Letnik: XL December 1995 Številka 4
Poštnina plačana pri PTT enoti Celje
(Pse le/jo,
vse
vesei
/ ^
oigic m srečno
Jo bro;
(Ylovo leio!


CILJI
NOVOLETNA POSLANICA
Med pesimizmom in optimizmom
V letu, kije za nami, smo bili uspešni v gospodarjenju in naložbeni dejavnosti, lastniniti pa se nameravamo prihodnje leto.
Poslovno leto 1995 smo končali relativno uspešno, o čemer priča dosežen dobiček in pretežno z lastnim denarjem plačane naložbe v posodobitev proizvodnje titanovega dioksida in druge dejavnosti. Dvignili smo kakovost površinske obdelave našega glavnega izdelka in omogočili prenehanje izdelovanja manj kakovostnega anatasa. Da bi proizvodnja titanovega dioksida potekala čim bolj nemoteno, smo namestili sulfacid odžvepljevalno napravo in posodobili kompresorsko postajo.
V naložbeni dejavnosti že pripravljamo premestitev proiz-
vodnje rastnih substratov iz starega v novi del pa tudi dokumentacijo za izgradno novega obrata za proizvodnjo gradbenih mas in lepil, po katerih je na trgu vedno večje povpraševanje. Na neboleč način smo v tem letu prenehali z izdelovanjem keramičnih Samotnih tuljav in se tako znebili energetsko izredno zahtevnega in zato nerentabilnega obrata.
Vse to smo naredili brez pretiranega zadolževanja. Najeli smo le nekaj kratkoročnih premostitvenih posojil, ki pa ne obremenjujejo tekočega poslovanja.
Ker smo uspešno poslovali,
smo lahko izpolnjevali splošno kolektivno pogodbo in izplačevali tolikšne plače, kolikor jih dovoljuje tovrstna zakonodaja.
Toliko o preteklem letu, za prihodnje leto pa moramo ob naših pričakovanjih upoštevati položaj v gospodarstvu držav, v katere izvažamo naše blago. Zaradi krize, ki jo doživljajo zlasti v tovarnah v Franciji in Italiji, povpraševanje po naših izdelkih nekoliko upada, kar posledično pomeni doseganje nekoliko nižjih cen. Kljub temu pa imamo za proizvodnjo titanovega dioksida in valjarne dovolj naročil, zato lahko upamo, da bo kriza prešla mimo nas v nekoliko milejši obliki.
Zavoljo tega je potrebno še poslovati racionalno in upoštevati, da imamo še vsak na svojem področju nekaj rezerv v stroških. Racionalno moramo ravnati tudi pri nadaljnjih naložbah, vendar nikakor ne smemo prenehati s posodabljanjem proizvodnje. Vendar pa morajo biti tudi odločitve o novih naložbah dobro premi-
šljene. Hkrati bo potrebno resno pristopiti k povečevanju kakovosti in nadaljevati s prizadevanji za izgradnjo sistemov kakovosti in pridobitve ISO standardov.
Na koncu naj omenim obsežno in zelo intenzivno delo na področju lastninskega preoblikovanja podjetja, ki ga je skupina strokovnjakov pripeljala do pridobitve prvega soglasja. Čeprav se je kapitalska vrednost podjetja glede na naš prvi predlog nekoliko spremenila, smo lahko s predlogom programa zadovoljni. Upamo, da bomo v naslednjem letu aktivnosti pripeljali h koncu, hkrati pa si želimo, da se bi ponovno potrdilo zaupanje zaposlenih, naših svojcev in ostalih udeležencev v javnem odkupu do našega podjetja, ki ima le z našo skupno pomočjo uspešno prihodnost.
Ob zaključku leta se vsem delavcem in sodelavcem zahvaljujem za uspešno sodelovanje z željo, da bi bili v letu 1996 še uspešnejši.
Vsem delavcem Cinkarne in njihovim najdražjim želim v letu 1996 obilo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva ter medsebojnega razumevanja.
Generalni direktor Marjan Prelec, dipl. ing.
Načrti za prihodnje leto
Kot vsako leto je tudi v letošnjem letu podjetje pristopilo k ugotavljanju gospodarskih razmer v prihodnjem letu in s tem ugotavljanju možnosti poslovanja podjetja v prihodnje.
Na nivoju Slovenije se načrtuje nadaljnja gospodarska rast in rast zaposlenosti, s tem da bo posebna pozornost namenjena podpori izvoznemu delu gospodarstva. Tudi politika nadaljnjega zniževanja inflacije, zniževanja stroškov delovne sile in aktivno odpiranje tujih trgov skozi vključevanje Slovenije v ekonomske integracije naj bi omogočila nadaljevanje hitre rasti izvoza in
povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Če bi temu sledila še za prihodnje leto pričakovana konjuktura v mednarodnem ekonomskem okolju, je lahko izvoz blaga in storitev pomemben dejavnik gospodarske rasti države.
V tako predvidenih pogojih gospodarjenja v prihodnjem letu se podjetje zaveda, da brez ukrepov v lastnem podjetju za izboljšanje ponudbe ne bo mogoče dobro poslovati, zato so cilji, ki si jih je podjetje zastavilo tudi dolgoročno, naslednji:
— sprotno prilagajanje proizvodnje proizvodov možnostim prodaje na do-
mačem in predvsem na tujih tržiščih ter prizadevanje za konkurenčno sposobnost podjetja;
-	nadalnja racionalizacija zaposlovanja in stroškov poslovanja v cilju zmanjšanja izdatkov na enoto proizvoda;
-	investicijska vlaganja v izboljšanje kakovosti proizvodov in povečanje proizvodnje tistih proizvodov, ki se lahko plasirajo na tržiščih;
-	uresničitev vlaganj v predvidene ekološke investicije in trajna obstojnost razvoja z vidika varstva okolja;
-	skrb za socialno varnost
zaposlenih in dolgoročno stabilnost podjetja;
— poslovanje s pozitivnimi poslovnimi rezultati in s tem zadržati dobro solventnost podjetja in varovanja kapitala notranjih in zunanjih delničarjev podjetja.
Vsi ovrednoteni fizični pokazatelji, ki so načrtovani za prihodnje leto, kažejo na nadaljnjo rast proizvodnje in prodaje, in če bo temu sledila še ugodna ekonomska politika države, ki je že sedaj napovedana za izvozno gospodarstvo, tudi dobri poslovni rezultati ne morejo izostati.
Marija Bernjak
V CINKARNI PRVIČ SLAVILI DOKTORAT
Dvig znanja v službi kakovosti
15. novembra 1995 bo zapisan v zgodovino in shranjen v zavesti in spominu sodelavcev iz Službe kakovosti. Tega dne je kemijska analitičarka v tej službi, Nineta Majcen, uspešno opravila zagovor doktorskega dela na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani.
POGLED NA TRG
Trg ZRJ še vedno zanimiv
Po odpravi gospodarskih ukrepov zoper ZRJ lahko pričakujemo zopet živahnejše trgovanje. Cinkarna je nekdaj na to tržišče prodala precejšnje količine izdelkov pa tudi kupovala surovine. Leta 1979 je bilo na ta trg denimo prodano za 10 milijonov mark blaga. Trgovanje se kljub embargu ni povsem ustavilo, saj so trgovske poti potekale preko Makedonije. Kljub temu, da še niso določene carinske povezave med državama, pa po besedah Boruta Sedovnika, odgovornega za prodajo v nekdanje jugoslovanske republike, računajo na povečanje prodaje.
Najbolj razveseljivo je dejstvo, da si je naziv doktorice kemijskih znanosti pridobila s študijem teme iz Cinkarni-ške proizvodnje, to je postopkov in statističnega modela za analizo in opredelitev titanovega dioksida. Njeno delo je spodbudilo tudi pozitiven vpliv na raziskovanje in pridobivanje znanj tudi drugih njenih sodelavcev v Službi kakovosti. Pozitivna konkurenca pa je dobrodošla tem bolj, ker dviga nivo znanja vseh sodelujočih. V okolju, kjer Nineta raziskuje, se namreč že čuti napredek v razvoju in znanju.
Doktorsko delo je sestavljeno iz dveh del, analitskega in kemometričnega dela. V prvem delu razvija metode za določevanje aluminija, bakra, kalija, železa, niobija, antimona in silicija v titanovem dioksidu s tehniko atomske absorbcijske spek-trometrije in jo ustrezno
ovrednoti.
V drugem delu pa postavlja metodo za napredovanje barvne spremembe pigmenta iz znane kemijske sestave pod vplivom UV žarkov. S tem modelom se močno skrajša čas analize (na primer iz petih dni na eno uro), hkrati pa se s tem modelom ugotavlja, kateri elementi najbolj vplivajo na barvno spremembo. Nineta je ugotovila, da koncentracija antimona in niobija slabo vpliva na barvno spremembo, boljši vpliv pa imata aluminij in silicij.
In kako naprej? Nismo mogli mimo vprašanja njenih ambicij v prihodnje. Čeprav ne namerava obstati na tem nivoju znanja, pa si želi, da bi ji bilo okno v svet znanosti na tem področju še naprej odprto prav v Cinkarni, kjer je dela dovolj, pa še zelo zanimivo je.
Za Cinkarno je trg ZRJ še vedno zanimiv, zlasti za izdelke iz programa PE Kemije Mozirje, Grafike in preostanka tekstilnih barv ter ostalih izdelkov Kemije Celje. V letu 1996 bi lahko ustvarili približno sedem milijonov mark prometa, to pa je prav toliko, kolikor znaša letni promet s Hrvaško, čeprav je bilo za nas tržišče Srbije nekoč bolj pomembno. Borut Sedovnik meni, da bo gospodarska menjava na tem tržišču odvisna zlasti od uvoznih predpisov, ki jih ZRJ po odpravi gospodarske zapore šele sprejema. Nesmiselno pa bi bilo pričakovati, da bo spričo številnih novih
zasebnih podjetij in velike konkurence sosednjih držav ZRJ plačilno dovolj sposobna, da bi za posle plačevala z gotovino. Najverjetneje bo prevladovala menjava blaga in storitev brez plačevanja z gotovino. To pa nas zaradi potrebe po tamkajšnjih surovinah ne bi smelo preveč skrbeti.
Drugo vprašanje pa je obdelava tega trga z naše strani. V času embarga so ta trg obdelovale druge države, ki so se konkretno dogovarjale z osebami v zunanjih trgovinah. Mi pa imamo stike le z ljudmi iz včasih domače prodaje. Borut Sedovnik meni, da bomo morali nastopati organizirano, ker bomo drugače povzročili zmedo. »Določiti bomo morali osebo oziroma zastopnika prodaje za posamezno blago, podobno kot smo naredili v Hrvaški in Makedoniji.«
Gospodarsko sodelovanje znajo omejevati denimo tudi neporavnani računi iz preteklosti, skrbski podjetniki pa tudi ne skrivajo, da jih bo najbolj zanimala cena. Prav gotovo pa bo potrebno posle sklepati v nemških markah. Seveda pa ,bodo prve kupčije dogovorjene takrat, ko bo vlada v Beogradu povedala, kakšno je njeno stališče do trgovanja s slovenskimi podjetji.
M. G.
Obiskali smo dr. Nineto Majcen ob priložnostni svečanosti in jo fotografirali skupaj s sodelavci.
NOVA PRIDOBITEV
Nadomestna kompresorska postaja
Letos smo v našem podjetju bogatejši še za en, sicer manjši, vendar za tehnologijo Titanovega dioksida zelo pomemben objekt. Gre za zamenjavo popolnoma dotrajanih in tehnično zastarelih rotacijskih kompresorjev.
Golobčka iz gnezda na Sulfacid napravi v zimskih nočeh ne zebe, saj prenočuje v bližini odvodnika plinov kalcinacije titanovega dioksida.
SULFACID NAPRAVA
Dosipavanje katalizatorja
Že v investicijskem programu in v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja smo načrtovali možnost povečanja zmogljivosti odžve-pljevanja s postopnim dosipavanjem katalizatorja kakor tudi z mo-žnosto dogradnje četrtega reaktorja. Povečanje zmogljivosti Sulfacid naprave je bilo predvideno za primer intenzivirane proizvodnje ali v primeru zakonsko znižanih emisijskih vrednosti žveplovega dioksida iz nepremičnih virov onesnaževanja.
Pri izbiri kompresorjev in pripravi projektne naloge seje delovna skupina ravnala po naslednjih tehnoloških, ekonomskih in ekoloških kriterijih.
Tehnološki kriteriji so bili:
—	široko območje zvezne regulacije,
—	brezofni zrak,
—	povišana končna temperatura komprimiranega zraka,
—	možnost daljinskega vodenja.
Ekonomski kriteriji so bili:
—	manjša specifična poraba energije,
—	možnost zračenja odpadne toplote,
—	dvokrožni hladilni sistem. Ekološki kriteriji so bili:
—	kompresorji oziroma objekt z vso infrastrukturo je okolju prijazen, kar je razvidno
iz prvih dveh kriterijev.
Pri izbiri kompresorjev so bili v ožjem izboru: DEMAG, ATLAS - COPCO in INGER-SOLL - RAND, vendar je bil zadnji najbližje zahtevanim kriterijem, zato smo se odločili za tri kompresorje INGER-SOLL - RAND tip: DV2-C60Mx2, skupne kapacitete 8.100 Nm3/n.
Objekt z opremo je bil konec novembra 1995 tehnično pregledan, v decembru pa načrtujemo funkcionalno preizkušanje opreme in upamo, da bo objekt kmalu pripravljen za redno obratovanje.
Omenimo še sodelujoče pri projektu, to so: Ingrad, CPI, TSN, PE Titanov dioksid, PE Vzdrževanje in Investicijska služba. Vsem se za prispevek tudi po tej poti zahvaljujemo!
PE Energetika
Z namenom dobiti največ od novozgrajenega sistema odžve-pljevanja izstopnih odpadnih plinov kalcinacije z obstoječe proizvodnje titanovega dioksida na osnovi Sulfacid mokrokatalitične reakcije bomo prvo povečanje zmogljivosti od obstoječih 100 kg S02/h na 150 kg S02/h dosegli z dosipavanjem dodatnih 17,55 t Sulfacid katalizatorja. Dosipavanje bomo izvedli v začetku januarja 1996, takoj ko bo katalizator dobavljen.
Sulfacid katalizator je specialno aktivno oglje, pridobljeno iz šote z enakomerno zrnatostjo. Dobavljeno bo v oktabinskih kartonskih škatlah, iz katerih se izprazni v reaktorje spodaj skozi gornje odprtine. Vrednost katalizatorja znaša 140.000 DEM tolarske protivrednosti.
Za toliko se bo povečala vrednost investicije, ki je do sedaj že porabila 384 milijonov SIT. V sklopu investicije je tudi financiranje novega elektrofiltra, ki je prav tako v fazi izgradnje.
Pri uvozu katalizatorja bomo enako uveljavljali pravico do carinske oprostitve, kakor smo uvozili opremo iz uvoza ob izgradnji.
Pri uvozu katalizatorja bomo enako uveljavljali pravico do carinske oprostitve, kakor smo uvozili opremo iz uvoza ob izgradnji. Sulfacid naprava deluje že eno leto in od novembra 1994 zmanjšuje vsebnost žveplovega dioksida iz odpadnih plinov kalcinacije za projektiranih 100 kg S02/h. Za toliko je tudi zmanjšana celokup-
na emisija S02 iz CINKARNE, ki tako ne prekoračuje zadanega limita 145 kg S02/h v letu 1995. To je v skladu s Sanacijskim programom za varstvo zraka občine Celje in s Sanacijskim programom za zrak CINKARNE.
Ostanek odžvepljevanja, to je razredčena žveplova kislina, po količini in kvaliteti tudi potrjuje doseganje projektiranega učinka odžvepljevanja. Vsa razredčena žveplova kislina odžvepljevanja se vrača in koristno porabi brez ostanka, v reduktivni obdelavi, osnovne proizvodnje titanovega dioksida.
Mejna emisijska vrednost, ki znaša MEV=500 mg S02/m3, pa je prekoračena, kadar je nazivna zmogljivost odžvepljevanja Sulfacid naprave prekoračena. To se dogaja pri konicah redne proizvodnje. Da pa MEV ne bo več prekoračena pri konicah redne proizvodnje in da čim prej pridobimo obratovalno dovoljenje, pripravljamo opisano dosipavanje katalizatorja.
S tem predvidenim in načrtovanim dosipavanjem katalizatorja ne spreminjamo na izgrajenem objektu ničesar, kar bi vplivalo na spremembo gradbenega dovoljenja, na statično varnost objekta in na nastanek morebitnih drugih nevarnosti. Nasprotno, Sulfacid odžveplje-valni napravi tako povečamo obratovalno varnost pri nihanjih proizvodnje, zadostimo normo MEV iz emisijske uredbe in predvsem zmanjšamo emisijo S02 v ozračje mesta Celja.
Dani Podpečan
Objekt - kompresorska postaja
Notranjost prenovljene kompresorske postaje
cc
POGOVOR	PODVIG VZDRŽEVALCEV
Naložbe SO nujne	Remont kalcinacijske peči
Naše podjetje je eno od redkih, ki v naložbeno dejavnost nameni 10 odstotkov prihodka na leto. Večina denarja je namenjena posodobitvi proizvodnje, ker pa imamo tudi obrate, kjer smo proizvodnjo ustavili, se del denarja porabi tudi za gradbena dela. V strukturi porabimo za gradbena dela 20, za tehnologijo pa 80 odstotkov naložbenega denarja. Naše podjetje je tudi eno od redkih, ki še ima organizirano Investicijsko službo. Po odhodu njenega direktorja Emila Krivca, je vodenje službe prevzel Blaž Črepinšek in zastavili smo mu nekaj vprašanj.
