NAZORJEVA 13. 6310 IZOLA CENA 10C H I' jpf SKOK V IZOLO (Mef) Od Ljubljane do Izole je danes dobra ura vožnje, čez nekaj let bodo meščani našega glavnega mesta pri nas v dobre pol ure. Pa tudi za tiste s Štajerske in celo za morja željne Avstrijce bo slovenska obala in Izola z njo bližje kot je treba danes potovati od Izole do Bovca. To seveda pomeni, da odhod na morje ne bo \ei nikakršen dogodek par excellence pač pa čisto običajni vikend ali celo popoldanski izlet, skokec v bazen, ribja večerja in hitro nazaj v sivo vsakdanjost. Tega dejstva se naši turistični delavci, gostinci in trgovci sploh še ne zavedajo, še vedno so vsi naravnani na nemškega {C Banka Koper turista, ki pride k nam na tedenske hotelske počitnice. Takšen, popoldanski turist, pa je seveda čisto drugačen od prej omenjenega tedenskega dopustnika. Njegov čas ni omejen na turistično sezono, pride tudi februarja ali novembra, zato pričakuje, da bomo vedno pripravljeni nanj. Predvsem pa je pomembno to, da ga ne zanimajo zvezdice hotelskih ali zasebnih sob. Zanima ga dobra in vsestranska gostinska ponudba, zanimajo ga trgovine in morda še kakšna kulturna ali športna prireditev. To je gost naše turistične prihodnosti. Avtocesta nam ga ustvarja, avtocesta ga lahko tudi odpelje kam drugam. TRGOVSKA 4 ’ OBRTNA CONA1 IZOLA tel.: 066/ 646 -608, 645-778 f«x: 066/645 - 779 AVTODELI - DODATNA OPREMA 27. avgust 1998 Adriatic VAŠA ZAVAROVALNAJHV0!llV!ffVT7i OD PONEDELJKA m v IZOLI! scotch C L O T H I N G C O M P A N Y PTT’s NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini. IZURJEN TIČ ! Brajko je kur izurjen tič pel bi najraje za nič. Vsako pesem priredi, da je njegova se zdi. Njegov je zdaj kanarin, moj je bil Pjero Pjerin, Brajko pa se dela fin, da še mu poje kanarin. Vino res je božji dar, Brajkotu za to ni mar, pesem lepo zdaj doni, tudi, če od Brajka ni! Pjero bil je Čakulon, delal vince kol bašton, sedaj pa brusi koserič, ker je Brajko velki tič. Brajko je pravi škavacin, vse pomete u svoj mlin, tam po svoje zakanta, da Pjero več ne čakula. Pjero brez kanarina, je Marija Čakulina, Brajko pa brez pardona, tudi jaz, nisem mona! Avtor besedila: Ernest Cah Vabilo invalidom! Vabimo člane društva invalidov Izola na Tradicionalno srečanje s pobratenem društvom invalidov Domžale, ki ga organizira društvo invalidov Izola 5. septembra 1998 v gostilni »Jasna« nad Izolo ob 13. uri. Srečanje bo veselo. Prijave sprejemamo v pisarni društva invalidov. Izola, Kraška 1, vsako sredo od 15. ure do 17. ure. Predsednik D.I. Izola Višnjevec Zmago MALI OGLASI - Ugodno prodam kombiniran voziček "CAM", karo, rabljen 5 mesecev. Tel.: 648-379 -Odi. septembra naprej ODDAM stanovanje v Izoli, eno in dvosobno, opremljeno, parking in vrt., Iščemo SOSTANOVALCA ali SOSTANOVALKO (14.000 Sit na mesec) Souporaba kopalnice in kuhinje. Tel.: 645-818 tecjnik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel :066 / 600 - 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik/elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET ŽR: 51430 - 603 ■ 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI. Izola___________ OBČINA IZOLA OBČINSKA INŠPEKCIJA JAVNA DRAŽBA zapuščenih, dotrajanih ter karamboliranih vozil, odpeljanih na občinsko deponijo v opuščenem kamnolomu na Prešernovi cesti, po odredbi Občinske inšpekcije št. 403-72/95 SEZNAM VOZIL ZAP. ŠT. INT. ŠT. TIP VOZILA LETNIK STANJE IZKLICNA CENA V SIT 1. 1. FIAT 126 P neznan nevozen poškodovan 14.000,00 2. 2. VISA CLUB OLTCIT neznan nevozen poškodovan 35.000,00 3. 3. RENAULT 18 TL neznan nevozen poškodovan 49.000,00 4. 4. CITROEN VISA SUPER E neznan nevozen poškodovan 56.000,00 5. 5. ZASTAVA 750SC neznan nevozen poškodovan 15.000,00 6. 6. RENAULT 4GTL neznan nevozen poškodovan 11.000,00 7. 7. FIAT 126 P neznan nevozen poškodovan 11.500,00 8. 8. KOMBI IMV BUS 2200 D 1983-84 nevozen poškodovan 30.000,00 9. 9. OPEL REKORD 2,3 D 1984-86 nevozen poškodovan 83.000.00 Javna dražba bo 3.9.1998 ob 10 uri na občinski deponiji v opuščenem kamnolomu ob Prešernovi cesti. Ogled bo možen eno uro pred pričetkom dražbe. Podrobnejše informacije o dražbenih pogojih ter stanju vozil, lahko zainteresirani dobijo pri občinski inšpekciji Izola, Verdijeva 1, tel. 480 - 350. OBVESTILO Obveščamo vse lastnike zapuščenih, dotrajanih, neregistriranih ter karamboliranih vozil, odpeljanih v mesecu marcu 1998 na občinsko deponiju v opuščenem kamnolomu na Prešernovi cesti, da le-te prevzamejo do 2.9.1998. V nasprotnem primeru bodo prodana na javni dražbi. Datum: 26.8.1998 Vodja občinske inšpekcije Številka: 403-72/9 Silvana Zadel NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO INTELIGENTNI ZVOČNI SIGNALIZAT0R VKLOPLJENIH IN IZKL0PLIENIH LOČI »MEMOBIP« MEMOBIP vas po vžigu motorja počaka okoli 15 sekund, da vklopite luči (Vžiganje avtomobila pri vklopljenih lučeh ni priporočljivo, ker škoduje akumulatorju). Če jih v tem času zaradi pozabljivosti ne vklopite, vas MEMOBIP s prekinjajočim zvočnim signalom (bip...bip) prične opozarjati Z vklopom luči se MEMOBIP takoj samodejno izklopi. Če luči ne vklopite, ker se nahajte v tujini (kjer so pri dnevni svetlobi vklopljene luči prepovedane), se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 15 sekundah. MEMOBIP vas po zaključeni vožnji, oziroma izključenem motorju opozarja tudi na vklopljene luči Z izklopom luči, se MEMOBIP samodejno izklopi. Tudi, če zaradi varnosti pustite vklopljene pozicijske luči na parkiranem vozilu, se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 30 sekundah. NEZNOSNI SMRAD OTEŽUJE BIVANJE Stanovalci na Trgu republike se že nekaj časa otepajo z neznosnim smradom, ki se širi iz smetnjakov postavljnih v vhodni veži. Poleg smeti stanovalcev se v njih zbirajo odpadki dveh gostinskih lokalov Jadranke in Okrepčevalnice Duro, ki delujeta v pritličju. Kot pravijo stanovalci, v prvem pripravljajo tudi ribe, katerih odpadke mečejo v omenjene kante za smeti. Po drugi strani pa ima drugi lokal v tem hodniku montirano zunanje ohišje klima naprave, zaradi česar se na hodniku temperatura dvigne tudi do 50 stopinj Celzija. Ni si težko predstavljati rezultata takšne mešanice vonjav, še posebej v teh vročih poletnih dneh. Minulo nedeljo, po sobotni noči ribiškega praznika, pa so vonjave postale nevzdržne in stanovalcem dokončno prekipelo. Smrad je bil neznosen, četudi so bili kontejnerji prazni, saj so komunalci že v nedeljo čistili posledice ribiške fešte. Poklicali so komunalnega redarja, ki pa v teh zadevah prav velikih pristojnosti nima, zato ni mogel ali znal ukrepati. Tako se je eden od stanovalcev odločil in o zadevi obvestil županjo, ki je vzela stvar zares in prišla pogledat zadevo. Tudi njo je vonj očitno prepričal, saj je poklicala komunalce, ki so prišli in zamenjali kontejner ter dezinfecirali ves prostor in hodnik. Stanovalci so seveda županji hvaležni, daje tako ukrepala, vedo pa, da se na tak način zadeva ne bo rešila in da to ni način za reševanje problemov. Že leta 1994, ko je bila v teh prostorih še bivša delikatesa, je sanitarna inšpekcija ugotovila, daje odlagališče smeti neustrezno urejeno in izdala ureditveno odločbo. V zadnjem času so se stanovalci ponovno obrnili na inšpekcijo, Uhajanje plina v Livadah PLIN NE UHAJA VEC Strahu, ki ga je bilo čutiti med prebivalci dela Livad, ko so sredi prejšnjega tedna začutili močan vonj po plinu, zdaj ni več. Delavci Butan plina so po daljšem iskanju le lokalizirali mesto kjer je plin uhajal in kovinsko cev zamenjali s plastično, kije vsekakor obstojnejša. Plinovod v Livadah je star že 18 let in ob gradnji so plastične cevi uporabili le za primarni sistem, za sekundarnega pa kovinske cevi, ki so zdaj že dobro načete. Še posebej tiste v ulici IX. korpusa in v drugih ulicah, ki so bile ali so še odprte za promet in po katerih vozijo ali parkirajo avtomobili, kar povzroča usedanje tal in s tem poškodbe na plinovodu. Neposredne nevarnosti za eksplozijo plina sicer tokrat ni bilo, saj je plin mogoče hitro začutiti, poleg tega pa je zemljišče dokaj odprto in vetrovno, vseeno pa velja, da bo treba sistem, prej ali slej, dobro pregledati in sanirati, pa čeprav bodo zaradi tega prebivalci livad za teden dni brez plina. RAZGLAS VELIKA NEVARNOST POŽAROV Županja občine Izola je razglasila zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja. V zvezi z navedenim je v naravnem okolju strogo prepovedano: - kuriti v gozdu - kuriti ali sežigati ostanke kmetijskih rastlin na obdelovalnih kmetijskih zemljiščih - zažigati nepokošene trave ali ledine med kmetijskimi zemljišči ali na območju kjer lahko ogenj ogrozi gozd ali neobdelana zemljišča Nadzor nad izvajanjem Razglasa o veliki požarni ogroženosti v naravnem okolju bodo izvajali: - PDG Izola in PDG Korte s požarnimi stražami na svojem požarnem okolišu - Policijska postaja Izola ter - Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. vendar se doslej na njihove pozive še nihče ni odzval. Kot pravijo želijo le, da bi gostinci odlagali odpadke od hrane drugam, po drugi strani pa tudi slednji nimajo v bližini primernega mesta za namestitev kontejnerja, razen pod nos gostom, kar seveda ne gre. Očitno je tudi običajna frekvenca praznjenja in pranja kontejnerjev s strani Komunale v takih primerih neustrezna in verjetno terja dogovor o dodatnem praznjenju in pranju kontejnerjev. Kot nam je povedala vodja komunalne inšpekcije Silvana Zadel, nimajo redarji v teh primerih skoraj nikakršnih pooblastil. Obstaja sicer Odlok o vzdrževanju javne snage, sprejet leta 1982, ki pa je v tem smislu pomanjkljiv, saj v njem ni dejansko specificirano ničesar takega, kar bi lahko služilo kot podlaga, na osnovi katere bi lahko redar izrekel kazen tudi zaradi povzročanja smradu iz smetnjakov. Najbrž bi bilo zaradi takih primerov prav, da bi se