narodna in Studijska KT: J IONICA VIA CEPPA 9 TRIESTE F5
in , ws.
fe /Jaj0’
«“	* ««*•	......... — --— —	-*	B* — — — J" --x— - - -	- fl/y. " '
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN AgBONAM. POST.
uist strai poli« ulic:
degl
Dop roke
za vsak mmmeier au ur. vgiaai k
DELO
GLASILO KOMKUaiSTIČSB PARTIJE S.T.O.
Slovenci!
Odločno zahtevajmo takojšnjo uveljavitev Posebnega statuto!
OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 48 (321)
TRST - SOBOTA, 2 0. NOVEMBRA 1954
CENA 20 UR
I
i pi
t je-ošič.
teškl
Za obnovo in enotnost
Jutri se bo sestal izredni rigres Delavske zveze STO; ?e zelo važni točki sta na rivnem redu:	gospodarsko
ria.šanje obnove našega pobočja in vprašanje enotnosti Savskega razreda.
Sklicanje kongresa, ki ga je 'ločil Glavni svet, se je ponzalo potrebno zaradi nove °d". Mitične in upravne situacije,
1 je nastala v našem mestu ozemlju po doseženem spo-*zumu v Londonu. Spomeni-l in priloge, ki so bile podisane v angleški prestolnici strani predstavnikov italijan-te in jugosolvanske vlade, Sebujejo določbe, na podlagi Sterih prehaja cona A. brez 3la Miljskih hribov, od anglo-■heriške vojaške uprave pod sčasno civilno italijansko tiravo. To dejstvo prinaša.kot »sledico popolno vključitev ■žaškega gospodarstva v ita-‘iansko in s tem tesnejšo ude--žbo tržaškega delovnega ljud-jVa pri vseh borbah italijan-tega delavstva proti monopolom in reakcionarnim silam, i so vedno proti težnjam in 'tavicam vseh, ki si s svojimi Ulji služijo kruh.
a
;tet -Poste 'aga-ork.
-ske-
nske
tuss:
nski d u je 5 R. dej,
i-ah -ijslei id a»,
t in eno-19. venil -)žo»,
mO-
19.
loške
rana
mij»
nino
Ca-
vi.
ečaV
F um
Jave
djaft
ah -Ge-
j^et- i v našem mestu so bile borce rt- k za kruh, za boljše pogoje IMjenja, za dostojno stanovale vedno zelo trde. Vojaška o-kpacija pa je še bolj poslabša-a stanje našega gospodarstva; 'ajti okupatorji niso skrbeh 9 drugo, kol. da si ustvarijo tibro vojaško oporišče in ra-■jo pristanišče za svoje cilje •rateškega značaja, ne da bi Opravili, kolikor je bilo po--*ebno, da bi naše pristanišče Xrt- jfšilo široko posredovalno 'rikcijo med gospodarstvi vai. ’Sznih dežel in delovalo kot °čka. kjer se srečujejo kultne, umetniške, tehnične in ■rUge izkušnje.
Naravno zaledje Trsta, ki je za(i' Zdrževalo naš empori] in ga Rogatilo, se je po vojni zna-fk v polnem gospodarskem fevoju in s tem v nujnosti, le' [S si najde dobra tržišča. To-i,ovi. .s ta naravna želja po izme-glavah je naletela pri ameri-3de ' kih oblasteh na resno oviro, zelo omejenim seznamom Maga, ki bi smelo potovati -lani kozi tržaško pristanišče, je št tem deželam praktično ' ' Spovedano trgovanje. Vse to /esta * povzročilo počasno, toda so- 'kino propadanje stanja naše-^ gospodarstva, je močno o-/iejilo naš promet, privedlo Mjedelnice do tega, da so mo-_ j sle suspendirati stotine delu Svcev, dočim imamo malo in I ‘L Mednjo industrijo na robu pro-inm ksti, malo trgovino v bednem
pravljal izredni kongres. Za številne od teh problemov, kot so sindikati vedno storili, bodo tudi sedaj nakazali načine in postavili konkretne predloge, da bi se vse izboljšalo.
Toda, da bi se mogle težnje tržaških delovnih ljudi, ki so obenem težnje ogromne večine prebivalstva, spremeniti v stvarnost, bodo potrebne dolge in vztrajne borbe. Delavske zmage so vedno posledica trdih in ostrih borb, za katere so potrebni široki politični in sindikalni organizmi, čvrsto povezani z množicami, sposobni, da preučujejo vse probleme . in da povežejo vse množice v skupnih borbah. Zato bo drugi argument kongresa razprava o načinu, kako doseči na našem področju kar najširšo enotnost največjega možnega števila delovnih ljudi. Na žalost so delavci razdeljeni v dve glavni nasprotni sindikalni- organizaciji in mnogo je takih, ki do danes niso pristo pili ne k enemu ne k drugemu sindikatu. Slednji predstavljajo množico delavcev, uradnikov, tehnikov, ki čeprav je sestavljena povečini iz ra zumnih in poštenih oseb.., je večkrat zavirala možnosti borbe in zmage v sindikalnih akcijah.
Delavska zveza STO se je vedno trudila, da bi se odpravilo to težko stanje sindikalne razkrojenosti in v to je vlagala vse svoje sile. Neštetokrat je s tem, namenom posredovala pri krajevni Delavski zbornici, včlanjeni v Svobodnih sindikatih. 'Toda njeni voditelji so le redkokdaj pristali na predloge za skupne akcije, nikoli pa niso hoteli pristati na to, da bi se skupno proučile možnosti za, ustvaritev enotne organizacije, čeprav se je večina njihovih članov ponovno izrazila za sprejem predlogov, ki najbolje odgovarjajo potrebam delavskega razreda. Tudi zadnji predlog Delavske zveze, lei ga je predložila Delavski zbornici za enotnost tržaških delavcev, so njeni voditelji odbili.
Zasledujoč cilj akcijske enot-' nosti in trudeč se nadalje za uresničenje enotnosti delovnih
PO VABILU S.Z. NA KONFERENCO ZA EVROPSKO VARNOST
iene-
leleU
usta-
za
l®nju in 1,6.000 uradno priznali brezposelnih, z desetimi 'Soči beguncev. Poleg tega je _ 9zkosanje rodilo odpust sko-izpo' ? 5000 civilnih nameščencev že v -ViU ter preko 3000 novih be-Mticev, ki so se zatekli na nabli0 -e področje iz onega dela :an9' Ziljskih hribov, ki je prešel ir>d jugoslovansko upravo, lici® italijanska vlada, zaskrblje j mi' zaradi tega stanja, je do-, ktr ''tila za Trst načrt ukrepov ie, c' j1 ga smatra za zadostnega in . Mcončnega, medtem ko na ža i d* Ost ne predstavlja drugega falciti Jot zasilni načrt, ki ima si-•ktri- 5r nekatere Pozitivne strani iehS' ^Sebno kar se tiče nekaterih induktivnih naprav, vendai ■ion« ne more zadovoljiti, ker ne apet- Oje jamstev za bodočnost rje; ista. Naša bodočnost bo mo-mal* ilg biti kolikor toliko brez lai** trbna le, kadar bo pristani-
iani' !{,
e' k
loc»'
orol'
breZ’ 1*!' r pf1'
t b°' iizv°i » V e, d»
, resoseli >otre'
žitev.
e ponovno zadobiio svojo hkcijo, to se pravi, ko bodo maie ginjene vse omejitve, ki jih i d*1 6 vsilila ameriška politika in do moglo brez težav potovati ičij°' ,M°zi naše pristanišče blago ;ijob seh dežel sveta, pa naj pri-j bj |adajo, kot pravijo, kateremu l po® Ril gospodarskem bloku. Trst ’°ra ponovno dobiti svoje po-*0- ri0rs'{e Unije, ki jih je ves 1(9 ?et, poznal in cenil, ter mo-s r ^rne jn lepe ladje, ki naj za-. Slovijo naglo in udobno služ-Agjji h. Tedaj bodo delale za kra-■edn° ?Vne 'n za ipozemske potre-z» ! tudi naše ladjedelnice in lr>do ponovno zaposlile ne sa-'o suspendirane, temveč tudi r !^tine drugih delavcev, ki so 'ečaJ; Maj neaktivni in ki morajo ; ^iti spet svoje mesto v pro-Akciji. Zaposlile pa bodo ^dvsem tisoče mladincev, ki M je treba dati poklic, kajti bolečega pojava splošne ^zposelnosti je za mesto, kot naše, najbolj pretresujoč e'tk odstotek mladine brez •*a in poklica. Ce bi se mo-''n vse nadaljevati po sta-ne bo za te nesrečnike p par let druge perspektive 5 1	11 izselitev, kot se je to že
°dilo v obliki in meri, ki je 51 nikoli prej ni videl, ji) , u je nadalje problem gra-jž ,ni Predloženih je 11.000 pro-ca jj«i za dodelitev stanovanja ' več kot 90 odst. jih ostane
— 11. a _  i 
Mešenih. Se več pa je takih,
ssPloh ne predložijo prošnje, 'M nimajo upanja, da bi jim a povoljno rešena. In ven-m je stotine delavcev, ki si ^ega ne žele, kot vzeti
dala11
ijev*
,a
'o
e - 6 kladivo in zidarsko žli-,aZgO' r Pa so prisiljeni životariti v°rezdelju. O teh in mnogo rgiJ	žalostnih vprašanjih
j»0	gospodarstva bo raz-
Parlamenfarni urad
pri KR ustanovljen
Pri Komunistični partiji je bil te dni ustanovljen poseben urad za zveze z italijanskimi komunističnimi parlamentarci v poslanski zbornici in senatu v interesu delavcev in meščanov Tržaškega ozemlja. Urad ima svoj sedež pri naši Partiji, v Domu pristaniških delavcev, trg Duca degli Abruzzi 3, III. nadstropje.
ljudi na organizacijskem področju, ima Delavska zveza danes nalogo okrepiti pozicije delavskega razreda, da bi tako postal sposoben izbojevati svoje važne politične, gospodarske in socialne cilje. V novih pogojih. ki jih je na našem področju ustvarila uveljavitev Londonske spomenice, se naš delavski razred ne more okrepiti drugače kot s popolno vključitvijo v borbo italijanskih delavcev, ki jih vodi velika ’in borbena Italijanska splošna zveza dela CCGIL) in s tem z vključitvijo v to organizacijo, včlanjeno v Svetovni sindikalni zvezi na način, da postane tržaško sindikalno gibanje dejansko in pravno sestavni del sindikalnega gibanja, ki ga pooseblja OGIL. Z vključitvijo našega gibanja v gibanje CGIL ne bo dana samo možnost, da se doseže rešitev problemov našega -gospodarstva, temveč bo tudi mogoče doseči uveljavitev političnih in predvsem narodnih pravic, zajamčenih v Spomenici in njenih prilogah. To pa zahvaljujoč se podpori velikih italijanskih delovnih množic, zastopanih po CGIL in naprednih sil Italijanske republike. Slovenski delavci so lahko prepričani, da bodo prav s svojim soglasnim pristopom v CGIL ustvarili pogoje za celotno in lojalno uveljavitev Londonskih določb s strani i-talijanske uprave in da bodo /na ta način priznane in zaščitene njihove narodne pravice.
V našem mestu ne bo miru in ne bo zajamčena uspevajoča bodočnost, če v obeh conah ne bo v celoti uveljavljena vsaka, točka Spomenice in njenih prilog. Ena od glavnih točk, za katero so se borili naši sindikati, je bila prav o-bramba zatiranih narodnih pravic: v Trstu ne bo za nikogar svobode in demokracije, če del njegovega prebivalstva ne bo mogel uživati svojih pravic in vseh jamstev za spoštovanje lastnega jezika in lastnih zgodovinskih in kulturnih tradicij. V bodočih borbah bodo sindikati stali v prvih vrstah za obrambo in uveljavitev Spomenice. Med drugimi problemi, ki so bili že predloženi rimskim in tržaškim o-blastem, so zahteve po demokratičnih svoboščinah in človeških pravicah.
Iz vseh teh razlogov in tudi zato, ker bo razpravljal o vseh plateh sedanjega življenja v naši coni in postavil temelje za najprimernejšo akcijo, da bi naša bodočnost postala boljša, je jutrišnji izredni kongres posebne važnosti. Kongres bo obvezal tisoče delavcev na navdušeno borbo za vedrejše in boljše življenje in ustvaril boljše pogoje za razvoj te borbe.
FRANC GOMBAČ podtajnik Delavske zveze STO
Resni opomini sovjetskih listov ”Pravda”, ”Trud” in drugih Velik odpor v zahodnih državah proti pariškim sporazumom
V soboto je sovjetska vlada poslala vladam 23 evropskih držav, s katerimi ima normalne diplomatske odnose, noto z vabilom, naj se 29. novembra udeleže konference, ki bo v Moskvi ali -Parizu in bo razpravljala o kolektivni varnosti Evrope. Te konference naj bi se udeležilo 23 evropskih držav, ki so dobile povabilo, in sicer:	Albanija. Avstrija.
Belgija. Bolgarija, Češkoslovaška, -Danska, Finska, Francija, Grčija, Holandska, Island, I-talija, Jugoslavija. Luksemburg, Madžarska, Nemška DK. Norveška, Poljska, Romunija, Švedska, Svi-ca, Turčija in Velika Britanija. Poleg Sovjetske zveze in teh povabljenih smejo priti na konferenco tudi one evropske države, ki nimajo svojih diplomatskih predstavnikov v Moskvi; (Zahodna Nemčija, Irska, Portugalska, Španija) ; sovjetska vlada predlaga, naj ena izmed treh zahodnih velesil prevzame iniciativo in jim pošlje vabilo na konferenco. Konference naj bi se dalje udeležile tudi Združene države, dočim naj bi LB
Opozorilo za kongres DZ
Na kongres je dovoljen pristop edino le s pooblastilom ali povabilom. Delavci, ki se želijo udeležiti kongresa kot povabljenci, naj dvignejo povabila pri sindikatu svoje stroke(na sedežu v ul.Zonta 2) ali pri tovarniških odborih.
Kitajska poslala svojega opazovalca.
Sovjetska nota prikazuje veliko nevarnost skorajšnje ratifikacije pariških sporazumov o ponovni oborožitvi Zahodne -Nemčije in o njeni vključitvi v zahodni vojni blok. Spričo tega je nujno, da se konferenca o evropski varnosti vrši takoj, ker bi ratifikacija onemogočila rešitev nerešenih evropskih vprašanj,
To vabilo in nota ZiSISR sta napravila po vsem svetu največji vtis. V njem vidijo, da Sovjetska zveza ne namerava križem rok gledati, kako zahodne velesile oborožujejo Nemčijo in sklepajo vojna zavezništva proti njej, temveč da hoče z vso odločnostjo poseči po samoobrambi in varovati ogroženi mir.
Med prvimi je zavzel stališče do sovjetske pobude za sklicanje konference evropske varnosti kancler Zahodne Nemčije Adenauer. Čeprav je izrazil pomisleke glede datuma, češ da je preblizu, je pristal in se strinjal s konferenco, ki bi mogla privesti do združitve Nemčije. Izrazil je svojo željo naj zahodne dr žave ne odbijejo tega vabila. Voditelj socialdemokratov Zahodne Nemčije Ollenhauer je rekel, da bo za zahodne nemogoče odkloniti sovjetski predlog. Vodja nemških liberalcev Dehler pa je izjavil, da sovjetska nota dokazuje, da je SZ odločena napraviti vse, da se prepreči tretja svetovna vojna. Zal pa se je Adenauer — verjetno pod pritiskom ameriških svetoval-cev — kmalu premislil ter popravil svoje stališče tako, da naj se najprej izvedejo pariški sporazumi, potem naj se pa skliče konferenca.
Odveč je podčrtovati, da so to novo sovjetsko mirovno pobudo navdušeno pozdravili v vseh socialističnih deželah. Češkoslovaška in Poljska, s katerima se je ZSISR že pred izdan jem note posvetovala, sta že vnaprej zagotovili vso svojo podporo. Tudi LR Kitajska navdušeno odobrava predlog SZ in bo poslala na konferenco svojega opazovalca,
Tudi v številnih zahodnih političnih krogih je nota napravila močen vtis, zlasti v Franciji in Angliji, kjer je močna skupina laburističnih
poslancev proti pariškim sporazumom. Ti so ostro nastopili proti stališču zunanjega ministra Edena. ki hoče, da se najprej ratificirajo pariški sporazumi, potem bi lahko šele razpravljali o sovjetskem pred-dogu. Italijanski zunanji minister Martino se ni hotel izraziti o sovjetskem vabilu z izgovorom, da ga vlada natančno proučuje. Tov. Togliatti je zato vložil interpelacijo, kakšen odgovor namerava dati vlada. Ameriški državni tajnik pa je že izjavil, da bodo Združene države odklonile sovjetsko povabilo. S svojo izjavo.je hotel vplivati na vse zahodne države, da bi odbile vabilo in se ne bi udeležile konference.
Sovjetska zveza to pot ne misli še nadalje prenašati nebrzdane volje zahodnih velesil po ustvarjanju vojnih blokov in pripravljanju bojnih načrtov. To je popolnoma jasno povedala moskovska «Pravda» in za njo vsi drugi veliki sovjetski časopisi. Glavno gla-
silo K P SZ je v torek prineslo članek, v katerem stoji med drugim: «Sedaj mora biti končno jasno vsem, da če bodo zahodne države odklonile predlog za konferenco, kjer naj se ustvari sistem kolektivne varnosti v Evropi, in bodo pristopile k izvedbi pariških sporazumov, se miroljubni evropski narodi ne bodo vdali, temveč bodo proučili nove neobhodne ukrepe z namenom, da zagotove svojo varnost in svojo obrambo». Na podoben način tudi «Izvestja» opozarjajo zahodne velesile ter jih opominjajo, da vsaka akcija neizbežno rodi reakcijo. Se jasneje pove glasilo sovjetskih sindikatov »Trud»: «O-blikovanje vojaškega bloka zahodnoevropskih držav, katerega glavna sila bi bila nemška vojska, ki ima napadalne namene, bi povzročilo ustvaritev obrambne zveze miroljubnih evropskih narodov z namenom zagotoviti njihovo varnost».