Kakšna je trenutna investicijska dejavnost?
Opravljamo nekaj večjih del. Gre za prenove objektov, kjer potekajo gradbena dela kot so obnova strehe, sanacija fasade, popravila oken in tlakov. V zaključni fazi je obnova kompresorske in trato postaje za potrebe energetike oziroma titanovega dioksida. Pri izvajanju teh del nam pomagajo izvajalci, s katerimi delamo že vrsto let in že poznajo razmere pri nas.
Vaša služba se ukvarja zlasti z organizacijo del in zbiranjem dokumentacije?
Nekoč je bilo v Investicijski službi zaposlenih 16 sodelavcev, v svojih vrstah smo imeli poleg gradbincev še električarje, strojnike, tehnologe, metalurge, ekonomista, skratka vse kar je potrebno za celovito organizacijo tega področja. Sedaj je obseg naše dejavnosti precej manjši. Izdelujemo idejne projekte, pridobivamo dovoljenja in soglasja, organiziramo izvajalska dela do tehničnega pregleda in uporabnega dovoljenja investicije.
Veliko truda gre za pridobitev soglasij. Postopki in roki so zelo dolgi, dolgo je potrebno čakati, da pride na vrsto naša prošnja. Pot do potrebne dokumentacije pa je tudi vedno bolj zahtevna, saj državne institucije še niso poenostavile in dorekle nekaterih stvari. Vedno bolj pa smo zadovoljni z delom izvajalcev, saj se zavedajo konkurence, zato usluge opravljajo bolj precizno in odgovorno kot nekoč.
Kakšen je po vašem mnenju položaj podjetja na področju vaše dejavnosti? Kaj je še nujno potrebno opraviti v prihodnje?
Glede na to, da smo v preteklosti že veliko storili zlasti v izboljšanju infrastrukture, je stanje dobro. Ni pa še vse storjeno. Imamo obvezo, da zgradimo fekalni kanal in ga priključimo na kolektor ter čistilno napravo, ki jo v Celju še sicer ni. Za ta poseg bo potrebno kopati vzdolž glavne ceste v Cinkarni. Potrebna je obnova dotrajane kanalizacije in vodovoda, čaka pa nas še plinifika-
cija kotlarne. Zaradi lepšega videza bo potrebno očistiti nekaj fasad, na nekaterih starejših objektih pa jih obnoviti.
Blaž Črepinšek
Kakšna bo usoda obratov, v katerih so zaustavili proizvodnjo?
Karkoli naredimo, je to velik strošek. Tudi, če jih pustimo, so objekti brez skrbnika prepuščeni propadanju. Dobro je le to, da so prostostoječi.
Ali je Cinkarniško zemljišče v celoti ograjeno?
Cinkarniško zemljišče je ograjeno. V vzhodnem delu nameravamo odkupiti še zemljišča, na katerih je nekaj stanovanjskih objektov, ki so predvidena za rušenje in tudi to spraviti za cinkarniško ograjo. Vendar pa je še potrebno z občino najti primeren dogovor.
Čaka vas tudi selitev preostalih proizvodenj in služb iz starega dela Cinkarne?
Na lokaciji vzhodno od Kemije je predvidena gradnja novega objekta lepil in mas za gradbeništvo. Preseliti je potrebno še razvojno službo in upravo, vendar še nimamo ustrezne rešitve. Težava je v tem, da je večina proizvodnih objektov grajena z upravami, kar je zaradi različnih vibracij in ropota nefunkcionalno. Vendar je to posledica nekdanjega jugoslovanskega sistema, ki ni dopuščal gradnje samostojne upravne stavbe.
M.G.
Vzdrževalci so opravili velik poseg v proizvodnji titanovega dioksida s sanacijo A kalcinacijske peči. Podoben poseg je pred leti že bil opravljen na vzporedni B peči. Zaradi težje dostopnosti A peči, pa je sanacija za izvajalce dosti težja.
Po besedah dipl. ing. Jožeta Gajška, vodje tehnične priprave vzdrževanja, je bil poseg skrbno pripravljen, saj je bila peč že dalj časa na odseku desetih metrov dolžine, zaradi notranje korozije, precej poškodovana. Že leta 1991 so ta del peči ojačali z ojačitvenimi profili in ji tako za štiri leta podaljšali življenjsko dobo.
Glavni del sanacije predstavlja že omenjena zamenjava desetih dolžinskih metrov kovinskega dela plašča peči ter zamenjava 32 dolžinskih metrov notranje kislinoodporne obzidane peči. Kot pravi ing. Darko Košak, vodja gradbenega vzdrževanja, je velik zalogaj predstavljala tudi zamenjava obzidave gorilne komore, ki bo sedaj sposobna prenašati za približno 400°C višje temperature. Poleg tega se je po natančnem pregledu pokazala še potreba po zamenjavi dimne komore, obnovitvi sistema za pranje plinov ter obnovitvi obzidave glavne peči. Ker so se ob zaustavitvi ene peči določene naprave sprostile, so bila tudi na teh opravljena vzdrževalna dela po vnaprej pripravljenem načrtu.
Odstranjevanje dotrajanega plašča peči
Ostal je samo zobati venec
Projekt sanacije je ocenjen na približno 700.000 mark. Načrtovan čas izvedbe je bil 39 koledarskih dni. Ob maksimalnem angažiranju velikega števila izvajalcev PE Vzdrževanje, podjetij Miometala iz Maribora in Ekoterma ter z delom 24 ur na dan, so zastavljen cilj za nekaj dni celo presegli. Vsi so namreč imeli za cilj minimalni zastoj proizvodnje, seveda ob dovolj strokovni in kakovostni izvedbi del.
Na sejmih v drugem polletju
Med predstavitvami našega podjetja na sejmih v drugem polletju moramo najprej omeniti Mednarodno kmetijsko -živilski sejem v Gornji Radgoni in Mednarodni obrtni sejem v Celju, o obeh pa smo v prejšnji številki že pisali, zato na tem mestu le o ostalih predstavitvah Cinkarne.
Skoraj sočasno s sejmom v Celju je v Zagrebu potekal 71. zagrebški velesejem. V začetku leta smo še načrtovali nastop na tem sejmu, po rušitvi stalnega razstavnega prostora, ki ga je imela Cinkarna na tem sejmu več kot dvajset let, pa se za nastop nismo odločili. Glede na vedno večji interes tujih podjetij, ki jih je bilo letos na Zagrebškem velesejmu po nekaj letih zopet več kot domačih, pa bomo morali o sodelovanju v prihodnjem letu še bolj temeljito premisliti. Po politični umiritvi na Hrvaškem si tu namreč lahko obetamo velik tržni potencial. Tako bi se naša nekdanja vpletenost na tem tržišču morala nadaljevati v sistematičnem opredeljevanju načinov nastopa na tem prostoru. Pri tem so sejmi le ena od možnih aktivnosti.
Grafična delavnica
Zadnji teden v septembru so bile dvorane Tabor v Mariboru rezervirane za specializirani sejem GIB - Grafika - informatika - biro. Na sejmu se je predstavilo 133 domačih in tujih razstavljalcev, ki so prikazali celotno grafično verigo - od ideje do končnega izdelka. Sam sejem pa je spremljala tudi vrsta strokovnih predavanj, kjer so tuji in domači strokovnjaki predstavili svetovne trende na področju grafike. Tako so bile na sporedu teme o digitalnem tisku, sitotisku ter storitvah in uporabi Interneta, ki iz dneva v dan vse bolj osvaja svet. V okviru spremljevalnih stokovnih prireditev je bila tudi predstavitev tehnoloških in tehničnih novosti s sejma grafične opreme in tehnologije Drupa 95. Cinkarna je svojo grafično dejavnost na sejmu predstavila skupaj s tremi odjemalci
naših grafičnih repromate-rialov:
Paporografiko Ljubljana, In-termedio Maribor in Sitogra-fom Ljubljana. Že na lanskoletnem sejmu smo sodelovali tudi pri predstavitvi v VVorkshopu. Letošnji VVorks-hop je bil osrednji del sejma, na katerem je bila v celoti prikazana izdelava propagandne mape, ki so jo lahko prejeli vsi obiskovalci. Naše proizvode - tiskarske plošče in tiskarske barve sta uspešno predstavila Dani Mulej in Tomaž Kuzman. Predstavitev je v celoti prikazala način priprave in tiskanja s tiskarskimi ploščami Kemolit in uporabo tiskarskih barv. VVorkshop je bil sicer veliko bolj odmeven kot leto prej, saj je bil strokovno bolje dodelan, širše zastavljen, zavzemal je precej več prostora, na opaznem mestu. Zaradi vse večje konkurence na področju grafičnih repromate-rialov, je bila naša prisotnost na sejmu in še posebej v VVorkshopu, zelo pomembna. Glede na to, da smo na slovenskem tržišču grafičnih repromaterialov, kljub veliki tuji konkurenci še vedno pomemben akter, bi se bili morali predstaviti na lastnem razstavnem prostoru.
Nastop v tujini
Zadnji teden meseca oktobra so bili naši gradbeni materiali in izdelki za antikoro-zivno zaščito predstavljeni na sejmu Tehnoma v Skopju. Tam smo se podobno kot prejšnja leta predstavljali skupaj s trgovsko firmo Kru-ševo Export Skopje.
Poleg predstavitev na sejmih znotraj območja nekdanje Jugoslavije, naši prodajni programi vse večkrat sodelujejo tudi na predstavitvah v tujini. Tako seje Vef Ion predstavljal na sejmu v Duessel-
dorfu, naš Ekolak in Purpen pa sta bila v okviru firme Ko-vintrade Celje predstavljena
na sejmu SIMET ’95 v Brnu. Naši letošnji nastopi na sejmih so torej za nami.
K ’95
Razstavni prostor v Diisseldorfu
Cinkarna Veflon je že drugič razstavljala na največjem sejmu gume in plastike v Evropi K 95 v Diisseldorfu. Te sejemske prireditve se udeležujemo skupaj s Konus Koter-mom. Sejem je organiziran vsaka tri leta. Cilj naše predstavitve je bil zlasti dobiti nove trge, saj je slovenski prostor za naše zmogljivosti in možnosti premajhen. Na sejmu smo predstavili izdelke zaščitene s kopolimeri PTFE, saj imajo te tehnologije le redki predelovalci.
Naša predvidevanja so se pokazala kot pravilna, saj je v vseh dneh sejma bilo največ zanimanja prav za to vrsto izdelkov. Dnevno nas je obiskalo okrog štirideset obiskovalcev, katerim smo postregli s podatki o naših možnostih predelave PTFE.
Nekaj obiskovalcev pa se je zanimalo tudi o možnosti nakupa tehnologije in trgovcev o možnosti zastopanja. Ocenjujemo, da je bil naš nastop na 13. mednarodnem sejmu plastike in gume K 95 (Kunststoff und Kautschuk), kjer je nastopalo 2.200 razstavljalcev iz 43 držav sveta, zelo uspešen, saj smo do sedaj dobili že vrsto povpraševanj in menimo, da je naša prisotnost na tem sejmu tudi v prihodnje obvezna.
Ta sejem namreč obišče preko tristo tisoč strokovnjakov, poslovnežev in drugih obiskovalcev iz več sto držav sveta. Zato smo lahko ponosni, da stopamo z našim znanjem v korak z napredkom velikih svetovnih korporacij.
T.G.
To pa ne pomeni, da se lahko predamo počitku, kajti sejmi so aktivnost, katerih "sezona” nikdar ni končana in zahtevajo nenehno udejstvovanje in prepletanje z ostalimi aktivnostmi tržnega komuniciranja. Po skrbni presoji moramo med celotno
ponudbo sejmov izbrati tiste, ki nam bodo v določenem trenutku dajali najugodnejše rezultate, nam prinašali prednosti pred konkurenti ter prispevali k utrjevanju glede podjetja doma in v tujini. Pripraviti moramo kvalitetne, celostne nastope ter
jih dopolnjevati z dodatnimi spremljevalnimi aktivnostmi.
Ob tem pa moramo še več pozornosti kot doslej nameniti nastopom in predstavitvam Cinkarne na sejmih v tujini, saj je slovensko tržišče premajhno za celotno ponudbo proizvodov, ki jih nudi slovensko gospodarstvo. Razmisliti moramo, kakšen naj bo način predstavitve doma in kakšen naj bo v tujini, ali se bomo kot firma predstavljali samostojno, skupaj z drugimi preko zbornice in drugih organizatorjev ali pa v povezavi s trgovinskimi organizacijami. Vedeti moramo, da vse skupine proizvodov ne zahtevajo enakega nastopa in predstavitev na trgu. Za titanov dioksid prav gotovo ne potrebujemo posebnih predstavitev na sejmih, so pa zato te potrebne za druge proizvode. Gotovo pa se morajo predstavitve posameznih skupin proizvodov med se-
boj razlikovati glede na specifične lastnosti le-teh, ob skupnih predstavitvah pa moramo iskati medsebojne povezave in posredno prispevati k dobremu imenu Cinkarne.
Predstavitev na sejmih ne smemo opuščati, ampak jih izvajati še bolj premišljeno, organizirano, kontinuirano ter v skladu z vsemi ostalimi, enako pomembnimi aktivnostmi tržnega komuznicira-nja. Ne smemo si privoščiti, da bi zaradi neizvajanja katere koli aktivnosti tržnega komuniciranja pri kupcih naši proizvodi zatonili v pozabo, saj bi nas to kaj kmalu pripeljalo v težko poslovno situacijo, tega pa si gotovo ne želi nihče izmed nas, ki smo zaposleni v Cinkarni. Veliko resnice je namreč v misli - Dobre stvari se bodo zgodile le, če bodo načrtovane, slabe pa se zgodijo same.
Tržna priprava
PE Veflon je svoje izdelke predstavil tudi na srečanju vzdrževalcev Slovenije na Rogli.
POHVALA
Humanost do kupca
Cinkarna Veflon je dolgoletni dobavitelj batnih obročkov za suhe kompresorje firmi Tehnogas Lukavec - Tuzla.
Ko se je v Bosni pričela vojna in med državama še niso bili urejeni bilateralni plačilni pogoji je PE Veflon kot dolgoletni dobavitelj brezplačno dobavila obročke za kisikove kompresorje.
Kisik je bolnica Tuzla nujno potrebovala za nemoteno oskrbo bolnikov, ki so priključeni na ta za življenje tako pomemben vir.
Za takojšnjo pomoč so nam prijatelji iz Tuzle hvaležni, zato se nam zahvaljujejo tudi v njihovem časopisu Poslovni uspjeh št. 9-10/avg., sept. 1995, ki je kot naš Gospodarski vestnik.
Sodelovanje s firmo Tehnogas Luk avac in kombinatom SODASO Tuzla je kljub oteženi logistiki še vedno takšno, kot je bilo pred leti. Z nastankom novih mednarodnih razmer na področju Bosne in Hercegovine pa si obetamo še povečanje poslov v tej državi.
T.G.
NAGRADNO TEKMOVANJE KONČANO
Spoznajte naše izdelke
Naša nagradna akcija Spoznajmo naše izdelke, ki je trajala skozi vse leto je zaključena. Nanjo so se žal odzvali le štirje sodelavci, ki so s svojimi duhovitimi prispevki opremili predlagane fotografije. Sodelovali so: Hranislav Kočič, Drago Podvornik, Barbara Brodej in Amadeo Dolenc. V uredništvu smo se odločili, da med njimi ne bomo izbirali najboljšega, temveč bomo nagradili vse štiri z lepo denarno nagrado, ki jo prejmejo ob izplačilu honorarjev. Vsem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje!
Naša reprezentantka med prvaki
Naša sodelavka Jožica Šeško je zopet slavila. Na svetovnem kegljaškem prvenstvu oktobra letos na Dunaju si je skupaj s kolegicami iz ekipe ponovno prisvojila naslov svetovne prvakinje. Kegljaška ekipa Miro-teks iz Celja že deseto leto nepretrgoma osvaja na laskavi naslov in skupaj s članicami ekipe tudi naša Jožica Šeško, ki je v ekipi takorekoč nepogrešljiva.
Jožica keglja že šestnajst let, toliko časa pa tudi pridno trenira. Vztrajno si vsak dan nabira fizično in psihično kondicijo, s katero bi se v tem športu rada obdržala v vrhu vsaj še do leta 1998, ko
Jožica Šeško
bo svetovno kegljaško prvenstvo prav v Celju pred domačo publiko, kjer bomo lahko tudi mi bodrili njeno prizadevnost.
Zato ji zaželimo veliko športne sreče!
Predstavljamo vam mlade strokovnjake
V Cinkarno so nas pripeljale različne poti. Vsaka zgodba je po svoje zanimiva. Tokrat vam predstavljamo naša nova mlada sodelavca.
derniziranem obratu,” Pravi Borut in dodaja, da je vse lažje kontrolirati, ker to lahko delajo preko računalnika. Spominja se, da je bilo na začetku vliko težav, zlasti s sušilnikom, vendar ve, da brez težav ne bo šlo. To je v proizvodnji normalno. Delajo
na štiri izmene, kadar pa je potrebno ostanejo dlje od delavnega časa in si vzamejo prosto, kadar ni potrebno da bi bili v službi. Ob koncu letošnjega leta so za mesec dni proizvodnjo ustavili, ker so vzdrževalci nekatere naprave dopolnili.