v občini čimprej dogovorili, kako naj gostinci odlagajo organske odpadke na primeren in okolju neškodljiv način. Nespretnost alijievednost? LIPA IN ŽIGA ZOIS Knjigarna na osrednjem izolskem križišču, kije bila, je in bo za Izolane vedno Lipa, je s prihodom novega lastnika (DZS) dobila tudi novo ime: Zoisova knjigarna. O tem nespretno izbranem imenu, ki priča o popolni ignoranci ali nevednosti odgovornih v DZS, ki bi lahko vedeli, da bodo knjige prodajali na dvojezičnem področju, ni vredno izgubljati besed, saj je vse potrebno v pismih bralcev Primorskih novic že zapisal arhitekt Zdravko Vatovec. Izolani smo takšno papirnico zagotovo potrebovali, brez Zoisa pa bi zagotovo vzdržali. Varna pot v šolo "NONE IN NONOTI ZA VNUKE" Čas poletnih počitnic se izteka. Pričenja se čas pričakovanja in veselja ob spoznavanju novih prijateljev, pridobivanju novega znanja in vsega drugega, kar šola nudi otroku. Za nas starše pa so ob veselju to tudi trenutki skrbi, ki so vezani zlasti na varnost poti naših otrok v šolo in iz nje. Statistični podatki nas opozarjajo, da so prav prvi dnevi pouka tudi najbolj nevarni. Otroci so še počitniško razposajeni, drugi udeleženci v prometu pa še ne dovolj pozorni na prisotnost šolarjev na cestah. Največjim tveganjem so nedvomno najbolj izpostavljeni prvošolčki in drugi učenci na nižje stopnji osnovne šole. Prav tem smo namenili akcijo, ki smo ji dali ime "NONE IN NONOTI ZA SVOJE VNUKE". Vabimo vas, da se nam dejavno pridružite v skupni skrbi za bolj varno in brezskrbno pot v šolo in iz nje. Akcija bo potekala od 1. do 14. septembra vsak delovni dan od 7.00 do 9.00 ure dopoldne in od 11.30 do 13.00 ure popoldne. V upanju, da vam bo čas dopustil, da se nam boste pridružili, vas vabiva na dogovor o načinu sodelovanja v skupni akciji, ki bo v sredo, 26. avgusta 1998 ob 9.00 uri na policijski postaji Izola, Drevored 1. maja 11. Vse dodatne informacije, ki bi jih morda želeli še pred sestankom, lahko dobite po telefonu 21-613. Lepo vas pozdravljava, Komandir Policijske postaje Izola Maks Turščak Županja Breda Pečan POLITKOMENTAR VOLITI ALI NE VOLITI-TO JE VPRAŠANJE Vse večjemu številu volivcev se po glavi mota ideja, da sploh ne bi več hodili na volitve, saj: - ni na listah nikogar, ki bi ga res radi volili - je vseeno koga voliš, ker so itak vsi enako slabi in še nekaj podobnih razlogov je, ki ljudi odvračajo od nedeljskega odpravljanja na volišča. Potem pa pride na vrsto tisto običajno vprašanje: ali je bolje voliti ali je bolje ignorirati volitve in se potem izgovarjati v stilu: "jaz že nisem volil te oblasti". Seveda pa se s tem vprašanjem ne srečujejo le volivci pač pa tudi strategi političnih strank in posameznih kandidatov. Zastavljajo si namreč vprašanje: Je bolje za našega kandidata, da pride na volišča več ali manj volivcev? Odgovor za prve je pravzaprav preprost. Dobra udeležba na volitvah lahko pomeni dobro izbiranje med posameznim i kandidati. Ko izvoljenega izvoli peščica volivcev je njegova formalna moč enaka, kot bi ga izvolili vsi, o dejanski vrednosti takšne izvolitve pa itak ne razmišlja nihče. Koga je zanimalo, če je bil nek sedanji državni sekretar na predzadnjih volitvah izvoljen v državni zbor z vsega 300 glasovi, če je mogoče tako mizeren rezultat predstaviti tudi s procentnim izračunom, ki naprimer pokaže, da gaje volilo celih 12 odstotkov vseh tistih, ki so prišli na volišče. V drugem primeru pa je udeležba pomembna predvsem z vidika dejanske moči neke stranke ali kandidata v javnem življenju nekega kraja ali občine. Kandidati, ki so v širši javnosti skoraj anonimni pač potrebujejo slabo udeležbo, tisti kandidati, ki jih občani dobro poznajo pa potrebujejo visoko stopnjo udeležbe na volitvah. V izolskem primeru, katerega najbolj zanesljivo volilno telo so starejši občani, aktivisti, borci in nekdanji komunisti je to vprašanje še posebej pomembno. Če gredo na volitve vsaj v takšnem številu kot pred dvema letoma (udeležba v njihovih okrožjih je bila naj višja), splošna udeležba pa je nizka, potem na volitvah ne gre pričakovati posebnih sprememb. V teh letih so se namreč že oblikovali tudi aktivisti takoimenovane desne opcije in razmerje sil, ki še najbolj spominja na pat situacijo, bo ohranjeno. Torej je povsem jasno: če smo za spremembe, potem je treba zagovarjati čimvišjo udeležbo na volitvah. Če nam ni do sprememb pa bo še najbolje, da odločanje prepustimo volilnim aktivistom mi pa gremo: eno na ribe, drugi po gobe. (Mef) KDO BO VAŠ-NAŠ ŽUPAN? Naša akcija, ki si seveda ne lasti vrednosti kakšne raziskave javnega mnenja, je že prvi teden naletela na nepričakovan odmev. Vse kaže, da so se nekateri volilni štabi že organizirali, saj smo dobili toliko kuponov z vpisanimi kandidati, da smo jih komaj stlačili v naš nabiralnik. Po prvem preštevanju kuponov je največ glasov dobil Alojz Zorko, sledi mu Breda Pečan, nekaj manj glasov so dobili: Igor Franca, Janez Jug in Miran Žlogar. Ce želite opozoriti še na kakšno novo ime ali zgolj dati podporo že znanim kandidatom, potem v priloženi kupon vpišite ime in priimek vašega kandidata in kupon pošljite na Mandrač, Veliki trg 1., lahko pa ga kar oddate v uredniški poštni nabiralnik na istem naslovu. Mi bomo vsak teden objavili vaše kandidate in število glasov, ki so jih prejeli, kar seveda ne bo nič drugega kot namig predlagateljem, kako jim je ravnati do volitev, potem pa boste tako ali tako vzeli stvari v svoje roke. P.S. Upoštevali bomo samo originalne kupone, zato se nikar ne trudite s fotokopijami. Pa še to: Od tega četrtka naprej upoštevamo le kupone z zaporedno številko 2. ANKETNI KUPON AKCIJE (2) MOJ ŽUPAN 1998 Moj župan bo: ______________________________________ (vpišite priimek in ime vašega kandidata) Izrezani kupon pošljite z razglednico na Uredništvo Mandrača, Veliki trg 1, 6310 Izola ali ga oddajte brez razglednice ali kuverte v naš nabiralnik. ZA VAS IZDELAMO FOTOGRAFIJO 20 X 30 cm Drevored 1 .maja 4a Izola/tel.: 647-050 HTP San Simon, Morova 25 tel.: 066 646 -211 GRATIS pri vsakem razvijanju filma (135 mm ) od 1.7. do 31. avgusta • 4' RIBIŠKI JE BIL! Letošnji Ribiški praznik je bil revolucionaren predvsem po eni stvari: po dolgih letih namreč ni deževalo, čeprav je v petek celo padlo nekaj izgubljenih dežnih kapelj. Vreme je bilo prazniku naklonjeno, programje bil dovolj raznovrsten, domači gostinci so se še kar dobro pripravili, občina je kupila poceni sardelice, vrtiljak se je vrtel, iz zvočnikov je odmevala raznovrstna glasba. Nekateri so pogrešali ribištvo, a tega žal že nekaj časa ni več, drugi so pogrešali ognjemet, vendar zanj enostavno ni denarja. Tretji so pogrešali nekaj več ribjih specialitet a je pač tako, da so domači specialci za ribje dobrote odšli na sejem v Gornjo Radgono, nekateri domači turistični delavci niso imeli posebne volje do dodatnega dela, druge je motila prisotnost Jovotovih mesnih jedi na žaru, ki pa so vendarle privabile veliko obiskovalcev praznika. Se najbolj smo na prazniku pogrešali majhnih, intimnih kotičkov, kjer bi se, razen na osrednjih prizoriščih, dogajalo kaj zanimivega. Staro mesto je, z izjemo okolice Velikega trga, še vedno precej neizrabljeno in kotiček pred Kraljico, kjer je dišalo po izvrstnem brodetu, je lahko primer, kako se da takšne stvari pripraviti. Organizatorji so imeli le nekaj težav z nastopajočimi (Gitano, Sound Attack), malo z elektriko (Avia Band), vse drugo pa je bilo brez pripomb. Alka na svetilniku je bila izvrstna, nastop teatra Gromki na carinskem pomolu je bil spektakularen, Ventilatorski veseljaški, Avia Band uigrano šagrski, Brajko tradicionalno prepričljiv, Šukar nacionalno emotivni, Beatles skrito zabavni, ribiči Menole pridni kot vedno, jadralci pogumni v močnem vetru, policaji in varnostniki dovolj diskretni, obiskovalci sejma pa disciplinirano veseli, tako da je vse minilo brez najmanjših težav. Da o Komunalcih, ki so vse tri dni že navsezgodaj oprali mesto in ga pripravili za novo fešto, niti ne izgubljamo besed. Bil je praznik, ki se ga bomo spominjali samo po dobrem. Kdo ve koliko Ribiških praznikov bo še moralo miniti, da bomo končno spoznali, kako lep trg imamo sredi Izole. Veliki trg je izredno primeren za večje dogodke in manifestacije, za sprehode, za posedanja, za turistično in gostinsko ponudbo, še najmanj pa za parkiranje. Kateri župan si bo upal sprejeti takšno odločitev? Švicarski Ventilators so v Izolo prinesli toliko toplega mediterana, da so nekateri hiteli odlagati obleko, plesalce pa je zaneslo celo na oder med glasbenike. Branko iz Ribiča pa je povedal: tako dobrih gostov še nismo imeli - vse so spili, kar smo jim ponudili. Edini brodet letošnjega Ribiškega praznika je zadišal pri Kraljici, pripravil pa ga je seveda legendarni brodet-man Čebo. Kalamare, škarpene, Sure in mole smo videli, kaj je bilo še dodano pa nihče ne ve. Praznično je bilo še dan po prazniku, ko so v Gregorčičevi ulici snemali videospot zmagovalne pesmi letošnjih Melodij morja in sonca - Cela ulica nori, skupine Kingston. Prizadevni člani Menole so tudi letos pripravili ribiško delavnico, cel dan so nekaj vezali, navijali in pletli, proti mraku pa so organizirali tudi plezanje po vrvi. Zahtevnega tekmovanja so se udeležili člani odbojkarskega kluba Hoteli Simonov zaliv Izola in pokazali, da jim moči (v rokah) ne manjka. Na koncu so odnesli pršut in nekaj svežih žuljev. V tekmovanju v vlečenju vrvi je bila spet brez konkurence ekipa Komunale, ki jo je po uspešnem nastopu na pijačo povabil kar direktor Alojz Zorko. Iz fotografija je moč ugotoviti tudi to, da brezalkoholne pijače niso šle posebej v promet. RIBIŠKI PRAZNIK - PO MOJE Vsako leto naš ribiški praznik izgubi kakšnega ribiča, rib pa vidimo le za vzorec in v uvoženih ribjih konzervah. Če bi hoteli, da je ta praznik res tisto, kar pravi njegovo ime, bi se moral, po mojem mnenju, spremeniti radikalno. Dovolite mi, da naštejem nekaj prireditev oziroma idej, ki bi jih lahko pripravili ob Ribiškem prazniku. Morda so nekatere težko ali (ne)izvedljive, a vendar.... 