DELAVSKA ZVEZA S T. O.
ima jutri, v nedeljo, 21. t.m. in v ponedeljek, 22. t.m. svoj
izReom KoncRes
Prvo zasedanje bo jutri, v nedeljo ob 9.30 uri v kinodvorani “NAZIONALE", v drevoredu XX. septembra in bo trajalo do 13. ure.
Drugo zasedanje začne v ponedeljek, 22. t.m. ob 18. uri v dvorani krožka “ KRALJIČ v Domu pristaniških delavcev.
Dnevni.red je naslednji:
1.	Izvolitev predsedstva kongresa ;
2.	Izvolitev delovnih komisij :
a)	za overovljenje mandatov;
b)	za resolucijo.
3.	Poročilo tajnika Delavske zveze tov. Ernesta Radicha: “Sindikalna akcija za obnovo tržaškega gospodarstva in za enotnost delavskega razreda".
4.	Diskusija;
5.	Odobritev zaključne resolucije.
Na kongres bo prišla tudi reprezentativna delegacija CGIL pod vodstvom tov. Fernanda Santija.
Zakaj noče Titova vlada objaviti sovjetske ponudbe prijateljstva?
Govora Saburova ni objavil noben jugoslovanski list razen beograjske «Borbe», a še ta v zelo okrnjeni obliki
Pobuda Sovjetske zveze, da obnovi in normalizira diplomatske odnose z Jugoslavijo, je naletela med jugoslovanskim ljudstvom na najugodnejši odmev. Zbližan j e z veliko domovino socializma je bilo-oredmet pogovorov ljudi vseh stanov, ki so z velikim navdušenjem odobravali to prijateljsko gesto sovjetske vlade. V milijonih src je visoko vzplamtelo nikdar pogašeno upanje, da bo končno prišlo do temeljite spremembe jugoslovanske politike do ZSSR, katero so beograjski vladni krogi vedno dotlej prikazovali kot sovražno Jugoslaviji, kot ono, ki noče pomiritve, ki ograža Jugoslavijo in mir na njenih mejah. To upanje je 'bilo tem bolj utemeljeno, ker je SZ poleg normalizacije diplomatskih odnosov dala tudi otip-
D01960 PODALJŠAN BLOK NAJEMNIH POGODB
Najemnine bodo povišane za 20 odstotkov vsako leto
Po razpravi prejšnjega tedna se je začelo v torek v italijanskem senatu pretresanje in glasovanje posameznih točk zakona o povišanju najemnin
Levičarski senatorji so takoj v začetku, po govoru zakladnega ministra De Pietra, ki je skušal opravičevati ta škodljivi protiljudski zakon, predlagali naj senat zakon v celoti odbije. Predlagali so tudi naj vlada določi primerne ukrepe za davčne olajšave malim hišnim lastnikom, ki jim seveda ni tako lahko kot lastnikom palač, ter nanj nakaže potrebne denarne fonde za razvoj gradnje ljudskih hiš. Toda večina je z glasovanjem te predloge zavrnila.
Prvi člen zakona, ki določa, da se najemne in podnajemne pogodbe podaljšujejo do 31. decembra 1960, so skušali nekateri liberalci poslabšati z dodatki v korist lastnikov stanovanj, ki se dajo tolmačiti na razne načine, seveda vedno v škodo najemnikov. Vendar pa niso pri tem uspeli in je bil prvi člen sprejet brez sprememb.
V četrtek pa je demo-kristjanska večina odobrila drugi člen zakona, v katerem je določeno 20% povišanje najemnin od prvega meseca, ki sledi uveljavitvi tega zakona do 31. decembra 1955 in potem dalje vsako leto do I960. Povišanje velja za stanovanja in obrtniške ali trgovske prostore. To povišanje se znižuje na 10% pri najemnih pogodbah sklenjenih med 31, oktobrom 1945 in 1. marcem 1947. Za naj* bednejše brloge, podpritličja in barake ni predvideno povišanje. Točka tudi določa nekatere kategorije siromašnih ljudi, katerim se ne sme povišati najemnina,
Komunistični in socialistični
senatorji so se do zadnjega borili, da se ta 2. točka sploh briše iz zakona, in ker jim to ni uspelo, ker je večina odločena iti preko vseh težkih .posledic za delovno ljudstvo in odobriti zakon v korist lastnikov velikih hiš in palač, so jo skušali vsej nekoliko ublažiti z nekaterimi spremembami. Na žalost jim je uspelo samo dati vključiti v seznam onih, ki jim ne gre povišanje, še nekatere kategorije. Razprava ostalih točk se te dni nadaljuje.
Dočim se tu vlada in njena večina ne. ozira na milijone delavskih družin, ki jih bo težko prizadelo povišanje najemnin, se pa po drugi strani krčevito bori, da ne bi bilo treba povišati plač v višini 5.000 lir državnim nameščencem. To povišanje je bilo predlagano v poslanski zbornici v sklopu zakona o pooblastilih vladi. Vse tri sindikalne organizacije se strinjajo za povišanje, toda vlada zadnje dni mrzlično deluje, da prepriča svoje sindikaliste da glasujejo proti.
Brez H io madžarske
BEOGRAD —; V torek so se začeli gospodarski razgovori med Jugoslavijo in Italijo. Gre za nerešena finančna vprašanja med obema državama, zlasti za vprašanje reparacij ki jih Italija še dolguje, ter odškodnine za nacionalizirano italijansko premoženje v Jugoslaviji in za zapuščeno imovi-no optantov.
Nobenih pogajanj pa ne bo zaenkrat glede vprašanj Tržaškega ozemlja, kot glede dokončne razmejitve in uveljavitve določb Posebnega statuta, kakor je bilo prvotno javljeno.
Po vesteh iz Londona poroča četrtkov «Piccolo», da bodo sedanjim pogajanjem med Ita-
Trst-ideološki center
fašistične “internacionale"
Važna razkritja danske revije « Frit Danmark »
KOPENHAGEN. 9. (TASS) uživa podporo «Italijanskega Revija «Frit Danmark» je socialnega gibanja», Francovih
objavila članek o obnovitvi
lijo in Jugoslavijo v Beogradu i neke mednarodne fašistične
organizacije, v kateri so včlanjeni tudi danski fašisti. Revija piše, da zajema takozva-no «Evropsko socialno gibanje», ki ima svoje veje na Danskem, Švedskem, Norveškem, Finskem, v Holandiji, Belgiji, Svici, Avstriji, tudi organizacije fašistov, ki so pribežali iz Vzhodne Evrope. V Malmoe, na Švedskem, deluje urad za zvezo, ki ga vodi švedski fašist Peer Engdahl. Urad za koordinacijo, ki je bil ustanovljen v Trstu pa pred stavlja «ideološki center» gibanja; vodi ga fašist Fabio L. iz Trsta.
«Evropsko socialno gibanje»
sledila trgovinska pogajanja in končno konferenca o tržaški prosti luki. Italija še ni razposlala zadevnih vabil, pričakuje pa se, da bo to storila pred koncem leta.
Na konferenco, ki bo v Trstu, bosta baje povabljeni, poleg Italije in Jugoslavije, samo še Avstrija in Švica. Dočim ne bi bile povabljene vse ostale države, ki imajo pravico po mirovni pogodbi, med temi Madžarska, Češka, Poljska in ZSSR., čeprav je zunanji minister Martino še pred kratkim izjavil, da bosta povabljeni tudi Češka in Madžarska.
španskih falangistov in fašističnih organizacij v Zahodni Nemčiji in drugih deželah. Med voditelji mednarodnega gibanja navaja revija nacističnega . vojnega zločinca Otta Skorzenyja, bivšega voditelja propagandne sekcije organiza,-cije hitlerjevske mladine Kar-la-Heinza Priesterja in francoskega fašista Mauricea Bar-decha
KOPER — Italija je imenovala za svojega predstavnika v Kopru dr. Carla Albertarija. Novi predstavnik je že prišel na svoie mesto ter je v vljudnostnem obisku poselil predstavnike krajevnih oblasti. Začasni sedež ima v hotelu «Triglav»,
Ijive dokaze svoje volje do pomiritve in zboljšanja odnosov tudi na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih. Dalje so tudi tobra t.L, ki vsebuje prizna-prve izjave vladnih predstavnikov Jugoslavije, med njimi flirti Titove na Ostrožnem, iz-gledale kot izraz dobre volje da v resnici pride do bistvene spremembe v dotedanjih napetih odnosih.
Razpoloženje jugoslovanskega ljudstva se je v precejšnji meri videlo in odražalo tudi pri nas v Trstu. Vsak potnik iz Jugoslavije, pa bodisi tito-vec ali nasprotnik beograjskega režima, ti je žareč od veselja najprej povedal novico o zbližanju ter pripovedoval o ve'ikem navdušenju in še večjem pričakovanju, ki vlada spričo tega med vsemi, ljudmi / Jugoslaviji. Podobno razpoloženje pe vladalo in še vlada med tukajšnjimi titovci. ne samo med vsemi na bazi, marveč tudi med številnimi funkcionarji. Tudi med vsemi ostalimi tržaškimi Slovenci, organiziranimi in neorganiziranimi, je napravila ta vest najgloblji vtis in obudila veselo upanje, da bo Beograd končno le sprevidel škodljivost dosedanje politike popolne odvisnosti od Washingtona in Londona.
To upanje tržaških Slovencev se je še povečalo po prijateljskih besedah, ki jih je podpredsednik sovjetske vlade Saburov naslovil na Jugoslovane ob priliki svečane proslave Oktobrske revolucije v Boljšem teatru v Moskvi.
Toda v to razpoloženje navdušenja in upanja je kanila grenka kaplja spoznanja, da jugoslovanski oblastniki niso istega mnenja kot jugoslovansko ljudstvo. Na prijateljsko ponujeno roko sovjetske vlade so odgovorili odurno, odbijajoče. Predvsem, noben jugoslovanski list, razen beograjske «Borbe», ni — po ukazu od zgoraj — prinesel niti ene besede govora Saburova. v katerem zagotavlja voljo sovjet-
ske vlade za «popolno normalizacijo sovjetsko-jugoslovan-skih odnosov in okrepitev starega prijateljstva, ki obstaja med obema bratskima narodoma». Edino glavni organ «Borba» je prinesel del njegovega govora, iz katerega pa so izpuščeni najbolj značilni odstavki, med njimi tudi oni o «okrepitvi starega prijateljstva, ki obstaja med obema bratskima narodoma». Prav tako so izpuščeni vsi stavki, v katerih Saburov zatrjuje, da «gredo znaki spora zadnjih let samo v korist sovražnikom miru, Sovjetske zveze in Jugoslavije». da «sodelovanje in iskreno prijateljstvo med SZ. in Jugoslavijo odgovarjata v celoti ne samo koristim obeh držav, marveč tudi interesom miru v vsem svetu».
Cernu ie jugoslovanska vlada prepovedala vsemu tisku objavo teh značilnih besed, katerim je Saburov v imenu svoje vlade dal največji poudarek? Zakaj ni hotela seznaniti vse jugoslovanske javnosli s sovjetskimi predlogi za obnovo prijateljskih odnosov med ZSSR in FLRJ ter z i-skreno željo sovjetske vlade, da se okrepi staro prijateljstvo med obema narodoma?
Ali ni to najzgovornejša obtožba proti sedanjim oblastnikom, da v resnici nočejo zbli-žanja in tem manj prijateljstva z mogočno slovansko državo, kateri Jugoslavija dolguje svojo osvoboditev izpod nacističnega škornja? Se več! Ta diktirani molk jugoslovanskega časopisja dokazuje, da se Tito in njegova vlada bojita povedati resnico svojemu ljudstvu. Le predobro poznata razpoloženje jugoslovanskih množic, njihovo ljubezen in zaupanje v Domovino socializma. Bojita se, da bi te prijateljske besede elektrizirale jugoslovanske narode, ki bi na podlagi te sovjetske prijateljske ponudbe odločno zahtevali temeljito revizijo dosedanje jugoslovanske politike do ZSSR. obnovitev nekdanjih prijateljskih vezi, politi-
Kot izhaja iz «intervjuva» u-rednika «Primorskega dneUntka» z dr. Mikuletičem, predsednikom pripravljalnega odbora, namerava imeti takozvana «Slovenska gospodarska - kulturna zveza» svoj ustanovni občni zbor prihodnjo nedeljo, 28. novembra.
Odkar je bilo v istem listu javljeno, da se snuje taka organizacija, katere namen je monopolizirati vsa kulturna in gospodarska vprašanja tržaških Slovencev v zvezi z določbami Posebnega statuta, so se vse ostale skupine odločno uprle tej nameri. Posebej so se še uprle samovoljnemu načinu ustanavljanja, brez vsakega posvetovanja z ostalimi skupinami in njihovimi organizacijami. Prav ta samovoljen način je kazal vso slabo vero njegovih organizatorjev, katerim ni šlo za to, da pride do enotnega nastopa vseh v obrambo narodnih pravic in koncesij iz londonskega sporazuma. Njihova slaba namera je izhajala tudi iz tajinstvenosti,,
Obstoj naroda je stvar vseh !
v katero so obdali snovanje te organizacije, ki naj bi po njihovem mnenju «predstavljala vse Slovence. Objavili niso razen imena treh organizacij-pobudnic ničesar drugega, iz česar bi st «povabljeni» ustvarili vsaj približno sliko o «koristih in nujnosti», te organizacije; namesto tega so samo javili, da so jim osnutek pravil in vsa potrebna pojasnila na razpolago na titovskem sedežu v ul. Roma 15. Pač višek zasmehovanja ne samo osnovnih načel demokracije, marveč tudi najenostavnejših pravil olike.
Kaj si morda domišljajo, da se morajo vsi ostali, ki predstavljajo velikansko večino slovenskega življa na Tržaškem, ponižno podrediti titovegm samo zaradi dej-
stva, da uživajo zaslombo ene Od podpisnic londonskega Sporazuma? Zelo se moti, kdor misli, da se morajo tržaški Slovenci ukloniti samovolji ene skupine, in to še zelo, zelo neznatne (posebno še po izvedenem barantanju). Še kruteje pa se vara oni, ki namerava naprtiti politični jarem ene skupine vsem Slovencem, ki bi morali po njihovem mnenju biti hvaležni Titovi vladi in tudi njim za «vse ugodnosti», ki smo jih prejeli Slovenci iz barantanja. Toda ti ljudje so najbrž že pozabili ali pa mislijo, da smo pozabili tržaški Slovenci, koliko več pravic nam je pa barantanje odvzelo.
Nedopustno in narodno skrajno škodljivo bi bilo vsiljevati tria-
škim Slovencem obliko in vsebino njihovega bodočega narodnega izživljanja, izkoriščajoč o-kolnost, da bo imela jugoslovanska vlada v mešani komisiji svojo odločujočo besedo. Obstdja Velika nevarnost, da na ta način odbijejo ---- morda za vedno in
nepopravljivo — veliko število Slovencev od skupne obrambe narodne samobitnosti, za katero so se v sedanjem trenutku pokazali pripravljene, če bi prevzela vso akcijo v roke ena sama politična skupina, katera poleg tega ne uživa simpatij v zelo širokih slo-
tuta. Se več. Ostaja resna nevarnost, da tudi oni Slovenci, ki bi se pridružili takšni akciji manj- . .
šine, ne bodo dosegli onih pravic ;u“^ovansko ljudstvo, Jtakor in ugodnosti iz sporazuma, ki bi "	"	""	"
čno naslonitev na SZ in s tem konec hlapčevanja sovražnikom ZSSR, Jugoslavije in miru.
To zaskrbljenost je nehote potrdil predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Draškovič, ki je na tiskovni konferenci surovo zavrnil prijateljske ponudbe SZ in trditev Saburova, da «gre spor med ZSSR in Jugoslavijo le na korist njunim skupnim sovražnikom», z besedami: «Izključna pravica Jugoslavije je. da odloča, koga ima za prijatelja in koga za sovražnika. Nikakršne izjave ne morejo vplivati na stiališče Jugoslavije». Predstavnik Titove vlade pa je hotel biti še jasnejši, ko je na vprašanje, če je gornjo njegovo trditev mogoče razumeti tako. da Jugoslavija in Sovjetska zveza nista imeli skupnih sovražnikov, odgovoril: «Mislim, da niste daleč od resnice».
S tem je hotel torej predstavnik Titove vlade podčrtati. da ameriški imperializem, ki kuje zaroto proti ZSSR in socialističnemu svetu, ki nečloveško izkorišča jugoslovansko ljudstvo in njegova bogastva, ki neprestano ograža mir v svetu, ni sovražnik Jugoslavije. Toda tega mnenja niso demokrati, najmanj pa še Jugoslovani, ki le pretrdo preskušajo na lastni koži «prijateljstvo in pomoč» protikomunistične in vojnohujskaške klike Ehenhower-Dulles-MacCar-thy. Prav dobro vedo, da so vsi sovražniki miru obenem tudi sovražniki tako Jugoslavije kot Sovjetske zveze, ki je t. vso svojo dosedanjo politiko, med drugim tudi s ponudbo Jugoslaviji, dokazala, da ji je ohranitev miru in sožitja med državami z različnim družabnim ustrojem osnova njene zunanje politike.
Motijo se sedanji oblastniki, če mislijo, da bodo z ukazanim molkom po jugoslovanskih časnikih zajezili željo jugoslovanskega ljudstva po zbližanju in prijateljstvu z ZSiSR. Besede Saburova bodo tudi brez listov prodrle prej ali slej do zadnjega Jugoslovana. A tudi brez teh besed ve
jih dosegli s skupnim nastopom.