LAHKO BI BIL ZDRAVNIK	AGRONOM V KOMERCIALI
Najbrž imata kemija in medicina kaj skupnega, ker se je naš novi sodelavec Borut Dolar po srednji šoli odločal med tem dvem vrstam študija. Na medicinski fakulteti je celo opravil sprejemni izpit, nato pa se je premislil. Zdelo se mu je, da vendarle v kemijski stroki lahko več doseže, pa tudi po osebnem značaju, pravi, da mu ta smer bolj leži. Seveda je diplomiral na Fakulteti za kemijsko tehnologijo v Mariboru in njegova prva zaposlitev je bila Aero, Šempeter, kjer je opravil tudi pripravniško dobo.
Potem je letošnjo pomlad prišel izziv s strani Cinkarne. Javil se je na javni razpis in bil sprejet. Po testiranju so ga vprašali, če bi bil pripravljen sprejeti vodenje procesa. "Ker sem v Aeru opravljal rutinsko laboratorijsko delo, je bil to zame čudovit izziv", se spominja. Sprva se je spoznaval z napravami in opravili, sodeloval pri izvajanju projekta med potekom montaže, prebiral literaturo. "Potem pa smo začeli zares, najprej s postopnim zagonom, testiranji. Prve tri mesece smo delali po 20 ur na dan in zagon uspešno opravili.”
Šestindvajsetletni Borut Dolar iz Drešinje vasi trenutno vodi površinsko obdelavo II., ki je v sklopu končne predelave titanovega dioksida. Tam dela ekipa samih mladih fantov, ki so tudi prišli k nam takrat kot Borut. Njihova prva skrb je, da proizvodnja teče normalno, poleg tega imajo nalogo preventivno preglejevati naprave. Vsako jutro se sestanejo in pogovorijo o delu. Posebno skrb
Borut Dolar
posvečajo sprotnemu čiščenju obrata, kar je za tako proizvodnjo,' kjer je veliko belega prahu, zelo pomembno. Borut pravi, da skuša pri fantih doseči, da bodo znali dobro opazovati vse naprave, da bodo lahko čimprej ugotovili morebitne napake. "Veselje pa je delati v mo-
Jure Strenčan
Juretu Strenčanu, ki je po poklicu agronom, gre v komerciali, kjer dela od 16. avgusta letos, kar dobro. Všeč mu je, ker je delo zelo dinamično, zanj pa je to tudi nov izziv, saj v komercialnem poslu ta poklic pride še bolj do izraza, ko se spoznaš z vsemi dobrimi in slabimi platmi
tega področja. Zato že razmišljam o novih zamislih, s katerimi bi lahko obogatili ponudbo.
Med drugim bi rad, da bi usposobili industrijsko prodajalno za prodajo pesticidov, za kar je treba zgraditi ločen prostor. Velike zamisli pa ima tudi na področju računalniške izmenjave informacij, pri čemer bi rad izkoristil prednost pred konkurenti. V navezi z BASF pa meni, da bi bilo potrebno zaposliti še enega agronoma, saj je zaradi velike konkurence nujno bolj intenzivno obdelovati trg. Poleg tega se AGRO program širi v smislu novih izdelkov, natančneje organskih gnojil, ki bodo spomladi že na trgu.
S komercialo se je Jure srečal že v Semenarni Ljubljana, kjer je v enoti v Celju delal predno je prišel v Cinkarno. Pravi, da je v tem poslu najtežje, ker moraš vložiti veliko napora, da dobiš za prodano blago plačilo. Glede ponudbe pa je mnenja, da dobri izdelki potegnejo za sabo celo paleto manj kakovostnih, in v Cinkarni imamo nekaj zelo kakovostnih izdelkov. „Toda, tudi to nič ne pomaga, če ne obdeluješ trg na terenu s stalno prisotnostjo”, pravi in dodaja, da bi zavoljo tega bilo nujno treba urediti težave s službenimi vozili.
Delo z rastlinami je Jure vzljubil že zgodaj, saj je na zemljo navezan od doma na kmetiji v Celju. Diplomiral je leta 1991 na ljubljanski fakulteti in misli, da se je odločil prav. Glavni preizkus o tem, če bo tudi v Cinkarni lahko uresničil svoje zamisli, bo spomladi v sezoni, ko bo potrebno veliko angažiranja, že sedaj pa tečejo priprave na tisti čas.
NOVOLETNA POSLANICA SINDIKATOV
Delo sindikatov in naloge v prihodnje
Odgovor Svobodnega in Neodvisnega sindikata na posredovana vprašanja urednice
Katerim vprašanjem ste v zadnjem obdobju posvetili največ aktivnosti?
V	preteklem obdobju sta Svobodni in Neodvisni sindikat prišla do spoznanja, da so problemi, ki se porajajo v naši tovarni laže rešljivi s skupnimi močmi, kajti cilji obeh sindikatov so usmerjeni samo v korist delavcev.
Največ aktivnosti je potekalo okoli Podjetniške kolektivne pogodbe, volitev v Svet delavcev, nudenja pravne pomoči našim članom, izboljševanja pogojev pri delu in varstva pri delu, pogajanj z vodstvom podjetja o problemih, ki se pojavljajo, aktivnosti ob lastninjenju in nudenja socialnih pomoči.
V	PE Titanov dioksid so se delavci in sindikata odločili za pritisk na vodstvo zaradi slabih delovnih pogojev in slabega varstva pri delu. Potekala so mučna pogajanja z vodstvom podjetja in vodstvom PE glede teh vprašanj s ciljem, da bi ta problem rešili brez stavke. Dosegli smo, da so delavci, ki opravljajo štiriizmensko delo, nagrajeni z dodatkom k plači, da delavcu pripada določen procent za izpostavljenost negativnim vplivom okolja, da se preverijo možnosti napredovanj ter da se opravijo meritve negativnih vplivov okolja.
Naša permanentna naloga je izboljšanje materialnega stanja delavcev, ki je v Cinkarni vedno slabše. Vendar pa moramo povedati, da smo bili pri tem omejeni zaradi Dogovora o politiki in zamrznitvi plač, ki ni omogočal dviga. Ravno zato smo se odločili, da posredujemo pri Vladi RS preko našega predstavnika v Ekonomsko - socialnem svetu pri Ministrstvu za delo, socialo in družino, kar je omogočilo dvig mase za izplačilo plač.
Zavedamo se, da to ne bo,
ne vem kako izboljšalo delavčevega gmotnega položaja. Zato se naše delovanje še vedno nadaljuje v cilju realnega dviga plač.
V pogajanjih z vodstvom smo dosegli, da se je delavcem, ki niso prejeli celotnega regresa, izplačala razlika.
Najpomembnejše od tega je bil podpis podjetniške pogodbe. Lahko na kratko komentirate pogodbo■ Ali. Kakšna je vaša ocena, koliko je z njo doseženo in kaj je potrebno še dogovoriti?
Podpis Podjetniške kolektivne pogodbe je le zaključek osemmesečnih pogajanj, ki niso bila lahka, kajti na začetku je nasprotna stran - predstavniki delodajalca, zavrnila skoraj vse naše pobude in predloge, katerih je bilo za več kot dvajset strani. Po polževo smo se približali dogovoru, ki je bil plod prepričevanja in argumentiranja pravilnosti naših pobud. Sindikat je pri pogajanjih ves čas izhajal s stališča, da se nobena delavčeva dosedanja pravica ne sme zmanjšati, da lahko ostane le enaka ali pa se poveča in pri tem smo tudi uspeli. Rezultat vsega tega je podpis Podjetniške kolektivne pogodbe. Mislimo, da je ta pogodba osnova, katero je potrebno ves čas dograjevati in si prizadevati za boljši položaj zaposlenih.
Katere so vaše prihodnje naloge?
Naše naloge v prihodnosti še naprej ostajajo: prizadevanja za ohranitev delovnih mest, izboljšanje plač, boljše varstvo pri delu. Velik poudarek bomo dali medsebojnim odnosom, tako med delavci, kot med predpostavljenimi. Še naprej bodo potekale aktivnosti sindikata pri lastninjenju. V čim večji meri bomo poskušali odpravljati krivice, ki se doga-
jajo delavcem. Še bolj moramo spodbuditi delavčevo zavest, daje sindikat edina organizacija, ki se bori na njihovi strani, od naših članov pa pričakujemo, da nas pri tem podpirajo, od ostalih pa, da nas pri tem ne ovirajo in mečejo polena pod noge, ker ta se rada kaj hitro obrnejo.
Naše naloge, za katere se bomo zavzemali izven podjetja pa so: izenačitev odpravnine ob odhodu delavca v pokoj v gospodarstvu in negospodarstvu, ker je sedaj to razmerje 3 : 6. Zavzeli se bomo pri sprejemanju Zakona o kolektivnih pogodbah, ki predvideva takojšnje sankcioniranje delodajalca, ki ne izvršuje kolektivnih pogodb. Zavzemali se bomo za takšen dvig plač, ki bo preprečil nesmisel, ki ga prinaša dodatno pokojninsko zavarovanje. Kako si naj delavci s tako nizkimi plačami, s katerimi se komaj prebijemo skozi mesec, plačujemo še dodatno pokojninsko zavarovanje? Če pa ne bomo plačevali dodatnega pokojninskega zavarovanja, smo obsojeni na mizerno pokojnino, čeprav že do sedaj nismo plačevali tako nizkih dajatev za pokojninsko zavarovanje.
Od Vlade bomo zahtevali drugačno podajanje rasti inflacije in življenjskih stroškov. Pri izračunu življenjskih stroškov Vlada upošteva tudi artikle, ki za naše preživetje niso nujno potrebni. V isti koš dajejo tako hrano, elektriko, obleko, šolanje, kot tudi jahte, luksuzne predmete, krzno ipd.
Če se na primer podražita kruh in elektrika, luksuzni predmeti pa ne, to zniža procent rasti življenjskih stroškov in vlada nam potem s takšnimi podatki tudi postreže. Na podlagi teh podatkov se odobrava
dvig plač ter drugih prejemkov. Posledica tega je, da živimo v vedno slabšem gmotnem položaju.
Povsod na Zahodu (ker se pač tako radi zgledujemo po njem), se rast življenjskih stroškov računa na podlagi rasti cen za življenje najnujnejših artiklov. Takšna je tudi naša zahteva.
Sami si zastavite še kakšno vprašanje, za katerega menite, da bi ga bilo potrebno poudariti-
Radi bi opozorili na medsebojne odnose med delavci in predpostavljenimi na vseh nivojih. Akterji, če bodo pošteni do sebe, se bodo že prepoznali.
Poudariti moramo, daje cilj vseh nas, upamo vsaj, dobro in kvalitetno opravljeno delo. Takšno delo pa lahko opravi le delavec, ki ima urejen materialno - socialni položaj, delavec, ki čuti, daje njegovo delo cenjeno in potrebno. V nekaterih sredinah se dogaja, da nadrejeni delavce ponižujejo, jim grozijo in jim na tak način želijo pokazati svojo moč.
Sprašujemo se, ali ne bi bilo bolje, da svoje znanje in svojo sposobnost dela z ljudmi izkazujejo na način, ki bo pri delavcih vzpodbudil njihove najboljše lastnosti in delovni elan, njim pa prinesel spoštovanje, ki si ga verjetno želijo.
Še enkrat želimo poudariti, da je sindikat edina organizacija, ki se še bori za pravice delavcev in za njihov boljši položaj. Če želimo biti močna organizacija, moramo biti kot veriga, vsi naši členi pa trdni in močni.
Sindikata želita vsem svojim članom, nečlanom, vodstvenim in vodilnim delavcem in njihovim najdražjim vesel Božič in srečno Novo leto
Marin Žagar Branislav Jokanovič
KEMIČNE SADRE
Ditovci v Alposu
Potrebno je iti naprej
Pobuda o možnostih uporabe in odstranjevanja odpadnih kemičnih sader beleži prve pozitivne korake tudi v Sloveniji. V Cinkarnarju smo že pisali, da bosta energetska in titanova sadra nastajali še v bodoče. Termoelektrarna Šoštanj bo samo letos iz nove razžvepljevalne naprave odložila že 80.000 -100.0001 energetske sadre. Iz proizvodnje titanovega dioksida pa po trenutnem normativu nastaja 5,241 titanove sadre na tono proizvoda. Da slovenska vlada, kakor vlade drugih držav, usmerja sredstva, namenjenih raziskovalno razvojnemu področju tudi za varstvo okolja, dokazuje sovlaganje Ministrstva za promet in zveze ter Ministrstva za znanost in tehnologijo za raziskovalno nalogo: Uporaba kemičnih sader in elektrofilter-skih pepelov kot alternativnih materialov v cestogradnji.
Izvajalec naloge, Zavod za posrednimi in finančnimi
sredstvi izvajalcu naloge.
Aktivnosti pri nalogi sovpadajo z drugimi raziskavami uporabnosti sadre iz prve stopnje nevtralizacije za uporabo v industriji gradbenih materialov ter za spremembo mokrega v suho odlaganje nevtralizata na odlagališču Za travnikom.
Rezultati vseh aktivnosti bodo omejili izčrpavanje naravnih resursov kamnitih materialov za cestogradnjo, zmanjšali količine odloženih kemičnih sader in ponudili tržišču nove gradbene izdelke iz kemičnih sader, vendar le pod pogojem nadaljnjega pozitivnega odnosa do varstva okolja.
Dani Podpečan
gradbeništvo ZRMK iz Ljubljane, bo v triletni raziskavi teo-retnično in praktično preveril možnosti uporabe kombinacije EF pepela in kemičnih sader iz TEŠ in Cinkarne kot materiala za gradnjo cestnih in železniških nasipov.
Hkrati bo izvajalec preveril konkretne možnosti uporabe zmesi EF pepela in sadre pri izgradnji avtocest v Sloveniji zlasti na štajerskem odseku, kjer bo primanjkovalo ustreznih materialov.
Cinkarna bo sodelovala pri realizaciji raziskovalne naloge s svojimi stroški za pripravo pogače titanove sadre - nevtralizata iz druge stopnje nevtralizacije, njeno vgradnjo in presojo uporabnosti ter z ne-
Slovenski uredniki v podjetjih v evropskem objemu
FEIEA - Evropsko združenje urednikov in novinarjev internih podjetniških časopisov (Federation of European Industrial Editors Associations) je letos jeseni v svoje vrste sprejelo tudi Slovensko sekcijo novinarjev v podjetjih, ki deluje v okviru Društva novinarjev Slovenije. Temeljno poslanstvo evropskega združenja je razvoj obveščanja v podjetjih in komuniciranja z zaposlenimi, ki so za sodobno podjetje najpomembnejša javnost. V združenje je včlanjeno 14 evropskih držav z nekaj manj kot 6.000 člani.
Pomen pridružitve tovrstni evropski združbi je daleč od organizacijske formalnosti. Slovenskim novinarjem v podjetjih daje možnost, da preverijo svoje strokovno znanje in si okrepijo moči za nadaljnje delo. Je nenazadnje tudi nekakšno merjenje moči z Evropo, kamor se lahko brez vsakega zardevanja že zdaj uvrščamo. Nikakršnih posebnih pogojev nam ni treba več izpolnjevati, da bi nas sprejeli, kar se prerado dogaja na drugih področjih. Komuniciranje je pač ena od tistih hvaležnih panog v sodobnem svetu, ki mogoče pozna nekaj manj ovir in nekaj več optimizma kot druge.
Tak optimizem vsekakor preveva slovenske podjetniške novinarje, saj so s sprejetjem v evropsko združenje dobili novo potrditev za svoje delo. Poleg tega pa tudi zelo pomembno povabilo v evropsko šolo FEIEA, katere temeljni cilj je predvsem mlajšim kolegom omogočiti spoznavanje dela in pridobivanje izkušenj v internem obveščanju in komuniciranju v različnih deželah in različnih podjetjih.
Mojca Polajnar Peternelj
Člani kemijskega krožka pri Društvu inženirjev in tehnikov smo si letos poleg Škofje Loke ogledali še industrijo kovinskih izdelkov v Šentjurju in sicer novo lakirnico v Alposu in njihovo sežigalno napravo za posebne odpadke.
Skozi ALPOS nas je v popoldanskem času vodil mag. Krempuš, pomočnik generalnega direktorja in glavni tehnolog pri novi lakirnici. Pri se-žigalni napravi pa se mu je pridružil ing. Marjan Drev.
Novo lakirnico imajo dve leti, narejena je po sodobnih predpisih, zanjo so si pridobili ISO 9000. V današnjih časih je bila zanje velik strošek, 8 mi-Ijonov DEM, vendar pa jim daje perspektivo za bodoče posle. Za lakiranje uporabljajo praškaste lake iz KEMIJE Mozirje, razen nekaj specialnih, ki jih v Mozirju še ne delajo. Večino izdelkov izvažajo, imajo pa podobne probleme kot
toliko drugih podjetij: izvoz ni stimuliran, preveč zaposlenih itd. Ljudje v Alposu zgubljajo zaposlitev, vendar pa je vodstvo pred tem dalo oceniti učinkovitost vseh zaposlenih in je ta ocena glavni kriterij pri odpuščanju oziroma prekvalifikaciji.
Pogoj za pridobitev obratovalnega dovoljenja za lakirnico je bila ustrezna rešitev za lakaste odpadke iz lakirnice in tako so zgradili sežigalnico na zemeljski plin s čistilno napravo za izhajajoče pline. Rezultati so zelo dobri, zaenkrat obratujejo poskusno, glavni tehnolog na sežigalnici pa je ing. Marjan Drev, ki je bil včasih Cin-karnar.