1. Mednarodni kulinarični festival v pripravi jedi iz rib,mehkužcev,... 2. Mednarodno ocenjevanje ribjih konzerv 3. Mednarodni filmski festival o morju 4. Tekmovanje ribičev v lovlenju rib, v šivanju mrež, v vzdrževanju ladij, v jadranju s starimi jadri, v veslanju s kajiči, v poznavanju rib,... 5. Na stojnicah bi morali videti le tisto, kar je povezano z morjem: školjke, ribji pribor, pribor za jahte, razna plovila, oblačila za na ladje, spominki iz obmorskih mest, trajna hrana iz rib,.... 6. Restavracije bi morale streči le ribje specialitete od giric, sardel, ribjega brodeta pa do..... 7. Pripraviti bi morali ribiško razstavo starih predmetov naših ribičev, morda celo muzej (nekaj podobnega je te dni v okolici Trsta) S.Tekmovanje med ribiči in pomorsko policijo, luško kapitanerijo.... 9. Tekmovanje med ribiči, ki lovijo na morski obali in ribiči, ki lovijo ob rekah. (To hi se odvijalo eno leto na morju, drugo leto ob jezerih, tretje leto ob rekah....) 10. To me spominja na božje zapovedi, ampak.... ... morda ne bi bilo odveč, če bi razpisali nekakšen natečaj idej za ribiški praznik 1999 ali 2000. Rudi Pavlič POL ŽIVLJENJA Z MORJEM Ni jih malo obiskovalcev Izole, ki že dolga leta pogosto prihajajo v naš kraj in so že skoraj tu doma. Ena izmed takšnih sta tudi zakonca Pleterski iz Ljubljane, ki na svoji barki, že skoraj 25 let zasidrani na sidrišču komunalnih privezov, preživita kar lep del leta. Se posebej seveda poleti ter v spomladanskih in jesenskih dneh. " Prej sem prihajal vsaj enkrat mesečno tudi pozimi in se zapeljal do Bernardina, predvsem zato, da se napolni akumulator, sedaj pa mi tega ni treba, saj je sin namestil generator. Veste, barka mora biti vedno v plovnem stanju," je stvar razložil dr. Miroslav Pleterski, ki pri svojih čilih 82-letih skoraj vsak dan, če le vreme to dopušča, z malim čolničkom odvesla do Ronka in nazaj. " Odpravim se okoli 11. ure, do tja pa potrebujem dobro uro do dve, odvisno od tega, kako piha veter. Veslam kak kilometer od obale, saj ne maram gneče kopalcev ob obali. Za nazaj pa plavam vsaj eno uro tako, da potiskam čoln pred seboj. Okoli enih, ko začne pihati maestral, je to namreč laže. Ko pa sem v Ljubljani grem vsak dan na Rožnik, kjer srečam prijatelje. Rad in veliko se pogovarjam, saj je poleg fizične aktivnosti tudi to koristno za ohranitev vitalnosti." Sicer pa je naš sogovornik ljubitelj samote in divjine nasploh. . Ob najinem klepetanju na palubi, v prijetnem dopoldanskem vetru, mu spomin odjadra dobra štiri desetletja nazaj, ko seje spoznal z morjem in jadranjem. " Imel sem dobrega učitelja. To je bil inženir Zelehovsky, čigar oče je bil kapitan na predvojni trojambornici jugoslovanske mornarice Jadran (gre za jadrnico tipa sošna škuna , zgrajene 1.1931, 720 ton, jadra površine 850 m2. o.p.) in je že kot otrok na tej lepi barki spoznaval skrivnosti jadranja. Prvo jadrnico sem kupil od nekega reškega bogataša. Šlo je za malo jadrnico, "črna" soji rekli. Zasidrana je bila na Pagu. Velikokrat smo odpluli do Kornatov, kjer je bilo tedaj res enkratno, saj je bila tam prava divjina, samotni zalivi, kjer bark skorajda nismo srečevali. Spominjam se tudi plovb na Lastovo in Vis, ki sta bila tedaj za tujce zaprta in smo bili včasih edini obiskovalci z barko. Ne vem zakaj, ampak tja niso zahajali niti Hrvatje, recimo iz Splita. Kasneje so tam potekale znane Viške regate, na katerih so ponavadi zmagovali Slovenci in sicer sta bila velikokrat zmagovalca baletnika Pia in Pino Mlakar. Med udeleženci se spominjam tudi Edvarda Kocbeka, ki je imel takrat zelo dobro barko t.i. jugoslovansko petico. " Barka, ki je danes zasidrana v Izoli je bila narejena v samogradnji. " Po nič kaj prijetnem neurju, ki me je doletelo, ko smo skupaj z otrokoma pluli v bližini Kornatov , smo ugotovili, da bi bilo dobro, če bi imeli močnejšo in večjo barko. Pa mi je sin rekel, da če že gradimo, naredimo takšno barko, s katero bova z ženo lahko šla, ko bova v penziji, na pot okoli sveta. Tako je dobrih pet let kar doma nastajala ta 10,5 m dolga barka, ki smo jo splovili leta 1969. Ko smo jo prvič privezali v Izoli so bili tu v glavnem samo čolni in mali optimisti. Večjih jadrnic skoraj ni bilo. Imel jo je, kot se spomnim le Gino Gobbo. Našo barko smo izdelali v samogradnji, ker je bila to edina pot, saj nisi mogel kar tako uvoziti barke. Tista leta sem imel doma skoraj toliko knjig o gradnji ladij, kot o medicini." Na tem mestu prvič omeni svoj poklic zdravnika-kirurga, ki ga je dolga leta opravljal v bolnišnici Petra Držaja v Ljubljani, katere ustanovitelj je tudi bil. "Ime je dobila po mojem dobrem prijatelju dr. Petru Držaju, izrednem človeku, ki je 14 dni pred koncem vojne padel v Češnjicah pod Menino planino." Potem pa se spet vrne k morju , jadrnicam in svojemu načrtu za plovbo okoli sveta. " Ravno pred kratkim mi je prišel pod roke načrt, ki smo ga tedaj naredili. To je bila moja velika želja. Šla bi skozi Sredozemlje v Atlantik in potem na jugu obplulaAmeriko ne okoli Rta Horn, temveč skozi Magellanovo ožino, kjer so močni tokovi. Skozi ožino bi nama pomagal sin, ki bi z letalom prišel v Punta Arenas na Ognjeni zemlji. Ko bi prispeli v Pacifik bi sama z ženo nadaljevala pot skozi Polinezijo do severne obale Avstralije in nato naprej, skozi Indijski ocean na jug Afrike, okoli Rta Dobre nade in po Atlantiku nazaj. Potem pa nas je od te poti odvrnila nesreča, ki se je pripetila ženi pri skoku v morje, ko je zaradi odluščenja mrežnice skoraj oslepela. Stanje se ji je kasneje sicer popravilo, vendar sva se načrtom odpovedala. Ampak danes mi ni žal. Sploh pa danes niti na tihomorskih otokih ni tiste prave divjine, saj so tudi tam marine z desettisoči privezi," pove malce hudomušno in brez obžalovanja. "To pa res ni zame, da bi moral biti zasidran tako, da so barke ena poleg druge, bokobran ob bokobranu. Gneče ne prenesem. Tudi taboril sem velikokrat, ampak nikoli v kampu, kjer so šotori drug ob drugem. Zato smo tudi vsa ta leta tukaj, na odprtem. Moram reči, da se tu prav dobro počutim, tudi sosede imam prijazne. Enkrat se je zgodilo, da se je barka v neurju odvezala, pa so jo ulovili in me obvestili v Ljubljano, ko je bilo že vse urejeno. Pa tudi sicer popazijo na barko." Preden se poslovimo se postavita z ženo še pred objektiv. " Bil sem tudi plezalec in učitelj plezanja in ona je bila moja učenka. Najljubša in naj lepša učenka. Poleg plezanja sem imel rad tudi konje. Jahal sem kar precej let. Ampak pri mojih letih pa ne bi bilo ravno primerno, če bi to počel. Tako sem na barki. Potem si na glavo povezne slamnik in se spretno zavihti v čolnič. "Ta čoln je izdelal moj sin. Take čolne so nekoč uporabljali ribiči z vzhodne atlantske obale, v državi Massachussets. Pravijo mu cat boat in govorili so, da leti kot čarovnica. Lahko ima enega ali dva jamborja, ampak jaz uporabljam le vesla." Ampak danes ne more na morje, saj piha burja. Če pa bo vreme ugodno, se bo jutri spet odpravil do Ronka." Moja žena pa ostane tu in išče ljudi, da gredo pogledat, da se mi ni kaj zgodilo, če se ji zdi, da me predolgo ni nazaj, " doda v šali. "Saj se kmalu spet vidimo, če ne prej drugo leto, ko prideva spet." Potem si še pomahamo v slovo in naš čoln odpelje proti obali. VROČE POČITNICE TOPLI SPOMINI NA PELJEŠAC Letos smo se še na začetku poletja obotavljali z odločitvijo; kam na počitnice. Končno pa smo izbrali kraj na polotoku Pelješcu, ki je približno dvanajst ur vožnje oddaljen od Izole. Obdajajo ga otoki Hvar, Korčula, Mljet... Tako smo vsi v pričakovanju le dočakali, 31 .julij, ko naj bi odpotovali. Vožnja proti jugu je bila naporna in dolga, ceste so precej ovinkaste, a naš cilj je bil zjutraj le pred nami. Pogled na zaliv Lovište, ki ga sestavljajo lepe hišice domačinov, pet manjših gostilnic, pensioni urejeni v domačih hišah, dve trgovini, plaža in več pomolov je bil očarljiv. Kraj je deloval prijazno, kot sem kasneje spoznala, so ljudje med seboj domači, ob poti ki vodi skozi "mestece" ni veliko avtomobilov, vse je zeleno in nikjer ni videti nikogar, ki bi pobiral vstopnino za plažo ali parkirnino. Okoliške vasice so Mirce, malo dlje pa Kučište in večji Viganj, kije znan po vetru, zato privablja jaderalce na deski. Prvi dnevi "pravih" počitnic so se šele začeli. Utrujeni od vožnje smo tri dni le poležavali na soncu, se kopali v modrozelenem morju, katerega čistoča (res moram priznati) ni primerljiva z Izolskim morjem. Kasneje pa je postajal vsak dan bolj pester oz. razburljiv. Z jeklenkami na ramenih smo se podali v morske globine polne hobotnic, jastogov in vseh vrst rib. Tako nam je tudi vsakodnevno metanje mreže prineslo nekaj ulova, še zlasti ribonov, zobatcev, kavalov, škrpen... Največji ulov v mrežo so bili vsekakor štirje ogromni jastogi. To pa še ni bil najbolj zanimiv del počitnic. Z jahto nam ni ušel ogled Hvara - Pokrivenika, Korčule in istoimenskega mesta na njej, Mljeta ter slovitega Bola na Braču. Miren kraj Pokrivenik na Hvaru, z nekaj hišami in strmo obalo, ki se spušča v globoko morje nas je navdušil tako kot res lepo mesto Korčula in njena tržnica ter obzidje, za njim pa kavarnice... Mljet je otok, kije zanimiv predvsem po svojih dveh slanih jezerih in pretoku med njima. Osebno pa me je najbolj očaral Bol na Braču, v kateremu turizma res ne manjka. Drevored borovcev vodi mimo hotelov, bazenov in kampa proti peščenemu rtu - Zlatnji rat. Po ogledu vseh otokov, kije trajal nekaj dni, smo videli, da sije s Pelješca mogoče ogledati mnogo zanimivih krajev, ki so v bližini. Naše počitnice so se tako že skoraj