Zato naj pobudniki resno pretehtajo ta svoj korak, ki bi povzročil neizogiben in nepopravljiv razkol med tržaškimi Slovenci in ki bi jih na ta način dejansko oropal zagotovljenih pravic in koncesij iz Posebnega statuta in ostalih listin sporazuma. Zavedajo naj se, da so skupne koristi vedno višje od interesov posameznih skupin. Okolnošt, da pripadajo struji, ki ima v rokah vlado v Jugoslaviji, ne daje ne njim ne beograjski vladi pravice, da na svojo .pest odločajo o naši usodi, temveč jim nalaga kvečjemu samo večje dolžnosti
jih Slovencev — zlasti še med delavci, ki so narodno najbolj o- m 0llS0Vornasti. Eni in drugi pa
groženi — bi se tisoče in tisoče Slovencev ne odzvalo in bi zato ne bilo deležnih koncesij iz Sta-
naj pomnijo, da se vlade menjajo, narod pa ostane,
ie to vedelo za časa NOB in prej, da je bila in bo Sovjetska zveza vedno prijateljica jugoslovanskih narodov ter da je mesto Jugoslavije le v družini ostalih slovanskih narodov ter v taboru miru in socializma.
Jug. konzul Vošnjak prišel v Trsi
TRST — V ponedeljek je prišel v naše mesto generalni konzul Jugoslavije Mitja Vošnjak. Novi konzul, ki je star 31 let. je bil že doslej v diplomatski karieri, prej v Celovcu, nazadnje pa v zunanjem ministrstvu v Beogradu.
STRAN Ì

20. NOVEMBRA 1954 JO. $
III. REDNI KONGRES ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE TRŽAŠKEGA OZEMLJA
N
»1
Kongres obdan od široke mednarodne solidarnosti - Pozdravi sovjetske in kitajske Glav mladine - Govor tov. Berlinguerja in Oberhoferja - Pozdrav sekretarja naše Partije 80 1 Mladinske delegacije iz Italijanske republike - Izmenjava daril - Popoldanska diskusija
Delegacije mladine iz mesta in podeželja so poklonile dragim gostom lepe darove in mnogo
šopkov rdečih nageljnov
Obdan od široke mednarodne solidarnosti se je vršil v nedeljo III. redni kongres Zveze komunistične mladine, ki je pokazal, da je napravila mladinska organizacija od svojega zadnjega kongresa do dane vidne korake naprej. To se je lahko ugotovilo bodisi iz glavnega poročila, ki je bilo vseskozi objektivno in je dobro zajelo vse najbolj pereče mladinske probleme, kakor tudi iz številnih diskusij mladih delegatov, ki so pokazale, da se komunistična mladina v polni meri zaveda svojega važnega poslanstva v bodočih borbah okrog mladinskih problemov. To je pokazala tudi polnoštevilna udeležba delegatov iz vseh mestnih okrajev in vasi ter prisotnost velikega števila povabljencev, ki so isto tako pazljivo in z zanimanjem sledili delu kongresa.
Vsestranski tispeh, ki ga beleži ta kongres je gotovo najboljša vzpodbuda vsem mla-
Tov. Enrico Berlinguer, generalni sekretar Zveze komunistične mladine Italije
dim komunistom, Slovencem in Italijanom Tržaškega Ozemlja za izpolnitev svojih bodočih nalog, ki so bile začrtane v poročilu in diskusiji, ter vključene v zaključni resoluciji.
Jutranje zasedanje
Jutranje zasedanje je z italijanskim in slovenskim nagovorom otvoril Lucijan Renčelj, ki je ob burnem odobravanju predlagal v častno predsedstvo nepozabne voditelje mladine Curiela in Tomažič« ter vse padle v osvobodilni borbi. Aplavz v dvorani je še narastel, ko je predlagal v efektivno predsedstvo med prvimi sekretarja naše Partije tov. Vidalija, Izvršni komite, tov. Berlinguerja, generalnega sekretarja Zveze komunistične mladine Italije ter delegate iz raznih mest Italijanske republike, kakor tudi predstavnika avstrijske mladine Kurta Oberhoferja. V delovno predsedstvo so bili izvoljeni tudi voditelji in predstavniki iz poe-dinih mestnih in podeželskih mladinskih sekcij.
Tov. Aleksij Gerlanc, ki je predsedoval na jutranjem zasedanju je nato predlagal dnevni red, ki so ga delegati soglasno sprejeli. Po izvolitvi delovnih komisij je imel glavno poročilo sekretar ZKM tov. Davide Pescatori.
Navdušenje za pozdravne brzojavke
Po poročilu so bile prečitane številne pozdravne brzojavke, ki so jih delegati vzeli na znanje z vidnim navdušenjem. Posebno viharen je bil aplavz, ko je tov. Gerlanc prečital pozdrav Svetovne zveze demokratične mladine, mladine LR Madžarske, mladih komunistov iz Aleksandrije in raznih federacij iz Italije. Nepopisno navdušenje pa je zavladalo v dvorani, ko sta bila preči tana pozdrava sovjetske in kitajske
mlftdine,
V imenu organizacije Avstrijske svobodne mladine je imel nagovor tov. Kurt Ober-hofer, ki so ga delegati in po-valjenci pozdravili z nepopisnim navdušenjem, še posebno ko je razgrnil zastavo avstrijske mladinske organizacije darovano kongresu.
Darovi delegatom
Vrstile so se nato na odru razne delegacije z lepimi darovi in šopki rdečih nageljnov za avstrijskega in delegate iz Italije. Tov. Berlinguerju so mladinke s Proseka poklonile šopek rdečih nageljnov, povezanih s trakoma slovenske in italijanske trobojnice. Skupina brhkih mladink iz Podlonjerja v narodnih nošah je pozdravila kongres z lepo slovensko pesmijo.
Z dolgotrajnim ploskanjem je sprejel nato kongres preči-tani pozdrav, ki ga je poslala skupina italijanskih vojakov-tovarišev, ki se nahajajo v Trstu, obžalujoč, da se iz do-
bro poznanih razlogov ne morejo udeležiti kongresa. Mladinci iz Kolonkovca in Sv. Ane so nato podarili tov. Vi-daliju, Oberhoferju in delegatom iz Italije rdeče ovratne rute mladinske organizacije. Delegati iz Rima pašo prinest: v dar slovenski mladini zastavo svoje federacije.
Naprej mladina v nove zmage za lepšo bodočnost!
Nepopisno navdušenje je nastalo v dvorani, ko je stopil pred mikrofon generalni sekretar Zveze komunistične mladine Italije tov. Enrico Berlinguer, ki je prinesel pozdrave slavne organizacije in njenih 450.000 članov vsem slovenskim in italijanskim mladincem, vseh poklicev in političnih prepričanj. Tov. Berlinguer je v jedrnatih besedah prikazal težke borbe tržaške mladine, mladih komunistov in njene organizacije, ki so kljub težkim pogojem ostali dosledno zvesti stvari demokracije, miru m internacionalizma. U-gotovil je nadalje, da je prišla na kongresu do živega izraza globoka vera v bodočnost in v sile, -ki predstavljajo slavne tradicije tržaške mladine, ki je imela v svojih vrstah like borcev, kot Curiela in Tomažiča ter gleda danes z zaupanjem in vero v mogočne sile v svetu, ki jim je na čelu Sovjetska zveza.
Orisal je nato nekatere značilnosti borb, ki jih vodi italijanska mladina, katera se v pretežni večini ni predala malodušju, marveč je krepko ubrala pot borbe delavcev in kmetov. Dokaz temu je naraščanje števila članov ZK.MI in dejstvo, da je mladina dala 7. junija svoj glas v veliki večini KPI in RSI. V vseh mladinskih organizacijah Italijanske republike je danes vedno bolj občutena, težnja po prenovitvi mladih generacij in pojavlja se vedno večji odpor in nezadovoljstvo proti voditeljem strank.
Glavno poročilo, ki iga je podal dosedanji sekretar tov. D. Pescatori prikazuje v uvodu spremembe na mednarodnem področju, kjer so sile miru dosegle dve veliki zmagi: premirje v Vietnamu in propad EOS. Ta c'iva velika dogodka .poks.zujeta vsej mladini, da se mir in bodočnost Evrope ne moreta uresničiti s politiko vojaških blokov in oborožitvijo Nemčije, marveč samo -s politiko pogajanj, trgovskih in kulturnih izmenjav med vsemi deželami in s pomočjo pakta varnosti, kot ga je predlagala Sovjetska zveza. Toda ameriški imperialisti iščejo še vedno nove poti, kot je nedavna ustanovitev Zahodnoevropske zveze, da bi pod drugačnimi oblikami o-mogočili nemško oborožitev in sledili politiki vojne proti SZ in ljudskim demokracijam.
Zato se moramo obrniti na vse mladince, da jih poučimo o nevarnosti, ki grozi miru in iih prepričamo, da obstaja pot za prihranitev novih katastrof, ki grozijo človeštvu in to je pot prijateljstva z mladino vsega sveta. Vabiti moramo vse mladince na razpravo o teh problemih da primerjamo razna stališča in najdemo pot za Skupno akcijo.
Obravnavajoč novo situacijo, ki je nastala z Londonskim sporazumom postavlja v poročilu svoj predlog, da se mladinska organizacija preimenuje v Zvezo komunistične mladine Tržaškega ozemlja. Poudarja obenem, da z italijanskimi vojaki ni prišla v Trst samo Italija Scelbe in Ca,pecette, marveč je prišla predvsem ljudska Italija, to je Italija osvobodilne borbe, mladine 7. junija z njenimi avantgardnimi organizacijami, slavno Z;KMI in vsemi silami, pri katerih bo imela tržaška mladina podporo za rešitev svojih problemov.
Poročilo podaja nadalje pregled gospodarskega in socialnega stanja tržaške mladine ter poudarja, da je brezposelnost še vedno najbolj resen problem socialnega življenja. Od 3750 brezposelnih mladincev in mladink imamo 6358, ki še vedno iščejo prvo zaposlitev. Kar se tiče vajeništva imamo to le sliko: na 87.282 nameščenih delavcev v 12.619 podjetjih, je zaposlenih samo 5.523 mladincev. Dve tretjini tržaških podjetij sploh nima vajencev, kar ima usodne posledice za industrijo, ki brez dotoka mladih sil ne more napredovati. Z ukazom št. 5 je bilo v 3 letih poslano na delo samo 1.326 mladih delavcev (969 mladincev 357 mladink). Kdor ima srečo, da pride do zaposlitve., pa je podvržen nadizkoriščanju zaničevanju svoje osebnosti in negotovosti zaposlitve. Samo leta 1953 je bilo namreč odpuščenih 2596 mladeničev in deklet izpod 1C leta in to iz razloga, ker se hočejo delodajalci izo-
gniti predpisanemu povišanju plač. Od 20. 3. 1953 do 20. 3 1954 se je število zaposlenih mladincev znižalo za 318 enot te <3hi je «Lavanderia Triesti n a» odpustila 10- nameščenk od teh je 9 mladink, v ladje delnici Sv. Marka je še dane. 80 Suspendiranih mladincev.
Poročilo govori nadalje o pomanjkanju strokovne izobrazbe, ukinitvi tovarniških tečajev in o učnih strokovnih programih, ki ne odgovarjajo praktičnim zahtevam učencev ter obširno obravnava stanje študentov na italijanskih šo. lah. Pri zrelostnih izpitih na višjih srednjih šolah je na 661 kandidatov izdelalo komaj 198, 380 je imelo popravne izpite in 198 jih je padlo. Razloge za to je treba iskati v značaju in neprimerni zasnovi italijanske šole, ki je ločena od življenjske stvarnosti, v kateri prihaja do izraza razredni privilegij (glej povišanje taks za
darstva je postavljenih v po-•očilu vrsta konkretnih pred-'ogov, ki so bili nato v disku-iji obravnavani in vključeni / posebno listino zahtev., ki naj iredistavljajo podlago za srečanje in razpravljanje med iso mladino, iznad vsake poetične. sindikalne ali verske razlike.
Poročilo obravnava nato notranjo krizo, ki se pojavlja v mladinskih gibanjih drugih strank, ki je izraz zahteve po socialni prenovitvi. Se posebno je poudarjena nevarnost fašizma, ki skuša ponovno dvigati glavo. Preprečiti moramo — pravi poročilo — da bi fašisti uspeli varati mladinske množice in pripraviti novo zlo našemu prebivalstvu, kar ni samo naša naloga, marveč vseh mladinskih demokratičnih gibanj.
V nadaljnjem se je tov. Pescatori dotaknil tudi raznih organizacijskih vprašanj, pri-
V zvezi z novim položajem, ki je nastal pri nas, je tov. Berlinguer nato podčrtal nove naloge in posebne obveze, ki stojijo pred ZKMI. Pouda ril je nujnost tesnejšega sodelovanja in solidarnosti z borbami tržaške mladine. Naša dolžnost je —. je dejal tovariš Berlinguer — da branimo z največjo odločnostjo pravice Slovencev. Zastava slovansko -italijanskega bratstva mora postati zastava vse Zveze komunistične mladine Italije. Pravic slovenske mladine se ne sme nihče dotikati. Vsak poskus okrnitve teh pravic, bo našel nas vse in vso italijansko mladino pripravljeno, da jih z vso odločnostjo brani. To so naše obveze, ki jih bomo sveto držali. Iz vsega srca želimo — je nadaljeval govornik — da bi vaša organizacija, okrepljena pod vodstvom vaše Partije in tov. Vidalija šla s krepkimi koraki po začrtani poti, da bo postala v resnici velika Zveza slovenskih in italijanskih mladih komunistov. Naj živi mladinsko slovansko - italijansko bratstvo! Naj živi ljudska Italija! Naj živi stvar demokracije in miru v svetu! — s temi besedami je tov. Berlinguer med viharnim in dolgotrajnim ploskanjem zaključil svoj bodrilni govor, ki je velikega
tov. Vidali, burno pozdravljen od vse mladine, je tov. Gorel-la poklonila našemu sekretarju v dar krasen šopek rdečih nageljnov. Pozdrave je nato prinesla delegacija mladincev in mladink iz Vidma ter delegat iz Salerna, ki je poklonil v dar sliko junaških zakoncev Rosenberg. Delegacija mladincev iz ladjedelnice Sv. Marka je darovala za kongres 50.0CQ lir tako, da je bilo skupno z drugimi prispevki nabranih do takrat 130.000 lir.
Dopoldansko zasedanje se je zaključilo s predvajanjem sovjetskega dokumentarnega filma. Delegati so se nato zbrali na mladinskem obedu, ki je bil pripravljen v menzi Doma pristaniških delavcev.
slevanju pa naj se preneha z diskriminacijami in monopoliziranjem namestitev.
Mlada učiteljica tov. Licia Gojča je v svoji intervenciji, ki je vzbudila še posebno zanimanje obravnavala stanje slovenske šole na našem področju. Poudarila je potrebo krepitve zdrave narodne zavesti ter dala konkretne in koristne predloge. Pred začetkom vsakega šolskega leta, kakor tudi med letom naj se organizirajo v okrajih posebne konference za slovenske starše, kjer naj se obravnavajo problemi slovenske šole.
in 130 mladincev; 63 Slovencev in 131 Italijanov.
Po poročilu volilne komisije je kongres izvolil novi Centralni komite ZiKM, ki ga sestavljajo naslednji tovariši in tovarišice:
Novoizvoljeni Centralni komite
ZKM
Pescatori David, Crevatin Liliana, Roncelj Lucijan, Fa-
, Velik pia n pmen f prei
bi Bruno, Henkaiser Pietro. , 2aS( Bravin Sergio, Wilhelm Doli*J prip Nicolini Paolo, Gerlac AleKsMjina Ugrin Vinicio, Gorella Edda.Rie z Perini Sergio, Spagnui LM3'|etov na, Canciani Giorgio. Oli»!b Claudio. Lunardelli Walter, ^e,f° Pcčkar Mirela, Gattonar Giù- ,T^c.e lia, Lovriha Danilo, SedmaK morLa Drago, Di Giorgio Michele, iemnii Durigon Marino, Sedmak Na- tnikoi dja, Starc Slavica, Škrinjar 1'koluci van, Cuk Luciana, Valentiniprabij
Francesco, Canciani Maurizio, «bde
ale i
Scodlni Giorgina.
Popoldansko zasedanje
Popoldne je kongres zasedal na sedežu v ul. Tiziano Vecel-lio. Drugo zasedanje je bilo posvečeno skoro izključno diskusiji. ki je trajala več ur. Diskusija, v katero je poseglo več desetin mladih delegatov, je bila vseskozi pozitivna in plodna. Pokazala je. da je bilo predkongresno delovanje komunistične mladine povsem na dobri politični ravni. Posamezni delegati iz vasi, kot Sv. Križa so orisali probleme mladine na vasi, njihove velike težkoče za zaposlitev,
Mladinke iz Podlonjerja v nirodnih nošah so kongres z lepo slovensko pesmijo
pozdravile
Tudi (popoldne so se vrstile delegacije in .predsedujoči je .prečital še droge pozdravne brzojavke, ki so jih poslale razne federacije iz Italije. Tovariš Pascottini je z velikim ganotjem daroval mladim komunistom staro zastavo prvega tržaškega socialističnega krožka, ki je 'bil ustanovljen 1919. leta. (Sledila je nato nagraditev nogometne čete Roccia, ki si je priborila «pokal III. kongresa».
Pozdrav komsomolski mladini
Kongres je nato poslal bratski pozdrav antifašistični mladini Jugoslavije, odobril z dolgotrajnim ploskanjem pozdravno pismo komsomolski mladini ter Listino zahtev, ki jih postavlja ZKM za poživitev tržaškega gospodarstva in zagotovitev dela in zdravega razvedrila vsej mladini. Soglasno je bila tudi odobrena politično-organizacijska resolucija.