Tudi v prihodnjem letu bomo Kemiki potovali in spoznavali kraje in tovarne po Sloveniji, veliko zanimanje je za Pivovarno LAŠKO, za naprej pa sprejemamo koristne predloge.
Vida Planinšek
Silko na stenah podhodov
Morda ste že slišali za projekt Svetovne zdravstvene organizacije Zdrava mesta, v katerega je od spomladi leta 1991 vključeno tudi mesto Celje. Ta projekt na lokalnem nivoju udejanja načela strategije Zdravje za vse do leta 2000, ko bi naj tudi prebivalci Celja dosegli tak nivo zdravja, ki bi jim omogočal živeti družbeno in ekonomsko produktivno življenje.
Lani pa je v Celju začela delovati tudi projektna pisarna Celje - zdravo mesto, kar je eden od temeljnih pogojev za širjenje tega projekta. Preko nje bo mogoče načrtovati in izvajati aktivnosti, ki bodo odsev potreb prebivalcev Celja Ena izmed takih aktivnosti je bila v juliju akcija barvanje podhodov.
Podhod na Ipavčevi ulici je bil poslikan s črnimi in zapackanimi napisi neprimerne vsebine. Podhod je deloval temačno in tesnobno. V projektni pisarni Celje-zdravo mesto so v počitnicah pozvali otroke, da podhod poslikajo. Akcija je prišla tudi do nas, saj smo jim pomagali z barvami Silko, s pomočjo katerih so otroci svoje misli in želje postavili na ogled someščanom.
Podhod v Ipavčevi ulici je svetlejši in prijaznejši kot prej
Po besedah Željka Opačka, akademskega slikarja, ki je akcijo vodil, so ta in še nekatere akcije pozitivne. OJzvali so se tudi otroci beguncev z namenom, da bi mestu Celju podarili dei'sVoje ljubezni do umetnosti. Med počitnicami so otroci pobarvali tudi kovinske sode na Šmartin-skem jezeru in izvedli razne čistilne akcije.
IZOBRAŽEVANJE
NEKATERE REŠITVE PRETOKA INFORMACIJ IN OBDELAV V SLUŽBI KAKOVOSTI
Elektronska pošta namesto kurirjev
Pri izvajanju kontrole kvalitete nastaja v Službi kakovosti dnevno veliko število podatkov, ki imajo določeno funkcijo le, če je z njimi pravočasno seznanjena proizvodnja, ki lahko ukrepa v primeru slabe kakovosti; ali če je z njimi seznanjena nabava, ki mora sprožiti reklamacijo določene surovine ter preprečiti njeno uporabo v proizvodnji. Podatke izhodne kontrole pa uporablja tudi prodaja pri razporejanju določene kvalitete določenim kupcem, le-ti tudi zahtevajo certifikate (potrdila o kakovosti), ki morajo biti ažurni, velikokrat jih moramo poslati istočasno z odpremo izdelka. Na koncu pa je seveda potrebno te podatke tudi statistično obdelati, jih primerjati s prejšnjimi, izračunavati izmet, določati stabilnost proizvodnje in jih shranjevati zaradi možnosti primerjalnih obdelav ali reklamacij.
Laboratorijske izvide smo tako včasih pisali na liste, ki sojih nato kurirji odnesli do uporabnikov po Cinkarni. S teh listov smo podatke nato spet prepisovali za reklamacijske zapisnike, potrdila o kakovosti, za različne izračune ter za ureditev na SKL-e (Statistične kontrolne liste), ki so omogočali boljšo preglednost podatkov. Tudi te dokumente so morali po Cinkarni raznesti kurirji, včasih večkrat na dan, kajti proizvodnja in tovornjaki so čakali.
Seveda se je ob taki organizaciji velikokrat zgodilo, da so uporabniki predolgo čakali na informacije, včasih so se le-te tudi izgubljale in tako povzročale mnoge neprijetnosti, najbrž pa so vplivale tako na kvaliteto dela v proizvodnji kakor tudi kvaliteto storitve v Marketingu.
Že ko smo v Cinkarni vpeljali sistem terminalov, sem začela razmišljati o elektronskem pretoku informacij, ki nastajajo v Službi kakovosti. V tistem času smo na veliki sistem vgradili elektronsko pošto, ki naj bi ser uporaljala za pošiljanje sporočil med posameznimi uporabniki terminalov. Ugotovila sem, da bi jo lahko uporabljali tudi v Službi kaovosti za pošiljanje laboratorijskih izvidov ter potrdil o kvaliteti. Naredili smo določene spremembe, predvsem pri sprejemanju in izpisovanju dokumentov na tiskalnikih.
Tako smo pripravili več naslovov za posamezne uporabnike, kjer smo posamezne izvide razdelili
na skupine glede na proizvodnjo in prodajo; na primer Titanov dioksid-surovine, Titanov diok-sid-izdelki, Metalurgija-cinkove zlitine in pločevina, Metaiurgija-kisline, Kemija, itd. Za pošiljanje potrdil o kvaliteti pa smo razdelili naslove glede na enote v Marketingu ter domača prodaja in izvoz. Za izvoz moramo sestavljati potrdila o kakovosti v angleščini in nemščini ter tudi glede na posebne želje posameznih kupcev. Vpeljava izmenjave podatkov preko elektronske pošte je potekala počasi, kajti zaradi pomanjkljive opreme na nekaterih mestih sprejema pošte (marsikje še sedaj nimajo printerskih terminalov) je bilo potrebno za vsakega uporabnika posebej določiti proceduro sprejemanja. Vendar pa je skoraj povsod tak način pretoka informacij zaživel, tako da si predvsem v Marketingu najbrž ne morejo več predstavljati dela brez terminala.
Elektronska pošta je rešila nekaj problemov - problem dostave podatkov ter ažurnost, vendar pa je narejena tako, da ne omogoča kreiranja take baze podatkov, po kateri bi lahko iskali, ki bi jo lahko poljubno obdelovali ter jo shranili za primere reklamacij in primerjav.
Ker take baze nujno potrebujemo, smo se v Službi kakovosti skupaj s Službo informatike lotili postopnega kreiranja takih baz, ki bodo za vsak izdelek oziroma obrat drugačne, kajti upoštevati je potrebno specifiko posamezne proizvodnje. V Novi valjarni smo imeli vedno probleme pri iskanju ter arhiviranju posameznih šarž, kajti številk je bilo veliko, prevzem ni potekal v istem vrstnem redu kot proizvodnja, zato so bile številke šarž velikokrat neurejene, tako da je iskanje točno določene sarže povzročilo navadno dosti problemov. Pri spremljanju kvalitete se v Novi valjarni izdelujejo dnevna poročila o izmetu, kjer je potrebno sešteti in klasificirati izmet vseh šarž, narejenih istega dne. Za vse šarže se izdela še poročilo o laboratorijskih meritvah, vsak teden se klasificira izmet po posameznih skupinah delavcev, na koncu meseca pa se naredijo še mesečna poročila končne kontrole ter izmeta. Pred izdelavo programa smo morali za vsako posamezno poročilo podatke vnašati posebej, velikokrat smo
iskali določene povezave med posameznimi šaržami tako rekoč na roke, medtem ko sedaj lahko šaržo zelo enostavno poiščemo. Pri pripravljanju programa je sodelovala Brigita Koklič, dipl. ing., ki je odgovorna za delo v metalurškem laboratoriju, program pa je izdelal v programskem jeziku Clipper Andrej Jazbinšek, programer v službi informatike. Velika ovira pri izdelavi in uporabi takih programov je pomanjkanje opreme, saj imamo še vedno premalo PC računalnikov, predvsem pa ti računalniki še nikjer niso povezani v mreže, kar je pogoj za boljši pretok informacij. Z nakupom novega velikega računalnika v službi informatike bomo mor-
V Cinkarni se postopoma opremljamo zlasti z osebnimi računalniki. To je velik pripomoček za hitrejše in sodobnejše opravljanje opravil na delovnem mestu. Postopno opremljanje delovnih mest pa povzroča težave, ker tisti, ki so računalnik dobili prej, bolj poznajo rokovanje s programi kot drugi, ki so ga prejeli kasneje. Zavoljo tega so se v PE Titanov dioksid odločili za tečaj iz računalništva, ki ima namen poenotiti znanje vseh, ki opravljajo z računalnikom. Tečajniki so spoznali tudi tiste operacije, ki jih računalniški programi še zmorejo.
Tečaj je vodil Roman Broz, inženir računalništva, ki vTita-novem dioksidu nasploh skrbi za to področje, razvija programe in daje podporo uporabnikom opreme. Tečajnikov je bilo štiriindvajset, zlasti so bili to tehnologi in vodje, pri tem je pohvalno, da se je tečaja udeležil tudi direktor poslovne
da ta problem deloma rešili, vendar pa bi za boljše delo in tudi včasih izkoriščenost računalnikov nujno potrebovali nekatere dobro organizirane lokalne mreže.
Tudi pri opremljenosti s softvva-rom imamo probleme, saj bi potrebovali več licenčnih programskih paketov, s katerimi bi nato lahko izdelovali programe, ki bi omogočali boljše in hitrejše delo. Za celovitejše rešitve na področju uvajanja ISO standardizacije pa bi bilo potrebno razmisliti o nakupu programskih paketov, ki bi nam omogočali hitrejšo ureditev ISO dokumentacije, brez katere se sistema integralne kontrole ne da postaviti.
Alenka Stepančič
enote, ki pa na svoji mizi še nima računalnika.
Roman Broz je tečajnikom razložil sestavo, zgradbo in delovanje računalnika, osnove operacijskega sistema DOS, okolje VVindovvs, večji del tečajnih ur pa je namenil spoznavanju urejevalnika besedil Word for Windows. Ker je selitev računalnikov nepraktična je za dvajset šolskih ur uspel dobiti v najem računalniško učilnico na Pedagoški šoli v Celju.
Takšno izobraževanje bi bilo prav gotovo nujno še za druge uporabnike v podjetju, če drugega ne, zato da bi bila draga računalniška oprema dodobra izkoriščena. Tako pa nekateri vseh osem ur ne odprejo računalnika, ker imajo bodisi prešibko znanje ali pa si ne utegnejo vzeti časa, da bi se naučili rokovanja z njim z zamudnejšo metodo, to je iz knjig.
OBISKI
Uspešen seminar
V učilnici šolskega centra je bilo 19. oktobra strokovno predavanje, ki ga je vodil dr. Janko Petrovčič iz Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani. Predavanje o merjenju temperatur v procesni industriji je poslušalo 38 vzdrževalcev iz 23 slovenskih podjetij. Seminarje v okviru Društva vzdrževalcev Slovenije in njegovega Odbora za izobraževanje organiziral vodja tega odbora naš sodelavec Evgen Zgoznik. Sodeč po izidih ankete, ki sojo semina-risti izpolnjevali po končanem predavanju, je bila organizacija zelo dobra, najbolj pa so bili zadovoljni s predavateljem in izbrano temo.
TITANOV DIOKSID
Računalniško izobraževanje
POSLOVANJE
Gospodaijenje v letu 1995
Izteka se letošnje leto, v katerem si je država postavila ci-Ij-bistveno znižanje inflacijske stopnje glede na predhodno leto, 4-5-odstotno rast bruto domačega proizvoda, ki naj bi temeljila predvsem na izvozu in naložbah, 3-4 odstotke višjo produktivnost dela, najmanj za odstotek višjo zaposlenost, bruto plače pa naj ne bi preraščale okvirov produktivnosti dela. Gospodarska gibanja v letošnjem letu kažejo, da se postavljeni cilji države v glavnem izpolnjujejo, z izjemo zaposlovanja, kjer nezaposlenost še vedno narašča.
Naše podjetje je za letošnje leto načrtovalo dvig proizvodnje za 6 odstotkov, znižanje zaposlenosti za 0,3 odstotke, zvišanje produktivnosti za 5,9 odstotka ter doseganje pozitivnega poslovnega uspeha. Gibanje vseh kazalnikov gospodarjenja ob izteku leta kaže na to, da bodo cilji v glavnem uresničeni.
PROIZVODNJA
Tudi v letošnjem letu se je proizvodnja prilagajala možnostim prodaje, kar je pomenilo stagnacijo proizvodnje tistih proizvodov, katerih predstavitev je bila otežkočena na tržišču oz. so bile prodajne cene pod rentabilnostnim izračunom. Dve leti trajajoča gospodarska rast v državnem merilu, ki je bila v veliki meri pogojena s konjukturo v mednarodnem ekonomskem okolju, se je odrazila tudi v predstavitvi naših proizvodov na tuja tržišča, kar je vplivalo na povečanje proizvodnje tistih proizvodov, ki jih je bilo možno izvažati. Ne glede na gibanje proizvodnje posameznih skupin proizvodov bo skupna proizvodnja v letošnjem letu višja, kot je bila načrtovana in tudi višja, kot je bila dosežena v preteklem letu. K temu je pripomogla proizvodnja v vseh poslovnih enotah, razen v PE Grafika, kjer se še vedno ni mogla nadomestiti izguba trga na bivših jugoslovanskih tržiščih. Najvišja stopnja rasti proizvodnje je bila v PE Titandioksid pa tudi PE Metalurgija ima doseženo nad povprečjem glede na preteklo leto kljub temu, da je bila v letošnjem letu ustavljena proizvodnja v obratu Keramika. Po zadnjih dosegljivih podatkih ugotavljamo, da je dejanska rast proizvodnje podjetja višja od rasti povprečne proizvodnje v državi.
PRODAJA IN CENE
V letošnjem letu je podjetje nadaljevalo racionalizacijo zaposlovanja in je tako v primerjavi s koncem preteklega leta nekoliko zmanjšalo število zaposlenih, kar je bilo doseženo pre-
dvsem z naravnimi odlivi. Kljub opustitvi nekaterih proizvodenj so se tehnološki viški reševali s prerazporeditvijo in prekvalifikacijo delavcev, tako da med letom ni bilo rednih odpuščanj
Ocena proizvodnje
delavcev. Pri novih zaposlitvah smo kadrovali predvsem delavce za potrebe proizvodnje in strokovni delavci, s čimer se je kvalifikacijska struktura zaposlenih v primerjavi s preteklim letom izboljšala.
V okviru zakonsko določenih možnosti je bila zagotovljena socialna varnost zaposlenih, kjer pa ne moremo prezreti visokih dajatev, ki so vezane na plače delavcev in na omejevanje možnosti izplačila plač od maja 1995 dalje.
Plače so se povečale v skladu z inflacijskimi gibanji in socialnimi sporazumi med delodajalci, delojemalci in državo in so bile redno izplačane v okvirih prejetih pravil podjetniške kolektivne pogodbe, ni pa bilo možnosti povišanja plač iz naslova povečanja produktivnosti dela. Ne-kolikšna možnost rasti plač je bila dosežena za zadnje trime-
sečje leta 1995, tako da bo tudi v našem podjetju dosežena realna rast bruto plač v primerjavi s preteklim letom, in to v okvirih 3.5 odstotnega realnega povečanja plač, kot ga je načrtovala država za gospodarstvo Slovenije.
NALOŽBE
V letu 1995 je bilo za razliko od preteklih nekaj let namenjeno nekoliko več sredstev za investicije, in to predvsem za nadomestitev in povečanje proizvodnih zmogljivosti ter izboljšanje ekoloških pogojev proizvodnje. Sredstva so bila vložena tudi v posodobitev računalniške opreme in je skupno za investicijska vlaganja porabljeno več, kot je bilo ustvarjenih sredstevz enoletno amortizacijo obstoječih objektov in naprav. Pri tej dejavnosti se podjetje zaveda, da brez investicijskih vlaganj v posodobitev proizvodnje in stalnega izboljševanja ekoloških razmer nima možnosti za obstoj in napredek poslovanja podjetja v prihodnje.
FINANCE in LIKVIDNOST
Za leto 1995 je značilno, da ima kljub racionalizacijskim ukrepom še vedno veliko sredstev vezanih v zalogah, in to nekoliko več v surovinah in materialih kot v gotovih proizvodih. To je pogojeno z nabavami surovin v večjih kontingentih zaradi dolgih transportnih poti, pri gotovih proizvodih pa zaradi proizvodnje na zalogo pri sezonskih artiklih. Če k temu dodamo še visoka investicijska vlaganja, lahko samo varčevalnim ukrepom na vseh področjih in zelo dobri prodaji v poletnih mesecih pripišemo zasluge, da se je skozi celo leto poslovalo brez resnih likvidnostnih težav. V podjetju ni bilo prisotnih blokad žiro računa, kot se je to zgo-dilo v velikem številu podjetij v državi, čeprav se že dalj časa
trajajoče finančne nediscipline v Sloveniji nikakor ne moremo znebiti. Boljša finančna disciplina je uvedena na zahodnoevropskih tržiščih, kar je pri precej visokem plasmaju naših proizvodov na to področje v veliki meri pripomoglo k dobri likvidnosti podjetja.
Vsekakor pa je bilo potrebno celo leto tekoče ukrepati in poslovati tudi s premostitvenimi krediti, da je lahko podjetje ostalo v vrstah tistih, ki svoje obveznosti do poslovnih partnerjev in delavcev redno izpolnjujejo, in to brez zamikov plačil.