bližale koncu, mislili smo si le; še nekaj dni poležavanja, potopov v biserno-čisto morje in gremo! Pa ni bilo ravno tako. Sedmega avgusta je bil zrak suh in burja je pihala z vso hitrostjo. Zgoditi seje morala neprevidna malenkost in vžgal seje grm. Burja je še naprej pihala in raznašala ogenj po drevju. Večer je bil grozen, cela Dalmacija pa je ostala mirna. Budni smo ostali še pozno v noč. Naši moški so se odpravili gasit. Ob štirih zjutraj smo zaslišali alarm: " Gori blizu!" Stvari so kar letele v potovalke, ki so kmalu polnile hodnike. Le malo od nas so švigali plameni in zadnji trenutek se je veter, na naše olajšanje, preusmeril. Povezave z elektriko ni bilo, tudi cesta ni bila prehodna. Tako smo bili tri dni odrezani od sveta. Vasice okrog nas so bile požgane, tudi turistični kraj Viganj je ostal brez turistov, popolnoma požgan je spominjal na pokrajino na Luni. Čeprav je bilo tudi nekaj strahu to ni pokvarilo teh lepih počitnic. Čas se je še prehitro iztekal, izkoristili smo ga tudi s smučanjem na vodi, zadnji dan, ko smo se že začeli poslavljati od vasice Lovičte in Pelješca pa nas je eden od dopustnikov presenetil z ulovom na katerega so celo domačini gledali nezaupljivo: ujel je 6- kilogramskega ugorja in 10- kilogramsko lico. Tako smo se po dveh tednih le poslovili od letošnjih razburljivih počitnic in od krajev, ki so nas očarali in jih bomo po vsej verjetnosti obiskali tudi prihodnje leto. Anja \VOz . '6 5 J O. SLOVENJ. ///O aj DHAC 6 ^7 o o C40a9ai4 m ^%*206° is 71 • iVra / N * Cp^Vlvc: ČEŠKA koca CMSmi JF7FBSKO KAMNlSKO-SAVl^SK^ NOGOMET KORTEŽANI ZAČELI, IZOLANIV NEDELJO AVTOPLUS ZAČEL Z ZMAGO AVTOPLUSrll. Bistrica 3:0 (1.0) Kortežanski tretjeligaš je novo prvenstvo začel z zelo prepričljivo zmago nad nogometaši iz Ilirske Bistrice. V prvem delu so se gostujoči igralci dokaj dobro upirali razpoloženim domačinom, v drugem delu pa je prišla v poštev boljša tehnična pripravljenost domačinov, ki so še dvakrat zadeli gostujočo mrežo. Pri Kortežanih sta bila najboljša obrambna igralca Tul in Sorgo, zadetke pa so dosegli: Mujanovič, Gunjač in Breznikar. KAPUČINO MNK IZOLA ______ SE VRAČA V NEDELJO SPET ZA TOČKE V nedeljo ob 17. uri bo na izolskem nogometnem stadionu spet prvenstvena članska nogometna tekma. Po nekajletnem zatišju od razpusta uspešne članske ekipe je nogomet v Izoli vzdrževal Mladinski nogometni klub, katerega igralci so zdaj že zreli za nastopanje v članski ligi, čeprav so mnogi še vedno mladinci. Moštvo je prevzel trener Marjan Kovačič, ki bo imel pod komando enega samega "starega mačka". Perkata, ki se je z veseljem spet vrnil na nogometna igrišča. Ob njem pa bodo sami golobradi skoraj mladinci, ki še nimajo nobenih izkušenj v članskem tekmovanju, razen nekaj pripravljalnih tekem, ki sojih odigrali v pripravah na prvenstvo._ Vsi igralci so popolni amaterji, uprava jim ne more ponuditi ničesar razen pokrivanja osnovnih stroškov tekmovanja in kakšne malice. Pa vendar je razpoloženje v moštvu kar dobro, cilj v tem letu pa je priti čim bliže vrhu, da bi ga lahko napadli že drugo leto. Da bo dogodek še dobil na slovesnosti bo prvo žogo na nedeljski tekmi s centra brcnila županja občine, Breda Pečan. Vstopnina za tekmo bo 500 tolarjev, ženske in mladi )a bodo lahko vstopili brezplačno. BOŽIČ ŠE OKLEVA Mlad in perspektiven izolski nogometaš, Igor Božič, ki je nekaj časa igral v Goriških opekarnah, pred začetkom tega prvenstva treniral v Kopru, zdaj pa že treniral z izolskimi nogometaši, se še ni odločil ali bo nadaljeval kariero v domačem klubu. Njegovi cilji so zagotovo višji, zato skuša dobiti mesto v katerem od višje rangiranih klubov. Zato tudi ne bo nastopil rta nedeljski otvoritveni tekmi. - ODBOJKA: ZELO MLADO MOŠTVO Izolski odbojkarji se resno pripravljajo na novo prvenstvo v drugi državni ligi in redno obiskujejo treninge v dvorani v Livadah, ki jih vodi Dušan Benič, izkušen igralec in trener ter nekdanji selektor ženske reprezentance BIH. Redno vadi po 16 igralcev prvega moštva, ki bo letos zelo mlado, saj je najstarejši igralec star 24 let, vsi drugi pa so še mladinci, velikokrat pa se jim pridruži tudi nekdanji soigralec Komadina, ki je sicer član Salonita, vendar ga domotožje prav očitno vleče nazaj med izolske odbojkarje. Seveda pa Kanalci na kaj takšnega niti ne pomišljajo, saj so v tem letu temeljito prenovili moštvo. BALINANJE JADRAN ZMAGAL V GOSTEH SGP Gorica: Jadran Izola 7:17 Izolski balinarji so v gosteh pri SGP-ju dosegli presenetljivo prepričljivo zmago, saj so bili nasprotniki pred tem mesto višje na prvenstveni lestvici. Na ta način so jih Izolani prehiteli in so z 20-timi točkami zdaj četrti, vsega dve točki za tretjeuvrščeno bistrico in osem točk za vodilnim Jadranom. V naslednjem kolu bodo Izolani igrali z moštvom Planinc iz Topolca, kije na dnu prvenstvene lestvice. DEKLEVA NA SP Na svetovno prvenstvo jadralcev v razredu 470 je odpotovala slovenska reprezentanca, ki jo sestavlja ena moška (Čopi - Margon) in dve ženski posadki (Dekleva - Štraus, Orel -Maučec). Svetovno prvenstvo bo v Palmi de Malorci, kjer je Deklevova že dosegla nekaj lepih rezultatov, tokrat pa bo kvalifikacija za olimpijske igre verjetno težko dosegljiva. Tudi tradicija ni več kar je bila, dežja je za vzorec in z zamudo. Temperatura je sicer nekoliko padla, toda ohladitev je obšla rokometno dvorano. Problemi pa, kot da ljubijo visoke temperature. Rokometaši so se končno pokazali tudi v igri. Moram priznati, dea so pustili kar medel vtis. Razumljivo, čeprav niso "pozabili" igrati rokometa je kar nekajkrat zaškripalo. Zopet je kar nekaj opravičil, ekipa še vedno ni popolna, vedno nekdo manjka. Poškodbe so tudi že napadle ekipo in Kastelic bo moral kar pogosto menjavati. Tudi upravi kluba ni nič lažje. Nabral se jim je kar čeden kupček vročih kostanjev. Ostaja sicer že nekaj časa, toda že samo prvenstvo bo naporno. Seveda se postavlja vprašanje ali je bilo potrebno dopustiti odhod \'unjaka, Glavača, Radosavljeviča ? Če je vmes denar, potem tudi sedanja ekipa ne bo nič cenejša, politiko kluba pa žal vodi stanje na žiro računu. Izola seveda ni nobena izjema, kar nekaj rokometnih sredin se otepa s podobnimi problemi. Življenje pa gre naprej, cel kup obveznosti je pred obema kluboma. Že dogovorjene tekme: dekleta bodo potovala na turnir v Opatijo, fantje v Novo Gorico. Pri fantih bo vsekakor bolj naporno, tekma za tekmo, prihodnji teden pa tradicionalni turnir v Hrpeljah, mogoče se vse skupaj vrti malo prehitro. Začetek prvenstva je praktično že tukaj. Za osvežitev spomina: oba kluba v prvo gostujeta. Fantje bodo potovali v Dobovo, dekleta precej bliže: v lucijsko dvorano. Vsak začetek je težak, če pa to moraš opraviti na tujem je še težje. Kot vedno, pa se vsak dan zgodi kaj novega in že sedaj kaj napovedati je skoraj tvegano. Nekaj pa bo držalo, če se bodo vsi pošteno vedli do barv kluba, tudi uspehi ne bodo izostali. POD BELVEDERJEM ŠPORT NA RIBIŠKEM PRLAZNIKU Mladinski nogometni klub Izola je v soboto popoldne organiziral nogometni turnir starejših dečkov. Od štirih prijavljenih ekip se ena tekmovanja ni udeležila. Od sodelujočih ekip je bila daleč najboljša domača ekipa, ki je kar dobro pripravljena za prvenstvo v svoji kategoriji, ki je pred vrati. Rezultati: MNK Izola : Korte 6: 0, MNK Izola : NK Jadran 13:0, NK Korte: NK Jadran 4:3. najboljši srelec je bil domačin HNC Nenad s 6 zadetki. Tradicionalni teniški turnir dvojic je potekal na igriščih v Simonovem zalivu v soboto od 9.do 17.ure. Udeležba je bila nekoliko manjša kot pretekla leta, kljub temu je bila prireditev prijetna , saj so rekreativci in rekreativke prikazali veliko športne volje, v konkurenci ženskih dvojic sta zmagali Bogdana Morgan in Irena Flego, drugi sta bili Čalija - Stubelj in tretji Bilas - Milašinovič. V konkurenci moških dvojic je prvo mesto osvojila dvojica Miklavčič - Valentinčič, druga je bila dvojica Roy - Drinovec, tretja sta bila Krivičič - Zelenko in četrta dvojica Špende - Glavaš. Ženskega turnirja v beach wolleyu se je udeležilo 9 mladinskih ekip, večinoma iz domačega kluba, turnir je bil v soboto na igriščih v Simonovem zalivu. Najuspešnejša je bila ekipa Radio Morje v sestavi Manca Švara - Petra Laščak drugo mesto je zasedla ekipa Kiko v sestavi Raspor -Grego in tretja ekipa T in V v sestavi Mitruševski - Kump. Izredno prijeten košarkaški turnir - trojke so organizirali mladi v Jagodju (Grgeta Sebastjan). Igralo je kar sedem ekip. Tekmovanje je potekalo v zelo lepem športnem vzdušju kljub temu, da so si sodili udeleženci sami. Ekipe so bile na koncu razvrščene takole: prva je bila ekipa Arrigoni, druga ekipa Plavi in tretja ekipa JNA. Jadralni klub Olimpic je v soboto in nedeljo pripravil odprto klubsko regato, takoimenovane Olimpic games za jadralce v razredih Optimist, Evropa in Fireball. Oba dneva so jadralci imeli zelo ugoden veter, prvi dan jugo, drugi dan pa burjo, prav tekmovalci Burje pa so bili še posebej uspešni, saj so pobrali večino pokalov za najboljše. Pri optimistih je zmagala Tina Čeligoj pred Juretom Žbogarjem in Janijem Mattico, pri Evropah Andreja Rener pred Marjo Ličen in Rokom Koširjem, pri Fireballih, ki so imeli veliko težav z vetrom pa je bila najboljša posadka Olimpica: Jadek - Ravnikar. Organizator ribiškega praznika je poskrbel, da so najboljši na športnih tekmovanjih prejeli pokale, posamezniki pa tudi priložnostne športne majice. H1DM( BRATA DEKLEVA ZA LAS OB KOLAJNO Dvojčka, Simon in Sandi Dekleva, člana izolske Burje in jadralca v razredu 470 sta na nedavnem svetovnem mladinskem prvenstvu v Tallinu v Estoniji za las zgrešila bronasto medaljo, saj sta bila končno četrta, kar pa je kljub vsemu zelo lep dosežek. Na prvenstvu sta sicer premočno zmagala Poljaka Stančik in Jakubjak, ki sta zmagala polovico vseh regat, pred