Komisija za Overovljenje mandatov je ugotovila, da je prisotnih na kongresu 194 delegatov, od katerih 64 mladink
Brzojavki sovjetske in kitajske mladine
Dragi tovariši!
Prejmite naše tople pozdrave, ki jih pošiljamo vsem udeležencem 3. kongresa Zveze komunistične mladine v Trstu, želimo vašemu kongresu uspeh v mobilizaciji mladine v borbi za mir in prijateljstvo med narodi.
Centralni komite
Zveze komunistične leninistične mladine Sovjetske zveze

Ob priliki vašega 3. kongresa vam pošiljamo tople pozdrave v imenu kitajske mladine, želimo vam nove borbi za pravice mladine in v obrambi miru
uspehe v v svetu.
Centralni komite
Zveze demokratične mladine Nove Kitajske
Pozdravne brzojavke so poslali nadalje CK Zveze češkoslovaške mladine v Pragi, CK Zveze madžarske delovne mladine, CK Zveze delovne mladine Albanije, CK Zveze poljske mladine, Demokratična zveza južnih Slovanov in uredništvo lista «Naše novine» v LR Madžarski. CK Svobodne nemške mladine, Svetovna zveza demokratične mladine, list «Avanguardia», mladi komunisti iz Alessandrije, Neaplja, Vercelli in Novare.
Jedeh milo 1 sila 'ala ; toe p: tavjet °vnin 'Hov 'ih h Previ 'etije. !§oče pol i ec 'ablja e m 'lila i [delav siunis že o. težim hi
Mejšč tai o <
na 1 lelstv taeje, kmet [koze erih : ene o koris širok ejeno k me 'a bi tirža\ ktorsl i-azp ktorje stro, tarjei avnih
Listina zahtev za rešitev
-d j Sn v
k pri Istri: 'ltv;za
'^6] s tv
glavnih vprašanj tržaške mladine^
pomena še posebno za slovensko mladino.
Nastop
kriškega zbora
Cim se je tov Gerlanc toplo zahvalil sekretarju slavne ZKMI, je tov. Žarko Bogateč predstavil pevski zbor iz Sv. Križa, ki je prinesel s prelepo slovensko pesmijo konkreten izraz bratstva in prijateljstva med slovensko in italijansko mladino. Zbor je ubrano in ognjevito zapel štiri udarne pesmi, ki so zelo navdušile vse mladince in mladinke tako, da je moral. «Katjušo» ponoviti ter kot zaključek zapeti še mladinsko himno «Vsi bratje na svetu», ki jo je pela vsa dvorana.
Mladinska delegacija iz Vidma prinaša pozdrave kongresu
srednje šole). Težak je tudi položaj diplomiranih, ki so prisiljeni .na deklasiranje, ker ne morejo najti primerne zaposlitve.
Kar se tiče slovenske mladine, ne nahaja v še težjem položaju. Obravnavajoč šolsko vprašanje, ugotavlja poročilo stanje nestalnosti slovenske šole. šolnikov, pomanjkanje primernih šolskih poslopij, moderne opreme, telovadnic, pomanjkanje srednje šole v mestu itd. Poročilo poudarja pri tem, da je treba te probleme rešiti z uveljavitvijo Posebnega statuta ter .nakazuje potrebo enotne borbe vseh Slovencev v narodni, antifašistični fronti, ki pa ne sme postati protiitalijanska, kot je v namenih titovcev. V tej borbi bomo imeli močno podporo italijanskega demokratičnega mladinskega gibanja, ki se je obvezalo, da bo zagovarjalo naše pravice pri italijanski vladi.
Za ozdravitev našega gostpo-
kazal uspehe in pomanjkljivosti ter šibkosti. Čeprav je bilo v teku borb in aktivnosti pridobljenih za ZKM 428 novih članov, ni še uspelo, da bi postala do popolnosti velika množična mladinska organizacija. Poročilo nakazuje smernice in naloge, ki se postavljajo v novem položaju pred mlade komuniste ter podčrtuje, da je ZKM predvsem borbena organizacija in šola za vzgojo mladine v idealih socializma in komunizma in zato je treba najti pravo ravnotežje med politično in razvedrilno aktivnostjo. Mladini je treba obrazložiti naše cilje ter popularizirati prvo deželo socializma. Dvigati je treba politično in ideološko raven naših kadrov, da bomo lahko rešili vse nove naloge, ki jih bomo izvedli v tesni povezavi s slavno ZKMI in nadaljevanjem borbe pod vodstvom naše Partije in njenega ljubljenega voditelja Vittorija Vidalija, visoko dvigajoč zastavo enotnosti in bratstva med Slovenci in Italijani,
Na odru so se nato vrstile vedno nove delegacije mladincev in mladink iz mesta, okolice in podeželja, ki so prinašale darove delegatom iz I-talije te- delegatu avstrijske mladine.
problem nizke plače in v razmerju pretirano visokih potnih in drugih stroškov, naporno in malo donosno kmečko delo. Mladi vajenci so govorili o svojih posebnih problemih va;eništva, odpustih z dela, izkoriščanju s strani delodajalcev, občutenemu pomanjkanju strokovnih tečajev in šol itd.
0 slovenski šolski mladini
Po govoru, ki ga je imel
Tov. Aleksij Gerlanc je govoril o problemu slovenske šolske mladine, ki ga je povezal z vprašanjem uveljavitve Posebnega statuta za narodne manjšine. Nimamo ni-kakega namena — je dejal tov. Gerlanc — zahtevati nekaj, kar bi bilo v škodo tu živečemu italijanskemu prebivalstvu, pač pa pozivamo merodajne oblasti, da spoznajo naš položaj in takoj napravijo vsaj prve korake za zaposSitev slovenskih kadrov v javnih ustanovah. Pri zapo-
Mail lov. Mija
Na dopoldanskem zasedanju je imel intervencijo tudi tovariš Vidali, ki je prinesel — z navdušenjem pozdravljen od vse mladine — pozdrave naše Partije. Uvodoma je tov. Vidali poudaril, da se vrši kongres v času, ko je prebivalstvo tega področja ravnokar izšlo iz obdobja borb in trpljenja, ki je posledica devetih let okupacije. Se prej je bila kruta vojna, ki je sejala razdejanje. Bila je nato osvobodilna borba, v kateri je padlo 40.000 sinov tega o-zemlja. Pred to smo imeli fašizem, pred fašizmom pa obsedno stanje in prvo svetovno vojno. To je zgodovina naših krajev in našega ljudstva.
Danes se vključujemo v italijanski državni sklop, v veliko italijansko gibanje in spoznali bomo demokracijo, ki še obstaja v Italiji in je stalno ogrožena. Vključujemo se v veliko italijansko demokratično gibanje, ki se bori za novo, socialistično Italijo. Zavedamo se. da stopamo v bolj demokratičen položaj, ker se
bomo borili skupno z italijanskimi tovariši za socialistično Italijo in socialistični Trst. Tov. Vidali se je nato dotaknil razmer, v katerih živi tržaška mladina ter poudaril, da preti Trstu nevarnost, da postane mesto starcev, kar priznava celo tisk. ki je objavil prav te dni docela porazne demografske statistike. Nadalje je govornik opozoril na nevarnost nacionalizmov, ki si vsak od svoje strani prizadevajo, da bi zanetili iskro. Danes se namreč že govori o «italijanskih talcih v coni B in slovenskih v coni A». Proti tej nevarnosti se je treba odločno boriti, prizadevati si za ustvaritev enotnosti vse mladine, da se zajamčijo narodne pravice zatiranih manjšin. Imeti moramo kot vzgled Komunistično partijo in italijansko komunistično mladino — je dejal v zaključku tovariš Vidali — in postati moramo velika mladinska organizacija, ki pozna probleme mladine, se vzgaja v duhu marksizma in leninizma in postane predstraža tržaške mladine.
Po široki diskusiji o težkih pogojih življenja, dela in študija tržaške mladine je kongres Zveze komunistične mladine sestavil ter predlaga naslednjo listino zahtev:
Tržaški mladi komunisti smatrajo, da bi se lahko rešil velik del problemov mladih delavcev in študentov, če bi se s strani italijanske vlade izvedli ukrepi, ki bi oživeli tržaško gospodarstvo v njegovih osnovnih sektorjih trgovskega prometa, ladjedelniških gradenj in plovbe. Zato bodo podpirali akcije — začete s katere koli strani — ki bodo težile za odobritvijo organične-ga zakona za Trst, ki naj upošteva med drugim naslednje cilje:
—	ustanovitev tržaške proste cone;
—	vzpostavitev tradicionalnih pomorskih prog, s posebnim ozirom, na Vzhod v splošnem;
—	uresničitev pri naših ladjedelnicah načrta za gradnje ladjevja, ki naj se postavi v službo naših tradicionalnih prog;
—	preureditev podjetij I.R. I. s postavitvijo pod kontrolo parlamenta ter okrepitev navedenih poto-m izvedbe proizvajalnih načrtov v skladu z zahtevami našega gospodarstva;
—	modernizacija naprav škedenjskih plavžev.
Za napotilo k rešitvi glavnih problemov, posebno glede učeče se in delovne mladine, smatrajo mladi komunisti, da je največje važnosti preureditev podjetij I. R. I.. ki predstavljajo v Trstu žilo našega gospodarstva.
Na podlagi take preureditve bi morala kot prva izpolniti socialno dolžnost, da zaposlijo primerno število vajencev in u-stanovijo v podjetjih šole za strokovno usposobitev, da se tako zagotovi pomladitev in trajnost delavskega razreda, ki je najbolj dragocen kapital našega mesta.
l. Da se zagotovi delo brezposelni mladini:
a)	uresničitev zahtev, ki jih vsebuje memorandum tržaškega občinskega sveta. Nemudoma bi bilo potrebno uresničiti one, ki jih vsebujejo 3.. 4. in 5. točka, in sicer potom o-dredbe vladnega generalnega komisarja, ki bi predvidevala tudi potrebna nakazila.
b)	Ponovni sprejem vseh mladincev, ki so bili začasno odpuščeni ali ki delajo z o-mejenim urnikom. Sprejem v službe odgovarjajočega števila vajencev v vse tvrdke, kjer so bile izvedene upokojitve.
c)	Podaljšanje tečajev za novo poklicno usposabljanje, da bi udeleženci imeli možnost
naučiti se poklica in doseči di-polomo, ki bi bila veljavna za delodajalce v svakem pogledu.
č) Ustanovitev organizma pri pokrajinskem Uradu za delo, ki bi koordiniral, nadzoroval in razvijal dejavnost vseh ustanov, ki se zanimajo za strokovno vzgojo mladih brezposelnih. Vključitev v ta organizem predstavnikov sindikalnih organizacij.
d)	(Pospešitev tečajev za poklicno uposabljanje in za novo poklicno usposabljanje, njih otvoritev tudi v manjših občinah z namenov, da bi se preprečil proces deklasacije mladine.
e)	Pokrajinski urad za delo naj .priporoča velikim industrij skim podjetjem, pomorskim tvrdkam, bančnim institucijam. trgovskim podjetjem, zavarovalnicam, gradbenim podjetjem. naj ustanovijo tečaje praktičnega pouka za diplomirane in maturante.
f ) raztegnitev zavarovanja proti jetiki, zdravniškega zavarovanja in preskrbe zdravil za mlade brezposelne ter dodelitev božične nagrade.
2.	Za varstvo in razvoj vajencev:
a)	Debata v parlamentu o zakonu za ureditev vprašanja vajencev, ki ga je že zadevna parlamentarna komisija odobrila. ter njegova raztegnitev na Trst.
b)	pomoč vsem sindikalnim in mladinskim organizacijam, ki bodo vzpodbujale izboljšanje instituta za kolektivne delovne pogodbe za vajeništvo, posebno kar zadeva: mezdne lestvice, socialno skrbstvo, počitnice in poklicno vzgojo.
c)	ustanovitev tovarniških šol v velikih industrijskih in trgovskih podjetjih, ki bi poslovale v teku normalnega delovnega urnika.
č) reorganizacija večernih tečajev za poklicno izobrazbo ter njih prilagoditev tehničnim in praktičnim zahtevam vajencev v izbranem poklicu.
d)	Uveljavitev in spoštovanje pogodbenih norm za mlade delavke in delavce.
e)	demokratizacija ustanove EN AL in tovarniških krožkov, da postanejo resnična središča razvedrilnega, kulturnega in športnega udejstvovanja vseh delavcev, zlasti še delovne mladine.
3.	Za novo ozračje v svobodni in moderni šoli:
a)	večja prilagoditev učnih metod modernim zahtevam pouka.
b)	znanstveno poučevanje s pomočjo didaktično-znanstve-nih naprav v šolah, da se lahko dijaki temeljito seznanijo s perečimi vprašanji tehnike in znanstva.
:i 195 tior. rno skalo
pop ,'Volj: 'to na
post
°uens
'E VI
c)	širši pogled na kulturna, umetniška in znanstvena g'* banja vseh držav v svetu, brez vsake omejitve na določen6 čase.
č) prisrčnejši odnošaji med fhljan profesorji in dijaki, ki bi jih1 |? vel morala biti zajamčena svobo- jroje da diskusije, sestajanja, združevanja in tiska.
d)	naprave za športno in raz; vedrilno dejavnost v šolah, k> naj bodo prilagojene modernim zahtevam mladine.
e)	blokiranje visokošolskih pristojbin in znižanje onih z» srednje šole. Naj se preneha 8 vsakoletnim menjavanjem šolskih knjig.
f)	uporaba dveh milijard, ki jih je italijanska vlada določila za olajšanje pretrpanO' sti v osnovnih šolah, — z» granjo poslopja nižjih sred; njih šol, za gradnjo poslopij v miljski občini, ker so ob; stoječa prenapolnjena, . zlast1 zaradi bega iz vasi. ki so bil® priključene Jugoslaviji, ter poslopja za slovenske srednj® šole v sredini mesta, kar bo olajšalo težkoče posebno mladim dijakom okolice, ki zahajajo sedaj v šolo pri Sv. Ivanu, za prenovitev in obogatitev šolskih knjižnic z novim1, modernimi knjigami,
4. Za razvoj športa in zdrav®
razvedrilne dejavnosti:
a)	dati na razpolago vsem opisat mladincem, ki se željo udejstvovati pri kulturnem, športnem in lazvedrilnem delova- i°lo. 1 nju, občinske rikreatorije i® J ®, druge sedeže, ki so last obč>' 1 pi: ne, v Trstu in v manjših občinah.
b)	posebne ugodnosti z8 vstop na občinski stadion mladincem pod lS.letom ob priliki tekem za prvenstvo,
c)	dati na razpolago športni; kom barkovljanski šport®1 klub in ostala športna igrišč®' ki so jih rekvirirale ali up0-rahljale anglo-ameriške vojaške sile, zlasti pa mladini kr®' ja, kjer se omenjena igrišč8 nahajajo.
č) letna počitniška nagrad8 s strani velikih tvrdk mladim vajencem, oziroma nagrad®1 izlet.
5- Za olajšanje ustvarjanj* novih družin:
a) dati na razpolago kateg0'
. Prvi l|a ir tornei ‘e te ta rt le d 11 ve Odt
Sri s.
‘h.kj
,. lep
etju 13g 'ietje zapo kat ‘Jših , '933. sla hm
it) či
“go E
Se 611 šte
Ul
i '
ri ji mladih novoporočence''
ri
stanovanja v razmerju 20 ods1-b) priporočati državi, obe1 nam in tvrdkam, da dajej0 dolgoročna posojila mladince® in mladinkam kot pomoč P' ustvarjanju novih družin.
6. Za zagotovitev bodočnost1 mladim beguncem; a) Posebna podpora držav® mladim beguncem milj5*1 „ hribov in cone B kot pom0 za najnujnejše potrebe.

ZSSR IMA NAJMODERNEJŠE POLJEDELSTVO NA SVETU
Nad 11 milijonov strojev •»bdeluje sovjetska polja
:e
ie
ia
Glavna poljska dela so mehanizirana od 77-do 100-odstotno - Realni dohodki kolhoznikov so se od 1940 do lani podvojili - Danes je v SZ 93.000 kolhozov in 4.857 sovhozov
Metro.
Dolfi.
leKsU.
Edda.
Lina-
Oli»
alter,
Giu-
amaK
Velika oktobrska socialità revolucija je korenito 'emenila položaj kmetov.
I predrevolucijski Rusiji je zasebnih kmetijskih obra-1 pripadalo revnim kmetom; tjina kmetov je bila brez lPe zemlje. Tisoče revnih letov z malo ali brez zem-je bilo prisiljenih, da za-'te rodno vas in da si dru-i iščejo dela, če niso hoteli šiniti od lakote; drugače pa morali plačevati oderuške chele, lemnine za zemljo velepo-: Na- tnikom in kulakom. Pred jar miucijo je rusko kmetijstvo inttni Sabljalo primitivne meto-inzio. obdelovanja zemlje in za-Mc načine živinoreje. To jedelstvo je bilo predano milost in nemilost narav-1 silam; težko ga je priza-'ala suša in dajalo je zelo 'He pridelke.
O Sovjetska država je dala "vnirn kmetom nad 150 mitov hektarov zemlje. V 'ih letih sovjetske oblasti Prevladovale male zasebne m t i j e. Spričo tega ni bilo loče racionalno organizira-Doliedelsko proizvodnjo, u-'abijati napredne agroteh-tte metode, stroje, umetna Mila itd. Pod vodstvom svo-delavsko-kmečke vlade in tunistične partije so krnele od prvih let sovjetske-težima začeli ustanavljati l$tejše zadruge, zveze za too obdelovanje zemlje ter ha ta način dvignili pohištvo na višjo stopnjo, ideje, leta 1929. je glavni-kmetov začela organizirati koze (poljedelske artele), v :erlh so bile ugodneje vzpone osebne kmetove koristi koristi družbe. Odprla se široka perspektiva za ne-eieno zboljšanje vseh pa-I kmetijstva.