USPEŠNOST
POSLOVANJA
Leto 1995 je bilo v znamenju priprav na lastninjenje podjetja, pri čemer ocenjena vrednost podjetja oz. družbenega kapitala na dan 1.1. 1993 v končni fazi do določene mere vpliva na rentabilnostni izračun poslovanja podjetja. Ne glede na to, da je šele proti koncu leta prišlo do predloga programa lastninjenja podjetja, pa je podjetje pri rednem poslovanju dosegalo ugodne poslovne rezultate. Po posameznih poslovnih enotah se ugotavlja različna uspešnost poslovanja, ki se je tudi menjevala iz obdobja v obdobje. Glede na to, da ima podjetje precej heterogeno proizvodnjo in da je več kot dve tretjini prodaje usmerjeno v izvoz, je na uspešnost poslovanja v veliki meri vplivala že prej omenjena tečajna politika države, ki je s svojimi ukrepi močno zmanjšala možnosti doseganja ugodnejših poslovnih rezultatov v podjetju.
V sicer boljših inflacijskih razmerah kot v preteklosti, saj je za leto 1995 predvidena samo cca 9-odstotna inflacija v primerjavi s koncem lanskega leta, je podjetje uspelo zadržati ocenjeno vrednost kapitala podjetja, ki je hkrati bodoči kapital delničarjev Cinkarne, na realnem nivoju, in pri tem poslovati še s pozitivnimi finančnimi izidi. To pomeni iz rednega poslovanja najprej nadomestiti višino inflacije in šele nato izkazati finančni rezultat. Vsi varčevalni ukrepi, ki so se izvajali med letom in prizadevanja za doseganje čim višjih prodajnih cen naših proizvodov, in s tem tudi višje prodaje, so se tako izkazali kot pozitivni, kar se odraža v dolgoročnem stabilnem poslovanju podjetja.
Marija Bernjak
CINKARNINA POT
K LASTNINJENJU
Obveščamo vas, da bomo v Cinkarni v začetku prihodnjega leta razpisali javni razpis za izvedbo posameznih načinov lastninskega preoblikovanja v skladu z odobrenim Programom lastninjenja Cinkarne Celje.
S posebnim obvestilom vas bomo v januarju tudi povabili na vnovčenje certifikata in potrdila za del neizplačanih plač v zameno za delnice Cinkarne Celje.
Cinkarna Celje je podjetje s 122-letno tradicijo v metalurški in kemični stroki. Ima pestro paleto dejavnosti na področju pigmentov, metalurgije, agro, grafike, gradbeništva in antikorozijske zaščite in predelave fiuoriranih polimerov in elastomerov.
V zadnjih letih intenzivno posodablja tehnologijo proizvodnje, velik del sredstev pa namenja tudi ekološkim naložbam.
Dosežena prodaja proizvodov v letu 1994 POSLOVNI PRIHODKI
Predvidena lastninska struktura na kapitalu podjetja
PREDVIDENA LASTNIŠKA STRUKTURA KAPITALA PREOBLIKOVANJA DRUŽBE
133 MILIJONOV MARK SKUPNI PRIHODKI 142 MILIJONOV MARK
GLAVNI IZVOZNI PROIZVODI:
-	TITANOV DIOKSID
-	TITANCINKOVI PROIZVODI ŠTEVILO ZAPOSLENIH 1530
* 76. mesto na listi
TRISTO NAJVEČJIH PO DOBIČKU
* 16. mesto na listi IZVOZNIKOV
L Sklad RS za razvoj
2.	Pokojninski sklad
3.	Odškodninski sklad
4.	Upravičenci iz interne razdelitve
19,53 % 22,37 % 9,77 %
in notranjega odkupa
5.	Upravičenci izjavne prodaje
6.	Denacionalizacijski upravičenci
32,33 % 13,68 % 2,32 %
PREDVIDENI NAČIN, OZ. KOMBINACIJA NAČINOV LASTNINSKEGA
PREOBLIKOVANJA
L Prenos navadnih delnic na sklade
2.	Interna razdelitev
3.	Notranji odkup
4.	Javna prodaja
40 % družbenega kapitala 20 % družbenega kapitala 26 % družbenega kapitala 14 % družbenega kapitala
Zaupajte nam, smo podjetje z zanesljivo prihodnostjo!
POSTANIMO DELNIČARJI CINKARNE CELJE
VARSTVO OKOLJA
IZ POSVETOVANJA
Akreditacija
V službi za varstvo okolja se glede na novo zakonodajo s tega področja pripravljajo na akreditacijo ekološkega laboratorija. Objavljamo nekaj poudarkov iz posvetovanja o tej temi, da nam bo ta novost lahko bolj razumljiva.
Urad RS za standardizacijo in meroslovje je 24. novembra organiziral posvetovanje na temo "Postopki izvedbe in kriteriji za pridobitev akreditacije”.,
Z izdajo Zakona o standardizaciji (Ur. list RS št. 1/95) je postopek akreditacije postal zelo zanimiv, kar se je izkazalo tudi s številčno udeležbo na tem posvetovanju. Zakon namreč določa veljavnost pooblastil oziroma potrdil o usposobljenosti za posamezne pravne osebe in laboratorije le do pridobitve listine o akreditaciji na istem področju, oziroma najdlje do 31. 12. 1995 (oz. do prenehanja veljavnosti atesta). Načrtovano je sicer prehodno obdobje 2 do 3 let, vendar je interes posameznih vložnikov, da je to obdobje čim krajše.
1.	Kaj sploh je akreditacija?
Akreditacija je uradno priznanje usposobljenosti za opravljanje določenih dejavnosti.
V postopek akreditacije se lahko vključi:
—	vsak laboratorij, ki izvaja kali-briranje ali preskušanje,
—	vsak certifikacijski organ za certificiranje proizvodov, sistemov kakovosti, storitev oziroma osebja,
—	vsaka organizacija, ki izvaja nadzor.
Podlaga za delo na področju akreditiranja so standardi serije SIST EN 45000. Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje - Slovenska akreditacija (v nadaljnjem besedilu USM-SA) je organiziran in deluje v skladu s standardom SIST EN 45003.
Odločitev za akreditacijo ie vedno prostovoljna in temelji zgolj na poslovni odločitvi posameznega vložnika zahteve za akreditacijo. Tudi odločitev o obsegu akreditacije ie prostovoljna, glede na strokovne in tehnične možnosti ter poslovne želje. Za izvajanje preizkušanja, kalibriranja, certificira-nja in nadzora na reguliranem področju pa je akreditiranje predpisano z zakonom. Le akreditirane organe lahko pristojni minister določi za opravljanje dejavnosti na področjih, urejenih s tehničnimi predpisi.
2.	Pravna podlaga
V Sloveniji predstavlja pravno podlago za postopek akreditiranja laboratorijev, certifikacijskih organov in nadzornih organov Zakon o standardizaciji. Z zakonom je USM določen za opravljanje nalog nacionalne akreditacij-ske službe.
3.	Prednosti akreditacije
—	sta zaupanje v rezultate preizkušanja, kalibriranja, certificira-nja in nadzora ter
—	dostop do mednarodnih shem za vzajemno priznavanje certifikatov o kalibraciji, poročil o preskusih in certifikatov o skladnosti oz. o usposobljenosti ter potrdil o nadzoru,
kar pomeni:
—	zmanjševanje nepotrebnega ponavljanja teh postopkov in
—	prost pretok blaga, storitev in osebja.
4.	Pogoji za akreditacijo
Vložnik, ki želi biti akreditiran pri USM-SA, mora izpolnjevati zahteve, navedene v standardih serije SIST EN 45000. USM-SA pa izda dokumente, ki podrobneje tolmačijo zahteve teh standardov na podlagi ustreznih mednarodno uveljavljenih dokumentov in so na voljo v USM.
5.	Kako poteka postopek akreditiranja?
Postopek akreditiranja poteka v skladu z Navodilom o načinu izvajanja akreditiranja in o splošnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati akreditirani organi (Ur. list RS št. 46/95). Okvirna predstavitev poteka postopka je podana na diagramu.
6.	Akreditacijska listina
USM-SA izda akreditacijsko listino vsakemu vložniku zahteve, ki med postopkom akreditacije dokaže, da izpolnjuje zahtevane pogoje. Akreditacijska listina je dokument, s katerim USM-SA uradno priznava vložniku usposobljenost za opravljanje dejavnosti preskušanja, kalibriranja, certifi-ciranja proizvodov, storitev, osebja ali sistemov zagotavljanja kakovosti oziroma nadzora za tista področja in obsegu tistih dejavnosti, za katere je vložnik izrazil željo in izpolnil pogoje za pridobitev akreditacije.
Akreditirani organ se sme sklicevati na akreditacijo samo pri
opravljanju dejavnosti, ki so določene v akreditacijski listini.
7.	Stroški akreditacije Višino stroškov določa Uredba o pristojbinah in stroških za pridobitev in vzdrževanje akreditacije (Ur. list RS, št. 45/95).
V postopku za pridobitev se plačujejo naslednji stroški:
	SIT
prijavna pristojbina	40.000
predocenjevalni obisk	80.000
izvedba ocenjevanja	120.000
letno vzdrž. akredit.	60.000
izredni nadzor	60.000
Vsi ti zneski predstavljajo višino pristojbine za vsak dan ocenjevanja in za vsakega ocenjevalca, ki pri ocenjevanju sodeluje, odvisni pa so od področja in obsega zahtevane akreditacije. Poleg plačila pristojbin mora vložnik zahteve in akreditiran organ plačati tudi stroške postopka, ki so sestavljeni iz dnevnic in potnih stroškov ocenjevalcev.
8.	Standardi in izdani dokumenti za akreditacijo
1.	SLS EN 45001 Splošni kriteriji za delovanje preskusnih laboratorijev
2.	SLS EN 45002 Splošni kriteriji za ocenjevanje preskusnih laboratorijev
3.	SLS EN 45003 Splošni kriteriji za organe za akreditiranje laboratorijev
4.	SIST EN 45004 General crite-ria for the operation of various ty-pes of bodies performing inspec-tion
5.	SLS EN 45011 Splošni kriteriji za certifikacijske organe za področje certificiranja proizvodov
6.	SLS EN 45012 Splošni kriteriji za certifikacijske organe za področje certificiranja sistemov kakovosti
7.	SLS EN 45013 Splošni kriteriji za certifikacijske organe za področje certificiranja osebja
8.	SLS EN 45014 Splošni kriteriji za dobaviteljevo izjavo o ustreznosti
USM - SA dokumenti:
1.	A11 Laboratoriji - splošne zahteve za akreditacijo, delovno gradivo
2.	A12 Poslovnik kakovosti za laboratorije - vodila za pripravo delovno gradivo
3.	A19 Laboratorij splošne zahteve za akreditacijo - dodatek delovno gradivo
4.	A21 Certifikacijski organi -splošne zahteve za akreditacijo delovno gradivo
5.	A45 Področja kalibriranja, preskušanja, certificiranja in nadzora
Bernarda Podgoršek
Vzpostavitev stikov z USM-SA Osnovni informacijski paket Odločitev za pridobitev akreditacije
Dokumenti za akreditacijo in ročun za prijavno pristojbino
Zahtevo za akreditacijo, poslovnik in drugi dokumenti, plačilo prijavne pristojbine
Pregled popolnosti zahteve
Morebitne dopolnitve
Imenovanje vodilnega ocenjevalca
Ocena dokumentacije, dopolnitve, spremembe
Določitev in uskladitev datuma predocenjevalnega obiska
Račun in plačilo predocenjevalnega obiska
Predoccnjcvanje in morebitni korektivni ukrepi
Imenovanje drugih članov komisije
Planiranje in priprava na ocenjevonje
Določitev termina ocenjevalnega obiska
Izvedbo ocenjevalnega obiska
Korektivni ukrepfi)
Poročilo o ocen|evanju (skupno)
Račun/plačilo
Odločitev o akreditaciji
Morebitna pritožba
Redni letni nadzor
letna pristojbina, ročun/plačilo
MALA ŠOLA ZA DELNIČARJE
Značilnosti delniške dražbe
Približuje se čas, ko bomo postali delničarji. Postavlja se nam veliko vprašanj o tem kako bo potem, kaj kot delničarji v prihodnosti lahko pričakujemo in s čim računamo. Zato smo se v uredništvu odločili za kratko razlago nekaterih pojmov in značilnosti delniške družbe. Dragan Murovič, ki bo v prihodnje skrbel za organizacijo skupščine in drugih organov družbe, je razlago povzel iz knjige avtorja dr. Kocbeka Delnica in delniška družba.
DELNIŠKA DRUŽBA
Delniška družba je oblika kapitalske družbe, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice. Odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, delničarji pa za obveznosti družbe upnikom ne odgovarjajo. Delničarji uresničujejo premoženjske in članske pravice iz naslova vplačanega deleža (delnic) v osnovni kapital družbe. Omogoča delničarjem posredno ali neposredno udeležbo v upravljanju pridobitne dejavnosti, ne da bi od njih terjala tudi osebno odgovornost.
OSNOVNI KAPITAL IN PREMOŽENJE D.D.
Poleg premoženja družbe je pri d.d. pomemben še pojem osnovnega kapitala.
Osnovni kapital — število delnic x nominalni znesek delnic
Osnovni kapital pomeni za družbo in njeno poslovanje začetno in obenem obratno glavnico, za razmerja navzven pa jamstveno premoženje družbe za njene obveznosti.
Osnovni kapital mora biti najmanj tolikšen kot je razumno potreben za začetek opravljanja pridobitne dejavnosti. Po zakonodaji najnižji znesek osnovnega kapitala 3.000 tolarjev.
DELNICE
Delnice so temeljni opredelilni element d.d., ki se kaže v tem, da gre za družbo, ki ima osnovni kapital (osnovno glavnico) razdeljen na delnice.
Delnice so tudi kot listina in kot vsebina članskih pravic v družbi. Delnica pomeni tisti delni znesek, na katerega je razdeljen osnovni kapital. Delnica se mora glasiti na določen znesek, ki pa ne sme biti manjši od 1.000,00 sit (nominalni znesek). Delnice se lahko plačajo bodisi v denarju in sicer vsaj eno tretjino osnovnega kapitala bodisi s stvarnimi vložki.
Zakon opredeljuje delnico kot listino, ki je sestavljena iz treh de-
lov in kot vrednostni papir. Vrednostni papir je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku.
DELNICE KOT VSEBINA ČLANSTVA IN CELOTA PRAVIC DELNIČARJA
Premoženske pravice so:
—	pravica do dividende, torej do dela dobička
—	pravida do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju
—	pravica do prednostnega nakupa delnic novih emisij
Pravica do dela dobička je temeljna premoženska pravica, ki jo ima delničar. Delničarju pripada tisti del dobička, ki ustreza razmerju števila njegovih delnic ali pomeni ustrezni delež nominalnega zneska njegovih delnic z vsemi delnicami, kar se imenuje dividenda.
Dividenda se lahko izplača samo iz dobička, ustvarjenega v preteklem letu, ki je izkazan v bilanci v okviru letnega poročila, ali nerazporejenega dobička iz prejšnjih let. Pogoj za izplačilo dividend je torej izkaz dobička. Na-daljni pogoj pa je tudi, da ima družba oblikovane zakonske rezerve v višini 10 % osnovnega kapitala. O dobičku in s tem posredno o delitvi dividend odloča uprava, nadzorni svet in tudi skupščina.
Družba lahko izplačuje tudi vmesno dividendo, kar pomeni, da se izplača dividendo, še preden se dobiček dokončno z letno bilanco ugotovi in razporedi glede na predviden dobiček. Za vmesno dividendo se sme izplačati največ polovico zneska, ki ostane od predvidenega dobička po oblikovanju rezerv.
ORGANI DELNIŠKE DRUŽBE
—	UPRAVA
—	NADZORNI SVET (če je pov-
prečno število zaposlenih na leto večje od 500)
- SKUPŠČINO
Uprava je organ družbe, ki združuje dve funciji-poslovodstvo in zastopanje d.d.
Uprava je lahko bodisi individualni ali kolektivni organ.
Le če družba nima nadzornega sveta mora biti sestavljena najmanj iz treh članov.
Sestavo in število članov uprave določa statut. Ni nujno, daje član uprave hkrati tudi delničar. Upravo imenuje nadzorni svet. Nadzorni svet imenuje tudi delavskega direktorja.
Ce ima uprava več članov mora imeti predsednika uprave na predlog sveta delavcev.
Nadzorni svet ima funkcijo nadzorstva nad vodenjem družbe.
Nadzorni svet je kolektivni organ in ga sestavljajo najmanj trije člani.
Ima dve vrsti članov, in sicer člane, ki zastopajo interese delničarjev, ter člane, ki so predstavniki delavcev v družbi, prek katerih se uresničuje sodelovanje delavcem pri upravljanju družbe, vendar ne sme biti manjše od tretjine članov nadzornega sveta, kjer je zaposlenih do tisoč delavcev, in ne manjše od polovice članov nadzornega sveta v družbi, kjer je več kot tisoč delavcev. Predstavnike delavcev, ki so člani nadzornega sveta, izvoli in odpokliče svet delavcev in s tem seznani skupščino. Člane nadzornega sveta, ki zastopajo delničarje pa voli skupščina. Pri članstvu v nadzornem svetu je pomembno to, da so v njem strokovnjaki z vseh področij.