našo posadko pa sta bili še posadki Nemčije in Španije. Simon in Sandi sta ves čas jadrala med najboljšimi, prav na vrh pa sta prišla v zadnji regati, ki stajo tudi dobila. Druga slovenska posadka (Hmeljak - Bizjak) je bila 20-ta, ženska posadka Orel - Maučec pa 25-ta. Pogoji za jadranje so bili razmeroma težki z veliko vetra in dežja, izolska jadralca pa sta tudi v teh pogojih prikazala izvrstno jadranje, kar je dober obet za prihodnost, saj bosta še dve leti v mladinski konkurenci. KEGLJAŠKI TURNIR Izolski kegljači, združeni v klubu "Mehano" praznujejo letos 40 letnico svojega obstoja (1958 -1998) in ob tej priložnosti prirejajo kakovosten kegljaški turnir, na katerem bodo nastopili skoraj vsi slovenski reprezentantje in nekaj igralcev iz tujine. Skupno bo sodelovalo nekaj več kot 120 kegljačev. Že v petek, 28.8. ob 19.uri bo nastopila ekipa državnih prvakov "Miroteksa" iz Celja s 4 reprezentantkami. Otvoritev turnirja, ki bo potekal na kegljišču v Luciji, bo v petek 28.8. ob 19.uri zaključek pa v soboto, 12.9.98 ob 20.uri na tradicionalnem Kegljaškem plesu v GŠ HOTELU RIVIERA PANDOLO V sklopu prireditev ob Ribiškem prazniku je v soboto 22. avgusta na plaži Simonovega zaliva potekal tudi turnir v pandolu. To je bil letos že 10. turnir v seriji ligaškega tekmovanja v pandolu, tokrat pa smo bili priče zanimivim bojem in nenehnim spremembam vodilnih, končno pa je prvo mesto zasedla ekipa J&B iz Strunjana Drugo mesto je pripadlo ekipi Piacalet iz Kopra, tretje mesto pa domačinom in organizatorjem turnirja, Bambus KIŠD iz Izole, ki sicer vodijo na skupni lestvici tekmovanja. Da bi potrdili naslov letošnjih prvakov morajo uspešno nastopiti še na turnirju Gianni fast food, ki bo 6. septembra v Luciji. K uspešni organizaciji so jim pomagali: Martinov hram, Salladia, Simonov zaliv, Občina IZola in Art foto. ŠPORTNA ŠOLA SMC vabi v svoje programe (športna delavnica, gimnastika, rokomet) otroke stare od 3-10 let. ŠPORTNA OBLAČILA, OBUTEV,... glKf^ 'w\ rannmntramr^imnn Portorož '98 nedelja, 6. september 1998 Marina Portorož OHRANIMO IN ZAŠČITIMO CELOVITOST PIRANSKEGA ZALIVA Maša v Marijini romarski cerkvi v Strunjanu ob 10. uri Koncert skupine ČUKI ob 11. uri Kulturni program in pozdrav gostitelja Nagovor predsednika Glavnega odbora SLS, dr. Franca Zagožna Nagovor predsednika Programskega sveta SLS, Janeza Podobnika, dr. med. Slavnostni nagovor: predsednik SLS MARJAN PODOBNIK, dipi.ing. Družabno srečanje z ansamblom PRIMORSKI FANTJE, nastop Konjeniške šole iz Lipice, Anike Horvat, ŠAVRINK, Dupleške mornarice, Pepel in kri, Nataše Mihelič, godbe na pihala Dobrepolje, Perniške godbe na pihala iz Mute, skupine Roženkraut, Sromeljskih ljudskih pevcev, pevskega zbora Tabor, zbora Sv. Peter in Istrskih mužikantov. Otroški program z Romano Kranjčan in Manjo Šalamun, različna tekmovanja, ribiške igre, možnost plovbe na ribiških barkah in drugih plovilih, kopanje v morju in bazenu,... BOGAT SREČOLOV, BOGATE NAGRADE ZA NAJŠTEVILČNEJE ZASTOPANE PODRUŽNICE 10. TABOR V tednu pred taborom bodo organizirana naslednja omizja: petek, 28. avgusta ob 18. uri Izola (Restavracija RIVIERA -gostinski center Izola, Ul. prekomorskih brigad 7, Izola) SOLSKA PRENOVA - DANES IN JUTRI Sodelujejo: predsednica Sosveta Nacionalnega kurikularnega sveta in predsednica Odbora za šolstvo pri PS SLS prof. Metka Zevnik, predsednik Programskega sveta SLS in predsednik Državnega zbora Janez Podobnik, članica Odbora za šolstvo pri PS SLS in svetovalka vlade v kabinetu podpredsednika vlade RS dr. Darja Piciga, sekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport Matjaž Vrčko ter člani Odbora za šolstvo in šport pri PS SLS. torek, 1. septembra ob 18. uri: Izola (Restavracija RIVIERA-gostinski center Izola, Ul. prekomorskih brigad 7, Izola) KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO OB VSTOPANJU SLOVENIJE V EU Sodelujejo: minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj, predsednik GO SLS, predsednik SKZ pri SLS in vodja Poslanske skupine SLS dr. Franc Zagožen, predsednik Državnega sveta RS Tone Hrovat, poslanec SLSv DZ Franc Potočnik, predsednik Sindikata slovenske kmečke zveze Evgen Sapač, sekretarji na MKGP mag. Franc But, Matjaž Kočar in Maksimiljan Mohorič, direktor Svetovalne službe Slovenije Boris Jež ter predstavniki kmetijskih resorjev. sreda, 2. septembra ob 18. uri: Osp (Kulturni dom Osp) RAZPOTJA SLOVENSKEGA TURIZMA Sodelujejo: minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, predsednik SLS in podpredsednik vlade RS Marjan Podobnik, sekretarja na ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem Tomaž Zajc in Franci Križan. četrtek, 3. septembra ob 18. uri. Dekani (Kulturni dom Dekani) CESTNA IN ŽELEZNIŠKA POVEZAVA SLOVENSKE OBALE Z EVROPSKIMI TRŽIŠČI Sodelujejo: minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer, predsednik SLS in podpredsednik vlade RS Marjan Podobnik, sekretarji na Ministrstvu za promet in zveze Žarko Pregelj, g. Roškar, dr. Hanžel in poslanec SLS v DZ Jakob Presečnik. petek, 4. septembra ob 21. uri: Kubed (Gostišče Jakomin, Kubed 3, Gračišče) KULTURNI VEČER V SPOMIN NA PRVI TABOR V SLOVENSKI ISTRI, 7.8.1870 V KUBEDU Sodelujejo: predsednik Krščansko-kulturne zveze pri SLS dr. Marko Dvorak, predsednik SLS in podpredsednik vlade RS Marjan Podobnik, predsednik Programskega sveta SLS in predsednik Državnega zbora RS Janez Podobnik. Osrednje mize pred taborom: sobota, 5. september ob 18. iri: Koper (sejna dvorana nad gledališčem v Kopru) PROGRAMSKE TOČKE SLS S POUDARKOM NA PROBLEMATIKI MEJE S HRVAŠKO Sodelujejo: predsednik SLSin podpredsednik vlade RS Marjan Podobnik, predsednik Programskega sveta SLS in predsednik Državnega zbora RS Janez Podobnik, predsednik GO SLS in vodja Poslanske skupine SLS v DZ dr. Franc Zagožen, podpredsedniki SLS, ministri, poslanci in sekretarji iz vrst SLS, člani IO SLS. Na omizjih bodo sodelovali tudi drugi poslanci in državni svetniki SLS. IX. MEDNARODNI SLIKARSKI EX TEMPORE IZOLA1998 VABILO Kulturni center Izola- galerija Alga, prireja 9 mednarodni slikarski EX TEMPORE, ki bo v Izoli med 24. in 29. avgustom 1998. Svečana otvoritev razstave in podelitev nagrad bo v soboto, 29. avgusta ob 20.00 v galeriji Alga. S to prireditvijo želimo poudariti pomen oživljanja starega mestnega jedra, zato je zaželjeno, da ustvarjajo umetniki na prostem in sicer v starem mestnem jedru, na temo Izola. PRAVILNIK Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlog bo v galeriji Alga v Izoli vsak dan od 24. do 28. avgusta in sicer med 10.00 in 12.00. Vsak udeleženec sme žigosati dve podlogi. Izbira tehnike je prosta, format podloge ne sme biti manjši od 50x50 cm in ne večji od 150x150 cm. Dokončana dela morajo avtorji oddati najkasneje v soboto 29.8. do 16.00 v galeriji Alga. Dela morajo biti opremljena za razstavo (okvir ali letvice); na hrbtni strani dela mora biti izpisana šifra. Šifra, ime in priimek avtorja, njegov naslov, naslov dela in prodajno ceno, udeleženci oddajo v zaprti kuverti v galeriji. Avtorji nagrajenih del so dolžni odstopiti svoja dela ne glede na postavljeno vrednost. TEME Morje, veduta, staro mesto, prosta tema STROKOVNA ŽIRIJA Nives Marvin (umetnostna zgodovinarka) Nevenka Gregogčič (umetnostna zgodovinarka) Koni Steinbacher (samostojni kulturni delavec) NAGRADE . nagrada: Denarna nagrada v vrednosti 110.000,00 SIT podeljuje Občina Izola 2. nagrada: Denarna nagrada v vrednosti 90.000,00 SIT podeljuje Komunala Izola 3. nagrada: Denarna nagrada v vrednosti 70.000,00 SIT podeljuje GIP Stavbenik d.d. Koper INSUIA GALERIJA - GALLERIA Izola, Smrekaijeva 20 razstava keramičnih skulptur MAJK MULAČKO CALERUA ALOA Kristanov trg razstava slike na svili ALJOŠA KRIŽ KINO ODEON IZOLA Od danes do nedelje ob 21. uri ŽENITNI POSREDNIK SKLAD - IZOLA mi DOVOLITE, DA SE VAM PREDSTAVIMO SKLAD ZA LJUBITELJSKO KULTURO Izola, mesto številnih ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev , ki delujejo kot samostojni ustvarjalci ali v okviru društev je dobila OBMOČNO IZPOSTAVO SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI IZOLA. Ta bo organizator seminarjev in ljubiteljskih kulturnih prireditev: Primorska poje, Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov, Srečanje manjših vokalnih skupin, Srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin, avtorski večeri glasbenih in gledaliških ljubiteljev, sobotno otroško gledališče .... Poleg tega bo Območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti skrbela za financiranje in sofinanciranje programov in projektov domačih skupin in društev , ki presegajo lokalni značaj. Sedež Območne izpostave je trenutno na Bazoviški 4 (kulturni dom), telefonski številki pa sta 61 513 ali 645 571. Za vodjo Območne izpostave je bila imenovana Zvonka Radojevič. Tej kratki predstavitvi pa sledi POVABILO vsem izolskim ustvarjalcem, posameznikom skupinam in društvom, da s svojimi programi SODELUJEJO NA JAVNEM RAZPISU za zbiranje predlogov za financiranje in sofinanciranje kulturnih programov in projektotov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 1999. SKLAD ZBIRA PREDLOCE z-naslednjih področij ljubiteljskih kulturnih dejavnosti: - glasba, gledališče in lutke, folklora, film in video, ples, likovno ustvarjanje in fotografija, literatura in multimedialni projekti; -založništvo ( razen leposlovnih izdaj) -kulturno delovanje Slovencev, ki živijo zunaj Republike Slovenije; -mednarodno sodelovanje, -raziskovalne naloge. Predlogi morajo biti oddani na ustreznih prijavnih obrazcih, kijih lahko dobite na sedežu Območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Bazoviška 4, Izola. ROK ZA ODDAJO predlogov je PETEK, 11. SEPTEMBER 1998, zato pohitite. Zvonka Radojevič MATIČNA KNJIŽNICA IZOI.A Bralni študijski krožek prireja enodnevno