'a bi pomagala kolhozom, .država ustanovila strojno-ptorske Staniče, ki so imele razpolago veliko število [ktorjev, kombajnov in dru-I strojev. V državi je bilo farjenih mnogo sovhozov, " hvnih kmetijskih podjetij, —, So veliki dobavitelji polj-'h pridelkov. Kot posledica .hstrializacije države in koli f ''■'vjzaeije poljedelstva ima-y ' danes v ZSSR največje ionizirano socialistično pohištvo. V ZSSR je danes
ie^
.ma jz Jugoslavije
brez j DELOVNA ZMAGA čene j NA AVTOCESTI
rktor avtomobilske ceste med j’bljana-Zagreb je praznoval jim h veliko delovno zmago — obe- pitje smernega rova za bo-(jrU. I1 195 metrov dolgi cestni hoj. Dva in pol mesečno ... r°rno vrtanje minerjev v ži-■ » pkalo triadnega dolomita je l> K 1 poplačano še s posebnim dei- -''voljstvom. ker so opravili ‘io nalogo štiri dni pred leskih 1 postavljenim rokom, l za \enski poročevalec» 6.XI.54)
ha 1 solarti»
deano-■ z»
red;
opi)
ob-
last'
bi!e
pO'
Inje
bo
nla-
aha-
Iva-
»ati;
imi.
NEPISMENOST I® VEDNO AKTUALNA
Prvih povojnih letih se je 'la intenzivna akcija proti '‘Smenosti na Reki. Pozneje ie te akcije opustilo ,z duela reda kar je povzročilo, Je danes med uelavci na ‘i veliko število nepisme-Odbor za ljudsko prosveti Svetu za kulturo je iz-'ei anketo v 9 reških pod-'h, kjer je bilo ugotovljeno . nepismenih delavcev. V jetju «Luka in skladišče» bG nepismenih delavcev, Jetje «Vodogradnja» ima od zaposlenih 28 nepismenih, vkaterimi je večje število 'Jših ljudi rojenih od 1921 J^33. leta. Anketa je zaznala za nepismene le one, ®rim v delavskih knjižicah ", «nepismen», toda veliko j'1'0 je tudi takih, ki znajo 'kisati le .svoje ime, ali pa io ditati le tiskane črke. "go pa je onih. ki so hodili )va- "Jo. ker pa v svojem živin fiu nikdar ne čitajo in še 1j pišejo, so še tisto poza-■ Seveda vse take bi ne e|i šteti kot pismene.
(«Novi list» 21.X.54)
93.003 kolhozov. 8985 strojno-traktorskih stanic, 4857 sovhozov. Povprečna zemeljska površina kolhozov znaša 5.950 hektarov, sovhozov pa 19.800 ha.
V S.Z imajo kolhozi okrog 580 milijonov ha zemlje v trajnem in brezplačnem uživanju.
Leta 1953 je v kolhozih in sovhozih obratovalo 1,260.000 traktorjev, 326.000 kombajnov,
370.000	tovornih avtomobilov in nad 9,5 .milijona drugih poljedelskih strojev. Mehanizacija poljedelstva v ZSSR napreduje v še nevidenem tempu. Samo v prvi polovici 1954 je poljedelstvo. dobilo 92.000 traktorjev. 52.000 kamionov. 18-000 žitnih kombajnov, 15.000 kosilnih strojev, bodisi samo-gibnih ali na traktorsko vprego; poleg teh ,pa še velikansko število drugih strojev.
Od 1954 do maja 1957 bodo strojno-traktorske Staniče in sovhozi dobili 500.000 traktorjev (s povprečno 15 IIP) in
250.000	traktorjev za one kulture, ki zahtevajo pletev med brazdami.
Po zaslugi razvoja strojne tehnike se dviga mehanizacija poljskih del. Od 1940 do 1953 je mehanizacija narasla na sledeč način: jesensko oranje od 71% na skoro 100%-, setev ozimin od 53 na 93%, žetev žitaric s kombajni od 43 na 77%. Gigantski razvoj tehnične opreme socialističnega poljedelstva ustvarja pogoje za popolno mehanizacijo vseh poljskih del. Samo lani so sovjetske tovarne poljedelskih strojev izdelale nad 80 raznih vrst novih poljskih strojev in orodij.
Kolhozni sistem je omogočil neprestano naraščanje proizvodnje vseh glavnih panog kmetijstva. Tako je na pr. poraslo število goveje živine v kolektivni lasti od 54.5 milijonov glav v letu 1941 na 63 milijonov v 1953. število prašičev se je zvišalo v istem času od 27,5 milijonov na 47,-6 milijonov, ovac in koz od 91,6 na 135,9 milijonov.
Pred 1917 je bilo namakane okrog 4 milijonov ha zemlje, začetkom 1950 pa že 6.3 milijonov ha. Ko 'bodo pa v 1955-56 začele obratovati silovite hidroelektrične centrale pri Kujbiševu, Stalingradu in Karhovki se bo pa več kot podvojila .površina namakane zemlje.
ga gospodarstva kolhozov in zaradi ukrepov Komunistične partije in sovjetske vlade, s katerimi se je povečala gmotna zainteresiranost kolhozov in kolhoznikov.
Velikanska sila kolhozne proizvodnje obstaja v dejstvu, da še razvija na trdni znanstveni podlagi.
Temeljita raziskovanja, izvedena ob sodelovanju sovjetskih znanstvenikov raznih panog, so dokazala polno možnost spremeniti revne predele v plodovito zemljo, kjer obro-de vedno obilnejše žetve raznih poljskih kultur.
Zelo pomembni so za nadaljnji razvoj socialističnega poljedelstva izsledki kolhozne-ga agronoma Malj.ceva, ki je dokazal, da v določenih okoliščinah ne samo večletne,
marveč tudi enoletne rastline lahko zvišajo plodnost zemljišča. To je omogočilo, da so bili izvedeni popravki doktrine o sistemu kolobarjenja rastlin, ustvarjene uspešnejše metode obdelovanja zemlje ter odprte nove možnosti, da se dosežejo stalni visoki donosi poljskih kultur.
KP in vlada SZ sta v organizaciji močnega vzpona poljedelstva postavili važno državno nalogo obdelati v teku 4954-55» 45 milijonov ha doslej neobdelanih ledin v pokrajinah Kazahstana, Sibirije, Povolžja. Urala in zlasti še severnega Kavkaza in zasejati jih z žitaricami. Ta površina je enaka z žitom» posejani površini dveh žitorodnih dežel, kot sta Kanada in Argentina.
Prof. V. RUMJANCEV
Obljubljeni kulturni domovi
naj bodo last vseh Slovencev
Predstavniki vseh skupin, ne samo ene, naj jih upravljajo
Električni ekskavator z zajemalko za 7 kubičnih m pri izkopavanju glavnega Turkmenskega kanala, ki bo dolg 1100 kilometrov
ZAHTEVE DELAVCEV GRADBENE STROKE DELAVSKE ZVEZE
Le z odločno akcijo delavcev
bo uresničen gradbeni program vlade
SELAD jiaj dobi tudi pravico graditi stanovanja, ki so nujno potrebna tisočem tržaških družin - Tržaški gradbinci se pridružujejo borbam svoje stroke v Italiji za dosego kolektivne delovne pogodbe
Probleme gradbenih delavcev, ki jih je obravnavala skupščina gradbincev Delavske zveze prejšnjo nedeljo, je treba gledati z dveh vidikov. Prvič z vidika izboljšanja prejemkov gradbenih delavcev in borb, ki jih bo treba v ta namen voditi. Drugič pa z vidika zahtev tisočev in tisočev državljanov, ki so brez stanovanja.
To so problemi, ki se medsebojno dopolnjujejo in katere je treba reševati z veliko nujnostjo.
Kar se tiče prvega vprašanja, je izven dvoma, da se bodo odslej naprej gradbeni delavci Tržaškega ozemlja v novem položaju, ki je nastal z londonskim sporazumom, udeleževali kot sestaven del borb, ki jih vodi gradbena stroka v italijanski republiki za obnovitev delovnih pogodb in za oddajanje 21 odst. v sklad preko «Blagajne gradbenih delavcev».
z, gospodarskim razvojem se veča družbena imovina kolhozov, naraščajo dohodki kolhoznikov v denarju in naravi.
V primeri z letom 1940 so se v 1953 povečali denarni dohodki kolhoznikov za 2,4-krat realni dohodki kolhoznikov so :e za delovno, uro skoro podvojili v primeri s 1940. Se v večjem obsegu so narasli j jo uporabljajo vse kapitalistične letos spričo novih uspehov, I države v primeru sile in izrednih doseženih z razvojem družne- ! dogodkov, odvrniti sedanjo go-
Tudi program javnih del, ki ga je odredila italijanska vlada in ki ga je glavni svet sindikatov že obravnaval v sklopu ukrepov, katere je odredil ministrski svet za Trst in ozemlje, je bil proučen v okviru tržaških potreb in koristi delovnega ljudstva. In v
spodarsko krizo v našem mestu z dodelitvijo znatnih kreditov za javna dela — kar 14 milijard lir.
in sanjajo o morebitnih špekulacijah, — je pravcati škandal, posebno če upoštevamo njihovo
Na podlagi obljub vladnih or-1 dvomljivo resnost, in finančno
ganov se odpira gradbenim delavcem dolga doba zaposlitve. Izkušnje pa nas nasprotno uče, da je država vedno pripravljena odtegniti že. odobrene kredite ter jih porabiti za dela v svoji režiji ali «v ekonomiji» — da se izrazimo v italijanskem birokratičnem žargonu. — Poleg tega pa bo treba voditi račun tudi z vladno birokracijo, v kolikor se tiče priprave načrtov, potrditev itd.
Zato bo vladni program v celoti izveden, in bo prinesel stvarne koristi gradbenim delavcem iri vsem. državljanom samo v primeru, da bo delavcem uspelo uveljaviti svojo sindikalno »akcijo.
V splošen problem gradbin-stva se povezuje tudi vprašanje ustanove SELAD. Ta ustanova, ki bo s sedanjimi namestitvami, dosegla proti koncu tekočega meseca 3.001) delovnih sil, plačuje delavce za navadna težaška dela ali celo — kot je primer Mesarjev in cestnih tlakovalcev — za specializirana dela nižje, kot so najnižje pogodbene plače za te-
seli
dej-
ort'
bči'
ob-
Živahna filmska
proizvodnja v ZSSR
28. oktobra je bil v predpre- Istotam snemajo film «K no-mieri predvajan na ministr- ’ stvu kulture ZSSR nov barvni film «Velika družina», povzet po romanu Vsevoloda Kočeto-va «turbinovi». Film. ki prikazuje zgodbo neke družine, je režiral Josif Hejfic v filmskih podjetjih v Leningradu; v glavnih vlogah nastopajo Sergej Lukijanov, Boris Andrejev, Klara Lučko, Pavel Ra-dočinkov in Nikolaj Gricenko.
Istočasno pa snemajo v ZSSR več filmov, povzetih iz del ruskih in tujih klasikov ter modernih sovjetskih pisateljev. Tako snemajo v Gorkem film «Kneginja Marija», izdelan na osnovi romana Mi-hajla I.ermontova «Junak našega časa». Mnogo posnetkov je bilo napravljenih na Kavkazu, kjer se dogaja dejanje.
resnici skuša vlada, ne da bi se ' žake. Za delavce pri SELAD se oddaljila od običajne prakse, ki z oeUko nujnostjo vsiljuje potreba, da se uveljavi vsedržavna kolektivna pogodba gradbene stroke; kajti dosedanje ravnanje z gradbenimi delavci je naravnost nemoralno.
Se več. Treba je izvesti odločno akcijo pri pristojnih oblasteh, naj se — upoštevajoč težko stanovanjsko vprašanje — napravi konec zahtevam zasebnih podjetnikov, da SELAD ne sme zidati hiš. Vladna skrb, da se ne dotika interesov onih štirih ali petih podjetnikov — ki s poželjivimi očmi gledajo na dela ustanove SELAD
v im obalam» po istoimenskem romanu letonskega pisatelja Vitisa Lacisa.
•V načrtu ie dalje snemanje filmov, povzetih po raznih delih Leva Tolstoja, Nikolaja Gogolja, Ivana Turgenjeva in Antona Čehova,. Režiserje zelo privlačijo tudi tuji klasiki. Sedaj snemajo v Leningradu film po Shakespeareovi «Dvanajsta noč» in dr. V kratkem pa bodo začeli v sovjetskih kinih predvajati filma, napravljena na podlagi Balzacovega dela «Evgenija Grandet» in Flaubertove «Madame Bovary». 'Sovjetski režiserji nadalje- pripravljajo za filme dela Molierea, Bernarda Shawa, Charlesa de Costei- in Rnmai-nea Rollanda.
'g°' , ce* 1 dSt-DČi' e]°
prt
ave
kif
not
X	-
>
• 7	’ ~i

h*. - :

m «
Tudi velikanske njive namakajo v ZSSR z napravami za umetee dež,
trdnost. Zaradi teh malih interesov gradi tri tisoč delavcev, ki so plačani iz javnih sredstev, ceste in igrišča, olepšujejo mesto, d očim tisoče meščanov nestrpno čaka na dostojno stanovanje.
Spričo tega je nujno potrebno, da pristojne oblasti pripuste tudi delavce ustanove SELAD k zidanju hiš.
Končno je zborovanje delavcev gradbene stroke proučilo »udi, kakšni bodo morali biti odnosi med sindikatom gradbenih delav-
cev in med demokratičnimi občinskimi upravami da bi dosegli gradnjo posebnih javnih del, s katero naj se zmanjša brezposelnost v posameznih občinah.
SERGIO PASSIN
Slovensko ljudstvo na Tržaškem si je že dolgo pred prvo svetovno vojno postavilo vrsto prosvetnih domov bodisi v mestu kakor tudi na deželi. V teh domovih se je gojila ljudska kultura. Domovi so obstajali tudi po koncu prve svetovne vojne; za časa fašizma pa so bili uničeni. Deloma so jih požgali, deloma, pa s silo odvzeli zakonitim lastnikom in jih spremenili v raznarodovalna žarišča.
Takoj po končani drugi svetovni vojni si je naše ljudstvo samo ponovno začelo u-stvarjati ali obnavljati svoje prosvetne in ljudske domove. V njih se je prav tako kot nekoč gojila lepa slovenska beseda in pesem. Toda kljub vsem naporom našemu ljudstvu ni uspelo, da bi obnovilo vse domove, odnosno, da bi doseglo njih vrnitev. Do danes ni še nihče povrnil ne materialne in ne moralne škode, ki je bila povzročena po fašizmu.
Predstavniki naših ljudskih organizacij so neštetokrat pre-dočili bivši ZV-U vprašanje povrnitve domov, odnosno povrnitve škode, ki je bila z odvzemom odn. z uničenjem domov povzročena Slovencem. Toda zaman. Okupatorji se niso niti zmenili za to vprašanje. Ne le, da niso vrnili niti enega odvzetega in še obstoječega doma, odnosno, da niso povrnili najmanjše odškodnine za uničene domove, temveč so prav pod njihovim pokroviteljstvom razni sovražniki slovenske kulture odvzeli celo nekatere preostale domove, kot n. pr. dom pri Sv. Ivanu in dr.
Londonski memorandum o Trstu govori tudi o vprašanju domov. Pismo, ki ga je ob priliki podpisa londonskega sporazuma poslal jugoslovanski vladi italijanski veleposlanik Brosio se tako-le glasi:
«Moja vlada Vas želi obvestiti, da bo po prevzemu u-prave nad področjem, za katero bo odgovorna na podlagi določb memoranduma o sporazumu, preskrbela poslopje v Rojanu ali v katerem drugem predmestju, ki naj se u-porabi kot dom kulture za slo-
vensko skupnost v Trstu in bo prav tako stavila na razpolago sredstva za zgradnjo in o-premo novega doma kulture v ul. Petronio. Obenem moja vlada potrjuje, da je Narodni dom pri Sv. Ivanu prav tako na razpolago za uporabo kot dom kulture».
Tako je torej obljubljeno, da bo tržaška slovenska skupnost ponovno postala lastnica treh kulturnih domov v Trstu, da bo v njih lahko in nemoteno razvijala svoje kulturno delovanje.
Povsem jasno je, da se v lem pogledu ne smejo doga jati nobene diskriminacije, kajti v pismu ni govora o tem, da bodo omenjeni domovi dodeljeni tej ali oni politični skupini ali kulturni organizaciji tržaških Slovencev. Povsem jasno je da morajo biti omenjeni kulturni domovi na razpolago vsem tržaškim Sloven cem, ne oziraje se na politično opredelitev ali sko pripadnost.
Danes bi bilo morda še prezgodaj govoriti o tem vprašanju, kakšna bo struktura organizma. ki bo prevzel omenjene kulturne domove in ki jih bo tudi vodil. Vendar pa smatramo za potrebno, da o tem vprašanju že sedaj spregovorimo in da javno povemo svoje mnenje, ki je to, da morajo biti omenjeni domovi skupna last in skupno upravljani ter na razpolago vsem Slovencem. Iz tega sledi torej, da morajo biti zastopani v vodstvu vsi Slovenci potom svojih predstavnikov. Nikakor pa se ne sme zgoditi, da bi to mesto zastopali samo predstavniki ene politične ali kulturne skupine. Naše ljudstvo je žejno narodne kulture. Zeli se izživljati v njej, toda do danes mu je bilo to zelo ote-žkočeno zaradi pomanjkanja primernih prostorov in zaradi načrtnega odrekanja primernih dvoran, predvsem v središču mesta. To naj upošteva-strankar- » jo z vso resnostjo merodajni I organi.