SKUPŠČINA
Skupščina družbe je organ d.d., v kateri delničarji praviloma uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe. Vodenje d.d. ne pripada skupščini ampak upravi. Skupščina je sestavljena izključno iz delničarjev oz. njihovih zastopnikov. Skupščina se sestane vsaj enkrat letno, ki praviloma sledi zaključku poslovnega leta. Zasedanje skupščine praviloma skliče uprava. V določenih primerih lahko skupščino skliče nadzorni svet, ali pa manjšina delničarjev. Sklep o sklicu skupščine se mora objaviti v ustreznem glasilu kot to določa statut in to vsaj mesec dni pred predvidenim zasedanjem. Ob sklicu se objavi dnevni red, predlogi sklepov.
Gradivo se ne objavlja. Delničarji predlagajo lahko tudi spremembe ali dopolnitve dnevnega reda in sicer tisti, ki imajo vsaj 5 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Rok za predlaganje spremembe je 10 dni od objave sklica skupščine.
Na skupščini je treba sestaviti seznam pravočasno izdelati in tudi sicer skupščino tehnično izvesti, zakon omogoča da se pogojuje udeležbo na skupščini s tem, da se delnice shranijo najkasneje deset dni pred skupščino na način kot to določa statut ali pa, da se delničarji pred skupščino prijavijo (do 3 dni pred zasedanjem). Glasovalno pravico lahko na skupščini uresničuje delničar sam ali pa po pooblaščencu. Pooblastilo mora biti pisno,pri čemer je treba pooblastilo predložiti družbi, pri kateri je shranjeno.
Pri d.d. kot bo Cinkarna se v praksi uresničuje glasovalna pravica preko pooblaščencev že zaradi same izvedbe skupščine. Nemogoče oz. zelo težko bi bilo organizacijsko tehnično izvesti skupščino pri 3.000 delničarjih, če bi se delničarji posamezno udeležili skupščine. Seveda pa to pravico imajo. V dosedanji praksi določeno število delničarjev pooblasti pooblaščenca, ki jih bo zastopal in glasoval na skupščini. Kako bo glasoval, pa je seveda dogovor med delničarjem in njegovim pooblaščencem.
Skupščina lahko sprejme sklepe, torej veljavno odloča, pod pogojem, če je na skupščini navzočih najmanj 15 odstotkov delničarjev z glasovalno pravico. Pri tem se ta kvorum ne ugotavlja po številu delničaarjev, temveč po osnovnem kapitalu.
Torej skupščina je sklepčna, če sta navzoča na primer samo dva delničarja ali pooblaščenec, ki ima v posesti 15 odstotkov vseh delnic oziroma delnic, ki pomenijo 15 odstotkov vsega osnovnega kapitala.
Če je recimo osnovni kapital milijon tolarjev je skupščina sklepčna, če imajo delničarji, ki so na skupščini za 150.000 tolarjev delnic. Če pa skupščina ni sklepčna se lahko na ponovnem zasedanju skupščine veljavno odloča ne glede na višino zastopanega kapitala, kar pomeni, da lahko sklepe sprejme že samo en delničar z eno delnico z glasovalno pravico.
Načeloma ima vsaka glasovalna delnica en glas. Glasovalna pravica se uresničuje glede na nominalne zneske delnic,, torej je potrebno v statutu opredeliti, da ima en glas določen nominalni znesek delnic, (npr. na vsakih 1.000 sit nominalnega zneska delnica zagotavlja en glas).
Ugodnosti, ki jih daje podjetje posameznikom
SEKUNDA ZA CINKARNARJE IN CINKARNIŠKI JEZIK
Rubriko ureja: Zoran Pevec
Sporočanje
Iz slovničnega dela naj tokrat navedem naslednje misli, ki so še najbolj podobne mislim v zvezi s slovničnim terminom „sporočanje”:
Naša (človeška naloga je, da sporočamo svoje misli in jih v tej ali oni obliki spravimo v javnost, saj so prav te del naše misleče osebnosti. Vsak izmed nas je suženj svojega jaza; z živo besedo nikoli ne moremo izražati abstraktnih idej brez posebnih pritiklin; naposled nam je resničnost, ki jo vidimo, nedojemljiva, ko pa se v nas nalomi, namesto da bi jo mi odsevali. Zato se resničnost v nas deformira, razobliči, celo izmaliči in sicer v vsakem jazu po svoje.
Tako pride posameznik do sodbe, da postanejo tudi zamisli, ko govorimo, osebne, spremešane z vsem drugim, kar je v nas, predvsem pa s čustvi in afekti. V zamislih se odražajo naše želje, nagibi, čustva, namere, skratka ves naš volitivni jaz, z vsemi svojimi strastmi in nagoni. In prav to nas žene v akcijo in uveljavljanje s pomočjo besed. Povprečen človek tako med govorjenjem sprevrže zamisli v svoje namene, to pa je lahko v marsikakšnem položaju vsaj zavajajoče, če ne še kaj hujšega. Prav zato si mora vsak posameznik pri sebi ustvarjati čim bolj svoje mnenje; tuje mnenje pa mu mora biti pripomoček za lažje razmišljanje in razumevanje.
Zakaj smo radi Cinkarnami?
Kadar govorimo ali razmišljamo o tem kaj imamo ali nimamo radi, moramo pri obravnavi opredeljenega predmeta vzeti v obzir čim več stvari, da bi lahko bili čim bolj objektivni. Vsak izmed nas je po svoje suženj svojega jaza, zato k vsaki podobi sodi kopica oblik, vsaka s svojimi potezami in posebnostmi in vsaka s svojo teoretično osnovo. Pričujoči tekst je zato potrebno razumeti kot enega od mnogih možnih razmišljanj.
Prihod v podjetje
Za večino ljudi je prvi kontakt zelo pomemben. Tako je verjetno tudi s prihodom v podjetje. Ko sem pred približno petnajstimi leti prišel v naše podjetje, sem mislil, da sem pesnik na začasnem delu v Cinkarni. No, pesnik sem še vedno, glede na delovno dobo v Cinkarni pa seveda ne more biti več govora o kakršnikoli začasnosti. Vseeno, važno je, da se človek počuti dobro, potem nekako gre tudi vse ostalo.
Moj začetek v Cinkarni je bil ze-
To je seveda odvisno od novih sodelavcev in tudi od nas samih. Ker zopet lahko izhajam le iz svojih izkušenj, moram povedati, da sem začel delati v planski službi. Razen enega ali morda dveh, smo bili v glavnem sami zelenci. Približno iste starosti, zagnani za delo, še bolj za zabavo. Sožitje ožjega delovnega okolja je bilo enkratno in kljub občasnim nerodnostim pri delu, lahko danes brez dlake na jeziku napišem, da sem prav v tistem obdobju, rad postal Cin-karnar.
Mislim, da sem klub pomislekom, ki jih ima mlad, novozapo-slen človek, o delovnem okolju,
lo ugoden. Na delo me je sprejel prijazen kadrovnik (morda sta bila kar dva, ne spomnim se več točno), ki mi je razložil potek vklu-čitve v podjetje, opravil osnovne formalnosti in me predstavil službi, kjer sem pričel delati. Skratka, če sodim po sebi, lahko rečem, da je začetek za nove Cin-karnarje verjetno prijeten in zaradi tega v posamezniku ne more povzročiti neugodja, ki bi lahko bilo vzrok za slabo mnenje o podjetju.
postal rad Cinkarnar, tudi zaradi širšega območja dela.
Največ sem sodeloval z računalničarji, računovodstvom, Marketingom, PE Grafika, PE Energetika in delno tudi PE Transport. Ljudje, s katerimi sem kontaktiral, so bili večinoma tako pristopni, prijazni ter delovno konstruktivni, da se skorajda ne morem spomniti večjega konfliktnega problema. Moje razmišljanje o tem, da sem rad Cinkarnar, se je tako le še poglobilo.
Če torej razmišljam tudi iz tega vidika, lahko sklepam, da so druge delovne sredine enako prijazne za začetnika, kot je bila moja. Pozitivno torej.
Mislim, daje ugodno poskrbljeno za letne dopuste v počitniških domovih, poskrbljeno je za osnove varstva pri delu, izredna je ponudba malice ipd.
Mislim, da ni večjih problemov pri različni pomoči pri zmernem sponzoriranju določenih priredi-
Plača
Kadar človek razmišlja o prijetnosti svojega delovnega okolja, vedno pomisli tudi na plačo. Toda lepo vas prosim, kdo na tem svetu je pa sploh zadovoljen s svojo plačo. Pogovarjam se z ljudmi, ki so na nižjih delovnih mestih - plačo imajo premajhno, potem se pogovarjam z ljudmi približno srednjega sloja - plačo imajo premajhno, enako je tudi z vsemi ostalimi na višjih delovnih mestih.
Slab zrak
Slab zrak - tudi tega se človek z leti navadi. Mislim, da Cinkarnarji v šali radi rečemo, da se nam v gorah kar malo vrti od „prečiste-
Sesuvanje
Jasno je, da ima vsak človek kakšno napako. Nihče na svetu ni idealen. Ljudje, ki jim pravimo, da sesuvajo, imajo to značilnost, da poiščejo kakšno slabo lastnost sodelavca in jo potem ob vsaki priložnosti poudarjajo in razglašajo na velik zvon. Spravili vas bodo v slabo luč prej ko trenete z očmi. Ponavadi je celo tako, da imajo tisti, ki sesuvajo, sami toliko na-
O tem sem sicer že pisal v enem prejšnjih sestavkov. Vseeno - ne vem ali je to slučaj ali je takšna splošna situacija v Cinkarni, toda vsaj zase lahko rečem, da imam vse in ves čas takšne, da sem pravzaprav lahko kar zadovoljen. V dosedanjem delovnem obdobju
Tradicija
Tukaj sedaj lahko govorim le o osebni izkušnji. Cinkarnarja sta bila tudi moja starša, ki ju še danes vežejo na Cinkarno v glavnem lepi spomini. Prav to je še en razlog več, da sem tudi jaz rad Cinkarnar.
Če bi na koncu zaključil svoje razmišljanje o zadovoljnosti bivanja in delovanja v Cinkarni v pozitivnem ali negativnem smislu, bi to bilo samo izrazito osebno mnenje. Tako je verjetno tudi z vami. Zagotovo imate, tako kot jaz, tudi vi svoje mnenje v zvezi z opisanim razmišljanje. Res pa je, da naša
tev ipd. Meni in še nekaterim, je na primer s pomočjo nekaj dobrih prijateljic in prijateljev, tiskarne ter s privolitvijo direktorja uspelo celo izdati manjšo pesniško zbirko. Še en razlog več za „rad biti v Cinkarni”.
Navsezadnje si lahko hipotetično predstavljam človeka na kakšnem od direktorskih položajev -če se na primer primerja z nekom iz drugega podjetja, ki ima morda večjo plačo, je seveda takoj lahko nezadovoljen. Tako je pač to na tem svetu - denarja ni nikoli dovolj. Plača je zato morda, lahko vzrok za dobro ali slabo počutje v Cinkarni.
ga" zraka. Ne, samo zaradi slabega zraka nismo nič manj radi Cinkarnarji.
pak kot mlad pes bolh. S tem, ko poudarjajo vaše napake, prikrijejo svoje. Najbolj žalostno je, da proti takšnim ljudem pravzaprav ni pravega orožja - še posebej, če sami nimate teh lastnosti gledate zviška, zamahnete z roko in se obrnete vstran. Vsekakor pa je res, da boste zaradi podobnih dogodkov vedno manj radi Cinkarnarji.
v podjetju sem po nekakšnem naključju enkrat zamenjal delovno mesto, tako da imam že kar nekaj izkušenj s sobivanjem z različnimi sodelavci, šefi ipd.
Če je podobno tudi z vami, seveda tudi nimate bistvenih pripomb.
sreča in zadovoljstvo nista seštevek nekih dejavnikov in tudi posploševanje je lahko zelo relativno. Naj v potrditev takšnega razmišljanja navedem dr. Trstenjaka, ki ga domnevam večina Slovencev in s tem tudi Cinkarnarjev, vsaj malo pozna. Napisal je, da seštevanje plusov in minusov v življenju ne velja veliko, saj zadošča že najmanjša črna pikica in vsi plusi so v trenutku izničeni.
Ostanite še naprej z nami tudi v letu, ki prihaja - radi ali neradi Cinkarnarji.
Novo delovno okolje
Direktoiji, šefi, sodelavci
IZ LIKOVNIH RAZSTAV
Stane Petrovič Čonči v nežnih tonih
V glavni jedilnici seje v novembru predstavil slikar Stane Petrovič, ki mu pravijo Čonči. Razveselil nas je z razstavo svojih del v olju. Prihaja iz Celja, na Lopati ima namreč svoj atelje. Končal je strokovno šolo za črkoslikarstvo in se likovno izobraževal pri nekaterih znanih likovnih pedagogih na slikarskih kolonijah doma in v tujini. Služboval je v Izoli, Kopru in Trstu. Od leta 1976 pa se je aktivno ukvarjal tudi z ustanavljanjem in vodenjem služenja likovnih ustvarjalcev v Celju. Sedaj dela kot samostojni oblikovalec in črkoslikar - grafike. Razstavljal je že v številnih mestih v Sloveniji in tudi v tujini, sodeloval v različnh alikarskih kolonijah ter prejel številna priznanja, zadnje leta 1992 v Dobrni.
PREMESTITVE
Omenjamo le tiste iz PE v PE.
V oktobru so bili premeščeni trije delavci izTitanovega dioksida v Metalurgijo in to: Nazmi Jahiri, Dragutin Gašparič in Viktor Mlakar. Marija Nareks iz Grafike dela sedaj v službi kakovosti. V novembru pa je bilo kar trideset premestitev izKeramike. Največ delavcev je bilo premeščenih v kisline in valjarno. Ivan Zagoran-ski pa je bil premeščen iz Titanovega dioksida v Metalurgijo.
JUBILEJI
Jubilejna leta so v septembru, oktobru in novembru dosegli: 30 let: Ivan Acman, Stanko Gloser, Milan Janžovec, Božidar Kovačevič, Irena Rojc, Radivoje Šajinovič, Alojzija Brinovec, Baki Jahiri, Franc Korez in Roman Hujdec.
20 let: Milena Cunjak, Milan Hojnik, Stanislav Vodušek, Januš Takač, Slavko Kukič, Srečko Romih, Stanko Beloševič, Milan Rošer, Mato Sigurnjak, Zvonimir Pavič, Angela Guček, Jože Ka-ker, Viktor Topolovec, Veseljko Ilič, Mirko Šarac, Armand Bre-žnik in Julko Kolar.
10 let: Darko Kračun, Dušan Damjenič, Vesna Gabršek, Zdenko Virant, Jurij Škornik, Zvone Marčen, Marko Vrbnjak, Mladen Pernjek, Boris Novak, Aleksander Lončarevič, Franc Kačičnik, Majda Erjavec, Cvetka Prah, Ivan Skledar, Irena Smole, Ivan Kandužer, Dušan Arčan in Jani Sotošek.
ABRAHAMOVCI
V septembru, oktobru in novembru so slavili:
Dragan Dragomirovič, Vincenc Tajnšek, Mihael Zdolšek, Marija Žerok in Ivan Jelen.
VSEM ISKRENO ČESTITAMO!
Zahvale
Kadrovske novice
VSTOPI
September:
V Titanovem dioksidu so zaposlili pripravnika Branka Leška, v Grafiki Maksa Poličnika in Kemiji v Mozirju Primoža Pangerla.
Ob izgubi moje drage žene Melite Mohorko se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem PE Grafike, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči mož Dušan
Ob boleči izgubi dragega očeta Alojza Rozmana, se iskreno zahvaljujem sodelavcem PE Transport, za darovano cvetje, izrečeno pisno in ustno sožalje, ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hči Marija Jevšinek
Oktober:
V	Titanovem dioksidu so zaposlili še enega pripravnika Boštjana Seliča in dva delavca v proizvodnji Janeza Pokelška in Sergeja Tajnška.
November:
V	Titanovem dioksidu se je zaposlila pripravnica VI. stopnje Marta Šilar in delavec v proizvodnji Aleš Sevšek. V Veflonu pa so na novo zaposlili gumarja Janeza Pintarja.
IZSTOPI
September:
Vojislav Arsovski, skupinovodja v Metalurgiji in Gordana Arsov-ska, delavka v proizvodnji Grafike.
Oktober:
Josip Gašparič, Zvonimir Pavič, Milan Pavič, Stjepan Viderščak, Dragutin Lenski, Dragutin Mohorko. Vsi so izstopili zaradi poteka dovoljenja.
November:
Tomaž Kač, tehnik v Titanovem dioksidu je odšel služit vojaški rok.
Dokler sam ne doživiš in občutiš bolečine, ne verjameš.. Lepo pa je vedeti, da še obstajajo ljudje s srcem, ki so sposobni se zamisliti - tudi meni se lahko in bo zgodilo...
Črno leto je za menoj, ostajajo le še spomini. S to mislijo se toplo zahvaljujem vsem sodelavcem za darovano cvetje in svečke, ter izrečena sožalja ob boleči izgubi očeta Franca Pukmeistra. Posebej se zahvaljujem vodstvu Vzdrževanja - metalurgija za razumevanje v času njegove bolezni in za to, da ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Marjan Pukmeister
Ob boleči in prerani izgubi dragega Alojza Gregoma se kolektivu Cinkarne iskreno zahvaljujemo za venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Družina Gregom
Ob boleči izgubi dragega očeta Jožeta Antlej, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebej hvala kolektivu Cinkarne Celje, sodelavcem službe Informatike in skladišča Marketing za darovano cvetje in sveče.