posvetov sinje »OD USTVARJAJ,NEGA »KANJA K USTVARJALNEMU PISANJU«, ki bo v četrtek, 19. novembra 1998. v Izoli. Prijazno Vas vabimo, tla sodelujete s prispevki. Referati bodo objavljeni v reviji Primorska srečanja in i/vod prejme vsak udeleženec na dan posvetovanja. KOK oddaje referatov: 20. SEPTEMBER 1998, na naslov: Vida («orjup-Posinkovič Vodopivčeva 4 6000 KOPER Program posvetovanja s prijavnico za udeležbo bo objavljen v septembru. Informacije: 066 646 700. Nadja Mislej Božič PRIJAVA REFERATA Ime, priimek, naziv: Prijavljam referat / naslovom: Referat bom predstavil, predstavila na posvetovanju (19. | 1.1998): /.dim, da jr objavljen v reviji Primorska srečanja: Naslov: 'Telefon: Ključne besede: Izvleček: l)A NI l)A NI Prijavo oddajte čimprej oz. do konca avgusta na naslov: MATIČ NA KNJIŽNICA l/.OI.A Bralni studijski krožek 6310 l/.OI.A. Okt. rev. I Litcnirni * ^ * Čudnost Neko čudno nedeljo sem naletel nanjo, čudno in sramežljivo. Obdajala jo je svetloba, čudna svetloba. Le bežen pogled v njeno notranjost in obšla me je čudna misel... Letel sem nad pticami in gledal skozi njihove steklene oči. Čutil sem veter... zelo čudno je pihljal in me božal po žametnem perju. Dvignil sem se še višje, nad naš čudni svet z vsemi njegovimi čudnimi skrbmi... A v hipu je ta čudna misel izginila. Za seboj je pustila le sled njenih čudnih oblin. In te so se počasi spremenile v nežen ropot moje čudne budilke. Ne vidim te. Objema te zavesa iz dežja. Zelene prozorne steklene kaplje, skrivate v naročju postavo, ki ihti? Kleči na strohnelih obupanih krikih, z obema rokama prižeta na križ. Razpelo iz škrlatne šminke. Koga bi rada križala? Po licih ti tečejo rdeče solze in ti, khrka bela senca, še ne veš, da si to, kar si: papirnata lutka. št. 21 •- (Zunaj je še vedno noč, v prostoru šest ljudi leži na tleh, trije stojijo naslonjeni na pult, eden pa sedi in kadi cigaro.) FI1U0F (naenkrat vstane in se usede za svojo mizo) TRETJI: Pa kaj izvajate tukaj? Če smo vam rekli, da ležite, potem ležite! FIL6Z6F (užaljeno): če lahko on sedi (pokaže na morilca), potem lahko sedim tudi jaz! TRETJI (stopi k Morilcu): Uleži se! A0RIIEI (ne odmakne pogleda od točke v daljavi): Ne. (Tretji ga zagrabi za vrat, vendar pa se ga Morilec otrese in mu zvije roko za hrbtom. Nekaj časa ga drži, nato pa ga porine, da se zaleti v šank.) TRETJI: Dosti vas imam! Vi ste naj slabši in najbolj nemogoči talci na svetu! Sedite, ležite, stojte, zaradi mene visite z luči, če hočete. Boli me kurac \ (užaljeno se usede na stol.) PEVCI (ga pogleda): A zdaj boš pa še ti popizdeval? (pogleda nazaj v pult. Dvigne pogled in za nekaj trenutkov izgine na WC. Vrne se z nekam steklenim pogledom. Tretji pogleda proti njemu, a se obrne v tla, osramočen, ker je izgubil živce. Vsi se posedejo nazaj po stolih, On in Ona skupaj, Duhovnik, Filozof ter A teist skupaj k mizi v kotu ter Morilec in Natakarica k svoji mizi.) •R (pogladi Njo po licu.): Zaščitil te bom. Rešil te bom iz tega. Ne boj se. •RA (ga besno pogleda): Vraga me boš. Ne delaj se heroja če to nisi! •N (se poizkuša braniti): Ampak... •RA: Nič ampak. Nični narobe s tabo, če nisi junak dneva. Ampak ne poizkušaj postat na silo! •R:Toda samo počakati je treba na pravi... •RA: Bodi tiho. Rada te imam kot tebe, v tebi ne vidim nobenega Rambota in tudi ne pričakujem od tebe, da me boš ubranil pred vsem, kar se mi lahko zgodi. •R (še vedno zavzema svoje stališče, noče izpasti nemočen.): Ko jih dobim v trenutku nepripravljenosti, bom enemu izpulil puško, (sedaj je v zagonu kot otrok, ki planira, kaj bo delal s svojo novo igračko, ki jo je dobil za rojstni dan.) in potem jih bom postrelil enega za drugim! •RA : Ma daj, ne obnašaj se kot prepotentna opica, (se presede k drugi mizi. Za trenutek še obrne glavo.) Samo ubili te bodo, in kaj boš imel od tega? (se obrne nazaj k svoji mizi.) Rol linq 5tbne5 V V Zagrebu, 2-1.8. Četrtek zjutraj na železniški postaji. Rolling Stones mrzlica se je začela. Na vlak smo odhajali v trumah, ki so se tri ure kasneje pričele valiti po Zagrebu. Ko smo našli hipodrom in se prebili mimo štirih kontrol, je vse skupaj spominjalo nekako na Woodstock z malo manj blata. Po štirih urah čakanja je na oder prišla predskupina Big Country, ki je v dobri uri nastopa ogrela občinstvo. Sledilo je dvajset minut odmora, v katerih sem si poizkušala predstavljati, koliko ljudi v bistvu stoji za menoj. Nekje od zadaj je prišla novica, da sta dva človeka omedlela in da so reševalne ekipe potrebovale pol ure, da so se prebile do njih. Občutek je nenavaden, kajti pri določeni številki ljudi zmožnost predstavljanja nekako odpove, in ko sem slišala številko 75000, je ta le prazno odmevala v moji glavi. Nestrpnost se je povečevala in končno je petnajst minut do desetih hipodrom zajela čista tema in čista tišina. Sledila je svetlobna eksplozija in prvi takti Satisfaction. Zavladala je velika evforija, ki se najbrž ni spremenila že od samega začetka Rolling Stones-ov do danes, kljub letom, sivim lasem in velikem sho\vu, ki ga najverjetneje takrat še ni bilo. Občutek je ostal isti. Jagger je še vedno Jagger, o tem ni dvoma, isto velja tudi za ostale. Sledil je prvi izmed Jaggerjevih nagovorov v hrvaščini, ki so poželi bučne aplavze in vzklikanja. Po še nekaj starih in novih uspešnicah kot so Let's spend the night togcther, Black. Saint of me, Anybody seen my baby.»,ye dve pesmi iz svojega solo albuma odpel Richards in potem se je dogajanje, po spektakularni "izstrelitvi"zložljivega mostu, preselilo na manjši oder med občinstvom, ter se po nekaj pesmih po isti poti preselilo nazaj na večji oder. Z neba so začeli deževati konfeti skupaj z dežjem, ki pa ni motil nikogar. Enako dobra kot Rollingi je bila tudi njihova spremljevalna skupina, še posebej to velja za pevko. Po bisu se je koncert na veliko žalost vseh gledalcev končal nekaj po dvanajsti uri s spektaklom ognjemetov, bruhajočega ognja in množica se je začela prebijati proti izhodu. Šele tedaj, ko sem si, po približno petnajstih minutah priborila svoj prostor na zelenici, sem videla koliko ljudi je ta dan prišlo v Zagreb. Prišli so iz Nemčije, Madžarske, Avstrije, Italije, in kdove od kot še, in -kot sem slišala v pogovoru-predvsem zato, ker so bile v Zagrebu karte najcenejše. Še preden smo zapustili hipodrom, je ekipa tehnikov že pričela podirati oder. Sledilo je še mučno čakanje do jutra, najprej na trgu Bana Jelačiča, nato na železniški postaji, in nekje proti jutru se je cel koncert že zdel kot sanje, iz katerih smo se dosti prehitro prebudili. Rock 'n' roli Circus, živ kot vedno doslej. Ali drugače: You can't ahvays get whatyou want, but sometimes you can get what you need. Barbara Motoh VSE ŠTEVILKE MEDITERANA Priznati moramo, da smo se pri napovedih ušteli. V začetku poletja smo, po izkušnjah iz prejšnjih let, verjeli, da bomo letos še povečali število obiskovalcev prireditev na Manziolijevem trgu. Pa ni bilo tako. Krivo je nogometno svetovno prvenstvo, krivo je slabo vreme v juliju, kriva je vstopnina, kriv je splošni padec obiska na kulturnih prireditvah in tako smo namesto predvidenih 150 imeli na prireditvah v povprečju 100 ljudi. To število se je seveda takoj potrojilo, ko smo pred koncem odprli vrata za vse tiste, ki jim plačevanje vstopnine povzroča finančne težave ali pa jim gre preprosto na jetra. Zato smo se obrnili na pomoč k nekaterim dobrotnikom, ki so primaknili nekaj denarja za to, da smo sploh prišli do konca festivala, čeprav nam do finančnega konca še nekaj manjka. Banka Koper je prispevala del honorarja za avstralsko skupino Ankala, katere nastop je žal prekinil in nato onemogočil dež. Sofinanciranje tega nastopa je bilo v sklopu njihove akcije Sidney 2000 Jestvina Koper je primaknila nekaj denarja za nastop Zorana Predina in skupine Mar Django Quartet, Galeb marketing je odkupil večjo količino vstopnic za svoje delavce in tako pomagal plačati skupino K-Passa, Zavarovalnica Triglav je obljubila plačilo nekaj oglasov v Mandraču s katerimi bomo delno pokrili stroške televizijskega snemanja, čakamo pa še na odgovor Istrabenza, ki bo morda pomagal pri plačilu avstralskega didjeridu glasbenika Richarda Walleya. Tudi Obrad iz lokala Pod Belvederjem se je zelo izkazal s plačilom izvenprogramskega nastopa bluesmana Davea Peebodyja, izolska SALADIA pa je pripravila degustacijo svojih izdelkov na koncertu skupine Deishovida. Izkazal se je tudi Heineken, ki je poskrbel za žejna grla izvajalcev in delavcev festivala ter finančno podprl koncert skupine Bandabardo. Seveda pa ne bi bilo nič od festivala, če ne bi imel tako zanesljive podpore Občine Izola in GIZ za turizem, saj so Hoteli Belvedere poskrbeli za prenočišča vseh tujih glasbenikov. "Saj ste bili polni denarja", boste morda porekli zdaj, ko ste prebrali, kdo vse je moral pomagati festivalu. Pa žal še zdaleč ni tako, saj festival veliko stane. Samo za izvajalce je bilo treba (z dajatvami vred) odšteti nekaj več kot 50.000 DEM, štirinajstčlanska ekipa je za dvomesečno delo delo "porabila" nekaj manj kot 6.000 DEM, kar pomeni v povprečju po 40 tisočakov na osebo, za hrano, ki jo je glasbenikom po "sindikalni ceni" zaračunala gostilna Ribič, bo treba odšteti blizu 1.500 DEM, Belvedere je zaračunal prenočišče po zelo razumni ceni 25 DEM na osebo, le da ie bilo glasbenikov blizu 100, kar pomeni cca. 2.500 DEM za prenočišča, ozvočenje, kije last Mediteran festivala je bilo brezplačno, vendar smo morali kupiti novo mešalno mizo, multikor, bas zvočnik in še nekaj malenkosti, kar je pobralo več kot 12.000 DEM, na katere prizanesljivo čakajo pri muzikalijah SEVER. Če zaokrožimo vse druge stroške, od prevozov do elektrike in pijače za garderobo ter oder na slabih 1.000 DEM, potem je lahko izračunati, da je letošnji Mediteran stal približno 73.000 DEM