ZA MASE KMETE
Nekaj o vrtnarstvu
Zadružna prodajalna v neki ukrajinski vasi
Vsak kmet zahteva od lastne zemlje čim več pridelka. Nekdaj so naši pradedje, ki so stremeli po bogatemu pridelku, molili razne bogove, ker so mislili, da je le od teh odvisna bogata žetev. Stari -Grki in Rimljani so imeli posebne bogove in boginje, katerih edina skrb je bila kmetijska proizvodnja; in še posebej so razni bogovi skrbeli le za posamezno vrsto koristne rastline, kot na pr. za žito ali pa za vino.
Danes pa se kmetje vedno bolj zavedajo, da je pravilno obdelovanje polja predpogoj za dobre uspehe v poljedelstvu. Kmet ni več stoodstotno odvisen od gole zemlje in od vremenskih prilik. Ima na razpolago razna sredstva, ki mu lahko zagotovijo, če že ne popoln, pa vsaj prilično dober uspeh.
Vsi kmetje izkoriščajo zemljo, ampak vrtnarji so tisti, ki bi hoteli in zahtevajo skoro neverjetne pridelke, bodisi v količini kot tudi v kakovosti. Takšne zahteve pa se uresničijo le na vrtovih umnih vrtnarjev, ki temeljito poznajo stebre vrtnarstva ter vse tehnične pridobitve in ves napredek zadnjih let. Takšne zahteve se uresničijo na vrtovih onih. ki nimajo samo grabelj, ampak ki uporabljajo tudi vile. Od zemlje bomo lahko veliko zahtevali, ako bomo obenem tudi zemlji nudili vse kar ji je potrebno.
Tu v okolici mesta imamo precejšnje število lepo urejenih in gospodarsko donosnih vrtov. So nekateri vrtnarji, ki na površini dveh eli treh tisoč metrov lepo preživljajo sebe in lastno družino. Gotovo, da tu moramo v veliki meri upošte vati požrtvovalnost in aktivnost vrtnarja, ki se od teme do teme trudi in poti na vrtu.
Vrtnar mora v prvi vrsti upoštevati veliko važnost, ki
Globoke so korenine delavskega gibanja v Evropi in v vseh državah ima svojo zgodovino; v enih izrazito revolucionarno, v drugih bolj ekonomsko, zadružno in podobno.
Tudi Italija ima svojo zgodovino delavskega gibanja, ki se začenja že pred 120 leti. V lej dobi ni obstajala italijanska država, kot obstaja danes. Velik del današnje severne Italije je bil v avstrijskih rokah, v južnem delu so vladali Burboni, v srednjem papež, razni knezi, graščaki in Francozi. Ves italijanski teritorij je bil razkosan na mnogo deželic. To razkosanje je negativno vplivalo na možnosti večje in e-notnejše borbe prebujajočega se delovnega napredno usmerjenega človeka. Največji in najbolj demokratičen voditelj in pobudnik za zedinjenje vse Italije, za socialno preureditev ter proti vatikanski premoči in vplivu je bil Giuseppe Garibaldi. Toda še pred združitvijo so obstajala razna napredna društva, kot so «Carbonari» do leta 4834, ki so i-meli v svojem programu poleg drugega agrarno reformo in enakopravnost vseh državljanov. Glavni voditelj te organizacije je bil Filippo Buo-narotti. ki je bil smatran kot nekak svetovalec vseh revolucionarjev Evrope v tisti dobi. V Italiji ni bila izvedena buržoazna revolucija tako globoko kot v drugih evropskih državah, predvsem v Franciji. Mlada italijanska buržoazija je prišla do kompromisov z a-gramimi mogotci in posledice tega se še danes opažajo skoraj po vsej Italiji. Tudi industrija se je začela dramiti in črpati svoja sredstva iz kmetijstva, Tako imamo prvo
Začetki delavskega gibanja v Italiji
večjo industrijo, ki deluje v Lombardiji, za izdelavo svile. Bube sviloprejke ki so glavna, da edina surovina, so pridelovali tamkajšnji kmetje.
Leta 1861. dobimo to-le statistiko v industriji: siderurgica je proizvajala 27.000 ton gi-ze, 94.000 ton železa. 3.600 ton jekla. Leta 4870. je bilo 9.000 industrijskih podjetij s približno 400.000 zaposlenimi delavci. Leta 1900 že 147.000 podjetij z 1,275.000 zaposlenih. Leta 1914 so se industrijska podjetja povečala na 244.000, s preko 2,300.000 delavci.
Te številke nam jasno kažejo. da se je tudi proletariat množil in skupno z njim delavsko gibanje z raznimi napredno usmerjenimi časopisi, ki se pričnejo vedno bolj širiti; tako tudi udruženja. Tako imamo leta 4867 udruže-nje «Giustizia e Libertà», 1870, časopis «L’Eguaglianza», »sekcije I. Internacionale in v Lombardiji časopis «La Plebe».
V Italiji se ni ustvarila v delavskih vrstah tista «elita» delavstva, ki vodi ekonomske in politične borbe delavskega gibanja na Angleškem in v Nemčiji. Nekateri poskusi s strani predstavnika buržoazi-je Giolittija za ustanovitev privilegiranih delavskih skupin, da bi potom njih degenerirali delavsko gibanje, se lahko reče, niso uspeli.
Pariška komuna je prestrašila vso buržoazijo; začela se je bati vsake, naj bo še tako
mile, delavske organizacije. Posebno je udarila po voditeljih, katere je začela preganjati in zapirati. Ali kljub temu zapiranju se je delavsko internacionalno gibanje širilo po vsej Italiji. Leta 1872 imamo v Torinu velike stavke, ki so bile zadušene samo z intervencijo vojaške sile, v Firencah leta 1875, ko delavci napravijo poskus vstaje v protest proti procesom, ki so jih oblasti izvedle proti delavcem. Tudi delovni urnik je še vedno neznosen — 14 do 46 ur na dan, izkoriščanje ne pozna milosti. 1882. leta se ustanovi delavska stranka. Duša stranke je bil Costantino Lazzari. V svojem programu je zahteval svobodo stavke in prepoved vladi, da bi se vmešavala v te zadeve, volilno pravico za vse državljane, svobodo tiska itd. V resnici si delavci priborijo prvo zmago s tem, da dobijo volilno pravico vsi tisti, ki so dopolnili 21. leto starosti in ki znajo pisati. Na podlagi tega ukrepa dobi 2 milijona delavcev volilno pravico.
Istega leta se vršijo volitve; v zbornico ipridejo delavski predstavniki, med katerimi je Andrea Costa iz Imole, ki je bil v začetku anarhist, potem pa postal dober marksistični socialist in prvi socialistični predstavnik v zbornici. Andrea Costa ustanovi časopis «Avanti» ter je smatran kot dober organizator in propagator socialističnih idej, posebno v E-miliji.
Leta 1883 napovejo plevice riža iz Imole prvo stavko in žanjejo prvo zmago; leta 1884 stopi v agitacijo za izboljšanje svojih ekonomskih pogojev na tisoče in tisoče kmečkih delavcev iz Mantove, Cremone in Roviga.
Pri vsakih volitvah, bodisi za zbornico kakor tudi v občinske uprave, so delavci potom svojih strank dobili vedno več predstavnikov in glasov, kar je zelo začelo vznemirjati vladajoče kroge, tako da so začeli ponovno razpuščati delavsko slranko in ukinjati časppise. Ali vztrajnost delavskega gibanja se kmalu ponovno oživi in leta 1890. se prvič začne proslavljati praznik Prvega maja. V tem času se ustanovi tudi Delavska zveza (Camera del Lavoro). De-laski razred se vedno bolj naslanja in usmerja na socialistično stran.
V Cataniji se leta 1891 u-stanovijo «Fasci Siciliani» po zaslugi De Feliceja. Odtod se razširjajo v Palermo in po vsej Siciliji. To združenje je bilo napredno; v krožkih so imeli razobešeno sliko Mark-sa. Zato je Crispijeva vlada zadušila to gibanje v krvi. Niso prizanesli niti Starčkom niti otrokom: voditelja De Feliceja so obsodili na 22 let zapora.
Leta 1892 se ustanovi socialistična stranka, katera se z veliko naglico širi, tako da na
kongresu leto pozneje, in sicer 8. septembra v Reggio E-milia, stranka šteje 120.000 članov, kar predstavlja za tisto dobo velikansko število.
Delavci si pridobijo nekatera izboljšanja ekonomskega, socialnega in političnega značaja: odprava davka na mle-tev, obveznost šolske izobrazbe do 42. leta. zakoni za zaščito žena in otrok na delu, priznanje počitka ob praznikih in nedeljah, ustanovitev tirada za delo, zidanje ljudskih stanovanj, priznanje zadrugam, ki so se v tej dobi zelo razširile, da lahko tekmujejo v javnih natečajih. Ustanovljena je tudi blagajna za pomoč delavkam - materam in razne druge koristne ustanove.
V tej dobi je igral tudi svojo napredno vlogo Filippo Turatti. ki je leta 1886 napisal besedilo delavske himne «Inno dei Lavoratori». Med drugimi je omembe vreden Prampolini Camillo; akoravno reformist, je dosti pomagal v borbi delavcev po upravičenih zahtevah za izboljšanje življenjske ravni. Antonio Labriola je bil eden izmed največjih teoretikov marksizma in je ogromno prispeval s svojimi spisi in s svojimi predavanji na univerzi k širjenju marksistične i-deje v Italiji. To mu je priznal sam Engels. Labriola je postavil nujnost italijanske politike za razredno delavsko stranko. Od začetka delavskega gibanja so tudi v Italiji prevladovale razne struje o-portunizma, levega in desnega odklona, zgrešene koncepcije in to -med samimi voditelji. Toda kljub temu se je Marksova socialistična ideja vedno bolj utrjevala.
ALOJZ MARKOVIČ
jo ima gnojenje za pridelek prvovrstne povrtnine, lepe po zunanjosti in dobre po kakovosti. Ko na vrtu vidimo povrtnino, ki ima zgoraj omenjene lastnosti, lahko z gotovostjo rečemo, da je tisti vrtnar pravilno in pravočasno gnojil.
Se preden se dotaknemo in poglobimo razne probleme, ki spadajo h gnojenju, obrnimo pozornost na veliko važnost, ki jo ima jesensko ali pa zimsko kopanje. Niti ped zemlje ne smemo pustiti ne-prekopane čez zimo. Zavedati se moramo koristnega dela, ki ga napravi mraz na vrtu. Vse povrtnine zahtevajo rahlo in dobro obdelano zemljo in ga ni kopača, ki bi znal tako lepo zdrobiti in zrahljati zemljo kot mraz. Pomniti moramo vedno star pregovor «Mraz je najboljši orač».
Mnogokrat opazimo, da vrtnar pozabi na ta stari pregovor in čaka pomladi, da bi skopal vrt. Takrat pa ga vidimo, da se muči z motiko in z vilami, da bi stolkel in zgladil zemljo. V takšnem primeru je treba vehko tru-"’a in zemlja ni nikdar ‘ako lepo zdrobljena, kakor če bi jo pustili prekopano čez zimo, da bi se navžila zraka in koristnega mraza.
Najboljši in najrodovitnej-ši so stari vrtovi, katerih zemlja je temna, rahla in se z lahkoto obdelava. Na takšnih vrtovih opazimo lahko lepo in zgodnjo povrtnino. Črna zemlja pa ni poriala takšna kar čez noč. Potrebno je bilo gnoja in drugih organskih snovi, kot so na pr. mestne smeti, da je lepljiva in rumena ilovnata zemlja postala temna in rahla.
V vrtnarstu ima gnoj o-□ gromno važnost prav zaradi te lastnosti, da izboljša fizične lastnosti zemlje, ki so v glavnem: a) rahla zemlja, b) zemlja, ki se hitro segreje, c) zemlja, ki obdrži velike količine vode, d) zemlja, ki ji voda ne izpere redilnih snovi, kot na pr. umetna gnojila.
(Nadaljevanje sledi.}
Kako obvarujemo vrtnice pred mrazom
Pred hudim mrazom moremo obvarovati občutljive trajnice s tem, da jih pokrijemo z listjem, preperelim gnojem ali mešancem. Nizke vrtnice obsujemo pedenj na visoko z rahlo prstjo ali jih obložimo z listjem. Visokodebelnim vrtnicam porežemo dolge mladike in liste ter jih upognemo k zemlji in pokrijemo z rahno prstjo ali listjem. Vrtnice pokrijemo tik pred mrazom, čim kasneje tem bolje.
Zvočni valovi za zorenje sira
Dva znanstvenika kmetijskega raziskovalnega oddelka na wisconsinski univerzi delata poskuse z napravo, o kateri sta prepričana, da bosta lahko z njo dala želeni okus standardnemu «ameriškemu siru». Trdita, da bosta z zvočnimi valovi, ki jih povzroča ta mehanizem, čas, ki je sicer potreben za dozore-nje sira, zmanjšala za dva ali trikrat. Prvi poskusi so se popolnoma obnesli in izjavljajo sirarski strokovnjaki, da ima sir, ki je zorel «elektronsko», prav tak iz-gled. okus in vonj kot sir, ki je zorel naravno. Znanstvenika izjavljata, da rabi naravno zorenje sira približno leto dni. če pa z zvočnimi valovi dražijo bakterije, ki povzročajo omenjene dobre lastnosti sira, lahko sir dozori v 4 do 6 mesecih.
STRAN 4
ms 1,0
20. NOVEMBRA 1954
Kaj hoče policija?
Ko je bil naš list že v tisku smo izvedeli, da je te dni policija klicala na svoje komande nekatere predstavnike naših prosvetnih društev ter jih izpraševala o raznih zadevah, ki nimajo nobene zveze s prosveto in z njenim delovanjem. Med drugim so jih vprašali ali so člani Komunistične partije, nadalje, kje so zaposleni, koliko zaslužijo in podobno.
Obstoječi zakoni kakor tudi druge odredbe, pri nas v veljavi, nikjer ne prepovedujejo bodisi kulturnega kakor tudi političnega udejstvovanja. Sleherni prebivalec Tržaškega o-zemlja ima popolno svobodo glede tega, kateri stranki ali organizaciji naj pripada. Zato so zasliševanja s strani policije tem bolj nesmiselna. Vabimo policijsko oblast, da izda potrebno pojasnilo v zvezi s to zadevo.
V ZASMEH NAČELOM O ČLOVEŠKIH PRAVICAH
V ladjedelnicah CRDA hočejo prepovedali širjenje tiska
Takojšen protest tovarniških odborov in Delavske zveze - Protestna stavka v Tovarni strojev - Obveščena sta tudi predsedstvo ministrskega sveta v Rimu in OZN
Kai še manjka na Proseku-Kontovelu
V ponedeljek, 8. t.m. je bila pri podžupanu g. ing. Visin-tinu štiričlanska delegacija prebivalstva Proseka-Konto-vela, da bi mu iznesla vrsto perečih vprašanj, ki se tičejo naših vasi. Predočila mu je nujnost, naj bi se asfaltirale poti na Proseku, predvsem tista, ki vodi iz vasi na pro-seško postajo, ker je silno zanemarjena.
Kot drugo vprašanje so naši predstavniki iznesli potrebo, da se uredi kanalizacija na Proseku (kakor je bilo storjeno na Kontovelu), "
Poleg tega so iznesli mju-nost, da se zgradijo v vasi stanovanja za družine, ki so jih zelo potrebne. Dosedaj so bila stanovanja dodeljena le 18 družinam, dočim je bilo vloženih prošenj za nad 80 stanovanj. Zelo potrebna je tudi javna .pralnica, ker morajo naše žene prati od vsakem
V Tovarni strojev pri Sv. Andreju je bil izdan te dni nečuven ukrep, ki grobo krši demokratične svoboščine. Ravnateljstvo CRDA je namreč samovoljno prepovedalo širjenje v tovarni časopisov, lepakov in letakov ter v splošnem vsake tiskovine, ki je političnega ali sindikalnega značaja. Sirjenje ali razprodaja je prepovedana tudi v opoldanskem odmoru ter pred in po končanem delu. Novo nesramno odločbo skuša ravnateljstvo utemeljevati, češ da to ni predvideno v delovni pogodbi, ki govori samo o izobešanju na tovarniške stenčase obvestil tovarniških odborov ali notranjih komisij. Iz tega hočejo sklepati, da je vse ostalo prepovedano.
Nečuveni ukrep, ki ga skušajo uveljaviti v vseh ostalih kompleksih CRDA, je izzval med delavstvom veliko ogorčenje. Koordinacijski odbor tovarniških odborov je takoj protestiral pri ravnateljstvu CRDA ter interveniral na občini in pri generalnem vladnem komisarju, kjer jih je v njegovi odsotnosti sprejel šef dr. Capon. Razen tega je Delavska zveza takoj obvestila o tej grobi kršitvi demokratičnih svoboščin tajništvo CGIL ter poslala pismo tudi na OZN in
današnja Italija svojo republiško ustavo in dve veliki delavski stranki ter močno sindikalno organizacijo, ki so vedno na straži za obrambo načel demokracije in delavskih pridobitev. S takim nastopanjem namreč samo sramotijo republikansko Italijo, ki se — kljub krivičnemu in protiljud-skemu vladnemu sistemu —• vendarle povsem razlikuje od Italije iz let fašistične diktature.
Razen tega pa imamo Londonski sporazum, ki dovolj jasno govori o upravljanju prevzetih področij na podlagi Vseobčne deklaracije o človeških pravicah. Ce velja to za vse državljane, mora držati tudi za delavce v tovarnah. Tovarne niso nikak fevd, kjer bi delodajalci lahko neomejeno gospodarili ter posta-stavili delavce na stopnjo brezpravne raje.