Hči Alenka in sin Jože
Ob boleči izgubi dragega sina Zdravka Pinjušič se iskreno zahvaljujem vsem sedanjim in nekdanjim sodelavcem Cinkarne za izrečena pisna in ustna sožalja, denarno pomoč, cvetje ter svete maše.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki se ga boste spominjali.
Oče Šime z družino
NA ZADNJI DELOVNI DAN
Delovne zgodbe naših novih upokojencev
Ivan STOJAKOVIČ, rojen leta 1939, se je v Cinkarni zaposlil leta 1962 najprej v stari valjarni. Pravi, da so bili tam hudi časi, saj je bilo delo težko, pa tudi sobot in nedelj je bilo bolj malo prostih. Skoraj po dvajsetih letih, ko smo dobili novo valjarno, je tudi on začel delati tam, kjer pa je bilo lažje, a le za spoznanje, pravi. Sploh je bilo veliko težav prvi dve leti, da so valjarno spravili v normalni tek. Delal je na blok progi kot skupinovodja, nadzoroval je štiri delavce, ki pa so se pogosto menjavali. Za tiste, ki so prišli na novo, je bila potrebna dodatna energija za uvajanje. Če je potem delo zapustil, kot daje bil trud zaman. „Mladi niso radi delali”.
Ivan pa je rad delal, vendar se je kljub temu odločil za predčasno upokojitev, saj so se razmere, ko se počutiš odveč, slabšale. „Takoje bolje, sedaj bom z veseljem skrbel za vinograd, hišo v Šmarju in čuval vnuke.”
Franc SLOKAN, rojen 1936 se je v Cinkarni zaposlil leta 1964 v investicijskem vzdrževanju. Ni obrata in vijaka, ki ga ne bi poznal. Začetek je bil izgradnja Humovita. Pravzaprav pa so ga v Cinkarni potrebovali za organizacijo žerjav-ne skupine, kar je tudi storil. Od prvega dne izgradnje je bil zraven, ko se je gradil Titanov dioksid. Takrat, pravi, da so delali kar po 32 ur neprekinjeno. Potem je prišla na vrsto valjarna, demontaža v Nemčiji in montaža tukaj, pa tudi vse projektiranje.
„Zame je bila Cinkarna čudovito podjetje, polno različnosti. Nobena šola ni toliko vredna kot to, da se na delovnem mestu lahko soočiš in spoznaš opremo iz vsega sveta. Znanje je bilo veliko vredno. Celo več, nikdar ni bilo nobene ovire za dodatno izobraževanje, le za rezervne dele je bila večna težava pomanjkanje denarja. Zato smo se v Vzdrževanju velikokrat kar sami lotili izdelave rezervnih delov. Imeli smo sloves - v Cinkarni vse dobiš, le ..rnušter" prineseš.
Franc SLOKAN
Franc je bil tudi velik inovator, zelo veliko zamisli je tudi ure-snišil, zato ne ceni le on tovarne, temveč tudi mi njega, saj se ga bomo mnogi spominjali kot izvrstnega delavca, polnega energije, ki je bil vedno takoj pripravljen pomagati pri odpravi težav. „Tudi mladi so sedaj takšni,” meni Franc in dodaja, da jim je treba dati priložnost, da se izkažejo, „tako kot smo jo imeli mi, ko smo bili mladi”.
V pogovoru je poudaril tudi pomembnost timskega dela, saj meni, da samemu sebi škoduješ, če iz nadutosti skrivaš informacije. Sicer pa je bilo to včasih in drugod, danes je drugače.
Po preteklih štiridesetih letih delovne dobe se bo lahko resnično spočil. Ko smo ga vprašali kaj bo delal v upoko-ju, je izstrelil kot iz topa: „Nič! Nikoli nisem imel nič časa”. Potem pa je dodal: „Morda pa bom še kaj zrisal, ali kaj popravil”. To mu res ne bo težko, saj zna delati vse, kot pravi,
kar ni zrasto na drevesu.
Mirko ONIČ, rojen leta 1931, seje v Cinkarni zaposlil kot diplomirani inženir kemijske tehnologije leta 1969. To je bilo takrat, ko so od Titanovega dioksida stali samo temelji. Njegovo delo je bil razvoj tega obrata od začetka do danes, ko je vmes v razvojni službi in nato zopet v Titanovem dioksidu snoval idejne projekte za posamezne posodobitve proizvodnje. V prvih letih je bil tudi na trimesečnem izpopolnjevanju v Franciji, kjer je spoznal metodo priučeva-nja v isti proizvodnji. Kot ra-zvojnika smo ga vprašali, kaj misli o zapiranju zastarele proizvodnje. Takole odgova-
Mirko ONIČ
rja: ..Zapiranje je razumljivo, pač pa ni nadomestila, novih programov. Morda je temu krivo premalo intenzivno razvojno raziskovalno delo v preteklosti, pa tudi marketing bi moral odigrati funkcijo aktivnega zbiralca idej”.
O prihodnosti Činkarne je prepričan, da bo imela še veliko težav. Mlajši bodo morali po njegovem mnenju biti zelo pridni in vztrajni, da bodo izpeljali vse naloge. Sicer pa je Mirko vedno poln novih zamisli in sposobnosti kritičnega opazovanja. V upokoju se bo, kot pravi, rekreiral na svojem ranču nad Dobrno, kjer mu raste preko sto trsov. Pa tudi vnuki pridejo na vrsto.
Ivan JURKOVŠEK, rojen leta 1936 v Celju je dolga leta v Cinkarni opravljal prav posebno delo, bil je osebni šofer direktorja. Ko po šestih mesecih ni več zdržal na občini, kjer je delal kot figurant na zemljiškem oddelku, je leta 1953 prišel vprašat za delo v organ-
ske barve. Pa so ga kar vzeli za mizarja. Nato je moral k vojakom. Po vrnitvi pa se je takoj vpisal na poklicno šofersko šolo, čeprav ga je zanimal poklic avtomehanika in začel kar voziti. Dobil je tovornjak, ki ga je vozil dve leti, nato nov kombi, s katerim je začel voziti takratnega direktorja investicij Mikuša. Nekega dne je moral v Ljubljano peljati še takratnega direktorja Čeha, potem pa ga je vzel kar za osebnega šoferja. Ta služba, ki jo je nato opravljal do upokojitve, vmes je zamenjal kar šest direktorjev, mu je bila pisana na kožo. Po njegovi osebni evidenci, ki jo je skrbno zapisoval, je prevozil skupaj kar 2,8 milijonov kilometrov, seveda službeno,
Ivan JURKOVŠEK
po cestah skoraj celotne Evrope.
Čeprav se je v tej službi dobro počutil, so nas zanimale tudi temne plati tega poklica. „Veli-ko je neprijetnega čakanja, ne glede na to, kakšno je vreme, in to je najhuje prenesti. Zgodilo seje, da sem čakal tudi po 13 ur skupaj. Potem pa so še razni pripetljaji na cesti”. Kaj pa nesreče? „Nekoč sem zletel s ceste, nasproti pa mi je priletela prikolica, ki seje odpela od tovornjaka. Za las sem se umaknil, v avtomobilu za menoj pa je bilo nato pet mrtvih”. Izvedeli smo, da kljub hitri in stabilni vožnji ni imel težav. Imel je nek neznan občutek za varnost, neko preroško zmožnost predvideti nevarnost in seji že vnaprej izogniti. Morda pa je to talent za vožnjo in pravočasne reakcije. Za varno vožnjo pa, kot pravi, je nujna tudi dobra oprema, za katero je redno skrbel, zlasti za gume in zavore.
„Med vožnjo se precej zbližaš z direktorjem,” pravi Ivan. Zelo
NA ZADNJI DELOVNI DAN
M
obremenjujoče zanj pa je bila dolga vožnja. Brez spanja je zdržal voziti tudi preko 2.500 km poti. Najraje je vozil ponoči, ko je malo prometa in se potem, ko je čakal, pošteno sprehodil, da je obdržal kondicijo.
Kljub čestim celodnevnim potovanjem si je ustvaril dve hiši, velik vrt in sadovnjak, kar skrbno obdeluje. Še vedno ima mizarsko delavnico, kjer je vedno dosti dela, tako, da bo aktiven še naprej.
Upokojil se je tudi Franc
Herta FRANC
JOŠOVC iz Prebolda, izmeno-vodjažlebarne, kije vCinkarni delal kar triintrideset let.
Herta FRANC, je v Cinkarni delala natanko 32 let in 19 dni. bila je planer v pripravi dela v PE Metalurgija in imela na skrbi izračun plač in materiala za to poslovno enoto. Upokojila se je predčasno, saj je ob koncu čutila, da nima perspektive. „Potem, ko si starejši, je vse manj priložnosti, treba pa je tudi dati prednost mlajšim.” Sicer pa je bila včasih, ko je bila vCinkarni še organizirana športna in rekreacijska dejavnost, zelo aktivna. Sodelovala je na vseh sindikalnih športnih igrah in osvajala medalje,
zlasti v namiznem tenisu, kjer je vedno zmagovala. Sodelavcem želi, da bi se lepo imeli, ona pa se bo sedaj posvečala malemu vnuku.
Martin PAJEK, seje zaposlil bolj v poznih letih, saj je najprej delal doma na kmetiji. Petnajst let je delal kot operater v obratu Žveplove kisline. Ni mu bilo lahko, saj se je na štiriizmensko delo moral voziti z avtobusom domov v Bistrico pri Lisičnem. Poleg enajst ur odsotnosti z doma je moral
Leopold GUBENŠEK
Ivan KAKER
opraviti še en „šiht”, kmetovanje. Z dokupom let se je predčasno upokojil.
Leopold GUBENŠEK, rojen leta 1944 v Gorici pri Slivnici se je v Cinkarni zaposlil leta 1961. Razporejen je bil v Kemijo, delal pa je po vseh obratih, najdlje pa v obratu Hidro-sulfid. Tam je delal pri sušilnem bobnu leto in pol. Po treh letih je moral služit vojaščino, nato pa je prišel zopet v Kemijo in to v obrat Litopon. Tam je delal vse do leta 1969, potem pa eno leto kot mazač v Vzdrževanju. Leta 1970 se je ob nesreči močno opekel in zaradi invalidnosti bil prestavljen na lažje delo v mehanično de-
lavnico, kjer je delal do upokojitve. Doma bo sedaj opravljal svoj konjiček, skrbel za vinograd in živino, rad pa se bo spominjal sodelavcev, katerim želi vse najboljše.
Ivan KAKER, je delal od leta 1957 v mizarski delavnici v Mozirju. Po petih letih je le-to prevzela Cinkarna. Nato je štiri leta delal tudi v nekaterih obratih v Cinkarni v Celju, zato ga od starejših sodelavcev marsikdo pozna. V Kemiji v Mozirju pa je delal v skladišču,
kjer se je dobro počutil, saj je tam majhen kolektiv. Zadnje leto je delal kot vratar, pravi pa, da je to precej samotarsko delo. Nekaj let delovne dobe si je dokupil, celo preveč leto in pol, oddelal pa je 34 let. Doma na kmetiji pod Goltem ga namreč čaka še veliko opravil. Sodelavcem želi veliko zdravja in lepe plače.
MALICE
Kako se sestavka jedilnike
Nedavno so se nekateri pritožili nad enolično prehrano v naši kuhinji. Zato smo menili, da vas bo morda zanimalo kdo in kako sestavljajo jedilnike. Irena Selčan in Boris Mavec sta razložila, da vsak teden skupaj sestavita jedi, ki bodo na jedilniku naslednji teden, pri tem pa upoštevata razen kaloričnosti in pestrosti tudi pravilo, da se ena jed v enem mesecu ne ponovi. Seveda mora imeti vsak obrok tudi meso, zato se vrste mesa sicer ponavljajo, vendar so pripravljene v različnih omakah oziroma na različne načine. V enem tednu naj bi se zvrstile vse vrste mesa od svinjskega, prekajenega, mletega, govedine, rib in piščanca.
Enkrat tedensko, ponavadi v ponedeljkih, je na jedilniku jed na žlico. To imajo, sodeč po številu naročenih malic, zlasti radi delavci v proizvodnji. Narava dela, v nedeljo ni mogoča priprava za naslednji dan in ni dostave potrebnih sestavin, zahteva, da so takšne jedi navadno v ponedeljkih.
Pri sestavi jedilnika je treba upoštevati tudi transportiranje hrane v obratne razdeljevalnice, zato morajo biti jedi takšne, ki so primerne za pogrevanje. Tudi v glavni razdeljevalnici jedi stojijo nekaj časa v loncih, ker malica traja dve uri.
Irena in Boris se trudita, da bi bila hrana sveža, čim bolj okusna in zdrava, zato skušajo uporabljati čim manj maščob in podmetov. Izogibajo se tudi zmrznjeni zelenjavi, meso pa dobavljajo dnevno sveže.
Po tem, kako se zaposleni naročajo, smo ugotovili, da imajo najraje enolončnice, saj je takrat največ naročenih malic. Sicer pa je z naročanjem hud problem, preveč smo se razvadili in mislimo, da moramo malico dobiti tudi, če nanjo nismo naročeni. Najbolj disciplinirani pri tem so v Vzdrževanju in Marketingu.
Tedenske jedilnike arhivirajo, tudi mi smo jih za en mesec, pri pregledu pa smo ugotovili, da se niti ena jed ni ponovila, zato so pripombe o jedilnikih neupravičene.
Vsi v kuhinji vam tudi v Novem letu želijo dobertek
NASVETI
Ali ste bodoči darovalec organov?
PRVI ElE JE PRESADIL DR.C.BERNARD
V JUŽNOAFRIŠKI REPUBLIKI LETA
V naši državi, kakor tudi drugod po svetu, posvečamo veliko pozornosti in sredstev službi za transfuzijo krvi. V bolnišnicah mora biti krvi vedno več na razpolago, kajti nesreča in bolezen nikoli ne mirujeta.
Mnogo ljudi se zaveda velikega pomena in plemenite pomoči, ki jo dajejo bolniku, ko jim prostovoljno in brezplačno od časa do časa darujejo svojo kri. Tudi v našem podjetju ima krvodajalstvo že kar dolgo tradicijo in kar 117 naših delavcev redno daruje to življenjsko pomembno tekočino.
Za organizacijo krvodajalskih akcij je odgovoren Rdeči križ, ki tovrstne akcije organizira že od leta 1953 dalje. Vsako leto pripravi program krvodajalskih akcij, ki je usklajen z zdravstveno službo in neposrednimi organizatorji.
Poleg krvi, tega nepogrešljivega ..tekočega tkiva", pa se je predvsem v zadnjih letih in desetletjih pojavilo vprašanje presaditve posameznih človeških organov. Napredki v medicini in razvoj sodobne tehnologije omogočajo presajanje raznih življenjsko pomembnih organov, vendar pa obstaja veliko nesorazmerje med potrebami in možnostmi.
Presajanje organov člove-
škega telesa je v svetu že dolgo splošno sprejeta oblika zdravljenja tistih organov, pri katerih je funkcija zaradi različnih patoloških procesov tako opešala, da ne morejo več zadovoljivo opravljati svoje osnovne funkcije v telesu.
Prvo presajanje človeških organov sega približno 40 let nazaj, ko so pričeli s presaditvami ledvic. Po letu 1954 so tako presadili že več kot sto tisoč ledvic. V zadnjih desetih letih uspešno presajajo trebušno slinavko in kostni mozeg, v zadnjih petih letih pa so uspešno presadili več sto src in jeter. Pri nas v omejenem obsegu presajajo ledvice, kostni mozeg, kožo, kosti, ro-ženico, prav tako pa so izvedli tudi prvo presaditev srca.
Darovanje organov predstavlja izraz največje medčloveške solidarnosti in vzajemnosti in je povsem v skladu z moralnimi in etičnimi pogledi naše družbe.
Potrebe po darovanju organov so velike, zato je naloga Rdečega križa na tem področju, da motivira čim več ljudi in jih skuša pridobiti za to, da bodo po smrti darovalci organov.
Darovalec organov je lahko vsakdo, ki je zdrav in starejši od 18 let in je pripravljen darovati organe za presaditev. Pri
osebah, mlajših od 18 let, pa lahko v primeru smrti dovoli odvzem organov eden od staršev oziroma zakoniti skrbnik. Za darovanje posameznih organov ne obstoja zgornja starostna meja. Pomembnejša od kronološke starosti je t.i. biološka starost oziroma stanje organov. Tako je na primer za darovanje ledvic človek primeren tudi do starosti 65 let. Vendar pa vsakdo ne more prejeti vsakega organa. Med prejemnikom in darovalcem je potrebna čim večja tkivna sorodnost, ki je pogoj za dobro delovanje presajenega organa, kajti v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da organizem zavrne presajeni organ. Zavrnitev je naravni odgovor na tujek v telesu. Do zavrnitve lahko pride kadarkoli, še posebej neposredno po presaditvi.
smrt in dovoliti presajanje organov. Po zakonskem predlogu bi imeli za klinično mrtvega vsakega človeka, ki je zadobil življenjsko nevarno poškodbo in ga s pomočjo raznih aparatov vzdržujejo v stanju vegetativnega preživetja, medtem ko so možgani dejansko mrtvi.
Če ste se ali pa se še boste
IZKAZNICA DAROVALCA
V PRIMERU SVOJE SMRTI PODARJAM ORGANE SVOJEGA TELESA, QA 81 POMAGAL BOLNIM PREŽIVETI ' IN JIM POVRNITI ZDRAVJE
DAROVANJE ORGANOV REŠUJE ŽIVLJENJA!