oziroma nekaj manj kot 7 milijonov tolarjev. Skoraj 4 milijone je prispevala občina Izola iz turistične takse, sponzorji so dodali nekaj manj kot milijon tolarjev, lastnih prihodkov je festival ustvaril za milijon tolarjev. Seveda zdaj ni težko izračunati, da za dokončno "pokritje" festivala manjka skoraj milijon tolarjev, kar je veliko denarja za posameznika in hkrati malenkost za podobne festivale po Sloveniji, ki se lahko "pohvalijo" z budžetom težkim od 20 (Trnfest) do 70 (Lent) milijonov tolarjev. Celo predračun Primorskega poletnega festivala je v primerjavi z Mediteranom bistveno višji, saj so gledališke predstave prav nesramno drage. Drugače povedano: zmanjkalo nam je 50 ljudi več na vsakem koncertu. Žal so bili to ravno Izolani, saj smo večino obiskovalcev, z nekaj izrednimi izjemami, privabili iz Ljubljane, Kopra, Pirana in celo Trsta. Zakaj sploh pripovedujemo te stvari? Zato, ker smo že pred dvema letoma povedali, da Mediteran festival ni "biznis" časopisa Mandrač ali kogarkoli iz uredništva. Prav je da povemo, da za delo v zvezi z Mediteranom nismo dobili niti tolarja. Pa smo vendarle izpeljali enega največjih poletnih festivalov v Sloveniji, festival, ki ga je posnela nacionalna TV in bo jeseni predvajala 6 polurnih oddaj pod blagovno znamko Mediteran festival. Festival, ki gaje posnel koprski Radio in bo pripravil štiri dveurne oddaje za svoj zimski program. Festival, ki ima doma in v svetu že takšno ime, da se skupine in njihovi agenti ponujajo za nastope, ki resnici na ljubo, niso niti približno tako dragi kot so nastopi nekaterih domačih skupin na kakšnih vaških šagrah ali gasilskih veselicah. Naša najdražja skupina je bila v Italiji že zelo popularna Bandabardo, za katero smo odšteli natanko polovico manj kot za svoj nastop računajo Čuki ali podobne skupine. Pa še to moramo povedati: Številke, ki smo jih našteli so zaokrožene, saj festival še ni končan in tudi vsi računi še niso poravnani. Ko bo zavesa dokončno padla bomo izračun predstavili Občini Izola, hkrati pa tudi bralcem Mandrača. Če že trošimo tudi sredstva občinskega proračuna je prav, da ste o porabi tudi pravočasno in ustrezno obveščeni. za Mediteran festival: Drago Mislej mediteran festival fiMTiTi1fii™m7 Rekli smo, da se bo Mediteran 1998 poslovil zelo intimno, skoraj komorno, pa vendar tako občuteno, da bomo lahko še dolgo pomnili,.. kako je padla zavesa tistega leta 1998. Pa nam ni bilo usojeno, kajtir o petkovem nastopu se že nekaj dni govori po vsej Sloveniji. Telefon zvoni, vrstijo se vprašanja o rezervacijah vstopnic pa o tem, kaj bo, če bo tudi tega didjeridu glasbenika zalil poletni dež. Ni kaj, koncert Richarda Walley-a je kulturni dogodek par excellence. Richard Walley je eden najpomembnejših avstralskih didjeridoo glasbenikov, avtor, pisatelj in kulturno politični aktivist. Rodil se je leta 1953 in se z družino preselil v mesto Pinjarra, eno zadnjih bastij jugozhodnih aboriginov Nyoongars. Bil je obetaven športnik a je kmalu spoznal, da lahko naredi več za svoje ljudstvo v politiki, zato je postal aktivist mnogih organizacij avstralskih domorodcev, vse bolj se je začel predajati gledališču in umetnosti sploh. Bil je član avstralskega parlamenta v katerem je zastopal interese aboriginov, ustanovil Middar Aborigin Theatre in veliko nastopal s svojim nenavadnim glasbilom. V Izolo bo prišel s pomočjo prijateljev iz založbe Nika, ki z neverjetnim spoštovanjem govorijo o njegovem delu, spremljali pa ga bodo tudi plesalci. Večer bo magičen in za festival predvsem poslovilni. Še nekaj banalnih podrobnosti: Rezervacije sprejemamo na Mandraču in v knjigarni Graffit še do petka dopoldne, potem pa bo kar bo. Zaradi vsebine koncerta bodo vrata Mediterana tokrat ostala zaprta dokler ne bodo izzveneli zadnji toni iz eukaliptovega debla. V primeru dežja pa se bomo skrili na varno lokacijo: v Kulturni dom, ali pa celo v zelo presenetljivo okolje. Informacije bodo na voljo v petek popoldne na tel. 648 303. ■■■■■ Pet let počitka je bilo dovolj Po dolgih petih letih se bo spet zgodil POPSI, nekoč festival, zdaj pa sejem oziroma srečanje Primorskih pop in rock glasbenikov, založnikov, študijev, novinarjev, radijskih in TV postaj ter prodajalcev glasbenih inštrumentov in nosilcev zvoka. Zgodil se bo v soboto, 5. septembra v romantičnem ambientu letnega kina Arrigoni. Vrata naj bi odprl že ob 16.00 uri, luči in ojačevalci pa bodo ugasnili najkasneje ob 24.00 uri. Organizator, Mediteran festival, je nekaterim ustanovam, študijem in prodajalcem že poslal povabila za sodelovanje na POPSI-ju, hkrati pa vabi vse tiste, ki bi radi predstavili svoje glasbeno delovanje strokovni publiki naj §e javijo na naslov Mediteran festival, Veliki trg 1 Izola oziroma pokličejo za informacije na telefon 600 010. V omenjenem terminu bo dovolj časa za predstavitev največ 14 skupin in posameznikov, trenutno pa je že prijavljenih pet mladih izolskih skupin ter dve "veteranski" iz Izole in Nove Gorice. letni kino ARRIGONI sobota 5. september / od 16.00 do 24.00 S PAPAGAJEM NA SPREHOD Pernati domači prijatelji niso v mestnih stanovanjih nič nenavadnega,, ni pa ravno običajno, da se njihovi lastniki z domačimi ptiči na ramenih sprehajajo po mestu. Anica Pavšič iz Skladiščne ulice vzame včasih svojega hišnega ljubljenca .papagajčka Rokija, kar s seboj v trgovino. Saj, kot pravi, njen kljunati prijatelj kar težko zdrži sam doma. "Ko se odpravim iz hiše postane nemiren, me obletava in hoče z mano ven. Zato ga pač vzamem s seboj, če ne grem daleč od hiše," je zatrdila gospa Anica, ki se prav nič ne boji, da bi ji Roki ušel. " O, tega pa me ni strah. Doma je vedno izpuščen, tudi če so okna odprta. V kletko hodi samo jest. Vem, da ne bi ušel, saj brez nas ne more," je prepričana gospa Anica. Ni dvoma, tudi ko gre za ljubezen do živali, ne gre brez medsebojnega zaupanja. HIPERPARADAJZ Z BAREDOV Kar 1,35 kg tehta tale paradižnik, ki ga je na svoji njivi na Baredih pridelal Rafael Klarič, ki sicer živi v Izoli. Zanimivo je, da je takole zrasel brez zalivanja in kljub letošnjemu izredno sušnemu poletju. "Pa še zemlja na Baredih ni ne vem kako rodovitna in je še ■najbolj primerna za oljke ali trte. Tudi sam imam nekaj trt, pa se jih je več kot dvajset posušilo. Ampak kar se paradajza tiče, pa mi je zraslo še nekaj velikih paradajzov, ki so tehali okoli 70 ali 80 dekagramov, čeprav jih nisem ne zalival, niti se kaj posebej z njimi ukvarjal, " je razložil Rafael. Sicer nam ni zaupal, če bodo ta mega paradižnik pojedli na solati ali naredili "šalšo", vendar bo zagotovo spravil nekaj semen, ki morda obetajo dobro paradižnikovo letino tudi čez leto dni. Znanec iz sosednje ulice NA PRAGU DEVETIH KRIŽEV Z našim današnjim sogovornikom Emerikom Erženom se poznava dolgo, sai gre za človeka, ki se je za delo in življenje v Izoli odločil pred 44. leti. Emerik, ki bo oktobra dopolnil 88 let starosti, je nekakšna živa legenda tako majhnih kot velikih dogodkov pred skoraj devetimi desetletji. Še vedno mi je v živem spominu reševanje šestih pilotov iz morja, ki bi zagotovo izgubili življenje, če ne bi bil na pravem mestu Emerik, puškar, avto mehanik in izvidnik. Sicer pa je moj današnji sogovornik v vlogi izvidnika videl kar velik del sveta: Ameriko, Afriko, Nemčijo. Pred 44. leti seje iz Kranja preselil z družino v Izolo, kjer je bil vse do leta 1964 zaposlen v izolski Mehanotehniki, kjer seje tudi upokojil. V Izoli, pa tudi v mornarici, je s pridom izrabil znanja iz violine, saj je kot 17-letni mladenič že imel svoj ansambel. Prihod v Izolo je pomenil tudi poskus ustanovitve prvega zabavno-glasbenega ansambla štirih članov. Poleg Emerika, kot vodjo ansambla, je v hotelu Zora (danes market M-Degro) raztegoval svoj meh Leo (že pokojni, o. p), Duilio in Nevio.V življenju je Eržen sestavil štiri ansamble, nazadnje je igral v ansamblu Ottavia Brajka (kontrabas). Pred 23-imi leti se je Emerik poslovil tudi od glasbe. Vendar ni nikoli prav nehal. Lotil se je nečesa novega: Slikanja s slamo. Ideja je nastala potem, ko je v ljubljanski bolnišnici spoznal starčka, ki si je kratil čas s slamorezom. Kot dober risarje ugriznil v to jabolko in v skoraj 30.letih je zrasla jablana z 900 slikami. In če akademski slikarji uporabljajo pri svojem delu čopič in platno, je Emerik mojster spajkalnika, s katerim senči sliko, kjer se kot osnova uporablja slama. Delo je zahtevno, saj bi imela vsaka napaka za posledico uničenje slike. Sicer pa je Emerik v Slovenski Istri edini mojster tovrstnih stvaritev in eden redkih v Sloveniji. Za dosedanje umetniško delo je prejel kar nekaj priznanj doma in v tujini. Ker gre za izjemno zanimiva dela s poudarkom na morju, ladjah in slikah z istrskimi motivi je Emerik pri tem delu nezamenljiv. In če bi se kdo od bralcev Mandrača želel bolj konkretno spoznati z deli Emerika Eržena, ga lahko obišče tudi na domu v Pittonijevi 20. Ob skorajšnjem osebnem prazniku mu tudi mi voščimo še na mnoga, zdrava leta in na zdravje ! Vlado Ostrouška REŠITVE KRIŽANK S 15 STRANI IA3HO ;V3riV9I?A S -VDriOlIA f •V3HO?8^§ £ 'VOniaOTl 'Z 'vonoovio '1 ■( A3»!5ni 'VM--VSVII ■IAIOIV331 01 'Vtizna '6 - 1IN3Z '8 ‘ - D33V1I 'L 34 - W01'9 ‘VSV.L - Id 'S 'Q3 - SOSI f 'V33IAI3 £ '3303131 'Z 'VNV1NVS I '°flod oul? luauiod C3i).i? ‘ I [ op i po 3>j|iA0i§ siijideu is c>(i| qo.i lujidAru \ \3[ qo) ‘‘Z 'fileti ' - - dO'I£ - t!V3'0£ '3VT5T6Z ‘ O03Z.Č '1N.N.3NTČ - Id tT ‘ 1VZZ - dlOfOIČ ‘3A3 QZ - Q3 III 81 ‘108Vl'9l - A3'SI 'S8TI - N3303TI '3(103'11 - 30101 ‘N3N013VV6 ‘VDINZTOIMTOUMUopoA (BOlfeA 3f 33I1SJA 3UACJOpOA 3AJ13SA ItoU03J CU '3f|Od OlUJ jU3UI0d U3IU?) A,1)IS.1>| ZA UČENE, BISTRE, SPRETNE, IZNAJDLJIVE IN FURBASTE Skrita križanka V lik nesimetrično razporedite 10 črnih polj. A / -t 7 J V"" L J 0 /A C RA A / 7) e. % r) 0 A L A c E A 4 R AR R V A R 0 r L) ; — A 4 A V R 0 J T7 [ t ) p A /- K) »—. f\f kJ r E O K j L— A K L A A !