Tržaški delavci ne bodo dopuščali povratka starih, fašističnih sistemov in v tem imajo vso oporo pri slavni CGIL in milijonih italijanskih de-'avcev, ki se istotako odločno borijo proti vsakemu poskusu okrnitve njihovih pravic in teptanju demokratičnih svoboščin.
Delegati nedeljskega kongresa na mladinskem obedu, ki je bil pripravljen v menzi
pristaniščnikov.
Izredna seja Glavnega sveta SHLP
Danes, v soboto, 20. novembra se bo na njenem sedežu vršila izredna seja Glavnega sveta Slovensko hrvatske ljudske prosvete. Prosimo vse člane, da se je udeležijo. Na njej bomo razpravljali o zelo važnih vprašanjih. Začetek točno ob 18. uri.
TAJNIŠTVO
Nova naročila za ladjedelnico Sv. Roka
V svojimi zadnjimi ukrepi je minister za trgovinsko mornarico odločil, da bodo ladjedel-
nice Cantieri Riuniti dell’A-driatico (Združene jadranske ladjedelnice) v Trstu deležne ugodnosti zakona št. 522 s 7. julija 1954 za gradnjo dveh e-nakih tovornih motornih ladij po 9.550 ton za račun plovbne družbe «Marco U. Martinolich» v Trstu in za gradnjo 2.500-ton-ske tovorne motorne ladje na račun družbe «Navigazione Triestina» v Trstu.
Vse tri ladje bo zgradila ladjedelnica «Cantiere S. Rocco».
Za gradnjo teh ladij, ki jih bodo morali začeti graditi treh mesecih, je predviden dopolnilni prispevek države v skupnem znesku 598,037.500 lir.
Politično - organizacijska
resolucija komunistične mladine
III. kongres Zveze komunistične mladine Trsta, potem ko je odobril poročilo svojega se kretarja Davida Pescatorija, ki ga je predložil v imenu odstopajočega Centralnega komiteja in poslušal intervencije delegatov, izjavlja:
S podpisom Spomenice o spo-lazumu v Londonu, se je stanje na našem Ozemlju globoko spremenilo z razdelitvijo in tej sledečo prepustitvijo dela milj-ske občine Jugoslaviji. Prenehala je nadalje anglo - ameriška vojaška uprava in na njeno mesto je prišla italijanska civilna uprava. S pravnega vi-
dika je bilo naše področje preimenovano v Tržaško ozemlje zaradi česar sklene III. kon gres, da se bo mladinska komunistična organizacija odslej imenovala Zveza Komunistične Mladine Tržaškega Ozemlja.
V tej novi situaciji smatra III. kongres, da je nujno potrebno še tesneje okrepiti vezi s slavno Zvezo komunistične
SLOVENSKA PROSLAVA OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Tržaški Slovenci gledamo
z Miainim zaupanjem e im.
Govor tov. Bidovca - Nastop zbora iz Sv. Križa
V torek zvečer se je zbralo v Kinu ob morju lepo število tržaških demokratičnih Slovencev, da svečano proslavijo 37. obletnico Velike oktobrske revolucije, ki se je te dni spominja vse delovno ljudstvo sveta. To je tudi poudarila tov. Marija Bernetičeva v svojih uvodnih besedah, ko je opisala velik pomen tega zgodovinskega dogodka, ki je vsem narodom pokazal pot borbe za svobodo in neodvisnost. Ogromen napredek, ki je v kratkem času tako odločilno spremenil življenje sovjetskih ljudi, potrjuje pravilnost nauka o socializmu in pravilnost Leninovega za-početega dela, ki ga je znal Stalin tako modro dalje razviti.
Sledil je tov. Rogassi, ki je v imenu Izvršnega komiteja prinesel bratski pozdrav prisotnim in posebno poudaril, da se Sovjetska zveza ni nikoli odrekla svojemu prvemu odloku o miru in se neprestano
vremenu na dvoriščih.
2e stara je tudi naša težnja in zahteva, da se v vasi zgradi javna kopalnica, kot se je zgradila že drugod.
Našim otrokom je potrebno otroško igrišče. Otroci se morajo v prostem času potepati po cestah, kjer so izpostavljeni stalni nevarnosti prometnih nezgod.
Pri nas sta dve športni skupini, ki nimata športnega i-grišča ter se morata vedno u-dejstvovati na igriščih v drugih vaseh. Zato je nujno potrebna zgraditev igrišča, kjer bi se lahko stalno vadili.
Omenjene potrebe in zahteve so naši delegati podkrepili s pismom, ki ga je podpisalo 376 vaščanov s Proseka-Kon-tovela.
Podžupan je obljubil, da bo vzel v pretres nujne predloge ter da se bo zavzel za njihovo uresničenje. Pričakujemo, da stvar ne bo ostala samo pri. obdjubah, marveč da bo kmalu ugodeno nujnim potrebam, ki jih občutijo vsi vaščani.
Vaščan
predsedstvu ministrskega sveta v Rim.
V sredo zjutraj pa je bila v Tovarni strojev polurna protestna stavka. Stavkala je velika večina delavcev, med temi tudi precej pripadnikov Delavske zbornice in neorganiziranih. To je prvi resen opomin delavcev, ki so odločeni braniti z vsemi svojimi silami težko priborjene pravice.
Značilno je, da se je hotelo ravnateljstvo CRDA še posebno izkazati s svojo nedemokratičnostjo in besom proti delavskemu razredu, čim je prišla v te kraje italijanska uprava. Verjetno si monopolisti CRDA domišljajo, da jim bo odslej vse dopuščeno in da so se zopet vrnili časi iz let 1920-22. Delničarji CRDA, ki si kopičijo iz delavskih žuljev vsako
OB OTVORITVI ITALIJANSKE ŠOLE V RICMANJIH
Oblasti naj poskrbijo tudi za slovenski vrtec
Pretekli teden so otvorili italijansko šolo v Ricmanjih. Vanjo zahaja nekaj otrok italijanskih telezničarjev iz Ricmanj, odnosno iz Boršta ter nekaj otrok iz mešanih zakonov. Sola bo enorazred-niča. Učenci četrtega in petega razreda bodo še nadalje obiskovali šolo v Domju.
Domačini iz Ricmanj so nasprotovali ustanovitvi nove šole. Žene so pretekli teden preprečile
vstop italijanski učiteljici v tam-leto mastne dobičke, so najbr-, kajšnje šolsko poslopje. Matere že pozabili, da se je tudi v so bile upravičeno vznemirjene Italiji precej spremenilo in da , tudi zato, ker so se bale, da bo je prilika za izvajanje~starih zarali italijanske šole trpel pouk
fašističnih metod vse prej kot pa ugodna. Pozabili so, da ima j
na slovenski šoli. Toda ta strah je bi! neutemeljen, kajti pouk
Partijsko življenje
Da bo delovanje naše Partije doseglo uspehe je potrebno, da sekcijski komiteji, celice in vsak tovariš pozna Spomenico in Posebni statut Londonskega sporazuma od 5. ok-nje narodnih pravic. Etničnim Skupinam to je Slovencem v coni A in Italijanom v coni B priznava narodni obstoj na političnem, gospodarskem in socialnem polju. Priznava vprašanje kulture, šolstva, dvojezičnosti v odnosih z oblastmi, kot tudi delovanje organizacij.
Naša .Partija se mora zavzeti za vse te borbe, za priznanje narodnostnih pravic, za izboljšanje življenjskih pogojev vsega delovnega ljudstva. Vsa vprašanja, ki zanimajo slehernega človeka, moramo pozorno preučiti, debatirati na sek-cijskih komitejih in celičnih sestankih, da objasnimo nato širokim množicam ideološke in organizacijske temelje naše Partije. Edino jasni pojmi delovanja naše Partije in njene borbe za demokratične, narodnostne, gospodarske in so cialne pravice bodo tisti, ki bodo dali možnost vsakemu članu, da jih širi med množicami ter s tem pridobiva nove člane za našo Partijo. Vsak komunist si mora zadati ča-
stno nalogo, da bo pripomogel | s svojim delovanjem za pri-1
| dobivanje novih članov. Pripravljajmo se na partijsko konferenco, da bomo dobro pripravljeni za debato, ki se bo vršila bodisi na političnem, ideološkem in organizacijskem polju. Organizacijsko dajmo naš doprinos s tem, da do partijske konference izvršimo 100 odst. obnovitev partijskih izkaznic za leto 1965.
Pri vsem našem delovanju ne smemo pozabiti na širjenje našega glasila. Nabirajmo naročnike za «Delo», ker je to najboljši način konkretne podpore za naš tisk, ki se bori za pravice mladine in vsega delovnega ljudstva našega O-zemlja.
Za naš tisk
Za demokratičen tisk so dospeli še naslednji prispevki: Tovarna strojev 15.730, VOM 2140, Sv. Ivan 12.270, Sv. Marko: cel. težakov 800, cel. električnih varilcev 2350, cel. mehanikov 100, ostanek tovarni škega turnirja v balincanju 1826; sekcija Tomažič: izkupi ček veselice 4085, cel. Tedeschi 1600, cel, Valdemarin 805, cel.
Kneipp 3505, cel. Bersa 300, cel. Kozman 2800. gostilna «ex Slavko» 1030; Skedenj 650; sek cija Curiel: cel. železničarjev 500, Pellegrini 500, Cramestet-ter 650, Celli 600, Coni 500. cel. Sbisà: Kovačič 200, cel tolkačev: Serpic 300, Vatta 670, N. N. 500, Arbanas 250, Vidali .100, Metus 500, cel. Pentic: Bartolich 1000. Barriera: cel. Cattaruzzl 2600. cel. Pastorcic 3150, cel. Martinuzzi 1240, cel Gigante 7700, Teive 250, Kolon-kovec 955, VOM 1200, Prosek 10.640, Nabrežina 1085, Ponča-na: cel. Tomè-Jamnik 250, cel. Zetkin 1330, Opčine 5125, Magdalena 12.000, Sv. Alojz; Vigna 500, Spazzapan 500, Piemonte 350, Racea 300, Baitz 400, Can-tarutti 550, Radin Bruno 500, Taverna 150, Mander 600, Čermelj 1250, sekcija 2150.
Za Ljudski dom
Za Ljudski dom so prispevali: Maria Bonetti iz Lecco 1.000, tov. Massi 1.700, Jurman 1.600, Cocchini 500, Postogna 1.000, Blažič 500, P. 500, Pro-sek 4.000, celica Tomè-Jamnik 1.900. celica Zetkin 1.500, celica Zol Ceccarini 2.300, tov. Stopar 5.000.
na italijanski šoli se bo vršil v učilnici, ki je običajno pol dneva prosta.
Toda ricmanjskt domačini so bili vznemirjeni tudi zaradi sledečega: Znano je namreč, da je bilo svojčas sklenjeno, naj hodijo otročiči iz Ricmanj v otroški vrtec v Dom jo, kar je seveda zelo neprimerno bodisi zaradi oddaljenosti, kakor tudi zaradi slabe in nevarne poti: ugodnih avtobusnih zvez pa ni. Zato so Ric-manjci prosili za ustanovitev o-troškega vrtca v svoji vasi. Tudi občinska uprava v Dolini se Je za to vprašanje zavzela in je o-menjeno točko sprejela v svoj program. Toda nadrejene oblasti vsega tega niso nikoli hotele
trudi za dosego pomiritve v svetu. V skladu s tem je tudi zadnji predlog za sklicanje vseevropske konference varnosti, kateremu želimo obilo uspeha.
Nato je povzel besedo tov. Stane Bidovec, ki je v kratkem a jedrnatem govoru orisal vso zgodovino Sovjetske zveze od zmagovite Oktobrske revolucije do dahes. Revolucija predstavlja enega največjih dogodkov v zgodovini, kajti takrat je svet spoznal, da delovno ljudstvo lahko vzame oblast v svoje roke in zna voditi samo svojo usodo. Vzgledu sovjetskega ljudstva so v 33 letih sledile druge države in danes je že 800 milijonov ljudi, ki si v svobodi gradi boljše življenje.
Takoj ob svojem nastanku je nova sovjetska oblast izdala tri zgodovinske odloke:	odlok o
miru, s katerim je pozvala vse narode sveta naj prenehajo klanje druge svetovne vojne odlok o razdelitvi ogromne površine zemlje med one, ki jo obdelujejo in odlok o imenovanju nove ljudske vlade, to je Sovjeta ljudskih komisarjev Nato je govornik opisal težko stanje v deželi, ki je bila prva leta nove oblasti popolnoma razdejana zaradi državljanske vojne in intervencije tujih sit Z ogromnimi napori vsega de lovnega ljudstva se je sovjetski vladi posrečilo iziti iz tega stanja in končno začeti načrtno gospodarstvo, ki se še vedno vodi.
V odnosih do drugih narodov je bil mir osnovna misel sovjetske politike od Lenina do Sta lina in do sedanje vlade. Da bi preprečila nemško oborožitev. ki predstavlja največjo nevarnost za vse narode ter raz delitev Evrope v dva nasprotna si tabora, je Sovjetska zveza te dni poslala novo vabilo vsem evropskim -državam za konferenco evropske varnosti. V svojem prizadevanju za mir je ZSSR napravila za nas posebno pomembno gesto: predlagala jé vzpostavitev diplomatskih od-
nosov .n trgovskih, kulturnih m športnih stikov z Jugoslavijo. Čeprav jugoslovanska vlada ni dala objaviti onega dela zadnjega govora tov. Sa-burova. kjer izraža željo, da se ponovno vzpostavijo stare vezi bratstva in prijateljstva med jugoslovanskim in sovjetskim ljudstvom, smo prepričani, da bodo jugoslovanski narodi za to izvedeli in končno izsilili prijateljstvo s SZ, ki jim zagotavlja mir, svobodo in pot v socializem. Mi tržaški Slovenci smo vedno gledali z zaupanjem v ZSSR in tudi sedaj bomo sledili njenim zgledom ter se borili za naše pravice ob podpori italijanskega delovnega ljudstva, s katerim si bomo končno utrli pot v socializem,.
Po govoru tov. Bidovca je tov. Košuta občuteno, kot vedno, recitiral -par priložnostnih pesmi, kriški zbor pa je silno navdušil poslušalstvo s tremi sovjetskimi pesmimi, od katerih je moral «Moskvo» ponoviti. Sledil je film «Prisega», ki bo verjetno ostal za vedno v spominu vseh, ki so ga videli.
mladine Italije in z italijanskim demokratičnim gibanjem, združeni s katerima se tržaški mladi komunisti, Slovenci in Italijani, obvezujejo, da se bodo udeležili vseh borb za bodočnost miru. dela in blaginje.
Kongres izraža obenem svojo solidarnost jugoslovanski mladini, ki se v težkih pogojih bori za svobodo in boljšo bodočnost.
Na svojem III. kongresu se tržaški mladi komunisti obvezujejo, da se bodo borili:
1. Za mir in mednarodno pomiritev, za bratstvo med Slovenci in Italijani, za prijateljstvo z mladino vsega sveta.
2, Za uveljavitev Spomenice o sporazumu, posebnih prilog in Vseobčne deklaracije o človeških pravicah v namenu, da se vzpostavijo demokratične svoboščine.
3.	Za enotnost vseh demokratičnih mladinskih sil proti nevarnosti ponovnega porajanja fašizma.
4.	Za uresničitev narodnih in kulturnih, socialnih in gospodarskih teženj slovenske mladine Tržaškega ozemlja in italijanske mladine v coni, ki jo upravlja Jugoslavija.
5.	Za gospodarsko obnovo Trsta, ki je neogibni pogoj za rešitev tudi najtežjih problemov mladih delovnih ljudi. V tem cilju mora Listina zahtev, odobrena na III. kongresu, postati element diskusije in srečanja med mladinci vseh političnih prepričanj, da se uresniči enotnost vse tržaške mladine, kot nujni pogoj za rešitev vseh mladinskih problemov.
Spričo novih nalog in boljših perspektiv razvoja, ki jih otvarja nova situacija, poudarja III. kongres nujno potrebo, da ZKM postane velika mladinska množična organizacija, ki- bo sposobna odgovarjat: vsem zahtevam in interesom mladine ter vedno močnejše orodje v službi stvari miru in bodočnosti tržaške mladine.
Za dosego tega cilja morajo organizacije ZKM v tovarnah, šolah, okrajih in vaseh razviti konkretne borbe na podlagi posebnih potreb krajevne mladine, z dajanjem večjega poleta pobudam kulturnega, športnega in razvedrilnega značaja, s populariziranjem ures-ničitev socializma v Bovjet-
ski zvezi, z vzgajanjem mladine v duhu internacionaiizma in s pobijanjem vsake oblike nacionalizma tako na slovenskem kot na italijanskem področju.
III. kongres nakazuje, da mora biti kampanja za obnovitev izkaznic za leto 1955 občutena in postati kampanja pridobivanja mladine, z izboljšanjem našega dela posebno med študen-
ti, med dekleti in najmlajšimi, uvajajoč razlikovane pobude ki omogočajo večje modnost, povezav in dela.
III. kongres, skiene na podlagi izkušenj, pridobljenih v raznih krajih, da ustanovi ženske sekcije, kot najboljše jamstvo za uspeh pri pridobivanju mladink v borbi za njihov napredek.
Terenske organizacije ZKM morajo postati vedno bolj središča političnih, športnih, razvedrilnih in kulturnih pobud, odprta, vsem mladincem in mladinkam.
III. kongres podčrtuje kot osnovni pogoj za dosego novih nalog, ki se postavljajo pred ZKM potrebo, da se posveti po sebna važnost dviganju politične in ideološke ravni naših kadrov.
Novi odloki vladnega komisarja
Vladni generalni komisar dr. Paiamara je izdal odlok št. 13, s katerim se razveljavlja člen III., odsek 1 razglasa št. 3 Zavezniške vojaške uprave objavljenega dne 24i. junija 1954, ki je predpisoval, da je za vsako izdajanje časnikov ter kakršnih koli «tiskovin» potrebno pisano dovoljenje Zavezniške vojaške uprave.