Podpis darovalca:
Datum:
Izkaznico tmajts vodno prt tebi.
irfesHH'
Presajanje organov povzroča tudi določene pravne probleme, ki so privedli nekatere tuje zakonodaje do tega, da so jih uredile (Italija, Velika Britanija, ZDA...). Vendar pa so novejše presaditve organov, predvsem srca, sprožila gibanja za popolnejšo zakonodajo. Po sodobni teoriji lahko potreba opraviči presajanje z živega na živega človeka (presaditve ledvic, kostnega mozga), vendar pa je za to potreben izrecen pristanek dajalca in opravičena korist.
Za presajanje po smrti se pojavlja tudi problem določanja smrti in privoljenja za presaditev. Tako je bil 15. decembra 1947 sprejet poseben predlog, ki skuša definirati klinično
odločili za prostovoljno darovanje organov po smrti, se lahko obrnete na najbližji odbor Rdečega križa, kjer boste dobili podrobnejše informacije in tudi posebno izkaznico. V primeru možganske smrti se lahko bistveno skrajša čas do odvzema organa ali organov in s tem poveča uspeh presaditve, saj v tem primeru ni potrebno za dovoljenje iskati najbližjih svojcev, in to v času, ki je zanje najtežje.
Naj za v premislek končam z besedami, kot jih je zapisal prof. dr. Jože Drinovec: „Ste pripravljeni z darovanjem katerega od svojih organov rešiti življenje sočloveku?”
Oti Slapnik
POTOPIS
Potep po Kaliforniji
V veliko zadovoljstvo mi je, da lahko predstavim eno najbogatejših, narodnostno mešanih in demokratičnih držav na svetu, ki sem jo obiskala v poletnih mesecih. To so Združene države Amerike (ZDA), četrta največja država na svetu, ki se razteza od Atlantskega do Tihega oceana in vključuje Aljasko na daljnem vzhodu in Havajske otoke v Tihem oceanu. Sestavlja jo 50 zveznih držav, v katerih živi 247.498.000 prebivalcev (1.1989).
Različnost in pestrost držav je preobsežna, da bi jo lahko predstavila v tem potopisu.
Center poslovnega središča Los Angelesa
Kalifornija je zvezna država ob obali Tihega oceana in tako predstavlja ameriško okno proti Daljnemu vzhodu oz. zahodu. S 24 milijoni ljudi je najbolj obljudena država ZDA. Njen buren gospodarski razvoj se začenja po letu 1848, ko so jo Američani prevzeli od Mehičanov in je postala 31. zvezna država. Američani ne bi bili američani, če v tem priključku ne bi videli in skovali dobička, saj se prav v tem času začenja obdobje "zlate mrzlice”, ki je trajalo komaj desetletje, vendar je bila kljub temu veličastna, zmešnjav polna pustolovščin za celo generacijo vihravih ljudi.
Izostanki izumrlih mest so vidni še danes, prav tako pa tudi preusmerjeni vodni tokovi, do 200 m globoki jaški, izjedene skalne stene in kupi jalovine. Ob koncu petdesetih let 19. stol. je začela zlata mrzlica pojenjati, kajti dokler je bilo zlata dovolj, je bilo pridobivanje lahko, med ljudmi je vladalo zaupanje, kasneje pa so se razpasli zavist, pohlep, nestrpnost do domačinov, predsodki in povečani stroški pridobivanja. Tudi danes je za Američane ceneje kopati zlato v drugih državah in na takšen način ohranjati lastno zlato za čas, ko na svetovnih borzah ne bodo takšna nihanja in pretresi v cenah, kot so sedaj, ampak ko bo zlato imelo stalno visoko ceno.
Borzni pretresi pa niso edini pretresi, ki vplivajo na ameriško zmanjšano stabilnost, zlasti pri tleh, kajti velik ali manjši pretres oz. potres prizadene Kalifornijo skoraj vsak dan, saj je ta država območje potresno najintenzivnejšega delovanja na svetu. To vam lahko povem iz lastnih izkušenj, saj me je kar nekajkrat pretreslo in ustahovalo, čeprav so domačini na to odreagirali kot na nekaj vsakdanjega. Potre-snost je posledica horizontalnega drsenja Pacifiške plošče
ob prelomnem sistemu Sv. Andreja, ki je dolg 1300 km in poteka 10 km vzhodno od Los Angelesa, Northridgea (potres 6,4 po Rihtarju leta 1994), ravno čez center San Francisca in se končuje ob rtu Men-docino. Vsako leto Kalifornijo zatrese več 10.000 manjših potresov, vsakih sto let pa tod nastane potres z močjo okoli 8 stopnje po Rihtarjevi lestvici. Temu primerno imajo razvejano mrežo seizmološke službe, s predpisi urejeno protipotresno gradnjo že od leta 1924, hkrati pa sproti skrbijo za obveščanje in pripravljenost ljudi za morebitne potresne sunke, saj naj bi v prihodnjih tridesetih letih Los Angeles doživel potres, ki bi bil trikrat močnejši od potresa v Nort-hidgeu. Takrat upam, da vas in mene ne bo tam, vendar pa ta strah ne sme biti vzrok, da kdaj ne odpotujete tja in si ogledate mesto, preden ostanejo samo ruševine.
Los Angeles je največje mesto na zahodni obali ZDA, saj ima 2,9 milj. prebivalcev, skupaj s predmestji pa kar 7,5. Leži sredi bogatega sadno-vino-rodnega območja in prostranih petrolejskih polj, ki so me pozdravila kmalu po izvozu iz letališkega kompleksa. To je mesto, ki kaže izrazito dvojnost bogatega in revnega, kar pomeni, da se na eni strani bohotijo visoke stavbe multi-nacionalnih družb, pri katerih se kaže pomen trženja prostora v višino in območja prestižnih stanovanjskih hiš oz. vil, na drugi strani pa se razprostirajo obrežna območja srednjega in nižjega sloja različnih narodnostnih četrti, saj mesto predstavlja velik topilni lonec različnih narodov in kultur. Značilnost mesta je tudi v tem, da nikjer ne ugledaš stanovanjskih naselij v obliki blokov, ampak da ima vsaka družina, revna ali bogata, svojo hišo, pri čemer so seveda ogromne razlike. Za mesto je značilna
tudi filmska industrija v Holly-vvoodu, kjer imajo urejen poseben zabaviščni park za turiste, kjer doživiš filmske efekte svetovno znanih filmov, simulacijo potresa v podzemni železnici in veliko ostalih zanimivih stvari, ki kar srkajo od tebe dolarje, saj Američani spravijo dobesedno vse v denar. Sloves največjega pristaniškega in trgovskega mesta pa se drži San Francisca s 680.000 prebivalci.
Pečat mestu dajeta dva mostova, med katerima je najbolj znan Golden Gate, čigar kon-stukcijo gradi skoraj meter debel glavni kabel, ki je obešen na 210 m visoke stolpe, kar omogoča 24 m široko vozišče in sprehajalno pot. Posebnost mostu so vozni pasovi pri čemer vodijo zjutraj štirje v mesto in dva iz mesta, popoldan pa je ravno obratno, in plačevanje mostnine. Le-te ni potrebno plačevati na drugem najbolj znanem mostu, t.i. Oa-klandskem visečem mostu, kjer pa promet poteka dvosmerno po šestpasovnicah v dveh nadstropjih. Ogleda vredna je v mestu zobata železnica, China town, ulica homoseksualcev in hipijev, Alca-traz ter obilica "klošarjev” in "osebja", ki zadovoljuje nočne užitke poslovno preobremenjenim američanom. Pomembnejša mesta so še San Jose in San Diego (imena imajo po španskih misijonih), v čigar neposredni bližini je letalska baza Miramar s TOP GUN centrom za šolanje najboljših ameriških pilotov, ki imajo tamkaj najboljše pogoje, da postanejo vrhunski piloti. Imela sem veliko srečo, da sem si lahko skupaj s skupino ogledala to bazo, saj smo bili prvi iz vzhodne Evrope, ki so ji
dovolili ogled. Baza zavzema ogromno površino in še več zračnega prostora, saj je to največja baza v zahodni Ameriki,^ kjer letala neprestano vzletajo in pristajajo. Ogromne površine zahtevajo hangerji in razna skladišča ter uslužnostne in rekreacijske stavbe. V središču baze je ogromno golf igrišče, sredi katerega se nahaja radar, ki nadzoruje dogajanje na celotni bazi, tudi to, kdo zgreši luknjo pri igranju golfa. Za pilote, zlasti za njihovo fizično in psihično počutje, je resnično dobro poskrbljeno, vendar se morajo kljub temu odpovedovati mnogim stvarem, med njimi včasih tudi dobremu kalifornijskemu vinu. Kalifornija je resnično dežela vina, saj se po proizvodnji vina v svetu uvršča na šesto mesto, prav tako se lahko kosa z najboljšimi evropskimi vini. Vinogradništvo se je začelo že od evropske poselitve naprej, saj naj bi leta 1782 bila prva trgatev in pridelava vina za sakralne in morebiti tudi druge potrebe misijonarjev. Oče kalifornijskega vina je Madžar Ago-ston Horaszthy, ki je leta 1857 ustanovil Bueno Visto - vinograd in vinsko klet, ki ima še danes svetovno priznano kvaliteto.
K ameriškemu načinu življenja spada tudi to, da tujce že po prvem stiku obravnavajo kot stare prijatelje, v pogovorih so večinoma odkriti, zelo neposredni in povedo svoje mnenje brez zadržkov, pri čemer nič kaj ne pazijo na besedni zaklad, ki je poln t.i. "four - letter - word”, kot so "shit” in ”fuck”. Zlasti med študenti je to vsakdanjost, ki sem jo opazila pri vsakem srečanju z njimi. Sicer pa tudi nam ni to več tako tuje.
Barbara E. LESKOVŠEK, absolventka geografije
NAGRADNA KRIŽANKA
r ^ IGOR EFENKO	MATE- RIJA, TVAR	GEOMETR. POJEM	SPODBU- JEVALEC
K	^	's	4	>	^	S.	
MOLIBDEN
IDOL
SREDN.
VEKA
<>-
SREČNO
1996
LETO
	< SOLI MLEČNE KISLINE	? < OSEBA IZ BIBLIJE	r	"s ZVEZDA KI ZAŽARI
		
Y	S	r	S ^	J	?	S
Y	1	r	S	r	N
Y	1 K	J	f	“S	
	SKUPINA VOJAKOV	ITALIJ. REŽISER Carlo
		V	J
>	S	' D	/	N ^	V
r RAJKO " NAHTIGAL TANTAL K—J	? ■> S—<	r	S >	<
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
Vodoravno: VOKABULAR, IVANA KOBILICA, LETALO, VAAL, VISOKOREGALNI, RČ, RON, TOLA, ROV, PLATON, VIR, AD, OMEN, LIRA, DISKO, OBLA, KAPETAN, LLANO, VAPITI, AMERIČANKA, TAJNIKAR, VARONA, ŽAR, ALEKSIJA.
NAGRAJENCI PA SO:
Melita TRAMŠEK iz Službe kakovosti, ki prejme 1. nagrado, 2. nagrado prejme Rudi AHČAN iz Investicijske službe, 3. pa Darinka ŠPACAPAN iz DE Marketing.
Vsem iskrene čestitke, drugim pa veselje in srečo v bodoče! Rešitve te križanke sprejemamo v uredništvu do 10. februarja 1996.
TA VESELA STRAN
Čemu se smejemo Cinkamaiji
-	Zakaj se bojiš lastninjenja?
-	Ker ne bom mogel več toliko v bolniško!
REBUS
CC + D.o.o. = 2 OD
LOVIŠČE
Fabrika je lovišče, kjer država tolarje išče, in če gospodar kozla ustreli, vlada sladko se smeji.
Zrcalce, zrcalce na steni povej, \Q C) kje v fabriki tak šef živi, ki ti pošteno zaprmej, zaslužen DP dodeli?
OD ALI PLAČA
-	OD ni plača?
-	Če mene vprašaš se nič ne splača!
Nekaj jih v službi zeha še več doma boleha... Konec tovrstnih bo odlik, ko znan bo novi lastnik...
Čudna je takšna vaga,
kjer 20 odstotkov od 80 več velja,
kapitalizem je resnična zgaga,
ki z dobičkom se marsikdaj poigra...
JELOVICA
Ali firma ali sklad?
Le kaj nas čaka izza vrat? Upam, da ne šah - mat!
J
Tan, taj, hi, čan, široki nasmeh, poševne oči, Veflon že ve kod in kam, pač tja, kjer milijarda ljudi živi!
CILJ
Če nam ne bo uspela prodaja na Kitajsko bomo imeli vsaj kitajsko kuhinjo!
PO POLŽJE
Ziher je pač ziher, to velja, lastninjenje nam usoda ne bo ušla če polž na polža naleti, dobiček nam iz rok polzi...
- Kaj misliš, od kod je ta cev?
DOHODNINA
-	Kaj res dobimo trinajsto plačo?
-	Se hecaš, že dvanajsto so nam vzeli!
ZA BOLJŠI TEK
Malica telesno je hranilo, razstave pa mamljivo poživilo!
V LASTNO SKLEDO
-	Kakšno literaturo zaposleni v Cinkarni najraje berejo Cinkarnar, Informator ali Sindikalni informator?
-	Jedilni list!
Kje smo bili in kam gremo
Pohodniki na Bohorju
VABILO NA DRUŽINSKE IZLETE
Pohodniški izlet na Bohoiju za nami, prihodnjič ponoči na Celjsko kočo. Pa potem?
Ujeli smo čudovito soboto, v Celju vetrovno, na Spodnjem Zasavskem pa prav prijetno in sončno za nezahtevni in časovno kratek izletniški cilj. Z avtobusom smo se peljali mimo Brestanice, nekdaj znanega Rajhenburga, kjer smo že od daleč videli grad na starem hribu nad Savo. Potem še pogled na cerkev sv. Mohorja in propadajoči spodnji grad, pa še eno cerkev lurške Matere, ter novo baročno cerkev Janeza Krsnika. Po dveh urah hoje iz Senovega smo bili na koči na Bohorju na višini 898 m. Koča stoji pod vrhom Plešivca (915m).
Medtem, ko je polovica izletnikov ostala pri toplo zakurjeni kmečki peči in prepevala prelepe slovenske pesmi - z nami so bili nekateri znani glazbeniki - muzikantje, smo drugi odšli pol ure hoda navkreber na tam najvišji Veliki Javornik. Sega že preko tisoč metrov. Na vrhu nismo imeli posebnega razgleda, ker je bil vrh porasel z grmičevjem in gozdom. Našli pa smo »skrivnostne razbitine nekega letala«. Navzdol po travnih površinah in skozi gozdove, ki so bili čudovito jesensko obarvani, smo prišli hitro, malce utrujeni a ne dovolj za pojedino, glazbo in ples na kmečkem turizmu v Senovem. Lepih doživetij je bilo konec, so pa ostali lepi spomini in ravno prav razgibano telo.
KAM PRIHODNJIČ?
Celjska koča pozimi in ponoči!
Cinkarniški izletniki se bomo pridružili celjskim planincem, ki se že tradicionalno dvanajsto leto odpravljajo ponoči z bakljami in svetilkami na Celjsko kočo. Pohod bo v petek 29. decembra 1995 ob 16. uri izpred Gasilskega doma v Pečovniku. Tam nas bodo čakali cinkarniški vodiči, na čelu z Ludvikom Stoparjem, ki nas bodo vodili vse do cilja, kjer bo po okrepčilu komisija PD Celje izbrala najlepšo in najstarejšo svetilko. Manjkalo ne bo presenečenj, pravega »cerkvenega obreda«, plesa in zabave. Ko pridemo ob jutranjem svitu v dolino, bomo imeli čas za spanje, saj nas bo večina na zasluženem dopustu.
Pridružite se nam tudi prihodnjič!
Tudi prihodnje leto ne bomo odnehali z izletniško dejavnostjo. Januarja bomo šli smučat, februarja pa bomo obiskali Celjsko kočo preko Resevne in Svetine, nato pa Arehovo peč v sosednji Avstriji. Spomladi bomo obiskali Golico, kjer bodo prišli na svoj račun fotografi, 6. julija bo tradicionalni pohod na Kamniško sedlo, 23., 24. in 25.. avgusta pa na vrhu, kjer smo cinkarnarji nepogrešljivi, Triglava.
Vmes bomo šli tudi na Štajerski triglav, 2350 m visoko Ojstrico, nato na Grintavec pa še kam. Izlete bomo združili s koristmi. Poslušali bomo naprimer predavanja iz zeliščarstva, gobarjenja, med potjo bomo obiskali kakšen kulturno-zgodovinski spomenik.
Predvidoma bodo izleti vsak mesec, vsako tretjo soboto v mesecu. Udeležili se jih boste lahko vsi, povabili boste lahko tudi svoje najdražje in prijatelje, mi pa bomo poskrbeli za organizacijo. In kdo smo mi? Vsi, ki bi radi, da takšen načrt drugo leto izpeljemo in smo pripravljeni pri tem pomagati, smo ljudje dobre volje. Informacije o načrtovanih izletih vam bomo sporočali preko Informatorja, Cinkarnarja ali oglasnih desk, prijavljali pa se bomo pri Ludviku Stoparju. Najpomembnejše pri tem je, da se družimo, se rekreiramo, učimo in zabavamo hkrati.
Pridružite se nam, vabljeni ste vsi brez omejitev!