//j 0 P 4 Vodoravno: 1. vrsta gob; 9. Waino,finski kipar; 10. pri Rimljanih 13. ali 15. dan v mesecu; 11. slovenski dramaturg, Jože; 12. v geološki zgodovini Zemlje druga plast in pododdelek terciarja; 14. Raisa SMETANINA; 15. Remic Vera; 16. karte za usodo; 18. okrogla oblika kruha; 20. francoska oblika ženskega imena Eva; 21. grški mitološki junak; 23. Ivan Tavčar; 24. grška črka; 25. Pietro,italijanski socialistični voditelj; 27. sodobni italijanski pisatelj; 29. zložljivi cilinder; 30. otok v Kvarnerju; 31. kratica za opus. Navpično: 1. avstrijska 'smučarka; 2. Linhartovo mesto; 3. filmski igralec, Guinnes; 5. v germanski mitologiji boginja časa in usode; 6. Kadmesova hči iz grške mitologije; 7. cedrov les; 8. sredstvo za omamo; 13. ime politika in književnika Kristana; 17,-solroizaeijski zlog; 19. okr.za edicija; 22 slovenska tovarna obutve; 26. neznani leteči predmet; 28. reka v Sibiriji DOPOLNJEVANKA Besedo LICA petkrat dopolnite tako, da dobite skozi ves lik besede, kijih zahtevajo opisi. 1. najstarejši slovanski črkopis, nastala v 9.stoletju, 2. slovenska slikarka, Ivana, 3. mleček vsebujoča zelika, 4. rastlina s somernimi vijoličastimi, belimi, modrimi cveti, 5. kratka paličica z vnetljivo glavičico. Q L- A /k L 1 C A 2 H 0 3 / L L C A A A fl 0 L 1 C A 4 v ) J 0 L 1 c A A 2 1 A A- L 1 c A UGANKA BREZ ODGOVORA 8 DOBRIH IN 1 NEUPORABNA Ste v laboratoriju in pred vami na pultu je 9 skodelic, na videz popolnoma enakih. Toda, videz vara, kajti ena izmed njih je za malenkost lažja od ostalih. Da bi ugotovili, katera, imate na razpolago: - tehtnico - ter 2 tehtanji pri čemer je potrebno povedati še, da nimate nobenih uteži, le skodelice. Po dveh tehtanjih morate točno določiti drugačno skodelico in jo zaradi nekoristnosti pri zapletenih in hudo natančnih tehtanjih v laboratoriju razbiti. Verižna križanka Opisi za vodoravne besede so podani v običajnem vrstnem redu, za navpične pa po stolpcih od leve proti desni. Za lažje reševanje je nekaj črk že vpisanih na prava mesta. V lik razporedite 9 črnih polj. Vodoravno: nekdanji španski teniški igralec (Manuel, zmagovalec Wimbledona 1966), - vrsta daljnogleda, - obalno področje s kopališči in letovišči, - staro pomorsko mesto v Kilikiji v Mali Aziji, - ime ameriškega igralca Nelsona, - kemijski simbol za platino, - okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje, - ime ameriškega filmskega igralca Cruisa, - ime črke, - prvotni prebivalec Apeninskega polotoka, -nadglavišče, - opustitev končnega samoglasnika besede pred začetnim samoglasnikom prve naslednje besede, - tumor ali nenormalna tvorba, -starojudovski kralj, - ime črke. Navpično: ženska, ki se v nočnem lokalu slači na odru, - grški filozof, učitelj Aleksandra Velikega, - raven, - bogoverec, - ameriški humoristični pisatelj (George, 1866 do 1944), - merjasec, - jezero v Čadu, - slast, tek, volja po jedi, - lepo vedenje, olika, - ime ameriške filmske igralke in pevke Minnelli, - točenje solz, - nabiralka morskih biserov na Japonskem. N A AJ r fl EL D 2 R R i V / A A /-\ / č 0 S 4 7) P A % r A- s A r O H p F A ■'4/ 1 ,r A 2 E C 2 JA N r A % E L I z. i J A T e R A / o. R c A , p/ K A KRIMINALIJE |c Clinton je priznal, (Ja ga ima, sproti je zbombardiral še nekaj mest, domači škof je moral v bolnico, država je uvedla davek na solidarnost, skratka dani so vsi pogoji za slabo voljo ljudi, še posebej tistih s slabimi živci. Pa še Ribiški praznik je bil. A glej vraga, spet so bili vsi varnostniki in policaji brez dela. RUSI NE ZMAGAJO VEDNO Na Belvedere se je po pomoč zatekel neznanec za katerega so kasneje ugotovili, da je ruski državljan, v bolnici pa so še malo kasneje ugotovili, da je ruski državljan z zlomljeno čeljustjo. Povedal je, da so ga napadli in prikrajšali za 5.000 tolarjev pred diskoteko Gavioli. MALO SO POBRALI Na Dobravi je neznanec vlomil v osebni avtomobil in iz njega odnesel samo 60 tolarjev. Lastnik, ki mu je neznanec mimogrede naredil še precej škode v avtomobilu bi se mimo lahko zaposlil na Davčni upravi, saj ima izvrsten pregled nad financami. Na Belvederju pa je neznanec vlomil v diskoteko Black & White in si postregel s cigaretami in žvečilnim gumijem, pa še nekaj denarja je pobral, ker je bil ravno pri roki. SLABO JE PARKIRALA Občanka je prijavila, da so ji v ulici Oktobrske revolucije razbili trikotno okence na "kalimeriču", avto preparkirali, iz njega pa niso odnesli ničesar. IMEL JE RAZGIBAN DAN Občan je bil dokaj "narejen" in ker je bil slabe volje se je doma lotil žene, zato so ga odpeljali na hlajenje v Koper. Očitno hladilnica ni dobro delovala, saj je po povratku domov spet napadel ženo, potem pa izginil v mestu. Zvečer se je spet vrnil domov in bil spet slabe volje in se spet lotil soproge. Tokrat so ga poslali na hlajenje v Piran. Tako si je v enem dnevu prislužil tri prijave sodniku za prekrške in dve ohlajevanji v dveh različnih mestih. Bil je zares razgiban dan. JEŽ JE BIL PREGLASEN Ježa se da slišati, ko stopa skozi grmovje, toda ta je bil preveč opazen celo za policaje, ki so poklicali svoje pomorske zaveznike in ti so obiskali ribiško ladjo JEZ, ki je prvi dan ribiškega praznika imela posebne "manevre" v med Belimi skalami in Bemardinom. Človek še na morju ni več varen. GAVIOLI NEVAREN ZA OTROKE V lokal jih sicer ne spustijo, zato pa je v nedeljo voznik osebnega avtomobila pred omenjeno diskoteko podrl mladega kolesarja in odpeljal z mesta nesreče. Otrok je bil k sreči le lažje ranjen, voznik pa bo spoznal sodnika. Banica Koper Nova bančna kartica združuje vse lastnosti standardne in po novem tudi lastnosti kartice Activa Maestro. NOVA BANČNA KARTICA Poslovanje z bančno kartico bo poslej še bolj raznoliko in vsestransko uporabno. Banka Koper je pripravila novost in s tem v eni sami bančni kartici združila lastnosti različnih kartic. Zamenjavo bančne kartice bomo izvajali od začetka julija pa do konca septembra letos. Novo bančno kartico boste lahko uporabili za: ■ PLAČILO BLAGA IN STORITEV na prodajnih mestih sistema ACTIVA, ■ POSLOVANJE NA BANČNIH AVTOMATIH, ■ DVIG GOTOVINE V BANKI, ■ KMALU TUDI DVIG GOTOVINE V VSAKI IZMED 530 ENOT POŠTE SLOVENIJE, ■ DVIG GOTOVINE NA PRODAJNIH MESTIH, z oznako "GOTOVINA". Ob plačilu vaših nakupov boste v trgovini lahko dvignili gotovino v znesku od 1.000 do 15.000 SIT, ■ POSLOVANJE S ČEKI; kartica bo Vaš identifikacijski dokument. ■ PLAČILO BLAGA IN STORITEV V SVETU. Kartica bo lahko tudi mednarodno veljavna na prodajnih mestih z oznako "MAESTRO" ter možen bo dvig gotovine na bančnih avtomatih z oznako "CIRRUS". Za dodatne informacije v zvezi z novo bančno kartico lahko povprašate v enoti Banke Koper, ki vodi Vaš tekoči račun. ODSLEJ TUDI Z SKUTERJEM Potem,ko so pred nekaj leti tudi izolski policisti poslali v pokoj Tomosove "štirke”, zanje doslej ni bilo pravega nadomestila. Novi in novi najstniki so se seveda še naprej motorizirali, glavni hit pa so že nekaj časa poskočni skuterji. Od torka pa so tudi na izolski policijski postaji bogatejši za nov 125 kubični skuter Piaggio, ki ga je policistom podarila izolska občina. Skuter, za katerega je občina odštela nekaj nad 420.000 tolarjev, je komandirju Maksu Turščaku v imenu občine izročila županja Breda Pečan, ki je dejala, da to ni prva akcija, ko se je občina odzvala in s prispevkom olajšala delo policijski postaji. Pred časom je namreč občina poskrbek za računalniško podporo z namenom boljše evidence in prenosom informacij o gostih v občini." Še posebej sem zadovoljna, da nam v občini uspeva prisluhniti in zadostiti potrebam, ki zagotavljajo večjo varnost občank in občanov. Motorno kolo, ki ga predajam namenu policijski postaji pa bo v pomoč policistom pri opravljanju nalog predvsem v mestnem delu občine," je poudarila županja. Sicer pa se je število prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki koles z motorjem, v zadnjem letu sicer zmanjšalo za 4 odstotke, policisti pa o izrekli za desetino več ukrepov, kar pomeni, da so zasegli 31 motornih koles. Ker gre za ukrep, ki se ga policisti poslužujejo le v skrajnih primerih in pri večkratnih prekrškaijih, tudi ta podatek priča o tem, da jemlje nemalo motoristov vožnjo z motorjem prelagodno. Zaradi večje mobilnosti bodo policisti odslej bolje kos motoristom, ki so med najštevilnejšimi prekrškarji, predvsem pa bodo bolj mobilni tudi pri opravljanju drugih nalog. Že pred slabim letom dni so imeli izolski policisti na preizkušnji skuter, za katerega so že tedaj ugotavljali, da bi jim bil v precejšnjo pomoč, odslej pa je skuter tudi zares del njihove opreme. VODNI POMETAČ NA DELU Zadnje dni smo v komunalni luku kar nekajkrat opazili novo komunalno ladjo koprskega Hidra. Pred dnevi je prišla zaradi izlitja nafte, ki so ga opazili mimoidoči in o tem obvestili odgovorne za luko, ti pa dovolj hitro poklicali na pomoč v koprski Hidro. Čistilna ladja je s hitrim posegom pravočasno odstranila naftni madež, preden se je razširil do obale. Kdo je "poskrbel" za omenjeni izpust se še ne ve. V teh dneh je bila ladja spet v zalivu, tokrat bolj po "uradni" nalogi, saj je Hidro pogodbeno zadolžen za čiščenje obalnega morja. _______________________________________________________ Če je soditi po pripombah kopalcev je bilo letos morje neobičajno čisto, čeprav smo se v posebni reviji nemškega turističnega združenja vsi slovenski kopališki kraji znašli med kopališči srednje čistega razreda. Pravzaprav je edino kopališče višjega razreda v tem delu Jadrana tisto pri Miramaru, kar je skoraj presenečenje, saj smo bili vedno prepričani, da je naše morje čistejše kot tisto na drugi obali. Kdo ve, morda pa so nemški ocenjevalci ugotovili, da se vse naše komunalne odplake izlivajo v morje čisto blizu kopališč?