Avstrijski delegat, tov. Oberhofer izroča kongresu v dar zastavo organizacije Svobodne avstrijske mladine.
Vladni generalni komisar dr. Paiamara je izdal odlok št. 10 z dne 13. t.m., ki stopi veljavo istega dne in s katerim pooblašča načelnika pokrajinskega inšpektorata za kmetijstvo, da daje prispevke do največ 50% nakupne cene za selekcionirana semena žitaric. krmilnih in zelenjavnih rastlin v korist neposrednih obdelovalcev in na področjih z zaostalim kmetijstvom tudi drugim podjetnikom, ki u-pravljajo mala ali srednja kmetijska postestva.
* * *
Za teden dni —
Sebe .1. 20. - Edmund Nedelja, 21. - Kolumban Ponedeljek. 22. - Cecilija Torek, 23. - Klemen (Milivoj) Sreda, 24. - J-anez od Križa Četrtek, 25. - Katarina (mlaj) Petek, 25. - Konrad
ZGODOVINSKI DNEVI 24. 1906 je umrl pesnr-k Sim«'1 Gregorčič.
PO
ul;
de
Dc
za
PC
BNO'
TRST II.
SOBOTA: 16. Oddaja za n;3e mlajše - 19. Pogovor z ženo - 20.® ' Sicve.ns.ki oktet - 22.18 BorodW ma
Si ' "cn.ja št. 2.
NEDELJA: 8.45 Kmetijska oj», ■ > daja - 13. Glasba po željah - It J . Koncert moškega zbora «Valen *1 vni Vodnik» iz Doline - 18. L-ehaf ionilr «.LuksenburSki grof» opereta !;r 3 dejanjih -	21. Wolf-Ferraf1
«Štirje grobijani», komična opedTu ' v 3 dejanih.	tnih
PONEDELJEK: 19. Mamica Pr' ;ai ZE
poveduje - 20.40 Slovenski m®, tiv-i - 22. Književnost in UIW lru 1: nosi - 22.15 Beethoven: SimfoniiRdne Št. 5.	: .
TOREK: 13. Glasba po željah izg( 14.25 Slovenski: motivi - 18.40 govi strsike pesmi poje sopranistk v: - ■, Jelika Brarša - 19. Sola in vzgoi, '
- 21. Radi «ski oder - C. GoU» Pa ni: «Impresario iiz Smirne». Jhce.
SREDA: 18.40 Lipovšek: Fan-d j. zija na folklorne motive - “.
Zdravniški vedež - 22.15 scb“ v° t£ man: Simfonija št. 1	Homa
ČETRTEK: 13.30 Slovenski rt* »0va tIvi - 19. Mamičina povestl-ca 20.05 Zbor Slovenske filharrii ni'; - 21. Dramatizirana zgcdt'tana PETEK: 13. Glasba po željah nrgDT 21. Tržaški kulturni razgledi. , 21.15 Koncert pianistke prof. M>! z:|h( ce Sancinove - 22.15 Iz anglešKH da koncertnih dvoran.
Kisro
Vladni generalni komisar dr. Paiamara ie izdal dne 13. t.m. med drugim tudi naslednje o-dloke
odlok št. 17. ki razveljavlja predpise glede vpisov v sezname stalnega prebivalstva, ki so bili izdani z ukazoma ZVIJ št. 210 z dne 29. novembra 1950 in št. 34 z dne 9. februarja 1952, ter vzpostavlja v naši coni v celoti veljavo predpisov, ki veljajo glede seznamov stalnega prebivalstva in ukrepov proti priseljevanju v mesta v Republiki;
odlok št. 18, ki razveljavlja ukaz ZVU št. 377 z dne 23. maja 1947 in ki ukinja odsek za varstvo gozdov pri civilni policiji, hkrati pa na Tržaškem ozemlju ustanavlja Inšpektorat državnega zbora za varstvo gozdov.
OPČINE
Sobota, 20. nov.: «Zgodba Crle^ljs Miller» (La storia di Glef , Miller). Film Universa!. flavti Nedelja, 21. nov,: se ponovi, tfiogs Ponedeljek. 22. nov.: se ponovi, .rimo Torek, 23. nov.: «Smer: Z etili,fl
(Destinazione terra). Fi11 Pust Universa!.	Ih pi
Sreda, 24. nov.: se ponovi. -k Cetrtielk, 25. nov.: «Teror N* =!J; vaiosev» (Il terrore dei N1 °goci vaj-os). Film Bear.	,'tja.
Petek, 26. nov.: se ponovi. lotov V tednu se začnejo predst®1 ob 18, zadnja cib 22. Ob nedelj? na 1 in praznih začetek ob 16. zadvhži c'b 22.	I irazu;
PROSEK
Sobota, 20. nov. ob 19.30: «Pav®* adal Film Columbia.	hfere:
iferen
Pari; 1 san 'ožite-ho i Oški
Nedelja, 21. nov. ob 17. se ^the v nevi.
. se Hn,
Sreda, 24. nov. ob 19.30: «Kr»1lrubil prisega» (Giuramento di at. gue). Film Atlantic.	fei-, s,
NABREŽINA 1 d Sobota, 20 nov. ob 20: «Prohfli' d to zlato» (L’oro male-devi0| ;van Film Universa!.	J11 in
Nedelja, 21. nov, ob	16. in 20: nka?.,!.
ponovi.	L ' .
Sreda, 24. nov. ob 20: «Izgublj?!.’ kl raj» (Paradiso perduto) F-Tie p Inalba.	]ihe j
m bi
Izplačilo vojne škod^L1^;
Na intervencijo Pokrajin^Ma ti delegacije združenja vojnih %a n škodovancev je zakladno hriansk nistrstvo v Rimu sporočilo. %, ki
je bila določena takojšnja fMtle
daja odlokov glede izplac'M nt vojne škode. Vojno škodo “pž ob do začeli izplačevati Verje1"]5! jn že pred zaključkom tekoče%jto leta. V poštev pridejo vsi vC| v te ni oškodovanci, ki so preieJrd ^ svojčas od finančne intendaF>le|ov predlog za izplačilo voi6t6l. sg škode.	Lnci
|ePe z skl<
Zaradi ilegalnega izvrševanja zobozdravn iškega poklica je policija prijavila prejšnji teden sodišču 45-letna Mattea Brauta in njegovo ženo Ljubico. Na ovadbo njenega prvega moža dr. Pa-vota Ljutlča, ki živi v Jugoslaviji in od ka-teraga se je Ljubica ločila, je policija uvedla preiskavo na Brautovem stanovanju v ul. Felice Venezia«, kjer sta imela dobro opremljen zbo-zdrav-niški -ambulatorij. Dr. Ljutič je namreč ovadil ženo, da mu je ukradla zdravniško diplomo. Pri preiskavi pa ni policija našla zadevnega dokumenta. Zadeva ni razčiščena, ker mora policija še ugotoviti kako je z državljanstvom in drugimi dokumenti.
*** Zaradi tatvine v neki vili v Barko-vljah so se morali zagovarjati -prejšnji petek pred kazenskim soidiščem 21-letni Sergio Suban iz ul. Vigneti, 20-le-tni E-gid-io Skerlavaj iz -ul. Mazzini in
. vfrveč
21-letni Gaetano Angelillo lZ V dell-e Loidole. Skerl-aviaj je bil v -
sojen na 10 mesecev in 20 zapora pogojno, njegova dva rt 1	>
daša pa vsak -na 1 leto in 10^ htskč secev zapora in 11.000 lir g10L|i raz *** Kazen-sko sodišče je 6da -
dan obsodilo na 1 leto in 8 "ititi p, secev zapova 24-letnega Gioff- t,ra Žiberno iz ul. Lorenzetti, Ki’
<rožit-
ianško leto povozil z vespo - u kega pešca. Mesto, da bi mu P, Ju skočil na pomoč, je celo zttf'j la
sprejeti na znanje in so pri tem uporabljale najrazličnejše izgovore, med katerimi je bil tudi ta, naj hodijo otročiči, kot smo že omenil, v vrtec v Domjo. In prav ta izgovor je zelo razburil ricmanjske domačine; saj je bil v velikem protislovju z ustanavljanjem italijanske šole v vasi. Dejali so: Torej naši malčki, otroci od 3 do 6 let stari, lahko hodijo v Domjo, odrraslejši otroci pa ne morejo hoditi, zanje je predaleč.
Tako je torej prišlo do velike vznemirjenosti v Ricmanjih. «Piccolo» je seveda poskušal narediti iz muhe konja in je v protestu ricmanjskih mater videl Celo nekak napad, o katerem pa nihče ni imel niti pojma.
Mi smo vedno trdili in to trdimo tudi danes: Vsak otrok ima pravico do šole, do vzgoje v svojem materinem jeziku. V tem ne morejo biti izjema italijanski o-troci, ki žive v slovenskih vaseh našega Brega. O tem si moramo biti vsi na jasnem!
Povsem pravilno pa je, da rie-manjski roditelji še nadalje in odločneje vztrajajo v zahtevi po ustanovitvi otroškega vrtca v svoji vasi in tudi po povečanju tamkajšnjega šolskega poslopja. Lahko so prepričani, da bo to njihovo upravičeno zahtevo podprla vsa demokratična javnost in da je prav zato merodajne o-blasti ne bodo mogle prezreti ter ponavljati enake neutemeljene izgovore kot v preteklosti.
ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Rezultati nedeljskih tekem:
Atalanta - Roma 1-1. Fiorentina - Milan 0-2, Inter - Bolo-gna 2-2, Juventus - Torino 3-0. Lazio - Udine 0-2, Novara -Pro Patria 0-1, Sampdoria Genoa ,2-2, Spai - Napoli 1-1. Triestina - Catania 1-1.
Po devetem kolu je lestvica naslednja: Milan 17 točk, Inter 12, Fiorentina, Roma Juventus po 11 točk, Bologna, Atalanta, Triestina po 10 točk, Torino 9, Udinese 9, Napoli 8, Catania 8, Genoa, Pro Patria, Novara -pò 7 točk, Spai 6, Sampdoria 6, Lazio 3.
Jutri bodo naslednje tekme: Bologna - Sampdoria, Fiorentina - Atalanta,. Genoa - Inter, Lazio - Pro Patria, Milan - Novara, /Spal - Catania, Torino - Roma, Triestina - Napoli, Udinese - Juventus.
TRŽAŠKI SPORT Nogomet
V drugem kolu tržaškega nogometnega prvenstva so bili rezultati naslednji: Pristaniščni ki - Trebče 4-1, Rozandra - Co-stalunga 2-1, Kolonja - Ambrosiana 6-3, P’ morje PK -Sv. Barbara 4-3.
Lestvica je naslednja: Rozandra 4 točke,.Kolonja 3, Pri-staniščniki .2, Costalunga 2, Primorje PK 2, Sv. Barbara 1, Ambrosiana in Trebče brez točk.
v
Spati dùnta i*r i/ svetu
Jutri, v nedeljo bodo naslednje tekme: Rozandra - Pri-staniščniki, v Boljuncu ob 10.30; Ambrosiana - Primorje PK, v Boljuncu ob 12.30: Costalunga - Sv. Barbara, v Boljuncu ob 14.30; 'Trebče - Kolonja, v Trebčah ob 14.30.
Košarka
Rezultati nedeljskih tekem:
moški: Sv. Marko - Pristani-ščniki 39-33; Skedenj B - Magdalena 42-35, Skedenj A- - Arzenal 44-31. Zenske: Aquileia - Sv. Marko 28-19, Inter - Ske-deni 13-11.
Spored jutrišnjih tekem: moški: Magdalena - Arzenal v Skednju ob 9.45, Pristaniščni-ki - Skedenj B, v Skednju ob 11, Skedenj A - Sv. Marko, na Skoljetu ob 11. Zenske: Sveti Marko - Inter, na Skoljetu ob 10, Aquileia - Skedenj, v A-quileji ob 15. uri.
Francozi z rezultatom 3-1. I-talijanski nogomet je tako doživel nov težak udarec.
DROBNE ŠPORTNE VESTI
VICENZA — Prejšnji četrtek je bila na stadionu Menti mednarodna nogometna tekma med italijansko reprezentanco «pomlad» in francoska reprezentanco «nade». Povsem nepričakovano so zmagali
* * *
PARIZ — Isti dan je bila na stadionu Colombes nogometna tekma med reprezentancama Francije in Belgije. Tekma se je končala z neodločenim rezultatom 2-2.
* * *
.ZUERICH — Prejšnji petek je moskovski Dinamo porazi! švicarsko enajsterico, ki so jo sestavljali i-gralci iz dveh mest z rezultatom 4-0 (1-0).
* * *
MILAN — V soboto zvečei je bil v športni palači boksarski dvoboj med Tiberijem Mi-trijem in Francozom Charle som Humezom. Dvoboj se je končal dokaj hitro in precej nepričakovano. Zmagal je namreč že v tretji rundi Hu-mez s tehničnim k. o., kar je za Mitrija zelo poniževalen poraz. Tako je Mitri zgubil naslov evropskega prvaka. Po porazu je sicer izjavil, da nikakor ne misli vreči puške v koruzo vendar prevladuje v športnih krogih mnenje, da je
s tem njegova boksarska kariera pri kraju.
* * *
BUDIMPEŠTA — V nedeljo je madžarska nogometna reprezentanca premagala avstrijsko z rezultatom 4-1 (1-1). V nedeljski postavi ni igral Pu-skas, toda kljub temu so Madžari brez vsake težave porazili Avstrijce.
* * *
WOLVERHA'MPTON — Nogometna tekma med angle škim prvakom Woiverhampton Wanderers, ki se je igrala v torek proti moskovski enaj storici Spartaka, se je kon cala z zmago Angležev za 4-0 (0-0).
* * *
BEOGRAD — V sredo je bila v prisotnosti, okrog. 50.000 gledalcev nogometna tekma med Partizanom in madžarsko enajsterico Honveda, ki se je končala z zmago domače čete za 3:2 (1:2). Tekma se je vršila ob slabem, mrzlem vreme, nu. Za Madžare sta zabila gola Kocsis in Mohos, za Jugoslo-vane pa 2 gola Valok in 1 An-tič. Moštvi sta igrali v nasled nji postavi: HONVED: Grosics, Rakoczy, Kovacs, Banyai, Lo-rant, Kotasz, Budai, Kocsis. Mohos, Balbolcsay, Toth. --PARTIZAN: Stojanovič, Belin Lazarevič, Čajkovski, Jovanovič, Boskov, Mihajlovič, Joeič, Valok, Bobek, Antič.
Ponesrečenec je po nekaj d'11 % zr podlegel poškodbam.	,.^^'insk
.ri
la 25-leJnega Josipa St-epančj^ ,v ^
ki je ukradel 69-1 efni Josip’
Stranj iz Doline 1, pri katerij( 7i t stanoval v -podnajemu vsoto '"-drat
%sio
tisoč lir.
*** v to-rek se je smrtno /J'"1 ra nesrečil z motorjem 23-létni kdali geni civilne policije Giova,l| y0>
Murat iz ul. Torre-bia-nca 1®-.« Škrat nepojasnjenih vzrokov je pPjji
na križišču ul. Conti-Media trčenja s kamionom. Dočim.# '’J0
F h
nesrečni Murat -podlegel teži*
ko
banje
poškodbam nekaj, ur požnej6 ,po;
bolnici
iiuaiu -uvizvaji ui	iuj .v
, se je njegov pri-jaV-kosio-i Aurelio De Carli sre^Trmo
32-letni Aurelio De Carli sre^Tpno izmaza-1.	Jv a ^
*** V torek -okrog 14.30 se :
nudil sprehajalcem po nabr
Sov
3. novembra strašen prizor.
hžnik
trenutku ko je vozil vla-k po -brežju so nenadoma opazili ”/u,,v
kega moškega, ki je padel Fj-l^tov kolesa vagono-v. čez truplo yl11 je
srečneža je šlo tako -kakih 10 /Kosla ■ ' $!'
ie|)<
izkaznice so ugotovili, da žrC ,!
gonov, ki- so ga dejansko pretto s-
oseF f j
zali na dvoje. Na podlagi ose";j i. da
69-1-etnega Liberata Padovad* 'j v'se Milj. Verjetno je starček, Kij5,Wan živel skoro izključno od občih’
podpore izv-ršil samomor.
*** Tukajšnja policija je % li nje a te -dni n:a sled širokop»tey :vj d
amo Pili. -iri	•	2-	__i 1 a! * . ,
slepariji, ki so jo že več let ijhu; šile nekatere avstrijske tvrL.L',.
ju;
Sov
avstrijske tVP#flir,dl].' na škodo svoje države. Preko Li uus
sta so pošiljale -v inozemstvo ne vrste -blaga zia kar so ‘P^j#, "°ci;
male od -države -posebne ,na6ra.|j ^ito za izvoz. V resn-ici pa je rif^viln blago ničvredno in ni odgov»"^ 1 §()v lo navedbi na izvoz-roem do'/0'~lt 'ho,jn nju. Tako so osleparili državo . desetine milijonov lir. Prtii-sk*j| ^
vodi sedaj mednarodna -pol|c Interpol.	i|| •
*** rr^SV'
V -dneh od 11. do 17. -n-oven»-^ - pr se je v tržaški o-bčini rodil0 j( J naši otrok in 1 mr-tvo-rojen, umr|0 'vj,, 56 oseb, porok je bilo 70 kolesa vagonov.	’ los^ f
Odgovorni urednik	'l ir
RUDOLF BLAŽIČ (Biag1' 'lha Založništvo «DELA» .„ ji
Tiska tip. RIVÀ" Torrébìanca * 'uvn
Dovoljenje Al»	n)e
"esn
hiši