hi:ihenanpassung an die Bedienperson. 
Mit dem INFANTOSKOP von Siemens 

FABRIKA RENDGEN APAAATA EI -NIŠ u svom programu obuhvata: 
1. 
šestoventilni dijagnosticki rendgen aparat: SUPERIX-800 

2. 
Cetveroventilni dijagnosticki rendgen aparat: SELENOS 4 

3. 
Cetveroventilni pokretni rendgen aparat MVBILIX 4 

4. 
Dijagnosticki rendgen aparat HIPOS sa TV za hiruršku i ortopetsku hirurgiju 

5. 
Pokretni zubarski rendgen aparat DENT 

6. 
Dijagnosticki rendgen stativ DIJASTATIX 


7. 
Fluorografski rendgen aparat za masovna snimanja pluca: RADIOGRAF 4 

8. 
Prikljucne dijagnosticke rendgen uredjaje: TOMOGRAFIX, BUKISTAT, PLAFOSTAT, RASTIX, BUKI STO sa pokretnom plocom 

9. 
Rendgen pribor: KASETE, POJACIVACKE FOLIJE, RAMOVE za filmove, šTIPALJKE za filmove, NEGATOSKOPE, ZAšTITNE PARA VANE, ZAšTITNE STOLICE i ostali rendgen pribor. 


Sa ovakvim asortimanom EI OOUR -RA Fabrika rendgen aparata u mogucnosti je da pokrije sve potrebe medicinskih ustanova u našoj zemlji. Zahvaljajuci kvalitetu svojih pro­izvoda ona je prisutna i na svetskom tržištu. 



KOCH 8-STERZEL 
SUVREMENI RENTGEN APARATI 
1, 
1 
L 

FUTURALIX 
Za kombiniranu aingiografiju abdamena i eksuremiteta FUTURALIX aparat se može dopu.niti dodatn.m ureda­jem s kliznom plocom i PLURALIX brzoserijskim mje­njacem falmova. 
CGR KOCH & STERZEL KG GENERALNI ZASTUPNIK 
RONTGENWERKESSEN 
43 ESSEN 1 
FE RIM PD RT 
POSTFACH 860 KRUPPSTRASSE 82-96 

OOU R FERIMPORT TRADE 
TELEFON: (02 01)*20 18-1 

TELEX: 857 9021 Zagreb -Boškoviceva 32 -Tel. 440 651 
RADIOLOGIA IUGOSLAVICA 
casopis za rendgendijagnostiku, radioterapiju, nuklearnu medicinu, radiobiologiju, radiofiziku i zaštitu od ionizantnog zracenja 
Glasilo Udruženja za radiologiju i nuklearnu medicinu SFRJ Izlazi cetiri puta godišnje 
Pretplata za ustanove 240 din, za pojedince 120 din Izdavac: 
Uprava Udruženja za radiologiju i nuklearnu medicinu SFRJ Adresa redakcije: Onkološki inštitut, Vrazov trg 4, 61000 Ljubljana Broj cekovnog racuna: 50101-678-48454 
Broj deviznog racuna: 50100-620-000-32000-10-482 
LB -Ljubljanska banka -Ljubljana 
Odgovorni urednik: prof. dr. M. Magaraševic 
Tiskarna Ucnih delavnic Zavoda za slušno in govorno prizadete v Ljubljani